Speđtzlofio ki   _ - - -__________.
XetO LXXV., St« 214       Poštnina plačana v gotovini,
UREDNIŠTVO in UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINI JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-», £1-24, 11-25 ta 31-98 — Izhaja vsak dan opoldne — Meseč na naročnina 11 Ur — Raeun pri peJtno ček. zarodu: Ljubljana 10.331
novitev slovenske domobranske legije
Poveljstvo slovenskih domobrancev poziva vse poštene in za borbo sposobne Slovence, da se priglasijo v legijo
Dur eitbruchs versuche
er Sovvjets vereitelt
In Suđitallen mir drtliche Kampfe
Aus rtom I uhn'i -Hauptouarticr, 23. Sept.
Das Oberkommando der VVehnviacht gibt t?ekannt;
l>io Abaptzb<>\v«*£unjren unsrrer Trup-pen nehmon trotz der hcftlgen sov* jrta-srhon Angriffe, dir besonden ta der Mtte dr.r Ostfront un Stiirko noch zunahmcn, den vortrc sešM nrn Vrrlaisf.
!>i^ ^fiadt Pol tava vvurdc narh Zer-B&3»rans;   der   Krirjrs\vir!iti«;en Linrirhtun-
Oa&tfttrta đes mit Herc« nnjrpor, t'.vj-fchfn Cerbasj und OeSlligOV, streht der Feind mit Mark« n Kriiftrn dcn cifconr-n A-bsrtzbr\vr^unpt*n nach. Schurrc Kam-jrfo sln<l  dort  im Ganjrr.
FfflflOff I wKl Ih Gomel und im Raumr vnn Smolensk \vunU n in rrbittrrten Kampfen aTle fotndllchen I>iirchbrurh*vrrsuolic ver-erf-lt. I• j?x j zHchnrton f>ich dir ^rhlrsi-*ct»f 1R. I*nnzprs:rrnadirrdi\i«ion, dio \vur-temhorjr^soh.' '_'.">. ran7*Te;rcnadierdi\ ifiion und dV hfldiHoh-u-urtcTnh^rRisrhc 55. In-rantfriodi\i-*ion bosonder* au*.
Im Vei'lMlfe brtlichor Kampfe In Snrt-Ita^len   mirila   txM   Contiirm    oJn vor-
iiherKchendrr frindlichor FJnbrurh in un-serr SteJJunprn im Gejrensto«** vvicdcr be-rcinijrt. Gcgvn don Obtahsrlmitt der Front fiihrt'j dor Ffind neue Krafte h» ran, ohne bish» r  jedooh   zum   Anjrriff Ubcrzugetieti.
NlchrrunjrMtreltKratt** <irr hrirjjsmnn-ne besrliadljrton in elnem Grfccht mit bri-rischen Schnellbootrn in der Nacht Eum 23. September be.i L*» Haw rin feindll-chm Boot so sdmer, dans mit m>lnfr Vrr-■tksfcttUtg jroreehnct \verdrn kann. und fr-7ir!trn zahlrcic'«? Trrffor nn drej *vclte-ren Sehncllbootrn.
Itntiscne Hio^erkrattc pnften in d«*r vrr^infr<'nrn Nacht rlnl^e Orte Im norđ-tvo^tHcV'n RfJchstjrbift on. Aus Hanno-vor und OUk'nburg uerden V«*rlunte un-ter drr BrvrVIkorung, sovvio jjriisv^re Soha-don in Wohnv1prt«*!ti und an rtffontlirhf-n <*!«\udrn ir^moldrt. Lnft vrrteid'Kunifii-kriifto Krho«iftrn rvirh binhrr vnrllrjrenden unvnflfttiindljrrn   Mrldunjfon   21 feindliche
Bombor ab.
Vrrhiindr dor rinituchon Luftwaffr irrif-fpn in <>J*r Nacht zum 23. SrptnmVr Zic-lo In Siici- und Šiidostenjfiand an.
Predorni poskusi sovjetskih čet lifalav
V južni Italiji le bsji krajevr2ga značaja
I« Fuhiprjrvrtra ^Ia\-nrgrn stana. 23. *rt>U »in.lko vrh'ivno po\ eljni.štvo objav-Iju:
Odmiknliii pokreti nbših rot potekajo kljub budim sovjetskim napadom, ki so po«obmi sr di vzhoilnc fronto še pridobili jia jakoestl,  kakor  j<« predvideno.
Mesto 1*< !ta\a je bilo po razde.janju za Vojno važnih naprav jvo lzt'r.n:h jMiveljili opuse e t 10.
Vzhodno o<I ■rodaJe^O Dnjepra meti Cer-Ka.si;eTn in Cefiilgovoin Rlexll »ovratnik « močnimi »fami našim od mi kalnim j>okre, toni. TamK«! •»(> v t< ku hude horl>e.
Južnr,vzJi tĆBO od (Jomla in na pndročju pri Bmolmihll BO se v Ogorčenih borbah izjalovili \ «i m»vražnikm*i {Kt.skusi prodo. rov. Pri tom «*o »e POSebno odlikovale Ale» zij^ka 18. lUvizlja oklopnih {fren?idirjev, wiirtemb«"r-k:i JT>. divizija, oklopnih prrna-dirje\* in baflonsko-\vur:eniher«ka 35. pe-botna divtzlja.
V krajevnih bojih v jufcni Italiji jo bil pti Cnturpiju s protisunkom ot'iščen za«
fiasen sovražni vdor v našr pOPtojOnke, Proti vzhodnemu odseku fronte je sovražnik pripeljal nove r,;le, ne da hl bi] doklej pre&el v napad.
Za^fliK' oborožene silo vojne mornarice »o poškodovale v bitki % angleškimi brzinu čolni v noči na 33. septembra j>ri Le Ifavru soa razni čoln tako hudo, da se lahko računa z njegovim uničenjem, ter do-Sffjll razen te«a llovtlue zadetke na treh nadaljuj h brzih čolnih.
Angleška letala so ¥ prctokfl BO<M n^-]>adln nek it ero krajo na sovrrnoz^.p.i«1nrm državnem ozemlju. Iz Hanovra In OUlen-burg-a j-oročajrt o izgubah med preinv^l-stvom tor večji škodi v d^nivirjultlj okrajih in nn javnih poslopjih. Proliintai-ska obramba jo sestrelila po doslej razpoložljivih nepcpolnih ve*teh 21 sovražnih bomhnikov.
Oddelki nemške^n letalstva so v n«-či na 23. septembra nipadll r!lje v jiiiiii In ju/jio\/.hodni Angi ji.
SLOVENCI S
Vsled izdajstva italijanskega kralja in njegovega zahrbtnega maršala Badoglia je italijanska vojna sila prenehala obstajati. Po sramotni izdaji Badoglieve klike je nedvomno jasno: tudi naša ljubljena slo-venska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-amerikanske plutokracije izročena boljševizmu. Na področju naše drage domovine naj bi bila po izdajalcih in boljševiških izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnila naše pridno, delavno in pobožno ljudstvo v trpljenje, na-silstvo, lakoto, rop in umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikov kot nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije.
Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Fuhrerja velikonem-ška vojna sila, ki nas bo ščitila. Nemški vojak in častnik se borita pogumno in hrabro. Hrabrost, čast in zvestoba so za nju sveti pojmi. Nečastnosti in strahopetnosti ne poznata. S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem. Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.
Za obstoj naše domovine vstopajmo v borbo zoper komunistične bandite in roparje. Predsednik pokrajinske uprave, divizijski general Leon Rupnik, je v svoji proklamaciji jasno naznači! naše cilje in začrtal naše dolžnosti. Pod vodstvom naših slovenskih poveljnikov, ki nam bodo poveljevali v našem materinskem jeziku, bomo uničili boljševiške morilce in požigalce v naši deželi, kjer koli jih bomo zasegli. Nemška vojska in policija nas bosta pri tem v zvestem tovarištvu podpirali.
NaŠa dolžnost je: vsak pošten, za borbo sposoben Slovenec od 18. do 35. leta starosti naj se prostovoljno javi za zaščito svoje domovine, za vzdrževanje in ohranjevanje reda in discipline ter za vzpostavitev razdejanih domov, v slovensko domobransko legijo.
Slovenci! Javite se na Poveljstvu slovenskih domobrancev v mestni hiši, Ambrožev trg 7 v Ljubljani, na deželi pa pri pristojnih občinskih
POVELJSTVO SLOVENSKIH DOMOBRANCEV.
'?eđrc&33£ti o bsfili na vihrtlni fteonti
GZšzmnz idvjetike ir^isfes ca klanskem mostišču
T&ifativi nemici di penstrazione failiti
NelPItalia meridionale cemk niti men t i Ircal,
J>n| Oriaj-tier generale dol Flihrer, 23 ■OttOBlbre. i! < omaaeta Supremn delle For-x» Arnvate <*onmniea:
Seeondo i piani preivtablliti i movrmenti tdl ripietraniento delle no**tro truppe »ejruo-no il loro corso malgrado f gravl altaeehi oovietiei, piu aeeanitl specialmente nel set-■fcoro centrale del front«1 orientale.
Sooontlo pli ordinf impariti. č st3ta ab-ha rubina t :t la cHtA di Poltava dopo che »o. no šteti d>!risrti importeintl impiantl bcl-M.
A d o»t del medlo >TJpro, tra Corka»t e Cornigov. ti nemloo eon comdderevoli for. «e segue il proprio piano di ripiegamento. Aecaniti eomhattimenti vi m>no in corso.
A »ud e#^t d Gomel e nel seirtore di Smo-lonsk, tetU i tontativi nemici di penetra-sione son«) failiti in aspri combattimentti. Si sono partieolarmente distinte ka 18a. I>i-vlsione <loi (iranatieri corazzati detla Sllft-»ia, la '1:k\ Divisione doi Gninatieri coraz-z»ti dol VVurtenberg e ta 35a I>i"fsione di Kanteria   del Baden-\Viirtenberg-
In eomhattimenti locsUi nell'Italia merl-
dionaie. presto Contursi, e stato resplnto In coit:rait<u*co il nemic-o penetrato rao
mentanaarm-nto nelle nostre poslziont,
Oontro il settore orientale del fronte, H ucniico ha portato nuovc forxe senxa pas. sare »falpra all'attacco.
forze armate i\i protezione della Marina da jfiiorra in b^ttaglla con moto^Uuran-ti  ingrlesi  danne.arjrlavano     nolla not t« del
Angleški levičar za kapitulacijo pred Sovjeti
Stockholm. 22. sept. Za tesno sodelovanje med AllgiijO In Sovjetsko zvezo se jc izjavil generalni tajnik angleških sindikalnih organi-aocij Citrin. Deja! jc, da mora Anglija storiti vm, da ugrd' ruakim zahtevam.
Nova povišanje davkov v Severni Ameriki
Jeneva. 22. sept. Predsednik proračunskega odbore ameriške reprezentančne abornice je izjavil da bo ameriški kongres Se   prec 1. januarjem   sprejel zakonske
tdrre-pe. ki »treme po novem pcviiarju davkov.
23 se.ttombre pr«ss<) Le Navro un nutanU* nemico co?*i jrraveniente che si pao eonta-re »ulla si»a di!*ruzJone; svna st <tc ina\tr* HpetutamenU? colpite tre altre moto»ilu-rantl.
Aerel britinnici a?:!acearono la, noltc seorsa alcune loealita a nord-ovest dot Ro£ch. Da Hannovcr c da Oldtvburg j*4 hanno notizle dl p^rdlto tra la popola z ion e di danrd conslderovoli nei quartierf a*l. tati e di ediflcl publici. I* dlfeaa eon.ro-aerea, aecondo notlrle Incomplete finom a dlMpoKlzione, abbatova 21 bombardie ri ne. mici.
Ro^parti doiraviar.iono tede»ca attacea-vann obift.lvi nelPlnfrhUtcrm meridionale e stid-orientale nolla notto sul 23 »ettem-
bre.
Cerlin, 24. sept. O položaju na vzlinlni fronti poroč-aj:: IVo p;c>«toru pri Smoicn-?:ku so v teku hude berb?. Sovražni pj c-doini poskusi so bili zavnijcni. Južno-vzhodns od Gomela »o v teku egorčeni obrambni boji. Nemško letalstvo podp:.*a eete s silovitimi napadi na sovr iue. ćete :n zbinbJCa kc\tajnih vczil. Na Kubanu se je poiic\Tii svjetski prodor ob odico* neni odperu nemškh in rumiinskib vojakov izjalovil. Sovjeti so Imel) £S$o težke izgube. Na severnem odseku por cajo samo o izvidn Scem  boJBOm delovanju.
O bcjlh na i---..b n ' • 1 iz poiLlaivor.v^a voza-
rit r; in, 24. sept. mostišču perečajo žkega
Na kubsBOtesm nicstišću je poekusal so-viazpik vosroj z moćnimi pehotnimi in oklepnimi silam: znova pr'dreti v nemške črte. Sovražnik je izvedel ^voj n-pal n.i treh težišC h in to ob obali Črnega morja, ob cesti Damcnkovakaja-Timcnskajd in pri Tanrrjuku. Nemški lov d In irier.adir-ji pa so nermajno driall svoje p^lož^ie. Sovražniku »e n posrečilo vdreti v nemške jarke. Izg;ibe sovražnika so bile izredno hude in 15 krat vec^c rri nen-.ških. Sovjeti ro tzr;*ab li od izpraznitve Nove-s jska drlje, to je v 6 dneh. mno^o nad 130 tar.knv.
Bistveni delež na zavrnitvi sovražnih napadov sta imel, topništvo In letalstvo, ki Ita I preciznim topniškim ognjem in točo bomb preprečili sovražnikove napade. Na ta nsčin je b!! preprečen vsak poizkus motnie nemških. po načrtu izvedenh odmikalnih pokretov. Odprema potrebščin v skladu s skrajšanjem fronte se izvaja v popolnem redu. Tudi lastnina onega dela civilnega prebivalstva, ki se je postavilo pod nemško zažčito, se spravlja na varno.
