jjj	Edini alorenskt dnevnik	IB
lil	▼ Zedinjenih državah s-	lil
lil	Velja za vse leto . . $3.00	Ijl
g Za pol leta......$1.50	jjj
GLAS NARO
List slovenskih delavcev v Ameriki.
<li=
The only Slovenian Daii^ < in the United States s«
Issued every day except Sandra —i and Legal Holidays s— 50.000 Readers, ?«=
TSLKFON PUA&NX: «87 CORTLANDT. latere* as BmoziMIam Hatter, September II, lfQS, it tk« Post Office at Mew York, K. Y„ uter the Act of Coacrau of Mirtk 1, 1«79.
flLirO* FIBABini 4SCT •OBTUUTDV,
NO. 93. — $TEV. 93.
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 20, 1916. — ČETRTEK, 20. APRILA, 1916.
VOLUHS HIT. m LBTKIK XXIV,
Napredovanje ruske armade Vroči boji ob reki Tigris.
ANGLEŽI POROČAJO, DA JE TURŠKO VOJAŠTVO UŠLO IZ TRAPEZUNTA. — VELIK PLEN. — PO MNENJU STROKOVNJAKOV SEGA RUSKA FRON TA OD ČRNEGA MORJA DO BITLISA. — POROČI LO O PADCU TRAPEZUNTA JE POVZROČILO V BERLINU VELIKO RAZBURJENJE. — TURKI POROČAJO, DA SO PORAZILI ANGLEŽE PRI REKI TIGRIS. - SPOPADI PRI DVINSKU.
London, Anglija, 19. a pri ln. — O zavzetju Trapozun-tfl. najmočnejše turško trdnjave v vzhodnem delu Male Azijr, je dospelo sem primeroma le malo poročil. Iz neka-r* rili brzojavk jo razvidno, da je petdeset tiso«' mož broječa turška posadka ušla in da so Hu^i vjeli primeroma le malo vojakov. Rusi so zaplenili velikanske množine mu-nieije in druirega vojnega materiala. Nazadnje so hranile trdnjavo štiri turške divizije, katerim je bilo prideljenih preee; nemških častnikov.
Ko je dospelo sem in v Pariz prvo poroeilo o padeu Trap« zunta, je zavladalo med prebivalstvom veliko vese-1 je. Vojaški strokovnjaki pravijo, da je to največji uspeh, J.ar so jih dosegli Rusi v sedanji vojni. Njihova fronta se-ga zdaj od Onega morja do Bitlisa.
Puške čete so že začele prodirati skozi Armenijo in ni ve«' daleč C-as. ko bodo dospele do Dardanel.
Obenem se bo v najkrajšem času podala močna ruska annada v Mezopotamijo in pomagala angleškim retain v boju proti Turkom. Kot se ruje, ne preti Kut-el-Amari nobena nevarnost.
London, Anglija, 10. aprila. — Neki tukajšnji brzojavni agent uri so sporočili iz Amsterdama, da je v Berli-1 ni vsled padea Trapezunta vse potrto. Turčija se s svojo d^moralizirano armado ne bo motjla vee dolgo časa vzdržati in bo morala prejalislej podleei močnemu nasprotniku Rusu.
Ko je dobil državni kaneelar to vest. je takoj pozval k sebi turškega poslanika. Po dolgotrajnem posvetova-IIju, ve je podal poslanik v nemški glavni stan, kjer ho tronfrriral z nemškim cesarjem.
Nemcem se zadnji ras zelo slabo godi. Pred Verdu-nom ne morejo ničesar opraviti, njihovi zavezniki pa doživi j:ijo poraz za porazom.
Petrograd, Rusija, 19. aprila. — Generalni štab ruske armade v Kavkazu poroča. da so Rusi zavzeli z naskokom visoko gorovje pri Aškalinu, zapadno od Erzeruma. Turki so se morali z velikanskimi izgubami umakniti. Y turški armadi vladajo strašne razmere. Ljudje so se že naveličali vojne, k»-r vedo. da iakoalitako no bodo veliko opravili.
Po raznih turških mestih se vrše veliki nemiri.
London, Anglija. 19 aprila. — Seje, ki se vrše zadnji ras v parlamentu, so zelo bunie. Posla ne i neprestano v-praŠujejo zastopnike vlade, Če se bo mogla rešiti posadka v Kut-el-Amari.
Namestnik voinega ministrstva je odvrnil, da armadi ne preti nobena nevarnost. Po njegovem mnenju ji bodo prišli Rusi kmalo na pomoč in pregnali Turke.
Operacije, ki so se vršile zadnji čas, so bile za Angleže precej ugodne.
Berlin, Nemčija. 19. aprila. — Turki so zopet porazili angleške eete v Mezopotamiji. Ofieielno poroeilo turškega generalnega štaba se glasi:
Angleži so zaceli zadnja dva dni z vso silo napadati našo fronto pri Iraku. Pozieije sta branila samo dva turška prostovoljna oddelka, ki sta uspešno odbila vse angleške napade.
Y	Kavkazu so se vršili v dolini reke fioraH vroči spopadi med našimi in ruskimi četami.
Na ohnli Ijauristana se nahajajo naše eete v ofenzivi,
Petrograd, Rusija, 19. aprila. — Vrhovno poveljstvo ruske armade je izdalo danes sledeče poročilo:
V okolici Dvinska so začeli Nemci strahovito ob-*trelji«vati naše postojanke južno od Grabunovke. Po več urne m prizadevanju se jim je posrečilo zavzeti nek naš strelni jarek pri vasi G i nov ki, na katerega smo pa kmalo zatem vprizorili splošen napad in ga jim odvzeli.
l*ri Postawy je razkropila naša artilerija več sovražnih k )lon. Severozapadno od Kremenca in ob gorenjem teku reke Stripe je razstrelil sovražnik vee min, ki pa niso povzročile posebne Škode.
V	Črnem morju so ]>otopili naši podmorski čolni več tujkih jadrnic.
Izpred Verduna.
Napadi na francoske pozicije pri Les Eparges. — Obstreljevanje višin na Le Mort Homme.
Grška v stiskali,
Pariz, Francija. 10. aprila. — Francosko vojno ministrstvo jo podalo danes sledeče poročilo:
Zapadno od reke Maas jr sovražna artilerija z vso silo obstreljevala naše pozicije pri Les F*parses in postojanke oh hribu Le Mort Homme.
Vzhodno od Maase so vprizorili Xemei par napadov na našo fronto med Dounnumontom in Yauxom, Toda dosejrli niso ničesar. ker smo jih š«1 pravočasno pognali v h^g'.
Paris, Francija. 10. aprila. — 1'radno se naznanja: — Razen obstreljevanja {ro7'la pri Ilaudre-niontu se ni včeraj ničesar posob-nejra pripetilo.
Berlin, Nemčija. 10. aprila. — Vzhodno d reke Maas so zavzele naše čete po dolgotrajnem obstreljevanju del ozemlja pri Haudre-montu. Francozi so bili vprizorili proTinapad, pa so se morali umakniti. ker so naleteli na preveliko premoč.
Spopadi med našimi in francoskimi predstražami se neprestano vrše. Zadnji čas so dobili Xemei par tisoč mož.ojaeenj.
Boji v Tirolski.
Rim, Italija, 19. aprila. — Uradno poročilo poveljstva italijanske armade na tirolski fronti se plaši:
V	okolk-i Apfarnella, zahodno od Treftta, so naše eete pregnalo zadnje sovražne eeter ter osvojile £0-rn Fume, se naliaja 3400 metrov
nad morjem.
Pri Col di Lana smo razstrelili avstrijske postojanke z minami in zavzeli zahodnji del pore Ajieore. Sovražno posadko, kar ni bilo ubitih. >mo vjeli. Število ujetnikov znaša 1 ti4 mož in 0 <*n srni kov.
Avstrijci niso izdali nikakepa to/.adevnepa poročila.
Psi v vojni.
Xek Italijan, ki je včeraj dospel v Xew York, je povedal, <la imajo v italijanski armadi dresirane pse za prenašanje muiiieije.
Huda kazen Wilmington, Del., 10. aprila. —
Sodišče je obsodilo včeraj Ernsta Schi! 1 era, ki je zaplenil na visokem morju aujrleški parnik "Jla-tajio", na dosmrtno ječo. Ka2en je nastopil včeraj v kaznilnici v Atlanta, Ga. — Pred odhodom je rekel, da ni nameraval ničesar dru-gejra kot maščevati s«3 nad Angleži. ki so njegovi domovini prizadeli že toliko hudega.
Požar.
V	trgovini F. Grant Co.. 2SI 6. Ave., je včeraj popoldne nastal o-genj. Na tisoče ljudi je bežalo iz sosednjih hiš. ker se je bilo bati. da se bo požar vsi cd vetra razširil. Dasi je bila gasilna pomoč takoj na mestu, škoda vseeno znaša okoli *100,000.
Oborožen parnik odplul.
Washington, D. C.. 10. aprila. — Italijanskemu parniku "Giuseppe Verdi" se je dovolilo, da sme odpluti s topovi na krovu proti običajnemu zagotovilu, da jih bodo rabili Je za hranilne namene.
Vlak padel v reko.
Yeeraj zjutraj je Burlington o-sebni vlak zdrknil s tračnice blizu De Soto. Wis. in se prevrnil v reko Mississippi. Kazen strojevodje ni nihče ranjen.
Požar v Belgradu.
Pariz, Franeija. 10. aprila. — Tukajšnji "Matin'* je dobil iz Bu-karšeta poročilo, da divja po Belgradu strašen požar in da je vzhodni del mesta skoraj popolnoma u-ničen. — Dozdaj je zgorelo že več sto hiš. Veliko ljudi je bivz strehe.
POZOB ROJAKI l
Grška vlada je zopet vložila oster protest. — Določitev nove bolgarske meje. — Bivši ministrski predsednik.
Atene, Grško, 10. aprila. — Severno od Soluna so bitke in spopadi na dnevnem redu. — Vsi so prepričani ,da se je začela ofenziva centralnih držav proti zaveznikom. Avstrijskim in nemškim vojakom pomagajo tudi Bolgari. — Avstrijske čete so vprizorile vroč napad na francoske in angleške pozicije pri Klindiru.
London, Anglija, 10. aprila. — Reuterjevi brzojavni agent uri so sporočili iz Soluna, da so nemške čete prekoračile južno od Doirana grško mejo in razdejale del železniške proge.
Atene, Grško, 10. aprila. — Grška vlada je zopet vložila pri zaveznikih protest, ker so zasedli Su-da zaliv. — Ker zavezniki na prvi tozadevni protest niso odgovorili, najbrže tudi na drugega ne bodo. Zavezniki jo hočejo na vsak način pripraviti do tega. da bi se urae-šala v vojno.
Atene, Grško, 10. aprila. — lz Sofije poročajo, da je nova meja Bolgarske že popolnoma določena. Bolgarska bo dobila celo srbsko Maeedonijo in vse ozemlje vzhodno od reke Morave.
Nadalje bo dobila donavsko obrežje vzhodno od Šmedereva. Nova meja se začne nekoliko vzhodno od Smedereva ter teče preko Osipanice, Požare\x-a. Lapova, Su tinea, Jankova, Kruševea, severno od Prištine proti albanski meji. — Pnžarcvac in Kntševae bosta v avstrijskih rokah.
Atene, Grško, 19. apriia. — Dne 7. in«ij:i .se bodo vršile v Mitilenah nadomestne volitve. Pri teh volitvah bo najbrže zmagal bivši grški ministrski predsednik Venize-los.
M e h i k a.
Carranza ni zahteval takojšnjega odpoklicanja. — General Scott na potu k Funstonu.
Washington, D. C.. 10. aprila. Eliseo Arredondo. zastopnik mehiške vlade v Washingtonu. je danes izjavil, da njegova vlada ni direktno zahtevala odpoklieanja ameriških cel.
General Hugh L. Scott se je danes zvečer odpeljal v San Antonio v glavni stan generala Funstona. Generala Scot ta je poslal t ja vojni tajnik Baker, da bo dobil od Funstona neke informacije, ki jih potrebuje vojni department. Tajnik Baker je tudi izjavil, da on ni dal Funstonu nikakega naročila poslati pomoči Pershingu; 2300 mož broječo posadko je poslal Fnnston na željo Pershinga.
El Paso, Tex.. 10. aprila. — Sem je došlo poročilo, da je dal vojaški governer v Chihuahui ustreliti 15 civilistov, ki so se potegovali za Vili o.
Po nsmrčenju so nastali po mestu tako veliki izgredi, da je moralo \ojaštvo poseči vmes.
Prihajajo poročila, da je življenje ameriških državljanov, ki imajo svoja posestva v Mehiki, v ved-ui nevarnosti. Iz tega je razvidno da je prebivalstvo Mehike čisto protiameriškega mnenja.
Vojaštvo proti stavkarjem.
V tovarni za m uničijo v Ha-»tinpsu na Hndftonu so za sta v kali delavci. Ker se je bilo bati izgredov, je šerif raajrlaail pre ki sod in dai poklicati večjo posadko milice. Dozdaj ie ni prišlo do nerednoati.

12 topov nerabnih.
Washington, D. C., 19. aprila. — Pri preiskavi se je dognalo, da je na vojni ladiji "Michigan" dvanajst topov nerabnih. — Mornariški department je ukrenil, da se popravijo oziroma nadomestijo.
Kdor Še nima Slovensko-Ameriškega Koledarja sa leto 1916, naj ga nemudoma naroči. V zalogi ga imamo samo š« nekaj izvodov. — Stane t poštnino vred 35 centov. Naročite ga takoj 1
Slovanic Publishing Co.( 83 Corttaadt St* Saw York. ML t.
Revolucija na Kitajskem. *
Hanking, Kitajsko. 19. aprila. Governer province Kiangt'u je sporočil centralni vladi in ustašem. da bo ostala provinca nevtralna. Vse kitajske bojne ladije, ki so bile vkrcane v tukajšnjem pristanišču. so dobile povelje, da morajo odpluti v An king.
Poveljujoči general v provinci Sanghaj je sklenil z ustaši province Kt-kiansj premirje. — V provinci Hunan je koncentriranih 12,000 usta še v.
Von Igel.
Državni tajnik je odredit, da naj', se ga izpusti na prosto. — Njegove listine so fotografirali.
Washington, D. C., 19. aprila. — Državni tajnik Lansing je sporočil danes nemškemu poslaniku Bern-storffu, da bo dobilo nemško poslaništvo nazaj vse listine, katere so zaplenili državni detektivi pri aretaciji bivšega uslužbenca nemškega poslaništva, von lgela.
Državni department je nadalje odiočil, da se mora izpustiti Igla na prosto, če je nameraval izvršili zločin, katerega ga dolže. v času. to je bil uslužben pri nemškem poslaništvu.
Nemško poslaništvo je poslalo o tej zadevi v Berlin dolgo brzojavno poročilo.
Grof Bernstorft" je poslal v New York kneza llatzenfelda. Ta uradnik bo poskušal izposlovati, da bodo izpustili Igla na prosto in da bo dobilo nemško poslaništvo nazaj vse listine, katere ^o zaplenili zvezni detektivi.
Časopisje je včeraj poročalo .da je dal načelnik ta.]ne službe večino teh listin fotografirati.
Velika porota bo potemtakem o celi zadevi poučena, kijub temu. da se izroče listine nemškemu poslaništvu.
Štirikrat v nevarnosti.
Včeraj došli italijanski parnik "America"' je bil štirikrat v veliki nevarnosti pred sovražnimi podmorskimi čolni, toda vsakokrat je bil kiipetan š.' pravočasno opozorjen z brezžičnim brzojavom. Potnikom se ni iil*'- povedalo o tem.
Povišane plače.
Amoskeag Manufacturing Co., izdelovalci volne in platna, v Manchester. N. II. so sklenili delavcem povišati plač.. Ztt koliko ni znano.
Winton Company, tovarna avtomobilov v Clevelandu, bo s prvim majem povišala plače za deset odstotkov.
Sneg v Švici.
Bern, Švica. 19. aprila. — V o-srednjem delu Švice je zapadel zelo velik sneg. škoda je ogromna. Večina sadnega drevja je uničena. Nekateri cenijo škodo na več milijonov frankov.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7mi-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slob osebe, kateri se ima izplačati.
Cono:
KI	K $
5.... .90	120 ..	16.80
10--------I.G0	130	18.20
15....	3.30	140 ..	19.60
80....	3.00	150 ...	31.00
as--------3.70	160 --	22.41
30 --------4 40	170...	23.80
35...	6 10	180 ..	25.20
40....	5.80	190________26.60
45....	6.50	200________28.0t
50________7 20	250...	35.00
66 ..	7.85	300______42.0Q
60 ...	8.55	360....	49,00
65....	V.2~>	400 ________56.00
70 ...	9 95	450....	63.00
76________10 G6	500....	70.C0
80 ...	11.35	«00..«	84.00
85 ...	12 05	700....	98.00
90 ...	12.75	800....	112.0C
10U....	14.00	000....	126.00
110________15.40	10OO...	139.00
Ker se zdaj cene denarju skoraj
! dobo vsi nafti naročniki t Pennsyl-! vaniji knjižico "Nova Dostava za ! ponesrečeno delavce v Pennsylva-1nijL" Spisal jo to knjižico Kosto
t
vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik list v roke, so pri nas cene morda Že večkrat spre* mene.
TVRDKA FRANK 8AKBB*
CJ Oortlaadt 8t„ Now York, W. T
Predsednik Wilson poslal ultimatum nemški vladi.
NEMČIJA MORA TAKOJ PRENEHATI S TORPEDI RANJEM PARNIKOV, NA KATERIH SE NAHAJA JO AMERIŠKI DRŽAVLJANI. — ZNAČILEN GOVOR PREDSEDNIKA WILSONA. — VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV JE BILA PREVEČ POTRPEŽLJIVA. - V PROTISLOVLJU Z ZAKONI ČLOVEČANSTVA. — PREKINJENJE DIPLOMATIČNIH ZVEZ
Washington, D. C.; 19. aprila. — Pri skupni se.ii se listno in poslanske zbornice, ki se je začela včeraj ob eni liri popoldne, prebral je predsednik Wilson svoj govor glede razmerja, ki je zavladalo zadnji čas med Nemčijo ir. Združenimi državami. Izjavil je tudi, da je poslal nemški vladi noto. v kateri odločno zahteva, da mora Nemčija opustiti sedanje metode bojevanja s podmorskimi čolni.
Ta nota ima značaj in smisel ultimata. Ako Nemčija ne bo nanjo povoljno odgovorilo, se bo prekinilo diploma-tične yveze med obema državama.
Nemčija se ni držala obljub, katere je bila zadala Zdroženim državam.
Po govoru, ki je trajal kakih petnajst minut, je odšel predsednik iz dvorane, nakar je Clark, predsednik po-slanske zbornice, izjavil, da je skupna seja končana.
Predsednikov govor je obsegal med drugim tudi sle-Ječe točke:
- Ker je zadnji čas zavladala zelo resna situacija, je moja dolžnost, da vam kolikor mogoče natančno razložim v\e podrobnosti.
Gotovo se šc spominjate, da je prišla meseca februarja leta 1915 nemška vlada do zaključka, da je zanjo najboljše, če s svojimi podmorskimi čolni zablokira angleško in irsko obal: poveljnikom podmorskih čolnov je tudi dala navodilo, da naj potope vsako sovražniško bojno ladijo, katero dobe na visokem morju, bodisi v bližiru obali. Isti čas je tudi opozorila nevtralne trgovske ladije, da ne pHijejo v bližino Anglije oziroma Irske, češ, da nemška v*nda ne bo odgovorna zanje, če se bodo potopile.
Vlada Združenih držav je proti temu odločno protestirala. Vst rajala je namreč na stališču, da nima nikdo pravice nevtralnim ladijam zapovedovati, kako in kam lin j plovejo.
Kljub našim odločnim protestom je pa začela nemška vlada takoj izvrševati svoj načrt. Izvrševala ga je v liajobširnejši meri. Nemški podmorski čolni niso namreč potapljali samo sovražniških bojnih in trgovskih ladij, ampak tudi trgovske ladije raznih nevtralnih držav.
Po mednarodnem pravu imajo trgovske ladije že od-davna pravico, da smejo imeti na krovu topove, da se lali-ko branijo. Nemška vlada se ni za to določbo popolnoma nič zmenila.
Po strašni katastrofi "Lusitanije", katere se bomo vsi do konca spominjali, je vlada Združenih držav odloe no zalitevala od Nemčije, da v prihodnje ne sme brez sva ri^a potapljati neoboroženih trgovskih parnikov. na ka terih >e nahajajo ameriški potniki.
Nemčija se za našo zahtevo ni veliko zmenila. Torpe-dirala je še parnika "Arabic" in "Sussex", dasiravno ni sta bila oborožena in dasiravno je bila na njima precej veliko Amerikancev.
Vlada Združenih držav je bila zelo potrpežljiva.
Ako Nemčija takoj ne preneha s temi metodami bo jevanja, ki so v protislovju z zakoni človeštva, nam ne preostaja drugega, kot prekiniti žnjo vse diplomarične z\ eze.
Po tega zaključka sem prišel šele tedaj, ko sem natančno premislil eelo zadevo, in sem se natančno prepričal o celi stvari.
Ako odločno ne nastopimo, damo Nemčiji dovolj vz roka. da bo še zanaprej delala ono kot je delala dozdaj.
Mi moramo braniti pravice naroda, mi moramo nastopiti kot zastopniki vseh nevtralnih dežel.
Na to stališče sem se postavil, ker sem prepričan, da boste podpirali moje delovanje in da boste soglašali z mojim postopanjem.
Washington, D C., 19. aprila. — S predsednikovim govorom je bilo nekaj poslancev zelo zadovoljnih, veliko jih je pa. ki se ne strinjajo z njegovimi izjavami.
Kongres najbrže ne bo dal predsedniku Wilsonu dovoljenja, da bi napovedal v imenu Združenih držav Nemčiji vojno.
Nekateri so njegov govor ostro kritizirali. V splošnem so ljudje odločno proti vojni in proti prekinjenju diplomatičnih zvez.
Požar v arzenalu.	> Rusija je naročila 200 avtomobilov.
Lizbona, Portugalsko, 19. aprila. | Tvrdka Williams & Wifjmore je i Tukajšnji mornariški arzenal je, dobila od ruske vlade naročilo za j uničil požar in napravil $600,000 200 Packard-avtomobilov. V dvaj-Ukode. Policija je mnenja, da je to setih mesecih je ta tvrdka dobila ! delo nenriih Spijonov. OdrediH so; za $39,000,000 naročit od zavezni-preiskavo.	__J ških držav.
GLAS NARODA, 20. SPRIGS, 1916.
: GLAS NARODA"
(Slovenlc Daily.) Owned and Published by tM
■LOVENIC PUBLISHING CO
<a corporation.) FRANK KAKSER, President MiriS BENKIHK, Treaaurer.
Pla e of Bustne« of the oorporatloti
ami addresses of above officer«: R3 Cortlandt Street, Borough of Man t.attan New fork City. N. T.
u »-to ffclja Hat aa Ameriko In « ariario	$3.00
» »I leta................v* 1.60
m r**io 1*-'o sa mesto New York.. 4.00 m l, leta aa icesto New 1orkM 2.00 • Bvropo aa vae leto	4.50
m mm Dol leta......... 2.5a
. *»trt leta........ 1.70
i.l.a - .NAKubA" Izhaja vsak das It»7. nedelj In prazni kor
U I \ 8 NARODA"
(••Voice of the People") lacoad every day except Sunday« and Holidays. P ihwrtptioo yearly jaoo.
kilirfun-nirnl on agreement.
L>v<i lal brta podpisa In oeebnoatl m ne
prlobčujeja Iter ar aa] v blagovoli pošiljati pa »-
Money Order. Pr! r remembl kraja naročnikov pro ■lin <1r se nam tudl prej&nje bl-naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Ui i * m In poftUjatvam naredita ta naalor: "OIA8 NARODA** " ' ^. rfi.nHi	Mew York City
if "foil itiSi Cortlaudt.
sssfiS!

Na pragu.