V preteklih nočeh so posegle v boje tudi pomorske sile v severozapadnem kolu Azovskeg"a morja, ki so obstreljevale sovražne položaje. Povzročile ?o na mnogo-
šte^Jnih krajih požare z močnim dimom in ko so prisilile k molku sovražne baterije, je biio obstreljevanje sovražnih ciljev še znatno olajšano. Doseženi so bili za-de i v sovražnih položajih in na munioij-sk*h «kh:d'ščih. Silovite eksplozije dokazujejo, da so bile '""•'ceno veliko holične municije.
R*~<i v Italiji
Pokrajinski vodja in državni namestaJk srn KoroSko dr. Friderik Rainer kot vrhovni komisar za operacijsko področje »Jadransko primorje« Izroča generalu Leonu Rupniku listino o njegovem Imenovanju as predsednika pokrajinske
Per!in, 24. aept O polofciju na boj sen v Italiji poročajo, di dovata stv a-'n'k nova ojfićenja na vzhodni odsek CroRte v te'.^u krajevnib bojev je bil n:ki sovražni vdor v nemikc položaje v pret napadu razčiščen.
2Dvr2Žiila£3V2 lataSrke 12juh2 risi Nenulija
BOrlin, 24. sept. Število sest»e-jenih »o-viinih letal pri terorističnih n*.p:idih na zapadno nem.ko področje, z^9ki na mesM Harnc\e>- In Oldenbur™, Je »e na^a^lo. Po iOSedanjlb Ugotovitvah ie bilo sestreljenih •»l-.ur-.no • !"t.'.l.   p-> večini  St ri-
ni bembniki.
PP«ri«na skuirifia angleških brzih čolnov
Kerin, 21. sept. Pri nočr.cm spopadu med nemškimi strežnimi ladjami in skupino angleških brzih čolnov pred Le Havrom je bil cn aovr&Žnj bizi čoln potcpljen, trije .>sLali Pa poškodovani, nakar 30 se oaiaJi umakn 11. Nemške enote niso utipeJe nobene škode.
Ljubljana. 27. septembra. V dveh letih in pol, kar sta zasedli ozemlje bivše Jugoslavije nemška in italijanska vojaka, je politični razvoj ▼ nasi ožji domovini dozorel tako daleč, da so se nazori in pogledi na odločilne dogodke, ki se odigravajo po vsem svotu, popolnoma razčistili. Najpriprostejši človek je doumel, za kaj jrre. Spoznal je. da ne more ostati ob strani, prišel do spoznanja, da se dogodki tičejo tudi njega. Gre za bodočnost in obstoj na* vseh od najnižjega do najvišjega.
To spoznanje se jc še poglobilo in utrdilo po dogodkih najnovejšega ča^a. ko se je pokazalo, da badorglievci niso izdali samo Nemčijo in ostale svoje zaveznike, temveč enako brezvestno tudi Slovence, kateri so s s z orožjem v roki borili proti razdirajo«'emu komunizmu na domačih tleh. Ustanovitev slovenske domobranske legije je zato !e nujna logična posledica spoznanj in razvoja dogodkov.
Objavljamo poziv legijinega poveljstva.
ki bo gotovo povsod našel razumevanje
in upoštevanje.
Domobranska legija je po voJji voditeljev in močni želji ogromne većine prebivalstva poklicana v življenje« tla napravi red na naših tleli in da ustvari pogoje *a obnovitveno tlelo. /;i njene čiste smotre jc največje poroštvo oseba vrhovnega voditelja in novega predsednika pokrajinske uprave generala 1-na Rupnika. Z njim jamčijo za pristno vojaško orjjni/aeijo domobranske legije slovenski častniki, ki sodelujejo v njej s tolikšno gorečnostjo In vnemo, v svoji naporni in težki, a neizbežn potrebni borbi bo slovenska domobranska legija našla vso potrebno oporo v nemški vojski in policiji, ki jo bosta podpirali v zvestem tovarištvu.
Proglas sam jasno pove. kakšni so cilji domobranske legije. Ona hoče % svojo močno organizacijo preprečiti, da bi bila naša draga domovina na milost in nemilost izročena boljševizmu. Preprečiti hoče zlo, ki pa prinašajo in so ga našemu ljudstvu še več namenili komunisti, odpraviti trpljenje, nasil-stva, rope in umore, vzpostaviti mir in red ter vsem omogočiti plodno delo, ki nas edino lahko povede iz sedanje nesreče.
Za nobenega mladeniča in moža od 18. do 35. leta. ki bo bral ta jasen poziv, nc bo odločitev težka. Vse slovensko ljudstvo danes ve, da ne more nihče ostati ob strani in da se mora za svoj obstoj boriti. Vsak. kolor iskreno želi obnovitev reda na domačih tleh, zagotovitev varnosti življenja, omogo-čenje gospodarskega in socialnega napredka, bo poziv razumel. t|a sprejel in se prijavil.
Lizbona. 24. sept. Portugalski pisatelj La Criu piše: Gorje svetu, če zmaga boljševizem Naj božja previdnost čuva nemAko vojsko, ki brani Evropo.
Japonska ]e nepremagljiva
SlUcpi za znatno pavišanje vojne proizvodnje
Tc;k'ot ^3. sept. Japonski ministrski prcdselnik Tojo jc Imel po radiu nagovor na japonski narod. Obrazložil mu Je dalekosežne ukrepe za okrepitev notranj« fronte ter je med drugim poudaril:
Japonci poznajo samo cn cilj. pribori-tev vojne. Za japonski narod je prijel čaa, ko se bo moral na vseh. podre C jih življenja, pripraviti in uži veti v ■edanii vojni položaj. Njegova odločnost in njegova sila pa bcata dovedla do zmagovitega konca
vejne.
Min. predsednik Tojo jc med drue^m poudaril, da predstavljajo novi ukrepi presenetljivo povi&anje vojne proizvodnje, zlaati municije in letal.
Tojo je zaključil svoj govor z besedami: Ni nobenega dvoma v končno zjnago.
Prišel bo dan, ko bomo po zm»gi Japoncev In njihovih zaveznikov v vzhodni Aziji pričeli dobo srečnejie bodočnosti.
Tokio, 23. sept. Japonak' mm r^eds§d-nik je objavi' o sklepih japonske vlade naslednje fčke:
1. Znatno povišan** vojne pro.zvodnje. 2. Najostrejša mobilizacija delo/nih sil. 3. Najtesnejše sodelovanje med vrnovn'm vojaškim in državn.r vodstva.
Japonski listi pome p jo. da o„ u> v mnogo večjem gbsegu kaJcv* dos», pritegnjene za delo v tova.vfcJ* žena^-C'.*. Osnovani bodo ocaebn! Jonski zbori
Vig-o, 24. sept. DNB. Severnoameriški tednik za zunanjo trgovino »Foreign Commerce Weekly* svari v daljšem članku ameriško javnost, naj nikar ne računa 5 tom. da je Japonska samo otočna država, pretežno z industrijo vžigalic, za katero j« drrvol ina že ena sama iskra, da izgine v
pLamenih. Tako naziranje nikakor ni v ^kiudu z važnim dejstvom zemljepisne porazdelitve in decentralizacije japonske vojne industrije, ki jo je omogočilo široko razpredeno železniško omrežje in omrežje električnih daljnovodov. Američani povsem pozabljajo, da se japonska vojna .n-dustrija ne omejuje več zgolj na Japonsko samo. marveč da se je čvrsto zasidrala tudi v zasedenih ozemljih. IJ.^t opozarja na japonske metode, ki streme po čim večjem izkoriščanju industrijskih naprav v zaat -d enem ozemlju, tako da so japonske ce-te dejansko docela neodvisne od dovoza iz Japonske same.
Novi }ap0tt*kl letalski uspehi
Tokio. 24 sept. .Taporuka bojna letala M včeraj nap«dla kitajsko !ctal*>če v Wanrun»4ki pokrajini. V* letali^Ou <*> naitala velika razdejanja. \'m japonska letala «0 se vrnila ne-pcSkodcvana. Na scvernovzhodni obali Nove Gvineje «0 japonska letala napadla amen3ti konvoj. Dve sovražni kržarki ^ta bili za/tjan; po zadetkih s torpcoi. dve nadaljnji kržarki pc sta bili močno pcSk^dovani.
Tofc/o, 24. sept. Japcnzki letalci *> p*ed obalo Nove Gvineje zažgali dva sovražna nisi Ica, ni dveh sovražnih križarkah pa ao do-svglj bombne zadetke. Od 10 sovražnih letal, ki 90 nastopila v obrambo, jih je bilo 8 sestreljenih. Japonci niso imeli nobenih izgub
Obnovitvene delo
Tokio, 24. sept. DNB. Med Manillo m Tokiom ter drugimi važnejšimi japojiski-m! masti je bil obnovljen telefonski promet.
Stran 2
»SLOVENSKI NARODt,
24. septembra 1943
štev. 214
Pred 40 leti je bilo zgrajeno poslopje univerze
9 je bile za sedež
vine deželnega
deželnega glavarja — Iz
Ljubljana. 24. septembra
Po hudem potresu 1. 1895. ki je poškodoval na stotine hiš stare Ljubljane, so bile že v nek?j letih zgrajene mncge velike., stavbe, k; sradajo še dar.es med pomembnejše ljubljanske arhitektonske zanimivosti. Met1 prvimi sta bili zgrajeni po načrtih arhitekta Theverja kres j a in njej nasproti stoječ? hiša. Sledila jima je vladna pelača na Bleiweisovi cesti, ki je bila zgrajena 1. 1897. Leta 1902 so dograd'li današrje glavno poslopje univerze na Kon. gresnerr, trgu in justićno palačo, za katero je napravil načrte arhitekt Spindler. V naslednjih let1 h so spravili pod streho Ur-bančevo hišo ob začetku Sv. Petra ceste in MkloSičevo ceste, palačo hetela »Unio-na« ra Miklošičevi cesti, njej nasproti stoječo palačo Ljudske p-.so;iln ce- poslopje Mestne hranilnice v Prešernovi ulic' licej na Blei\veisovi cesti. Državno srednjo tehnično šolo na Mirju itd.
Lani je torej poteklo 40 let. kar je b'la zgrajera po zamisli arhtekta Josipa Hude. ca monumentalna palača univerze na Kongresnem trga. Prvotno je bila namenjena istim svrhom kaker njena predrica, ki jo je potres ta>o razmajal in razrušil, da je s popravli ni bilo mogoče več spraviti v uporabno stanje. Bil je to deželni dvorec, v katerem so imeli nekdaj sedež zastopniki deželnih knezov: služil pa je tu in tam za kratke trajno, bivanja avstrijskih vladarjev v Ljubljani.
Med oblastmi, ki so jih imenovali kranjski deželni knezi v srednjem veku in še kasneje, so bili najvažnejši deželm glavarji in deželni vicedcmi. Deželni glavar je bil vrhovni namestnik deželnega kneza v deželi, predsednik v dvornih pravdah, kjer je razsojal v imenu deželnega kneza sprejemal in zasto7*al j*> 'le*clnokr cžje ukaze, vodil vojaške zadeve. sestavljal deželno vojsko in jo tudi sam vodil na bejišča. Deželnemu vicedomu je Vila poverjena izključna uprava vojvodskih domen, dežeino-knežjih m*tnic ;n drugo finančne zadeve, sčasoma pa tudi uprava državnih, policijskih in cestnih stvari.
L. 1747 je cesarica Marija Terezija odpravila mesto deželnih vicedomov. Njihove pesle je priključila k poslom poglavar-
stev. Do odprave so vicedomi poslovali v dvorcu, ki je bil njihov sedež. Kasneje sta
v njem uradovala nekaj časa finančno upravništvo in za njim finančno nadzorstvo. L. 1791 je bil dverec določen za sedež deželnega glavarja, kasneje tudi za se«
dež deželnega šefa. Tem uradom je služil potem do potresa, ko ga je naravna sila I onesprsobila. BI je zelo star saj so ga zgradili bržkone konec 14. stoletja. 2e ob velikem potresu i. 1511 je zelo trpel.
O gradnji novega dvorca- današnje univerze, je znaro. da se je razpis del izvršil na osnovi načrta deželnega inženirja Vla_ d mira Hraskega. Njegov načrt pa je arhitekt Josip Hudec predrugačil in zelo spremen'*! glede pročelja in notranje okrasitve. Stavba stoji ra 2086 m2 sveta in obdaja prostorno dvorišče. Po prvotnem načrtu so bili v njej urejeni prostori za de-želnrzborska zasedanja, za deželne urade, za stane vanje deželnega glavarja in za zartopstva. Vhod k prostorom deželnega zbora je bil v Vegovi ulic*. Zavzemali so čelo. ki je obrnjeno proti jugu.
Premagati so morali tudi razliko tal. V Gosposki ulici je poslopje zgrajeno iz nizko ;a pritličja in treh nadstropij, na dru-g h treh straneh pa iz podpritličja *n dveh nadstropij. Tako napravi vtis tri oziroma dvonadstropnega pcslopja.
Kakor danes, je bila pri glavnem vhodu s Kongresnega trga v avli vratarje va Ježa zvezana neposredno z njegovim stanovanjem. V pritličju so bile pisarne knjigovodstva, opravilnega zapisnika, registra-ture in stenografov. Nadalje sta bili v pritličju likvidatura in blagajna. V prvem nadstropju, kjer je danes predavalnica filozofske fakultete je bila pisarna deželnega glavarja, zraven pa pisarne deželnih odbornikov.
L. 1919 se je v stavbo naselila novoustanovljena univerza. Velika palača je bila sicer reprezentativno v ta namen primerna, mnogo premajhna pa je bila. rla bi mogla sprejeti v svoje okrUje predavalnice in druge prostore vseh fakultet. Danes je v njej v celoti nastanjena edino pravna fakulteta, večji del filozofske, drugi prostori pa služijo prvenstveno univerzitetnemu rektoratu in njegovemu tajn'štvu, dekanatom  in posameznim pisarnam.
^NUVNJE VFSTI
— Iz »Službenega lista«. >S!užbeni Ust za Ljubljansko pokrajino^, kos 75 76, z dne 22. septembra 1943 objavlja spremembo msJccirnakiLh cen za brivske m fiizerske obrate v ljubljanski občini in spremembo cenika za surove kože.