V' Združenih držav se je r1	naveličala raznih obljub
:: •• I'i od strani Nemčije. 1' 1 ■ i i k jo na vse pripravljen. . ..i iiira<"e. tudi na vojno. N 11 • • i j a. kakor tudi njeni na-s	no igrajo v tej vojni po-
■> li p«- uloge. Sama zahrbt-j t, - . ji sklici, kako bi dr npr « , ua pre varili in imeli večji «	Angleži so zablokirali
)i » '.bal t^r s't<*m skušali do-| h . i.i bil Xemčiji odrezan ves ir. . T ■ jim je deloma in za-►>re ilo. Zdaj ima Nem-, r• I v!o mejo proti Rfu munski. •	. hko dobi vse, kar hoče.
K > - ■ ji zablokirali Angleži o-i je < na s svojimi podmor-i za blokirala ta ko rekoč, c< • b rež je. Zdaj so bili podmor-l i v morju med Irsko in] i", zdaj pri južnem, zdaj pri
>	> • .i m koncu otoka.
Zj .i» se da je podmorski •'»pil angliški p a mik "Lu-
>	i , na katerem je bilo tudi t > ameriških državljanov. Ko
'la v Washington vest o i : siroti, je vložila ameriška i i;; la pri nemški oster pro-
1 ^ . . i V. i v a <*e je vlekla in vlekla in
r laiKs ni tako pojasnjena kot i . n. »r. !a biti. Nemčija je izjavila. -'. je pripravljena dati zado-fcč.'n;<>. iu pbljubila, da v bodoče ne b - potapljala brez svarila par-n':. v, na katetrih se vozijo atneri-j šk'. Iržavljani.
Os: alo je seveda pri obljubi. Ki: ' i zatem je bil torpediran par.Kk "Arabic". Zopet ista zgodba: f li jube in zagotavljanja.
Sli Injič je pi-išlo do torpedira-: i •■Su.«s.'xa". Par not v Berlin, 1 r not iz ISerlma v Washington, m Xmri so mislili, da bo tudi ta z i v a ravuotako rešena, kot so biV prejšnje. Toda motili so se. ] Pr«-d-,.*dnik je vedel, da po tej pot i ne pride nikdar do zaključka. Prepričan jo bil, da bodo nemški podmorski čolni še zanaprej o-j pravljali isto delo kot so ga do-zdaj.	|
Odločno je nastopil in zahteval natančnega pojasnila ter enkrat za vselej urediti celo stvar.
To je uajbrže storil tudi iz dru-ga vzroka. Objestnost Nemcev j * za Via presegati že vse meje. V Ann-rLki imajo vsepolno agentov, ki d! a jo po naročilih in načrtih uradnikov nemškega poslaništva. Zaradi ščuvanja proti vladi Združenih držav je moral iti sam avstrijski poslanik Dumba, za nj: n šla Papen in Boy-Ed in precej drugih.
Zvezni detektivi so prišli na sled nekaterim nemškim zarotam, ki bi imele strašne posledice, če bi bile izvršene.	j
Vse to je začelo predsedniku presedati. Odločil se je, da mora' biti toinu konec. In konca ne bo,' pred no ne nastopi z vso stro-j gostjo.
Včeraj se je pisalo, da bodo najbrž prekinjene vae diplomatic- -
ne zveze med Združenimi državami in "Nemčijo.
Vsaik prav dobro ve. kakšne so
posledice prekinjenja diplomatič-nih zvez. Vsak ve, kdor je količkaj zasledoval dogodke v Evropi.
Prekinjen ju zvez sledi ultimatum. ultimatu sledi vojna.
Zdaj smo na pragu, zdaj napeto čakamo, kaj se bo zgodilo. Pripo-znati moramo, da čakamo s strahom v srcu. Akoravno nas loei od Nemčije velikanska razdalja, akoravno ne bo tako laliko prišlo do spopadov, je umevno, da bo imela vojna za vse zelo slabe posledice.
Kako je z delom po naših naselbinah.
Slovenska liturgija pri Jugoslovanih.
— Po vestne črtico.
Poleg M. Mesiča, S. Ljubiča i sestavil Andrej Fekonja.
dr.
Coalton, W. Va. — Delamo
sicer vsak dan, toda zaslužek je bolj pičel; naložiti moramo tri tone premoga za borih G0 centov. Torej zaslužimo toliko, da se pošteno preživimo. Slovencev je nas tukaj le tri družine in par samcev. Pozdrav! — Gašper Miklič.
Dayton, Ohio. — Ker mi ni mogoče vsakemu rojaku posebej odgovoriti, prosim, da. priol "ite tole v Glasu Naroda: — Tukaj so vsaikovrstne tovarne, zlasti veliko jih je za strel j i vo. Plačajo 20 centov na uro. Slovencev ni tukaj. Kdor ne zna kakega drugega jezika, mu ne svetujem sem. Toliko v pojasnilo. — Jakob Celinski, 520 Ohio St.
Milwaukee, Wis. — Tukajšnji delavci v tovarni Pfister & Vogel Leather Co. smo zastavkali; potegujemo se za boljšo plačo, ki jo bomo brez dvorna dobili, ako bomo tako složni in vstrajni. Vsa čast onim rojakom, ki so, kljub bossovim ponudbam in obljubam, zapustili delo. — Poročevalec.
Dopis.
Milwaukee, Wis. — Na društvenem polju dobro napredujemo. Na seji dne 10. aprila slovenskega mladeniSkega podpornega društva ••Lilija" srno sklenili, da kdor sedaj pristopi k društvu, je za maj, junij in julij prost plačevanja članarine. Torej, rojaki, ki še niste prinobenem društvu oziroma želite biti pri več, pristopite k '•Liliji". — Kar se tiče dela, še ni preslabo; zaslužek je odvisen od delavca in prostora. — Fr. Gerlica.
Iz društvenih krogov.
Kakor se nam poroča, priredi Slovensko samostojno podp. društvo za Greater New York in okolico. Ink., v nedeljo, dne 28. maja svej prvi letošnji družinski izlet k "Revnemu Lazarju" ter v nedelje, dne 2. julija svoj letni piknik istotam. Cenjene rojakinje in rojake v Greater New Yorku posebno opozarjamo na te dve pri-' reditvi, ki bodo nudili cenjenim gostom za mal denar mnogo užitka.
* a *
Dne 13. maja se bodo vršili zopet dve društveni veselici, in sicer od društva sv. Ane v Brooklynu ter od društva 44Orel" v New Torku. Oba društva z gotovostjo pričakujeta obile udeležbe ter gmotnega uspeha, toda če bo u-' speli n a eni in drugi strani zado-' voljiv, je vprašanje! Upati je, da bodo sčasoma tudi vodilni krogi j podpornih društev uvideli, da so! taki pojavi škodljivi in se ne sme' dopustiti, da se udomačijo!
DAROVI.
Za nesrečno Zupanovo družino
v Grove City, Pa.
Cone ma ugh, Pa. Val. Skarja $1. Elkland, Pa. Po $1: Lewis Le-j nard, Lewis Straus. Jernej Gorup. John Hočevar in John Hribar; po 50c: Josip KnaiLs. Anton Miklič,' John Muren. Frank Marolt, Mike Keek in John Zupan: Charlie Su-. rina 2of.
Smugeler. Colo. John Miheiie 506	j
Danes smo prejeli od reveža pismo, v katerem se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje.
Rad bi izvedel, kje se nahaja brat moje žene ALOJZIJ URBAN-OlC. Doma jo iz vasi Veliki Ce-rrnk na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če ikdo zna za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi i na naslov; Michael Strajner, Box 102, Coketon, W. Va. (28,22,24—4*.......—	I;
Liturgijske knjige.
Najstarejše srbske knjige ozir. rokopisi za cerkveno porabo niso se večinoma ohranile v izvirnikih, nego samo v prepisih. In teh se nahaja še velika, množica po samostanih in cerkvah na raznih krajih. v katerih žive Srbi. Posebno mnogo jih imajo Krušedol. Remeta. Vrdnik, Opovo. iSišatovae, vseh strok liturgijskih, kakor so: Slu-žebnik ali liturgiarion t. j. misal, Trebnik ali ritual, Časoslovec ali horologioin t. j. breviar, Oktoich t. j. osmoglasnik, Triod t. j. tri-pesnee, Mine j t. j. zbornik o svet-eih. Molitvoslov — molitvenik, Stihirar — slavospev sveteem, Ty-pik in dr., a vsi ti prepisi so po-največ iz novejše dobe, iz XVI.-— XVII. veka, pisani sicer v slovenskem jeziku, a tako, da se jim pozna vpliv srbščine.
Ne dolgo po iznajdbi tiskarstva so pa poskrbeli tudi Srbi. kaJcor žo omenjeno, da svoje domače pismo "cirilsko" in "slovenski" jezik po tiskanih knjigah tembolj utrde in oliranijo v narodt\ in zlasti v svoji cerkvi. Prva tiskana srbska knjiga liturgijska je Ča-soslovee" — horologion, ki ga je izdal Andrej de Thoresanis iz A-sule v Benetkah 1. 1493. V istem času je začel menih Mak arij v Cr-nigori na povelje vojvode Jurija Ornojeviea tiskati svoj "Oktoich" ali osmoglasnik na Cetinju 1494; zatem "Psaltir" 1495; in morebiti še "Molitvenik" ali Euehologion. Nadalje je bilo mnogo srbskih cerkvenih iknjig tiskanih v Benetkah pri .Božidaru Vukoviču, kateri je tja pozval Črnogorca Pahomija v ta namen; te so: "Liturgion" ali "Služebnik" z evangel ji L 1519, "Psaltir" s "časoslovce.m" 1519, "Psaltir" s "siuaksorom" in *ča-sosloveom' 1520, "Služebnik" 1. 3 527, '"KatihizLs" 1527, "Molitvoslov" 1527, "Oktoich" ali osmoglasnik 1536, "Oktoich" ali peto-glasnik 1535—37. "Minej prazd- I nični" ali "Sbornik" 1538, "Mo- i litvenik" ali Euehologion 153S— ] 40; zatem "Psaltir" 1546, " Mo- , litvoslov" ali Svetopisanje 1547 in . 1560, "Služebnik'* ali Liturgion 1554, "Tripjesnec" ali Tridion , 1500, "Psaltir" s Troparom 1561, ^ "Fčizlzeovae" 1561.	]
Raz v en te »lavne tiskarne v Be- ^ net k ali so bile v oni dobi tudi med ] Srbi samimi š^ cirilske tiskarne, , v katerih je izšlo tedaj več bogo- ( služnih knjig. Tako v Goraždju v ] Hercegovini, kjer je bil tiskan c "Psaltir" 1529 in "Molitvenik" j ali "Trebnik" 1531: v Rnjani bli- ] zu Užice: "Jevandjclie" 1537; v 1 Mileševu v Hercegovini: "Psal- } tir" s "Sinaksarom" dne^mim in ^ postnim, s "Troparom" in s "ča- j sosloveem" z dne\-no in nočno službo 1544 in verjetno tudi "Mi-i
Kadar kupite Uneeda Biscuit, ste zadovoljili, ker veste, da ste prejeli ono kaj ste zahtevali — soda krakerji so vedno
sveži kot iz peči, krhki, čisti, okusni in redilni.
Uneeda Biscuit so vedno enaki v kakovosti in aromi to so soda krakerji na katere se lahko za-neseš. — Zato, ker so Uneeda Biscuit izvan-redni soda krakerji zaviti na izvanreden način.
Pet centov povsod v zavitku, v katerem ne morejo postati vlažni.
NATIONAL BISCUIT COMPANY
mil najrazličnejših vrst kupovali1 Rad bi izvedel za svojega prijatelja FRANKA KARI Ž. Doma je iz Merč hšt. 24. fan a Povir na Primorskem. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sama javi. — Andrew Skrinjar, 643 E. 160. St.. Cleveland. Ohio. 20-22—1
v tujini, odkoder sedaj ne morejo mnogo dobiti, število prašičev je bilo na Nemškem znatno večje ne-20 pri nas. in sicer v celi državi. Na Nemškem je nad 20 milijonov ljudi več nego v naši državi iu poleg tega se neprimerno v<*č mesa poje nego pri a ras. Leta 1910., od katerega časa se je zavoljo bol j-j šib cen število govedi in prašičev precej zvišalo, se je naštelo v eelii naši državi 9,160,609 goved in j 6.432,0S0 prašičev. V Nemčiji so pa našteli 1912. leta 20,158.738; goved in 21,885.073 prašičev. Leta 1903. smo prodali 300.000 goved v tuje države; zadnja š-tetev leta 1913. nam pove. Tla je šlo samo 55.000 goved iz naše države. Ob vojnem času potemtakem mi lažje vzdržimo svojo živino nego Nemci. toda vsled velike uporabe našel živine zlasti vsled tega, ker imajo milijoni naših vojakov predvsem; mesno hrano, bo po vojni primerna nadomestitev delala več težav; nego na Nemškem, ker je bilo šte-j vilo živine že samo na sebi komaj j za domačo potrebo.