— Pridelek setaajave v Nemčiji. Oi leta 1940- do 1942. je bila povečana z zelenjavo obdelana površina v Nemčiji zn 8(Kc, to je od 167.000 ha na 313.000 ha. Letos bo ta površina večja še za nadaljnih 6%.
— Hrvatsko-bolgarsko gospodarsko sodelovanje. Te dni 90 bila v Sofiji uspešno končana pogajanja glede podaljšanja hr-vatsko-bolgarskega gospodarskega sporazuma, ki je sedaj v veljavi do konca leta. Hrvatsko zastopstvo je po podpisu sporazuma  odpotovalo   v   slovaško prestolnico.
— Hrvatske novice. Iz italijanskih taborišč se vračajo Hrvatje, ki so bili v tabo-rissčžh Arso, Gonars, Monigo. Renicci, Visco in Chiesanuova. — V Bjelovaru je pričel izhajati nov tednik >Domovinac. ki bo imel K>d 8 do 10 strani. — V Zagrebu in okolici so obdelAli letos 1600 j u tro v zemlje. Pridelali so na njih 10 milijonov kg po vrtnine — Po odredbi hrvatskega gospodarskega, ministra bodo mordi oni kmetovalci, ki ne pridelajo dovolj žita za lastno prehrano, oddati predpisane količne krompirja, boba, leče, fižola in prosa.
— Najstarejša danska ladja prodana. Nedavno je bila prodana, najstarejša ladja danskega trgovskega hribovja. Prodali so jo za 6.000 danskih kron ladjedelnici v Aero*k6biingu. kje. so jo splovili pred 65 letL
— Španski sindikati. Po novih sklepih osrednjega vodstva španske falange se priznava v bodoče sindikalnim organizacijam finančna samostojnost. Sindikati bodo lahko pobirali manjše prispevke za svoje delo
—■ Prodaja moke na Ogrskem. Ogrski trgovci na drobno bodo prejemali odslej moko v smislu odredbe pristojnega ministra neposredno od oblastvenih ustanov. Sodijo, da bo prodaja moke hitrejša in cenejša.
— Nezgode, šestrii Tulij Kandot iz ulice San Michele v Trstu se je ponesrečil v kopališču Cedas v Ba^kovljah. Ima poškodbe po brazu in obeh očeh. Na levi nogi se je poškodoval 151etni Josip Zr.dnil: iz Trsta. Desetletna Nela Preteršek iz Istrijske ulica v Trstu si je pvi padcu zlomila desnico. Na tramvajski progi št. 9. v Trstu je povozil tramvaj 121etnega Elija Silo iz Kandlerjer-e ulice. Potolkel se je po levem kolen«. Av+o je povozil na cesti v škofije pri Divači 66-letnega Franca Kovača, Id ima poškodbe po vsem telesu. Na nekem parniku se f* ponesrečil 51 letni kovač Ivan Laza- iz ulice Donadorti v Trstu. Vsi ponesrečenci 30 zdravijo v tržaški bolnišnici.
IZ LJUBLJANE
—lj D*\ Ivo Benkovič je umrl. Po dolgotrajni, neozdravljivi bolezni je umrl znani ljubljanski pravnik, odvetnik in gospodarstvenik dr. Ivo Benkovič. Kot odvetnik je deloval v Brežicah, v Celju, od leta 1918 pa v Ljubljani. Pečal se je tudi s pisateljevanjem. Bil je poslanec dunajskega državnega zbora, v katerem je zastopal brežiški okraj od 1. 1907 do 1918. S svojim delom si je zaslužil trajen spomenik. Za-hijcčim naše globoko sožalje!
—lj Nova grobova. Po daljši hudi bolezni je 22. t. m. preminil g. Vladimir I. As«e-jov- K večnemu počitku bodo pokojnega spremili danes. 24. L m., ob 15. iz kapelice sv. Jakoba na Šalah na pokopališče k Sv. Krizu. — V Pred jamski ulici štev 29 je vrmria upokojenka tobačne tovarne Frančiška Podlesnik roj. Armič. Pokojnica je bila blaga žena, Naj v miru počiva, žalujočim iskreno sožalje.
—lj Barometer se dviga. temperatura pada. 2e po občutku je bilo mogoče snoči ugotoviti precejšnjo ohladitev. Na cestah
je vedno več ljudi v plaščih, V skladu z našimi občutki je tudi toplomer pokazal, da je doteklo v naše kraje nekaj mrzlega zraka. Maksimum se je znižal na 17.4*, tako da je bil včeraj drugi najhladnejši dan v septembru. Minimum je davi dosegel 10.4«. V 24 urah se je znižal za dobrih 5o Celzija. Nasprotno pa se je zračni pritisk včeraj naglo dvignil. V dopoldanskih urah je v strmi krivulji dosegel 765 mm in vztraja na tej višini se sedaj. Morda se bo vreme v kratkem zboljšalo, kar bi b:lo želeti v korist vinogradnikov.
—lj Rdeči križ poroča: V pisarni Rdečega križa se naj oglase osebe, ki so predale pakete za nastopne osebe v Viscu: Debeljak Alojzij, Erjavec Alojz, Anderlin Štefan, getma Miloš, Debec Tončka, Strmole Alojz, Ponikvar Ivan, Smole Jože, Tišlerjev Tcne, Intihar Leopold, Suhadolnik Anton. Debevec Josip, Brancelj Janez, Mazi Josip. K odele Ciril. Božič Jože, Bregatr Darko, Zupane Franc, Polič Anton, Podržaj Stanko. Bukovec Lojze, Logar Janez, Strmoie Alojzij, Lukec Marija, Lukec Viktor, Strmoie Franc, Molek Joče, Colarič Jurij, Zgonc Prane Banovec Stanko, Franko Alojzij. Zglase naj se tud5 osebe, ki so dale razne pakete začasno v shrambo.
—lj Sprememba regulacije v svetokriž-kem okraju. Mestna občina ljubljanska namerava na podstavi 5 S 8-, 9. in 12. gradbenega zal cona spremeniti regulacijo zemljiškega kompleksa, ležečega med Sveto-križko cesto in šmartinsko cesto v okolišu Zal in pokopališča. Spreminjevalni regulacijski načrt in uredba o njega izvajanju bosta mteresentom javno na vpogled od
8. oktobra dalje v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva soba št  54 (Kresija) od
9. do 12. ure dopoldne, interesenti imajo v tem času, najdalj pa v 15 dneh po preteku tega roka, pravico vložiti pritožbe zoper spremembo regulacijskega načrta in zoper uredbo.
—lj K. Kiplingova »Džungla* I. in H. del je pravkar Izšla v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
—lj Sladkovodne ribe 1» trgu. Kakor že nekaj petkov, je tudi davi prodajal na Pogacarjevem trgu stalni dobavitelj iz Za. lega sladkovodne ribe. Kg je bU po 38 lir Ribe 90 Sle naglo v denar.
—lj D*vjl kostanj je dozorel. V vrsti drugih jesenskih sadežev je dozorel sedaj tudi že divji kostanj. Morda še ni popolnoma zrel- saj se njegove jezice ne odpirajo prostovoljno, otroci pa ga vendar že klatijo in stresajo. Iz nasilno odprtih jezic pobirajo že popolncma    porjavele kostanje. 1
»1*1:1
KINEMATOGRAFI ^
KINO DNK» Telefon 22-fflj
Krasna napeta ljubezenska drama, ki se odigrava v parili« 1 u velemestu
ŠOFERJEVA HČI
V glavnih vlogah znameniti Ham Baur in Kene Saiat Cvr
Predstave ob: 15.30 in 17.30
KLNO MATICA Telefon »2-41
Pretresljiva ljubavna drama po slavnem Sudermanovem romanu
Ljubezni fiaijirotl
Fritz van Dongen, Kristina Sdder-baum.
Predstave dnevno ob: 15. in 17. uri Ob nedeljah matineja ob 10.30 ari
Tel. «7-30 KINO SLOGA Te!. 27-30
Žarah Leander v usodi globoke in nerazumljive ženske duše v svojem najhujšem pevskem filmu
VELIKA LJUBEZEN
Izviren nemški film s slovenskimi napisi! Arije iz raznih oper in romance. Velike plesne revije. Sodelujejo: Viktor Staal, Paul Horbiger.
Predstave ob 15. in 17. uri. V nedeljo pa še ob 10.30.
ke. ki bodo imele vse potrebne listine in gotovino v redu. Držati ae je tudi točno razporedi za vpisovanje. Ravnateljstvo.
I"—lj Za onemele in stare Ljubljančan0 V mestnem zavet.šču v Japljevi u ci je g. B. Moton, Ljubljana, Krekov tr ■ 1". podrli 200 lir v p^čV.^titev spom n;; po" gosp "Slavka Jor.j-^-f. Mestno žup-n e": dobrotniku najtoplejšo zahval ti-d! v ?me-nu podpiranih. Poča?.ite 1 tj mi deU!
—lj  Kopališee   Iliriji*. Upi'  a   '.<■  pa -
li5ča prosi oozcr.-ke abonente, da       ■    1 o
obleko itd. najkasneje do 27. t. m. med 13. in 16. uro. Po tem dnevu bo kopališče
znprto in izdajanje obleke ne bo več mogoče.
—lj  Nesreče.     R za   Kcsii eva, 171etna služk nja iz Ljubljane se je opekla z vrelo vedo po životu. Terezija Cerarjeva, r>8-zasebnice iz Ljubljare, si je pr:. pad-
i.u > . ..."I?, elern n g o. Andrej Masle, 68-l-:r.. zju -.k Iz Ljubi ane, j' padel 7 lestve "n d bi notranje posudbe. Bdita Mo-zetova. 7letna hel šoferja   z Ljubljane, si
je pri p^.Jcu zlomile  levo ~cgo. Vs: pone-*--■■*(-*! so z lr vijo v fsplosni bolnici.
Oi—r~----r 1 i ■
Nakazovanje 'M&icikzv za ck&aber
Nabirajo jih za prodajo. 2e prejšnja leta so pridnejši in tudi najpredrznejši zaslužili z nabiranjem kostanja precej denarja. Tekma med mladimi obiralci je vsako leto večja. Vedno več je interesentov, ki bi radi zaslužili z nabiranjem kostanja. Zato ga ponekod nabirajo prezgodaj, ko §e ni zrel. Pri tolikšni vnemi trpi velikokrat tudi drevo, saj mladi nabiralci ne izbirajo sredstev pri klatenju, še večje zanimanje kakor za divji kostanj bo letos za domači kostanj. Kaže, da ga Ljubljr-nčani to sezono ne bodo pojedli mnogo. Da bi ga debili od zunaj, zaenkrat ni verjetno. Kraj', kjer raste pri ras, pa so skoro nedostopni.
—lj Na L mešani meščanski šoli na Viču bo vpisovanje dne 1., 2.. 4. in 5. oktobra letos; vsakokrat od 8. do 12. ure. Navodila za vpis so objavljena v oglasni skrinjici ob vhodu v šolsko poslopje.
—lj Prijave za. šolski zbor Glasbene Matice sprejema do 28. t_ m. pisarna Glasbene Matice. Pouk vodi ravnatelj Polič in je brezplačen. Matica vabi mladino, da se v velikem številu vpiše v šolski zbor.
—lj Na L ženski realni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za šoL L 1943/44 v Lichtenturnovem zavodu po naslednjem redu: 1. oktobra od 8 do 9 razredi: 8.. 7., 6., od 9 do 10 — 5. razred, od 10 do 11 — 4. razred, od 15 do 16 — 3. razred, od 16 do 17 — 2. razred. — 2. oktobra od 8. dalje 1. razred, in sicer s črko A—G pri L komisiji, H—O pri TL, P—2 pri HL komisiji. — 4. oktobra od 8. —12. ponav-ljalke, 5. oktobra odi 8.—12. učeaike z drugih zavodov. — Učenke 2.—8. razreda naj prtneso s seboj zadnje Šolsko Izpričevalo in davčno potrdilo ter poleg šolnine še 15.20 lir. Za vpis v 1. razred je potrebno izpričevalo s potrdilom o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu, rojstni ki krsti ust, davčno potrdilo in poleg šolnine 15.20 lir. Učenkam staršev, ki imajo 7 ali več otrok, ter učenkam katerih oče je vojni invalid, ni treba predložiti davčnega potrdila, marveč potrdilo župnega urada o rojstvu 7 ali več otrok, odnosno overovljen prepis invalidskega potrdila. Učenke staršev, ki imajo 5 ali 6 otrok, pa morajo predložiti poleg davčnega potrdila tudi potrdilo župnega urada o rojstvu 5 ali 6 otrok. Kdor plačuje samo uslužbenskl davek, naj napiše na hrbtu davčnega potrdila izjavo, da nima. razen uslužbenskega predpisanega nobenega dr*ugeg"a direktnega davka. Vpisati <ne bodo mogle le učen-
Bolmkcm. ki so pc picdioženih zdravniških spričevalih up: av ceni dobivati poaeb-. ne <;od-tke reconiranih živil, bo ooin ški t cdsek mestnega preskrbovalnega urada meseca oktobra delil boln ika 1 akazOa vsako dopoldne od 8. do 11.45 uro samo v pritličju Turjaške p lače v Križankah. Gosposka ul. 15. po naslednjem razporedu:
Od 1. do 8. oktobra samo bolnik cm, ki imajo pravico tudi za meso, tako da pr'de. I jo na vrsto v petek 1. oktobra bcLniki z za-: četnicami priimka A do D. v soboto 2. oktobra z začetnicami E do J. v ponedeljek 4. oktobra z začetnicami K. v torek 5. oktobra z začetnicami  L do N.  v sredo 6. oktobra z začetnicami O in P. v četrtek , 7. oktobra z začetnicami R do T in v petek 8. oktobra z začetnicami U do 2.
Od 9. do 18. oktobra drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v soboto 9. oktobra bolniki z začetnicami A do D- v ponedeljek 11. oktobra z začetnicami E do J, v torek 12. oktobra z začetnico K, v sredo 13. oktobra z začetnicami L do N. v četrtek 14. oktobra z začetnicami o in p. v petek 15. oktobra z začetnicama R in S, v seboto 16. okUbra z začetnicami š do U in v ponedeljek 18. oktobra bolniki z začetnicami V do Z.