Nemci imajo svoje izredne uspehe v poljedelstvu zato, ker se pri ■ li iih združuje vse. kar je treba /a gospodarski napredek: Prvič iz- ; obrazba. in sicer splošna in stro-j: kovna. Že ljudsko šole so temu primerno osnovane; nadaljevalnih poljedelskih šol. zimskih šol, kmetijskih srednjih in višjih šol je vse polno, poleg njih pa nešteto podrobnih tečajev. Poljedelstvo sloni na temeljitem znanju. — Drugič kapital. Nemec računa, in ko vidi, da se mu izplača, ne štedi z denarjem, marveč obrne ogromne svote za to, <ia si kupi potrebnih gnojil, da si nabavi najrazno-vrstnejših strojev in da daleč v tujini, ee treba, tudi preko morja, kupuje krmila za svojo živino. Ve namreč, da iz nič ni nič in se ne ustraši tudi velike svote, ako mu račun kaže, da se*bode izplačalo vtakniti jo v kmetijsko gospodarstvo. Seveda je tam tudi za posojila. kmetovalcem bolj preskrbljeno iiego pri nas. Tega sicer ne smemo roči. da bi bilo razmerno v naši ožji domovini, kjer prebivamo Slovenci, manj kmetu namenjenih hranilnic in posojilnic ne-na Nemškem, toda kredit je. pri nas mnogo dražji. Tam namreč država z ogromnimi svotami podpira kmetijsko posojilništvo in zadružništvo sploh, ne toliko s podporami, kakor s teran, da jim daje na razpolago denar po majhnih obrt stih Za zgled, kal i ko na Nemškem več vtaknejo v zemljo, kakor pri nas, naj bodo zapisane te-le številke:	i
Iščem svojega prijatelja MARKA
GEJICH, doma iz sela Mujšaš, občina Staža, kot ar Kostajnica, in mojega kuma JOVO RANICA iz občine Dubica. Prosim vse čitatelje. ee kdo ve. da mi javi, ali naj se sama oglasita.— Peter Alekšič. 728 llaugli St.. Indianapolis. Ind.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbori
Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. St., New York. Podpredsednik: If^iac Zaje, 1407 Pe Kalb Ave., Brooklyn, N. Tajnik: Vinko Zevnik. li!t tJarnma Place. Glendale, X. Y. Blagajnik: Ivan MaCek, 28U1 Catalpa Ave., Kldgewood, N. Y. Zapisnikar: Ivan Cerjovicb, 442 L'nion St., Brooklyn. N. Y.
Nadzorni odbor! Josip Pogaebnlk, 56 Ten Eyek St., Brooklyn, N. I. Anton Cvttkovich, 440 Union St., Brooklyn, N. I. Viktor Volk. 6S ilaujer St.. Brooklyn, N. i'
Drnfitvenl sdrarnlk: l>r. Henry 0. ttoblnaon, B. 7tb SU New York, m I,
Bedne druStvene ne Je se vr3e vsako ČETRTO SOBOTO t meseca t društveni dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. Cth St. blliD 3. Afb. » New Yorku, N. Y. ln ae priCno točno ob 8. url zvečer.
kovnim obredom, no uvode ju i u vse svoje državne porabe: a kad u Bugarskoj popravi Kliment ]>o grčkoj novu azbuku. izostavi gla-goljieu, a skloni se ka klimentiei, da tako i raznošeu pismena to bolje obznači raznost svoje od hrvatske viere. Ovo je uprav ona doba, u kom o ve dvojačice, Hrvatska naime i Srbska, koje su do sada sjale neogranično na istom polju, kao nerazdiljene seke (sestre), zasiekoše medje izmtMlj se-j be, koje su se vriemenom žalibože pomnoževale i učvrstjivale. no ne tako ipak, da nije lasno i dan da-naska porušiti iih u mah tako, da ne ostane ni traga njihova doja-košnjega obstanka.(S. Ljubic, L 74.)
Dr. KOLER, 638 Penn Ave.
Ur. Koler je najstarejši hrvatski zdravnik. s]ieeijalist v Pitt< ftur.^iiu, ki ima iSIetno prakso v zdravljenju tajnih nupškib bolezni.
Sifilis ali zji<truf>ljenje krvi zdravi s Ktasovitlui 000. ki pa je izurnel dr. prof. Erlieh. čo imate uiozulje ali mehurčke ix> telesu, v grlu. izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in bristil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze.
frgubo semena nenaravnim potoni, rdravim \ par dneh, kapa-vec ali triper in tudi vse druge poslediee, ki nastanejo radi izrab-ljlvanja samosi sebe. Kaicor hitro opazite. «la vam ponehuje mo-ska zmožnost, ue čakajte, temveč pridite in jaz vam jo tx>m zopet povrnil.
SuSenje cevi. ki votli iz mehurja ozdravim v kratkem časa, Hy<lroeelo ali kilo ozdravim v :;o urali iu sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode. ozdravim s gotovostjo.
Reumatizem, trganje, bolečine, otekline, srbečico, šlirofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati.
Uradne ure: V ponedeljkih, sredah in petkih od 5. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, č-etvrtkih in sobotah od S. ure zjutraj do S. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
S pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime in Številko !
Dr. KOLER, 638 Penn Ave.,
PITTSBURGH, FA.
nej" 1544, pa "Molitvenik" 1545 ki ** Psaltir'* 1557; v Biogradu (Beratu) v Arbaniji: "Evandje-lio" okoli 1552: vSkadru v Mace-doniji: "Tripjesnec'' ali Tridion 1561, 1563 in "Pentikostar" 1563; v Mrkšini cerkvi v Cruigo<ri: '"Te-t roj evangel j 1562 in Pentikostar" ali "Triod cvjetnvj" 1566. No vsem t eni srbskim tiskarnam je bil le kratek obstanek; zdi se, da so jih nrnogo Turki zopet zatrli.
Od XVII. veka paik so dohajale — kakor smo slišali — cerkvene knjige pravoslavnim Srbom iz Rusije. S tem so torej Rusi nekako povrnili darilo, ki so jim je prej dali južni Sloveni s prvimi cerkvenimi knjigami. O omenjenem Božidaru Vukoviču, ki je bil iz Pod-gorice v Hercegovini pred Turki pobegnil v Benetke in tam osnoval srbsko cirilsko tiskarno, katero delo je njegov sin Vinko nadaljeval. veli Ivan Kukuljevič (Ar-kiv I. 131.): "Knjige, katere so iz njegove in njegovega sina tiskarne izšle, so bile mnogo stoletij edino duševno blago našega naroda iztočne cerkve. Pa še tudi sedaj ni skoro cerkve iztočnega obreda, v kateri se ne bi poleg novejših ruskih cerkvenih knjig našlo katero Božidarovo delo. Njega ima posredno narod naš zahvaliti, da se je v iztočni cerkvi vzdržal slovenski jezik, a z njim tudi krščanski zakon (vera) v turški carjevim."
Opomba. "Srpska obitelj, po-bližnjo carigrad&komu uplivu, iz-ostaviv rimsko.a obljubiv iztočno vieroizpoviedanje, primi istina bo i ona glagol j icu i staro-sla venska
rieč, ali ovu ne tamo posveti cer-»
Odkod uspehi v kmetijstvu?
i
a A,
Frank Pet ko v še k
Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET
W A U K E G A N. 1 I. L
I'll ONE S4I Zastopnik
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York. N. Y.
PRODAJA fina vina. izvrstne ainotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne ilstke vseh prekomor-Kkih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanciljivo in pošteno.
UPRAVLJA vie v notarski po»el »pada joča dela.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
w w w w w w
fa
)
<m w w
^ '/fa? ^ ^ Zadnja novost.
Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice ai lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj-Se in vet kot polovico cenejže pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih
F. P. Barton piSe:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke zadelati pijačo.
Lepo se vam zahvalim in vamj>otrjujem, da je res tako blago ka-
%
% %
Pod tem riapisoau je priobčil "Domoljub" sledeči članek:
Ker Nemčija izredno veliko pridela. ni čuda, da tudi v vojneau času, kljub temu. da je zaprta, domala od celega sveta, z žitom, četudi nekoliko trdo, vendar pa za potrebe zadostno izhaja. Število živine se je zelo malo znižalo v vojnem času, pač pa moramo tudi tam priznavati, da je število mlade živine zelo veliko in da dora-ščene klavne živine že primanjkuje. Prašičev se je lansko zimo poklalo 0 milijonov, da se je živež prihranil za ljudi, vendar je pa njihovo število zdaj že zopet skoraj na starem stališču. Za prehrano ljudstva ni nobene skrbi, pač pa primanjkuje krmil, in ta skrb je edina, ki kali pogled v prihod nost. Taka je pravzaprav tiidi pri nas (v Avstriji), saj tudi v naši državi živež za ljudi v mnogo večji meri prihaja na trg nego krmila. Mlejka primanjkuje, masti tudi in tudi z mesom je vedno bolj pičla pri nas in v Nemčiji; vse zavoljo pomanjkanja nročnih krmil. Sladkor in krvna krma sta že našla pot v naše kmečke hleve in svinjake, tako da bomo, četudi nekoliko pičlo, ohranili vendarle živine, da se bo z njo po srečno sklenjenem miru moglo i znova začeti mirno gospodarstvo.	J
Skrb za krmila je v Nemčiji' znatno večja nego pri nas, ker so, tam ogromno množino močnih kr*
V Avstriji se leta 1013. porabilo na 1 št ir jaški kilometer 114.2 kilogramov kalija za gnojilo, ua Ogrskem 1S.S kg. na Nemškem pa 1529.3 kg.
Primerjajmo!
Poleg imenovanih dveh reci — izobrazbe in kapitala — moramo imenovati še prednost. Pri tem pa je treba pripomniti, da na Nemškem, kakor smo že rekli, potrebujejo več stotisoč. poljedelskih delavcev ua leto; stojine in ujiho-ve plače so sorazmerno precej večje nego pri nas.
Varstvo mladine na Bavarskem.
Generalni poveljnik v Monako-vem je izdal važne odredbe: Mladini pod 17. letom se ne sme prodajati nobenega tobaka, najmanj j pa cigarete. Kajenje mladine peri ulici je pod kaznijo prepovedano. Tudi v gostilno po 9. uri zvečer ne sme mladina pod 17. letom, tudi v spremstvu odrastlili ne. še manj pa sme mladina pod 17. le-J tom v kinematograf, ako ni izrecno določeno, da je predstava za mladino primerna. Odlok pravi: Pred blagrom naše mladine morajo pasti vsi drugi oziri. Listi pišejo, da bodo teh odredb posebno veseli stari si in vzgojitelji. Ta odločni generalni poveljnik pa je šel še dalje. Nastopil je proti umazani literaturi iu prav nadrobno naštel. katerih knjig, brošur in slik mladina ne sme videti v izložbah, kajšele dobiti v roke. Tudi plakate za kinematograf je vzel pod strogo vojaško oko. Slik plakati ne smejo prinašali, ampak samo tiskani vspored. Dovoljeni so u-metniški plakati.
kor ste vi pisali. Pošljite še
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da j« blago v resnici hvale vredno. Pišite na: j
Z. JAKSHE
J Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA.
l» gOk oflfc* otifr orife -jrife oflfc oftfe oflfc ortfifc ^

i! Importirane Franz Lubasove harmonike

«\
ill N t
»I
so razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno in zanesljivo.
Alois Skulj,
323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y.
Važno poročilo!