Od 19. do 27. oktobra, bo bolniški od*ek delil   nakazila za sladkor za dojenčke in
, I • tniRc, ♦ Ida ie n-\ p gr] predloženih i zdrav k "n spričeval, da pridejo na vrsto v torrk 19. oktobra upiavičenci z začetni-c;im: A do D. v sredo 20. oktobra I za>Net. n eami E do J. v četrtek 21. oktobra z začetnico K- V potek 22. oktoV.ra z K&Cet-nicama L in M. v soboto 23. oktebr 7. sacetn'cami n do p, v ponedeljek 25. ok-tebra z začetnicama R in S v torek 26. oktobra z začetnicami š do U in v sredo 27. ktobra upravičene' z T-.četrieami V do Z.
Zdravstveni zavod!, ki so upravičeni do-b vati porebne bolniške dedatke. naj pošljejo po nakazila od 1. do 10. oktobra samo popoldne.
Bolnik', ki dobivaj? dodatek mesa. naj s sebo: prinese živilrrko nakaznico za mesec 0 oer z odrezki ^a meso. Vsem orim. ki teli Ereakov ne brdo imeii. bolniški odsek ne bo nakazal bolniškega dodatka za meso.
Opozarjamo pa. da sprejema mestni fi-zikat zdravniška spričevala za priznanje bolniškega dodatka ž'vU samo od 1. do 20. v mesecu.
Reklamacij zamudnikov zaradi ¥fill1i Ml navala ne bo mogoče upoštevati ter zato opozarjamo ra ta razpored, ki se naj upravičenci po njem nat3nko ravnajo ter naj ga zato izrežejo in shranijo
Nov cenik za brivske in frizerske obrate
Maksimalne cene za dela brivskih in frizerskih obratov v ljubljanski občini so določene takole: (prva številka označuje ceno v obratih I. kategorije, druga pa ceno v obratih H. kategorije):
Cenik za hrivmoe: česanje 1.30 lire v obratih I. kategorije, — 1 lira v obratih n. kategorije; britje brade 2.50—2; striženje brade 5—4; striženje las 5—4; striženji las in britje brade 6—5; striženja las jn brade 7—6; umivanje las 2.50^—2; masaža lasišča 2.70—2; masaža obraza 8.80—6.60; k od ran je las 3.50—2.50; manikiranje 5.50—4.50; barvanje las ali brade 45—40; uporaba kreme ali alkohola ali kolonjske vode 0.50—0.50; abonmaji:: britje brade dvakrat na teden 16—14 lir, britje brade trikrat na teden 20—18; britje brade štirikrat na teden 25—22, britje brade vsak delavnik 36—30, striženje las za abonente 3.50—3. Za postrežbo na domu znaša povišek ioo0/5.
Cenik za če**alniee: prvo striženje las 10 lir v obratih I. kategorije, — 8.80 lire v obratih n. kategorije; vsako naslednje striženje 5—4.40; umivanje las 6—4.40; umivanje in vodna ondJulacija 15—12; železna ondulacija 6—4.40; vodna ondulaclja 10—7.70; trajna ondulacija 66—45; manikiranje 6—4.50; sušenje las z elektriko 2—1.50; beljenje las 40—35; barvanje las 55—45, modna pričeska 30-—20 Itr. Za postrežbo na domu znaša povišek 100« 0
Naročite se na romane DK!
En°sobno p*>d pritlično stanovanje zamenjam s sličnim samo v južnem delu Ljubljane. Primec, Dolenjska 102.
IOLEDAR l>ane*4: Petek. 24. septembra: Marija rešiteljica jetnikov.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino 1'nion: Šoferjeva hči. Kino Matica: Ljubezni anofKOtl. Kino Slojr»: Velika ljubezen.
DEŽURNE LEKARNE Dam*«*: Dr. Kmet, Ciril Metodova 43. TYn-koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar. 6elerb*ir-gova ulica 7.
Razprava o
v žel. kurilnici v Šiški
Ljubljana, 23. septembra, Prod malim kazenskim senatom okrožnega sodišča se je včeraj zagovarjal 22-letni mehanik iz Domžal I. P. Senatu je predsedoval sos Josip Baričevič, kot vo-tanta pa sta sodelovala sos Ivan Kralj in Ivan Brelui. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Goslar.
Obtoženec, ki je ttežko bolan, zlasti, odkar se je kot kurjač ponesrečil v Mirni peči, ko se je 1. septembra lani prevrnila lokomotiva, na kateri je opravljal službo in je dobil težke notranje poškodbe, živi zadnje mesece pod vtisom in vplivom svoje bolezni. Crnih misli zaradi svojega zdravja in svojega obstanka se je spozabil in sredi aprila vlomil v kurilnici na kolodvoru v soški v omarice treh svojih tovarišev. Enemu je odnesel 500 lir v gotovini, drugemu ročno uro in denarnico, kar oboje je bilo vredno 510 lir, In tretjemu zavitek četrt kg masti.
Tatvine so obdolžili najprej enega izmed oškodovancev, kasneje pa so posumili obtoženca, ki je dejanje že pred poslovodjem priznal. Vse ukradene stvari, razen masti, je obtoženec vrnil. Dejanje je priznaval tudi v sodni preiskavi in na včerajšnji razpravi. Izgovarjal se je na svojo bolezen in težko gmotno stanje. Državni tožilec ga je obtožil, da je izvršil tri zločinstva vlomne tatvine po § 316 kaz. zak.
Sodniki pa se niso pridružili naziranju obtožnice. Bili so mnenja, da gre za enotno dejanje, ker je bilo vlomljeno v vse omarice istočasno. Upoštevaje vse ola> silne okolnosti, med katerimi je bilo tudi dejstvo, da je obtoženec skoro neoporečen, so spoznali obtoženca za krivega in ga obsodili na 3 mesece strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Obtoženec je kazen sprejel, odsedel pa jo bo. ko mu bo dopuščalo zdravje.