Vsem tistim rojakom, ki bolehajo na želodcu, slabi prebavi, zaprtju, slabokrvnosti, plavol»olu. revmatizmu, trganju, bolečemu križu, ako ste pre-hlajcni in kaSljate, imate morda bolne ledice, mehur, jetra, težke in otekle mw roke, ste trudni, posebno ako imate kako moško bolezen, zgubo moči in «aemoRlosti itd.; vsem tem priporočamo nafie zdravljenje, ako hočete doseči zopet zdravje. Veliko rojakov si je z našimi zdravili prihranilo oi*ra-cijts Najbolja zdravila za odpravo krofa, za rast las, zoper plešavost itd. Akc potrebujete pomoči in zdravil, obrnite se na nas, mi vam pošljemo zastonj vsa pojasnila, kako se morate zdraviti, da pridete zopet k zdravju. Pišite takoj.in naslovite vsa pisma takole:
J. F. DOLENC, P. O. Box 819, Milwaukee, Wis.

r. .<




t
I>LAŠ XAL'GDA. jO AFEILA. lulu
Onemelost.
Ivan Cankar
Novi turški prestolonaslednik.
Kot prestolonaslednik je priznan princ Vahia Edin. Dohodki na le-in 7nnšnj.» 2,400,000 piastrov. Povišali so ?rv tudi za divizijskega poveljnika in mu pridali poročnika in ccremoiiijsicefra mojstra.
Ozemlje, ki sta ga Nemčija in Avstrija osvojili.
V	Belgiji....... 30,000 kv. km
V	Frane iji ____ 1S.000 kv. km
V	Rusiji..... :^r>0.000 kv. km
Na Balkanu	91.(»00 kv. km
skuj.no". 489,000 kv. km
Obljudenost tega ozemlja:
V	Belgiji . . . ;........ 7.000.00C
V	Franciji............ 4.000.00C
V	Rusiji.............16.000.00C
Na Balkanu ..........."».000.00C
Skupaj____A-2.0Q0.iYn
Viak se prevrnil v reko Ung.
"A/ Km " jMiL-fh';, : N M proj;i ] »!'<)■ Ti 1'gvnrju j«* z«dt*»la osebni vlak nesivča, katera bi se mogla kom'-a ti z veliko katastrofo. Vlak je i:' neznanega v/roki)	% tira it
^e v pravom pomenu be>«e<l<' pr<-l:i!«.*nil v rek<» I n?. T;ikc nesreče s« navadno končajo z velikimi kaia strofami. ali sedaj ^e na čtulovii način ni dogodila nobenemu ve.'-jj nesreča. 1>vi osebi železniškega o-sob.i a -.tu ranjeni. Potnikom we n /godilo ničesar. razen da so se ma lo potolkli in v vodi skopali.
; pričakovanje pa je tisoč krivic-' | nih smrti. Odprite se, vrata, pri-' •kaži se, sodba; strajšnejša nisi od strahu!
Daljši in višji so bili valovi, i ki jih je gnal vihar preko mrač-nepa polja.
| Kakor za kazen in v zasmoli se, je tedaj sodba sama zapisala na' j ta liea. spačena od groze; in straš-, nejša je bila od strahu.
Zares to brezštevilno množico je prešinil trepet in šlo je od sr-ca od srca; bodi zaklet v prieako vanju, v strahu zaklet in v večni obneoii-losti. I "teči boš bolel, pa ne boš vedel kam. tudi nog ne boš-ganil ! Za vpil bi rad v svoji bolečini, j pa ti bo grlo zadrgnjeno; in če bi za vpil. bi te nihče ne čul; prosil bi rad v svojem ponižanju, pa ne boš vedel koga. in če bi prosil, bi te nihče ne nslišal; umrl bi rad, lač-.netnu ju žejnemu ti bo smrt bolj : zaželjena od jedi in pijače; toda ne boš umrl, temveč umiral boš i vsak trenotek in brez konca; živel boš neživ, sam sebi v sramoto in ! gnus. plamen brez gorkote. beseda I brez glasu, t elo brez duše!
Tako je bilo zapisano na oka-j menelih lieih. v nastežaj odprtih očeh.
Takral so planile od vseh strani j proti visoki ograji bežne senee —
: njih duše so bile; plezale so kviš-i ku, lovile se. grabile z dolgimi rokami. padale ko, grabile z dolgi-I mi rokami, padale so. nobena ni j prišla do vrha; in telesa &o bila i ukovana k tlom. živa neživa.
Krik neznane bolesti je presnimi tišino, krik iz prsi mojih last nih: in ničesar ni bilo več. —
To se mi je sanjalo zadnjič.
Oj. žalostne in dolge so zdaj no-ei. m«-ni in tebi! —
Plača in stroški predsednika Združenih drzay.
Woodrow Wilson je drugi predsednik, ki dobiva .$7i>.000 letne pla če. Njegovi stroški so manjši, kot so bili njego\ega prednika Tafta. ki je bil prvi, da je vlekel £75.000 na leto.
l)asi mora Mr. Wilson reševati mnogo važnih in neprijetnih domačih in tujih problemov, ima vendar še toliko časa, da se more brigati za svoje finančne zadeve. Vsak mesec dobi iz urada državnega zakladničarja nakaznico za katero sam, največkrat peš nese v banko, oddaljeno par blokov od Bele hiš«?.
V pričeiku predsedništvo ni bi-l«i 7a mo/a. ki ni imel večjega premoženj«. Predsednika je stala njegova služba več. kujt mu je nesla. O Andrew .laksonn je znano, da je kot predsednik potrošil celo svoje premoženje $10.000; ko e je njegov rok končal, ni imel I toliko, da bi se peljal domov.
Takrat je imel predsednik pla-• e .*2-"i.0U0 na leto, kar je bilo zn . • danje finaučn** razmere Združe-uih držav preeej. Toda ko se je I nija večala v svojem obsegu in važnosti, so se večali tudi predsednikovi stroški. Kazue visoke obiskovale«' Tujezemskih držav je bilo tfeba zabavati, prirejati pojedine. bankete itd. Prišel je čas. ko je bil predsednik primoran nadeti premoženje, ki si ga je pridobil v privatnem življenju.
Leta 1^7:1 je kongres po dol-gem prerekanju zvišal plačo na š.~»0.000. Kmalu nato je bila predložena predloga plačo zopet znižati na $25,000. toda tedanji predsednik Grant je dal na to svoj "veto".
Kot rečeno, ima predsednik Wilson plače $75,000: poleg tega ima pa na razpolago še $25.000 za potovalne stroške. Od plače porabi za potrebščine v Beli hiši, zabave, obleko in za podporo raznim dobrodelnim in drugim rognniza-l eijam okoli *50.000. Ostane mu to-raj še $2.">.000, katere dene lahko na stran za bodočnost. Ako pomislimo, to ni ravno veliko za predsednika Zdruežnih držav. Kot se je moglp videti iz zadnje statistike davčnega urada za osebne dohodke. je v Zdruežnih državah 3841) oseb. ki imajo letne plače vee kot ">,000: jn 3060 oseb z letno plačo med $50,000 in $75,000. Malokdo od teh iiua. vsled svoje službe, toliko stroškov, da bi si ne mogel prihraniti več kot polovico.
Največ stanejo različne pojedi-. ne, ki jih mora predseduik prirejati in plačati iz svojega žepa. — Redke so pojedine z manj kot tridesetimi osebami, vštevši predsednik in njegovo družiuo. Pri vsaki taki pojedini je zaposlenih povprečno dvajset služabnikov.
Računi za grocerijsko blago, mleko, meso in slične potrebščine, so različni. Poleti, ko je predsed-
• '
Žalostne m Jo'ire s»o zdaj noči, meni in tebi; od \ečera do pol-J noči grenke muli, od polnoči do jutra Dusfe blodnje
Zadnji-** se mi je tole sanjalo: Zagozden fcem bil med ljudmi. I ki >o >>e gnetli na velikem, ograje-t -m prostoru, podobnem ovčji staji; nisem razločil, ali jo bilo nad nami nizko, sivo nebo. ali je Inia streiia od robnega jekla: vz-duh j« bil gost in strupen, kakor
Brez števila Ijn ii jc bilo. glava «»b glavi, liee ob lieu; poznal sem \ se. Ne po imenih, le napol po obrazih, toda videl sem jih vse že neko«". kj< rkoii. Bili so otroci, mladeniči in starci, moški in žen-•>ke; gnetli ko s»e in prerivali vse-križem in i -w-prek. kakor raki v jerbaKu. Iz. «laljnih in bližnjih pokrajin iti krajev so se bili zbrali na tem t i he ta semnju brez sa-torov, l»r- r kramarjev, m»-šetar-j'v m kupo«-v ; videl sem kmete, izpod Grintovea in izpod Nanosi, od Žile od Savinje in od Krke, i/ Prekmurja in iz Vipavšči-ii«-. s Posavjj in z blagoslovljene I
K..y,l«>-il s. i,i jih po našnji, po
Inscli in ." Ijn-tih iti posebne po očeh. Mrzlo iu mrko je gledal j rjavi človek izpod Nanosa, zamii-1 .»n je bil oni od ^.tle, kakor da nikjer in doma/, živo je pomeži-k »l sejuiar o I Krke, neinamo se j• vn.h'j, 1 Ljubljančan. - Med konti m kirn-! i.-a in L hlapci in deklami. t.-! itni branjevci, vozniki, čevlja-ji. kovači, potepuhi, berači, tatovi in drugim ljudstvom je bila posejana duhovna in posvetna gospoda; rejeni župniki, t. uki kaplani, cesarski in deželni pisarji, davkarji in daearji, čemerni učite'ji in veliko število zakrknjenih biričev.
,, . j
\ v; i. m>uia m erna množica
je mctir.p. Zares, še drsa joče ga, prita/.	koraka ni b»!o čuti, še
diha. ne vzdiha ne i/ teh tisočerih t. le-. ..i -.o se prerivala, gnet-
Tišitta j" bila tolika, da je sama be s i j»ij11;;; Ne «_rlas trobente •msfel j»-ve v > 1«>1 int .lozaf;»t bi ne
Spočetka se mi .i«' zdelo, da molči ta settianja množiea le v -krbljiv« n nemirnem pričakovanju u «1 in- občuti posebnega siiahu. tudi ne utrujenosti, ne la-kote it: ne ž. je. Oči so srepele napeto. u.stniee >.» bile tenke iti stisnjen«', i/po.I njih so štrlele trde čeljusti; malokdaj se je drug o/rl n« drugega m še takrat je bil po-;:led nagel in nezaupljiv.
Treba j»* bilo. v>a znamenja s«> pričala, vsaka ži»;i pol kožo je ko-prn«la. tla s« takoj, nemudoma, še j ta hip /.iru ii nekaj siln^jra. nadvse pomembni ira. K;ij pa da bi ti>io bilo. ni \edel utliče m»'d njimi. Pritt jf moralo, na v^ak način, — karkoli, čeprav neznana strahota, smrt m vesoljni konec.
Živeli so edintde v tem pri-• akovaiiju. za nobeno drueo stvar m misel ne; polastilo se jilt je popolnoma, čisto popilo jih je, tako da ui bilo kraja več ne za ljubezen. n«' za sovraštvo, ne /a čednost in ne za greli, kakor da so bili od rojstva ustvarjeni /.a to edino uro. za dogodek, ki je blizu.
Oči. ki vo gledale nemirno, so se širile č« /nnturno, so kazale '.rolo belino; tenke ustnice so bb*de-le; to je bil strah, pričakovanja temni sin. Gibanje, razmika nje in druži nje ni ponehalo ne za trenotek. veter je zibal žito na polju, klasje -e je priklanjalo in dvigalo v dolgih valovih. Ali niti eden med vsemi se ni canil s svojega mesta, še za ped ne.
Bilo je beganje brez. korakov, prerekanje brej besed, vpitje — br« / glasu. K tlom so bili prikovani. drug na drugega jiriklenje-ni. in vendar so hodili zasopljeni, brez nehanja, kakor oslepeli, ob-topeli sužnji, ki v večnem kolobarju kal.i jo vodo iz gospodovega vodnjaka. Videl sem. kako so črno zatekale oči. knko <o se nabirale rdeče pene kraj usten; to je bila groza, ki strmi brez besed, brez misli in duše, — in ne ve. ksm strmi.