KLOBCČ-AKNA
9tP A J K"
vam »trokovno osnaži, preoblika   in preharva Vaš klobuk, da izgleda Kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga   klobukov.   —  Se priporoča
RUDOLF  P A J K . UUKUANA, SV. PETRA CESTA ST. S»
'    \LOSlCEVA CESTA ftT. 12 (Nasproti hotela Union)
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 24. SEPTEMBRA
8.50—9.00: Jutranji pozc'-r.v 9M ^.20: Poročila v nemščini in slown*<Mnl. Naredbe in objave v nemžcini, slove »š^ml n Italija:.š^in.. 12.20—12.30: Uvod. 12.30—.2b0: Poročila v Dem-Sčin! in slovenščini. NareJbe >n objavp v nemščini, slovenščini lr» italijanščini 12 50—14.00: >Za vsakega nekaj« — Igra radijski orKo^ter. vodi dirigent D. M. Šijanec: 1. Lincke. Svatba -predigra; 2. Ziehrer: Ljubavni valček;; 1. Pl-scher: Južno od Alp — sulta; 4 Dvorak: Valček v a-duru; 5. Leopold: Tatra — fantazija; 6. Grieg: Poročni dan na Trolhaugenu; 7. Dvorak: Slovanski ples. 14.00—14 15: Poročila v nemščini Naredbe ln objav« v nemAčl)il. slovenščini tn italijanščini. 14.15—15 00: Imermezzi. 1500: Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva. 17.00— 17.15: Poročila v nemščini. Navedbe tn obiave v nemščini, slovenščini ln ua.i'nnSrinl. 17.15--18.00: Prenos koncerta. 19.00—19.30: Živahni ritem. 19 30—19.50: Poročila v nemščini ln slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Naredbe ln objave v nemščini, slovenščini in Italijanščini. Napoved programa /a nar-Iedim dan. l'-.-n johi; m 20.00—20.20: Poročila v nemščini. 20.20—2210: Prenos sporeda beograjske oddajne postaje.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
D R A M A
Nedelja 26. s»ept. ob 15: Deseti I »rat. Izven. Cene od 18 Ur navzdol Predsezona v Drami Z nedeljsko pied-statvo Jurčič-Golievega > Desetega brata < bo o:lprLa Drama letošnji predsezono, v kateri bo ponovila nekaj po.^ebno uspelih ^el iz lana £ e sezone. De1 o tbsoga 16 si; k, v katere je zajel dramatik p. Golia VMMm Jurčičeve povesti. V njej e podana usoda đeseicga. brata. Martina Sp ka, ki ie kijab svojemu nesrečnemu Uvijanju prijatelj m Dornočnik vseh, ki so v stiski. Naslovno vlogo bo igral M. Skrbm.;ck. Manico- Le var jeva, Kavesa - Peček, MM ijana - Veivionik, Kvasa_Drenovec. Kr javlja-Cosar. Režiser: T>rof  O. 6c7t: pceno-er.^f: mž   E F-.mz.
P G. Wodehoase:
79
MALA PEPITA
Morda sem brla pred petimi le« takih rnisfl, a zdaj nisem več. V vsem tem času sem ae učila spoznavati pravo stanje stvari; trpela sem, mnogo preveč, da bi bilo v meni 5e prostora za napačne pojme o življenju. Imela sem dovolj priložnosti, da sem primerjala ljudi, in zdaj vem, Peter, da niso vsi dobri, niti tedaj ne zmerom, kadar mislijo, da so.«
»Audrev!___< Nikoli prej se nisem bU
mogel odločiti, da bi Ji zadal to vprašanje. »Povejte mi, Audrev... aH je bil tisti .. . Ali je bil Sheridan dober z vami?«
Nekaj časa je stala pred menoj, ne da bi kaj dejala; že sem mislil, da jo je mole vprašanje razžalilo, ko Je mahoma rezko odgovorila:
»Ne! c
V načinu, kako Je izrekla to enodožni-co. je bilo toliko silovitosti, da sem se zdrznil in obnemel. V tej edini besedi je bila vsa njena zgodba, potna trpljenja te gorja.
»Ne,« je ponovila čez trenutek, to pot že mehke je. Razumel sem JtK ■pomnila
se je bila, da govori o mrtvem. Potem je hlastno nadaljevala: »Ne morem govoriti o njem. Mislim, da Je bilo Iz vsega, kar se Je zgodilo, marsikaj moja krivda. Stvar je v tem. da sem bila nesrečna, ker je bil to drug človek... ker niste bifi vi; in on je videl, da sem nesrečna, ln me je sovražil zaradi tega. Nič skupnega ni bilo med nama. Skratka, najina ženitev je bila navadna blaznost. Zaskočilo me je... Mnogo pmmeh nisem nikoli imela in takrat sem izgubila se tisto bore. Vse srečnejša sem bila, ko me je zapustil.« »Zapustil vas Je?«
»Zapustil me Je skoraj tik po tem, ko sva prišla v Ameriko.« Zasmejala se je. »Saj pravim, da'sem se marsikaj nauči-la... To Je bil začetek.«
Groza me Je obhajala; šele ta mah sem jasno zaslutil, koliko Je morala pretrpeti. Ko ml Je prvikrat pripovedovala o svojih nadlogah, tisti večer oh pisarniškem kaminu, sem mislil, ds so se pričele sele po moževi smrti, Iz da so Jo Ista, ki Jm Je bila puJtPiis z nJim, v nekem smishi utrdila zoper ussruBo ln prtpczvBa za boj; dz Jo Je hflo pz takole vrglo ▼ ljenja, m Je bila ie nrtzkušem to me Je ▼ dno duše presunilo m zmedlo.
In v tem, ko je govorila, sem se zavedel, da ne morem in ne morem storiti tistega, zaradi česar sem bil prišel. Nte. nisem je mog-el zapustiti: potrebovala me je. Po sili sem se premagal, da ne bi mislil na Cintijo.
Prijel sem Jo za roko.
»Audrev.. . Prišel sem, da bi vam rekel zbogom; toda... ne morem. Hočem vas. Ničesar na svetu mi ni mar razen vas. Nečem vas zapustiti.«
»Prepozno,« je odgovorila, in Čutiti je bilo, kako jo nekaj davi v grhi. »Zdaj ste zarođeni z gospo Fordovo.«
»Zaročen sem. toda ne z gospo Foido- \ vo. MoJa zaročenka je dekle, ki Je niste j nikoli poznali: Cmtija DrassiDs.«
Naglo mi je izdrla roko, ki sem jo držal zanjo, oči so se ji razširile, in nekaj trenutkov me je gledala, ne da bi kaj rekla.
»In ... Jo Imate radi?« je vprašala nato »Ne.«
»Pa ona, aH vas rkibi?«
V duhu sem zagledal Ciatijino pismo, tisto, ki Je moglo imeti zame samo en pomen, m odgovoril:
»Bojim se, da.«
Nepremično me je gledala, bleda kakor zid.
»©e je tako, Peter, se morate poročiti« Odkimal sem.
»Pač. morate se. Zanaša se na vas.-?
»Ne morem. Vas hočem, potrebnimi vas, ln vi potrebujete mene. Ali morete utajiti, da me potrebujete?««
»Ne.«
To enc'zloznico je izrekla preprosto, brez razburjenja. l>rhte sem stopil korak proti nji. pa se je umaknila.
»A tudi ona vas potrebuje.« Je dejala. Mračen obup me je obhajal, in tesnil me je občutek, da me opozarja na nepravilnost mojega ravnanja. Boril sem Sc bil s svojo vestjo, s svojim čutom za čast in dolžnost, in sem ju bil potlačil; zdaj pa ju je ona obujala in klicala za pričr. proti meni. Izgubil sem oblast nad .seboj »Audrev.« sem vzkliknil, »za Boga, aH ne vidite, kaj delate? ze drugič zameta-vava priložnost, da postaneva srečna. E>a, spet je najina sreča v najinih lastnih rokah, a vi jo zametavate. Zakaj bi se onesrečila za vse življenje? Kaj nama je vse drugo mar, ako se ljubiva. Zakaj naj dovoliva kakršni si bodi oviri, da sama pot? Ne, to pot me ne odženete.«
Sczrlftletter — Urejuje — Redat t ore: Rudolf Ozhn — FOr »Ni
A. CLc asj
d. d~c kot