( e je v pričakovanju in v irro-zi kakšna misel, je ena sama: da bi že bilo. da bi s«' zgodilo, pa bodi in se zgodi karkoli! <*V je kakšna želja, je le ena: storiti, stopiti, prijeti, hiteti naproti — kam T — kamorkoli! Ne miru! — Oii bi rade gledale, bi spoznale, same bodo planile iz jam! Roka bi udarila, zgrabila, pa če zgrabi samo smrt za golo čeljust!
Saj smrt j« le ena in je božja, i
nik s svojo dmžino na deželi, zna-j sajo okoli tisoč dolrjev na mesee.] Toda, ko je predsednik v Wash-ingtonu in ko se prične takozvana družabna sezona, znašajo ti računi tri do štirikrat več. Vsako zimo priredi predsednik osem ali devet vecerij. pri kateri so prisotni vsi državniki in druge visoke glave. — Take večerje ne stanejo nič več kot nekaj čez tisoč dolarjev vsaka. Pri takih prilikah je navadno o-koli oG00 oseb. ki so postreiene z najfinejšimi jedili. Na take dni se štvilo strežnikov in kuharjev po-deseteri: dobijo jih iz boljših hotelov.
Poleg Tega so pa tudi njegovi o-sebi stroški precejšni. Obleke zanj, za ženo in hčere, ki morajo nastopati v diiižbi le po najnovejši modi prikrojenih, stanejo ogromno svoto.
Vse račune ima v oskrbi predsednikova soproga, hči ali njegov privatni stenograf. On le podpiše ček. ki je pripet k računu, in ga nato vrne, da ga dostavijo.
Popravila v Beli hiši in nekatere uslužbence, kot šoferje in hišnike, se plačuje iz svot, ki je za to dovoljena od kongresa.
Dalje mu je svota dovoljena za vzdrževanje umetnih in naravnih
vrtov rpr parkov in za razsvetljavo v in zunaj Bele hiše.
Kot prej omenjeno, ima predsednik na razpolago £25.000 za potne stroške. Ako te svote ne porabi. ostane preostanek v zakladniei.
Na potovnju se predsednik vozi v* privatnem vazu — navadno je pripet k navadnem vlaku — ki stane Toliko, kot. vožnja 7a petindvajset potnikov .
Raznoterosti.
Od francoske meje
je pisal I. Gregorčič iz Krna :
— Šest mesecev smo preživeli v Borjani; pred božičem pa smo bili pripeljani sem v konec Italije, blizu francoske meje. Tukaj smo prav pri morju: mraza ni nič; tu raste le oljka, limone in pomaranče in vinska trta. Tu je veliko ljudi od našega okraja in s Srpenice in tudi od ročinjskih hribov. Gospod s Srpenice je tudi pri nas. Gospodje iz Lubuš njega. Kamnega in Drežniee so šli pred nami v Italijo. —Po drugih dopisih so ti v Kalabriii mk-je. — Od naš«; družine smo vsi živi. Dela nimamo, hrane nam dajo brezplačno. Tukaj smo bolj proti kakor v Borjani; gremo po vsod kakor domači. — Naslov: L G. .Diano Marino. — Porto Mau-rizio. palazzo prol'tighi. via Par»-diso, št. A.
Unij »ki delavci zastavkali na par-niku.
Parnik ameriške črte ' Mongolia", ki je bil v nedeljo že itak par ur zakasnjen, še ni odplul, ker sr delavci zapustili delo. Unijski delavci so se z delom nekoliko zakasnili. zato je družba sprejela več ne-uuijskih delavcev, da bi jim ponia gali. To pa ni linijskim ugajalo in so delo zapustili.
Fradniki črte upajo, da se bo lo delavci vrnili no delo.
Amerikanci spijejo 40 odstotkov prodane kave.
Največji "k«ifetarjiso Ameri-rikanei, kot je razvidno iz poročila, ki ga je izdal urad za domačr jn tujezemsko trg o-i no. Glasom tega poročila je došlo zadnje leto v Združene države 1 bilijon funtoy kave; to je nekako 40 odstotkov tiste kave, ki se je prodala na vseh trgih.
V	normalnih časih je bila Nem eija druga, toda ker vojna ovira u važanje. je sedaj Francija druga
Mož brez udov potnje na motornem kolesu.
V	Los Angeles je neki mož, ki jf izgubil obe nogi in levo roko, to da se bo kljub temu podal na po tovanje po Ameriki na motornen kolesu. Naravno je, da je to kolo na poseben način konstruirano.
Dnevni stroški svetovne vojne.
Preračunali so, da stane vojna vse vojskujoč«* se države 97.000.000 dnevno. — Vsaka posamezna država ima dnevnih stroškov, kakor sledi:
Anglija ..........
Francija.......
Rusija...........
Italija............
Ostalih zaveznikov.
>--'5.000.000 $15,500,000 .$17,000,000 * 8.000,000 * 3,000.000
Skupno____ $68.500,000
Nemčija ...........
Avstrija...........
Turčija in Bolgarija.
$£1,000,000 $ 9,000,000 $ 1,500,000
Naslovi na vojne ujetnike v Rusiji
n.-tj se jiišejo ja>no in natančno! Veliko pisem se lie more dostaviti, ker so naslovi napravilno ali nečitljivo pisani. Neki častnik, ki je bil ujet v Przemyslu, piše svoji sestri: '"Storila boš dobro delo. ako razglasiš v časnikih, naj ljudje vendar pišejo svojim v vojnem u-ietništvu na Ruskem pod pravilnimi naslovi. Ne s svinčnikom! Pi~ se naj se v pravilni ruski pisavi ali pa drugače jasno!" Torej pazite skrbno na pravilne naslove v Rusijo! Seveda bi se moralo naročiti tudi ujetnikom, naj so potrudijo, cla pošiljajo svojim natančno in •ilijivo pisan naslov: res je namreč, da mnogokrat ujetnik sani ne zna napisati pravilnega naslova in ori najboljši volji ni mogoče razbrati posameznih imen in označb, ili na naslov sploh nepopob-n.
Kupčija z lanom.
Trgovinsko ministrstvo je izdalo v tej zadevi nove predpise. Centralne nakupovalniea bo prevze-
i
i
mala lan v Trntnovn, v Nemškem brodil in v Moravskem Šumberku. Centrala imenuje nabiralce, ki dobijo od trgovinskega ministrstva posebne legitimacije. Za svoje delovanje so ti nabiralci centrali ci-j vilnopravno kakor tudi kazeusko-j pravno odgovorni. Ko prevzamejo! j blago, imajo dati prodajalcu pri ! j rneren znesek in račun, ostanek p* j
•	izplača centrala, ki končno določi j | eeno blagu. Dovozni in prevozni: j stroški do prevzemne postaje gre-| Ido na račun prodajalca. Če se cen-i jtrala in stranka ne zedinita giede
j cene. tedaj .io določi okrajno so-
i d išče.
Na dve leti težke ječe
;je bil obsojen, kakor čitamo v nemil škili listih, župan v Lipi ob Vrb-jskem jezeru Valentin Fall«\ Ob-'tožniea g;i je dolžila, da se je pri | pojedini, katero je priredil ruskim i!ujetnikom, uprl voijaški patrulji, j Obsojeni župan se je proti iz-
I meri kazni pritožil.
j
Vojni stroški v Italiji.
j Gazette offietabv" poroča, da :! so januarja 191i> znašali izdal ki za-j klad nega urada za račun vojnega ■ministrstva >1!» milijonov, za račun j mornariškega mnistrstva 47 mili-j jenov. V mirovnem času so znašali jiz'!;:tki S7. odsno^no 'J5 milijonov.
I Licc-jska knjižnica v Gorici
[dosedaj še ni trpela. Zidovje jo ne-J koliko prerahljauo. Vkljab priza-jdevanj knjižničarja dr. Bratine se |dosedaj vsled tehničnih ovir Še ni
•'moglo -le res znamenite in redkih ; knji«r bogate knjižnice spraviti na ! varno.
I •i
j Delo za enonožne delavce. ,
i Ker je neki tovarni na vzhodu primanjkovalo delavcev, je vod- . •jstvo iskalo potom oglaševanja de ■Jlavee z eno no^o. V dotični tovar-
I	ni je tako delo, da ga lahko oprav
•	ljajo enonožni delavci. — Ta tvrcl-ka je to storila z ozirom na to, ker
! ljudje- brez uda težko najdejo de ■ lo. —	L
i
Hull.	,
i Hull leži na vzhodnem bregu An-
-	j glije ob izlivu male reke llull v j Ilumber, 37 kilometrov od Sever-
II	nega morja. Mesto šteje 250,00C | j prebivalcev in spada med najvaž-
. j nejša angleška pristaniška mesta »Pristaniške naprave so naravnost velikanske in obsegajo na vodi 54 ■ »hektarjev. V Hulln trgujejo pred J 11 vsem. z ribami in z žitom, a tudi z -Jbombažem, s stroji in glinastimi
-	blagom.	\j
Slovensko katoliško
B ===11
podp. društvo msvete Barbare
ZA * Z£D1N JENE DR2AVE{SEVERNE: AMERIKE. [Sedež: FOREST CITY, PAt
lahorpwiriBo dn* 21, juutrji 1902 v državi Pusirlruh.
(i LAVNI UBADNIKI:
Predsednik! JGŽ9T PETEBNEL, Box «5, WiUock, P«.
t podpredsednik: KAIiOL, ZAl^AK, Bor »47, Forett City, Pa.
II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Bor 835, Kock Sprlags, Wf*.
Tajnik:: JOHN TEL BAN. Bor 707. Forest City, Pa.
CL tajnik: JOHN OSO IJN. Bor 4»2, Forest City, Fa.
Blagajnik: MAHT1N MUHI C. Bor 637. Forest City. Pa.
PocbUHenes: JOSIP ZATiAB, 3004 North CUcairo JoUst III.
O*. MilTIl rvic,
fMOTOI ZDRAVNIK t
»00 Chicago St.. JoIIst. Hi.
NADZORNI ODBOK:
rrscssdntt: IGNAC PODVASNTK, 4734 Hatlleld St., rittsbnrEfc, Pa L nadzornik: JOHN TOKNIČ, Box G2l', Forest City, Pa.
nadzornik: FRANK PAVLOVClO, Bor 7Of., Cocfemangh. Pa. IIL aadaoralk: ANDRKJ ST.AK. 7713 iMler Are., Cleveland. ObU
POROTNI ODBOKi
PrSdccdnlk : MARTIN OBKEŽAN. is«x 72, Rast Mineral, Kaaa. L porotnik: MARTIN STEFANČIČ. Bor 78. Franklin. Kan*. O, pcroinlk: MIH AR L KLOPClO, I>av Km Ats., U. F. V. I, 9 StsUt. Detroit, M!cfa.
UPRAVNIODBOKl
PnrtMdalk t ANTON HOČEVAtt, H. F. IX No 2, Bos 11 H. Bridge*«*. O L Cfrtvnlk: ANTON DEMŠAR, Bor 135. Broaghton, Pa O. upravnik: PAVBL OBREGAB, Box 402, Witt, 1H.
Dopisi ttj st rošlljsjo L tsjnlko X?s« Tflkss, P O. B«x 19%. F«rs«t CltV: Peaaa,
Drufttven« glaalle: "OCIB llBODi.*1

CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST NBW YORK, H. V.
Za smeh in kratek čas.
To je pa "debela".
—	Toraj tako, vi se vračate iz \frike. Ali ste doživeli kaj nena--adneica; naprimer. ako ste se na enk ."-udovit naein rešili potove smrti ?
—	O, da. Na nekem lovu sem >e ;rečal z levom. Streljati nisem mo-jel. ker mi je pošla zadnja patro-la. Mislil sem že, da je uapoeil Zfid-lji trenotek. Sklenil sem se brani-i z puškinim kopitom, toda. videe. la bom s talio obrambo moral pod-ii, sem puško proč vr*»el. leva za •eljusti zgrabil in jra tako dol^o IržaL du je od ffla<la poginil.'*.
"Mir".
Mogoče bo dobre volje.
—	'Ali si že eul. da jf1 Franku žena pobegnila?"
—	Ne! — Ti povej mi kje stanuje; bom š.d k njemu, da gji bom za par dolarjev 11 na pum pal'*: mogoče bo sedaj dobre volje".
Bo letela.
MOLITVENIKI:
Rajski glasovi, elegantni vez 3
zapono	—.70!
Skrbi zn dušo, v usnje vezano $1.20 j Harija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 fiajski Glasovi, v platno vez. —.45 i
POUČNE KNJIGE:
vAbeeednik nemški	_.25 j
Abnov nemsko-angleiki tolmač, vezan	,—.50 i Berilo prvo, vezano	—.30 : Berilo dmgo, vezano	—.401 Cerkvena zgodovina	— .70 \ Domači zdravnik	f—.50 ; Hitri ra^unar	»—.40 | Pesmarica, nagrobniee	$1.00; Poljedelstvo	--.501 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 i Sadjereja v pogovorih	■—J>5; Slovensko-angleiki in angU , slov. slovar	$1.50 6lov.-angl in angl.-slov.
alovar	-—.50.
Slovenska Slovnica, ves.	$1.20!
Trtna uš in trtoreja	—.40 i
Umna živinoreja	—.50 I
Umni kmetovaleo	;—.50 i Veliki slovensko angleški
tolmač	$2.001
Vošeilni listi	—.25!
Zgodba sv. pisma	—.00 • žirovnik, narodne pesmi,
i IK 3. avezek, ves., po	^-.50 [
Odvetniška tarifa	r—.30
Pavlih a	___,29
Pod Turškim Jarmom r—.23 Pregovori, priliko, reki r—.23 Revolucija na Portugalskem —.20
Srečoloveo	__.2(1
Strelec	—.20
Sv. Genovefa	—.23
Sv. Notburga	«—.26
Titanik	r—
Trojka, povest	—.50
Turki pred Dunajem	—.35
Vojua na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka
št. 17 s slikami	e—.50
Zgodba o povišanju	.—.30
Zgodovina slov. naroda S.
zvezek	e—.40
Zlate jagode, vea.	r-.30
Življenja trnjeva pot —£0 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlin^u) —.7S
SPILMANOVE POVEST]:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	r-,29
2.	z v. Maron, krie&nskl
deeek	,—.25 4. z v. Praški judek	»—.20 C. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	<—.23 11. zv. Rdeča in bela vrtnica	e-—,80 j 12. z v. Prisega huronskega
glavarja	<—.30
15. zv. Angelj sužnjev	.—.dO
KAZUUEDKIOE:
.15! ^ewyorske s cvetlicami, humoristiene, božične, novoletne »n velikonočne,
fii'lliP!

—	Kako je kaj izpadla seja društva "Mir"?
—	Pričelo se je v redu, toda vo-
Skupno.... $32,000,000 litev odbora je vse pokvarila.
—......—
—	"llama, ali znajo vsi angelčki leteti 1" vpraša mala hčerka.
—	" l>a, dragica ! — Zakaj vprašaš ?'?
—	"Tako sem mislila, e.e zna tudi naša governanta; veš papa jo je sinoči klical angelček".
"O, tako? — Boš videla, kako bo letela."
ZABAVNE IN RAZNE DEUGE KNJIGE:
Božični darovi
Ciganova osveta	.—.25
I Don Kizot	—.20
Erazem Predjamskl	r-.20
Fabiola	r—.351 Gočevski katekizem
' Hedvika	—.25 j
j Hildegarda	i—.25
Hirlanda	t—.25 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Cnstrovani vodnik po Gorenjskem	(—.20 T ranami, mala Japonka	>—.20 Izdajalec domovine	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Knez črni Jurij	—.25 Krvna osveta	—.20 Leban, 100 beril	—.201 Malomeetne tradicije	—.25 j Mesija, 1. in 2. zvezek	—.60 Mlinarjev Janes	r—.45 Mrtvi gostač	—.25 Na jntrovem	—.30 Na raaličnib potih	i—20 Nedolžnost preganjana in
poveličaiia	,—.20
O jetiki	—.15
. OPOMBA: Naročilom	jc priložiti denarno vr*dno*t» bodisi v gotovini, poitni nakaznici, ali psituih znamkah. Pafttnhta ji »r
komad po	<—.03
ducat jio	r-.25 Z slikami mesta Ne*ar Yorks
po	.—.25 Album mesta New Yorka
s krasnimi slikami, mali	r—.85
_ _ !	L t^J
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	—J 0
veliki	.—J2o
Balkanskih drža?	.—.13
Evrope, vezan	>—.50
Vojn astenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois. Kanaaa. Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugib
držav po	.—.28
Avstro-Ogrske mali	—JO
veliki vezan	r—.50
Celi svet	t—J2f Velika stenska mapa U. 8. na drugi strani pa «eli
■vet	tl.9f
'lf iliHllUl
Mkmh
-.t_
..JUAL


\
(xLASXARODA, 20.-APRILA, 1 v
BBS!
II
Jugoslovanska
3	=
m
Katol. Jedneta
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Pivdiednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Eox 106, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Bbgajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MiKE ZUNICn, 421—7th St., Joliet, 111. PETER ŠPEI1AR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland. O. JOHN KRŽLŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1T0S E. 2Sth St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1,
Ely, Minn.
LOriS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne posiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov »e ne bode
oziralo.
Društveno glasilo: " G L A S NARODA".
}' se je. da imajo vojaki šo eetrt ure poti. pred no dospejo po ovinku ua 1 usodno mesto. In on je mogel v tej [ j četrti ure po krajši poti priteči k I skalnemu grebenu, kjer so njego-I j vi drugovi stali ob kameni bateri-I ;ji. Ta misel je odločila.
Lorenzo j<* pozabil na očeta Be-nedikta, pozabil na knežji grb iu kronieo in se kakor za stavo spu j stil v tek. Bežal je kakor bi imel j peroti. Njegove noge so se jedva dotikale razmočenih tal. Za časek je 7.o težko dihal, a ni se ustavil v bregu. Slišal je s skal jek pravilnega pohoda vojske. Poznal je, da so se ustavili. Za trenotek na to so sli dalje. Nadaljevali so pot. ni-o se vračali, niso obstali. Nežika je pribežala in očitno molčala.
To vse je podilo v tihi noči. Lorenzo je jasno slišal korake in morda bi bil utegnil razločiti glasove. Ali ni se mogel, ni se smel u-stavljaii. Saj je njegova sestra stopala tam smrti nasproti.
Vojaki so se že bližali usodnemu mestu. Lorenzo je bil še daleč od grebena skale. Hotel je vzklikniti, ustaviti je. — ali glas mu je odpovedal .
Zgrudil se je na kolena, ali takoj spet se je vzmogel in letel dalje.
VIII
i«'/.[ za nami. gospod se je oglasil desetnik, pripravite orožje!" je dišati klopot
Baterija iz kamenja.
Ki
ji"
da njega poslednji pozdrav izroči svoji sestri. Iloteč ohraniti sestri ljubca. kateremu je bil sam že vroče naklonjen, se je trudil med potjo, pregovoriti ga. da bi opustil a ^tr:jsko vojsko. Toda zaman.
P«u'iH iiik je 41—tiii zvest in tako odločil svojo usodo.
Tiho in mrko je šla mali« »Vta vojiik.iv naproj. Opazili so, da je ljubljeni njihov vodja potrt od težke tugf. Ni jih pozival kakor si-c r k v.-selim spevom, ni se šalil, •impale nit d če, s sklonjeno glavo je pred njimi. In ako vidijo voja-ojegit vodjo žalostnega, tedaj i--, kakkor bi izgubili svojoj ; 'iiišo. Le tu in tam. kadar se je ka-' t«-ri na lieutrti |>nti izp.»teknil ali I \ ka' v/, i /ablodil. se je odzvala ti-1 m kit 11-v na Lahe, spremljana s j »tisiljeniiii dovtipom. katerim se i ta niti najbližjih sosedov ni zavrne j jal.
L<ir»'n/.> liatisti je stal š«1 vidno i ta mesni, kjer se je bil s poročni-t :om ";(/!<)>' il. in gledal za odhaja-j joeimi. V motnem svitu meseče-j rem s-» se še bliskala bodala vo-akt«v. iu ko mu je poslednji izgi-| lil. je Loreuzo vzdihnil in prijel z roko za čelo.
"I	Karlo". je zašepetal. —
' *Ne čudim se. da se je toli omilil I Ve/.iki. Sam ga ljubim, in vendar - vej lila r ga ne smem rešiti! Za-caj stoji proti nam?" Lorenzo se ! ie obrnil. Ni hotel iti k trem kri-j em. Bal se j.- hiti svedok te«»a iz-lajstva.
Velikih krakov jc stopal po poti | t domu. Tu je zagledal belo posta-( .'o <»d vasi sem hiteti. 1'rno se je .tisnil za grm ob eesti in čakal z utajenim dihom.
P«fstava se je hitro približala in Lorenzo je, stopiv !i na sredo ceste, ijKiznal — Než i ko. 44Ti si. Nežika ?"	,
Da, Lorenzo je odgovorila lekliea. in v roki se ji je za bliskal nož.
''Kam tečeš.'"
"ln ti vprašaš? Idem za njim. dem za Karlom, kateremu ste pripravili smrt!" "Nesrečnica, hočeš nas uničiti?" "Nočem Lorenzo! Obljubila sem >četu Benediktu, da bom molčala. Vem zdaj. da hči Italije ne sme varovati življenje sovražnika svojega naroda, naj bi jej tudi bilo »jegovo življenje drago!" "Kaj torej hočeš učiniti!" Prisegla sem. da ga pustim u-mreti! Naj pogine poročnik Oliva > svojimi vojaki, kateri so nas prišli morit. — A pogine H moj Karlo. ločem i jaz ž njim umreti! Zbogom, Lorenzo, zbogom, brat moi!"
"Nežika!" je vzkrikni! Lorenzo in hotel deklico zadržati. Ona pa se je naglo ugenila. da je ni dosegel.
Letela je po neuhojeni poti, da, plavala skoraj nad kamenjem, in brzo je izginila njena obleka v nočnem mraku.
V Uboga Nežika! — Torej vendar! I moja lastna kri!" je vzdihnil Lorenzo.
A naglo je zbral d aha.
Konec.) VIL
Ni. skalnih st. bnah blizo mesta.j' na/vam ga »tre eroci", je sedelo| nekoliko postav. Priprave o vzpre- 1 temu sovražnika so bile dokonča-j1 ne, in mo/je s«» Čakali, da izbrane j1 žrtve pridejo v past.	I <
Pod skalo, ki je tvorila tu dol-j 'o -trmo steno, je držala ozka ee I i sta da s«» jedva trije mogli kora-1 ' kati zraven sehe. l esta je bila za j : sekana na način polovičnih gale h f llv «auo skalo, in pod njo je zi- 1 jat giobok propad, na čegar dnu' se j.- vil ilrugač neznaten potoček l>ai'es je valila tod divja bistriea |
■ v i *» t L" *	i
To-le mesto so si bili izbrali za rotniki k tajnemu napadu na so j vražnika in niso mogli boje voliti | Kdor »e š"! iz Messurine v 1'orti j no. je moral po tej poti. N'a kra ju, kjer &o se zbrali u.staši, je kre | nila cesta v polu krogu, tako da j( ! je bilo z .»ore možno celo pregle dati. Kdor je bil tu napaden, sc j. moral ali umekniti. ali z orožjem \ •oki s, narediti pot naprej. Na utek v pravo ali v levo ni bilo mi slit i. K jedrn* strani visoka, strm«i I *t. na. ' druge globoka propast.
Kdor bi skočil doli, bi se raztre I še i 1 ob skalah ali vtonil v razpe njenih v« m lah A.piarosse.
Možje, poslani na skale pri tre! i križih, so naporno delali cele ure. Iz bližnjega gozda >«» privlekli ve lika debla, katera so utrdili tako. I «la so štrlela z enim koncem nad | skalno cesto. Na ta debla so na kla lali težke robove. Tako so na pravili nad velikim kosom poti »trešieo, katero j«- bilo jedva. jedva visečo v zraku, treba le slab« P »{ribati. da bi se sesula na cesto.
Kadar pojde sovražnik po poti. j plcilajoe le naprej, in ne sluteč, d*' j nad njim preži izdaja, bi zadosto- J vato slabo potegniti za vrv, in eela Ta zgradba pade dol in ga z meč ki' I s svojo težo. Bode kakor prival o-gromuih topovskih krogelj. Ustaši J zovejo to strašno napravo "kameno baterijo" in jo često uporablja-1 jo. V biju proti Špancem je pozna- J la Napoleonava vojska ta strašni način bojevanja, "guerille", kate ra jemlje, ko nima dosti strelbe, samo prirodo na pomoč.
de to strašen način ubijanja brezskrbnega, nepripravljenega so-vražnka, ali če je dovoljeno iz skrite zasede nenadejano počiti z ogni. ni i/ topov in pusek, zakaj j ne bi smela listaj«, katera nima to pov. uporabiti kamenih baterij'' Namen je tu in tam isti, in kamene gruče, spuščene z neizmerne vi-š»no. imajo to ugodnost, da ubijejo naglo in brez dolgih muk.--
•
Poročnik Oliva se je razločil na pol poti a avojin vodnikom. Lorenzo BatuU me ni mogel ubraniti lil-nenui genotju, ko je stiskal roko mlademu častniku in obljubljal.
'' X ekdo poročnik!'
'' Stojte, velel častnik. Bilo ji petelina in pušk.
Na cesti za njimi se je objavila bela postva. ki se je v begu bližala k njim. Poročnik, ne misleč na nevarnost, je stopil postavi na-prot i.
"Nežika!" je vzkliknil osuplo in ujel grudečo se devico v naročje.
"Karlo. moj Karlo!"
"Ali prihajaš reči mi z Bogom, Nežika ? "Ne Karlo, pojdem s teboj!" " Zmenoj pojdeš, in kam?" "Povsod, povsod, kamor pojdeš ti. — ven tja. Karlo!" je odgovorila deklica, kazaje k nebu.
"In opustiš brata, svojo oči-no?"
Vse, vse! — Saj ti .si moj brat. moja domovina, moj Bog! Ako n-meni — s teboj živeti, umrem s teboj!"
"Ali nam grozi nevarnost?" "Kaj vprašaš o nevarnosti, ka dar imaš mene, Karlo?"
"Prav praviš, Nežika! — imam li tebe, ne bojim se eelega sveta' — Nujte. naprej, tovariši!"'
Radosten šum se je oglasil med vojaki. Videli so, zakaj je poročnik poprej žalostno povečal gloco Petelini, spuščeni v opornik, so zaropotali. in četa j" zadovoljna šla naprej. Poročnik, katerega so vi devali vijaki i v najhujšem ognji rojem čelu. je korakal za nji mi. stiska je roko dekletu, privija jočemu se k njemu.
"Kaj ne, da nie ljubiš, moj Kar lo?" je šepetala deklica.
"Kako bi te ne ljubil, duša mo ja !" —
"In kadar bodeš umiral, bodeš srečen v mojem objemu— ne-li dragec ?"'
"Srečen, blažen bom, Nežika!" "In jaz umrem s teboj! — Saj brez tebe ne bi mogla živeti!"
Zakaj govoriš o smrti? — Bo deva živela, dolgo živela — d rut' za drugega!"
."O, da bi to bilo možno!" jc za šepetala deklica, in njeno oko j« pogledalo kvišku. Strepetala jc. — Nad skalno steno, ozarjeno s slabo svetlobo mesečevo, se je črnci« dolga, črna senca, kakor žalna ob roba. — Drugič to ni bilo. — T. torej je ta kamena baterija !--
Vojaki, ne sluteči smrti, so ko rakali že pod njenimi peroti. '"Čuj. kaj to?" je pravil naglo poročnik. ustavivši. "Zdelo se mi je. da nekdo beži!"
"Za nami?"
"Ne tam — tam gore! Kakor bi se kamenje sipalo!"
Nežika je žalostno sklonila glavo in že se pritiskala k ljubeu. Vedela je zdaj. da so tam gore oni in da se pripravljajo k činu.
"Karlo moj! — Ko boš umiral, umreš v objetju svoje Nežike. — Glej, da se smrti ne boš bal?"
Plaho je pogledala kvišku, — h* nekoliko korakov še, in bila sta i ona pod črnim prikrovom.
V tem se jo o^Jjisil zgoraj gro zeti vzkrik: "Zadržite, zadržite!"
Toda p red no je ta krik dozve-nel. je zabobnelo v skalah kakor jek groma. Celi oblok robov se je zrušil s strašnim truščeni na skalno cesto in na vojake.
Poročnik je uskoeil vstran na kraj propasti; — poslednja gruča je sla mimo njega.
"Moj Karlo! — Cmremo skupaj!" je zaSepetala Nežika — in objemši ga z obema rokama — ga je atrgai* a seboj v globino, da .bi
ušla padajočim robom. Toda kamena baterija je že dokončala svoje delo iu — molčala. Bili so zavarovani pred zasledovanjem.
Znad okraja skale se je pomolila temna postava.
"Nežika, Nežika!" je klical doli Lorenzo Batisti. Toda nikdo mu ni odgovoril. Le tu in tam se je oglašalo smrtno hropenje umirajočih, in iz propada, kjer se jo Aquaros-sa burno valila, je zazveuel slab krik. Lorenzo ga ni slišal.
IX.
Drugega tine so ulovili iz valov bistriee nad Messurinskimi pragi dve mrtvi telesi v trdem objemu.
Vojaki so padli do poslednjega, kamena baterija je izvršila svoje delo. Imena nesrečnikov so bila v velikem seznamu tistih, ki so bili v tej nesrečni bitki izginili neznanim načinom.
Trupla vojakov so bila pokopana. razvaline kamene baterije odstranjene. in tako je izginil i zadnji sled čina. o katerem ostali u-staši niso nikomur pravili.
Lorenzo Batisti ni dočakal knežje krone. Po smrti svoje sestre je opustil rojstno vas in. pridruživši se piemontski vojski, je našel smrt v bitki pri No vari.
Ruski topovi v skupnem grobu.
Krakovski "C/.as" poroča, da > izkopali Rusi ob priliki nenadnega umikanja v/, trdnjave Ivan-Jjorod v ni-ki bližnji občini vli-knusk skupen grob. na katerega so postal ili mnogo križev. Na teh ki-Tžili sf' b:!a napisana imena vojakov. pokopanih v tem grobu. Pred kratkim pa j" bi! ta skupeai tri ob na ,>ovelji- jivst lijskega vojnega vodstv.-i preiskan. Ob tej pri-iki šj degnali. da so Rusi zakopali v ta grob 14 topov velikega kalibra.
V A B I L O na
PRVO LETNO VESELICO,
ki jo priredi J r (i OSLO V A N S K1 DELAVSKI TAMBURASKI ZBOR v soboto dne 29. aprila 1916
v Thalia Hall. V.K] Kniekeibockei Ave. (pri g. Leo Štruklju),
Brooklyn. N. Y. Dolgo -asa v<* nismo imeli kake prireditve, zato ><-• bomo pa sedaj toliko bolj potrudili za dovoljiti svoje gosie. Na v spored ti imamo veliko novega. Šaljiva pošta piosta zabava.
Rojakom se ulju dno priporočamo z-j obilen obi.sk. Odbor.
__(19-21—I)_
Iščem JOSIPA STEMUERGEE. Doma je i/. Vrbico ali Vrbovo. kot ar Bistre. Pred kratkim je bil v. Brdhdus, Tex.. Box 19. in od tam je baje šel nekam v Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sani oglasi, ker on že ve, zakaj iščem. — Mate Barak, I»os 77, Brookeland, Texas.
VABILO NA VESELICO,
katero priredi Slov. pevsko društvo "Zvon"
v Forest < ity. Pa., v ponedeljek 24. aprila 1916
v dolm Pineovih prostorih. Teinpotoni vabimo cenjene rojake in rojakinje iz Forest City, Vandling. Brovndale in bližnjih naselbin, da tins blagovolijo po-setiti.
Začetek ob -I. uri popoldan, začetek plesa ob 6. uri. Igral bo izvrsten orkester pod vodstvom g. Kleina. Vstopnina 25c. Za izvrst no postrežbo bo skrbel Odbor. • (19-21—1)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom * držav? ILLINOIS naznanjamo, da jih b< v kratkem obiskal -nas potovalo zastopnik
«	C
Mr. RANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati aa ročnino na n&š list, knjige in dru ge v našo stepko »padajoče poale ter izdajati pravo vel javna potr dila, vsled Česar ga rojakom naj topleje priporočamo.
Upravaiitvo CHaa Narod*.
) )
$1000.00 nagrade.
Zadnjih osem let se je selilo toliko Slovencev na svojo grudo, kakor ne nikdar preje. Naselbine so rasle, kakor gobe po dežju. Obljubovalo se je ljudem bogastvo, če se kupi le košček zemlje v različnih krajih. Skoro vsi preminuli poroki in odrešeniki naroda so dajali pa še posebno dobre svete, ne idi v Misouri, ker tam so žabe, kače in pa mrzlica.
Zadnje štiri leta se nisem bavil s prodajo zemlje Slovencem; temveč jaz sem le pazno gledal nesramno reklamo in pa uspeh različnih naselbin.
Slovenec, ali ni res čudež, da so vse naselbine ostale le na papirju ter v možganah zginolih prerokov; zadnje na severu se podirajo celo s hrupom. Kajti Slovenci so , bili vabljeni v kraje, kjer sploh ni mogoče živeti*
Edino v Missouri je ostala in procvita brez hrupa in reklame.
Vsak Slovenec lahko zasluži $1000.00, ki mi pokaže 12 slovenskih kmetov v Floridi, Texas, Wisconsin in Michigan, kateri imajo obstoj vsaj tak, kot povprečno 12 slovenskih kmetov v Missouri, da se žive IZ-KLJUČNO le od kmetijstva.
Slovenec, akc želiš imeti dom, tukaj si ga lahko napraviš. O tem se prepričaš lahko sam pri rojakih, ki žive že več let tukaj. Mi ne pridelujemo pomaranč, zelene, fig, niti ne krompirja ali kumare za $200.00 na aker, niti se ne pečamo s mlekom v velikem obsegu. Temveč mi st>io zadovoljili s koruzo, pšenico, ovseni, senom, deteljo, kuret-nino, vrešiči, govedo, konji in mulami, pridelamo pa tudi fižol, krompir, vsakovrstne sadja in posamezniki tudi nekaj vJua, a živi se lahko dobro in pošteno. Taka je torej naša naselbina, ki ni v bogastvu, pač pa v procvita in na solidni podlagi. Pridi obiskat Slovence in dobil boš jesti kakor ne bolje v najboljšem hotelu v Amariki in to vse domače.
Slovenec, ki želiš imeti svoj dom, na katerem je treba trdo delati, tukaj ga dobiš, boljega nikjer sirom Amerike, kolikor je meni znano. Jaz nisem agent od danes do jutri, ampak stalen posestnik in znan vsaj 50 milj naokrog.
Pridi v naše kraje in ako nočeš, ne hodi k meni, ker v Ripiry in Butler Countiiih j s precej Slovencev raztresenih. .Prepričaj se, kairo 50 bolin po zatrdilu ničvrednih ljudi, m našel boš le polnolične rdeče otroke In ljudi, zdrave kakor kjerkoli drugje.
Dežela rabi pridne ljudi in zato Vas ona vabi in ne jaz. Vsa ravnina je sedaj v kanalizaciji in od mlak je bedasto govorenje od bedastih ljudi, ki ne poznajo dežele.	- '
V desetih letih od sedaj preskrbi lahko južni Missouri vsa žita. prešiče in polovico govedi za 40 miljo-nov ljudi, da ne omenjam prav nič druge pridelke.
ZeiBlja se dobi tukaj primeroma poceni v valovitih kraiih narejene kmetije in v xavnini pa gozd, ker čiste ravnine nikdo ne prodaja. Jaz ne prodajam nobenemu gozda v ravnini, ampak vse izčistim, da je za orati. Pridi in izberi si kos. Plačila po dogovoru, kakor moreš izplačevati. Imam precej svoje zemlje, ki je nemorem urediti s svojimi financami. Prodam poceni in naredim kmetijo, kjer boš lahko mirno in zadovoljno živel. Pridi in poglej naše polje in pa pridelke, nikdar ti ne bo žal poznati našo ' deželo.
Ako pa hočeš čez noč postati premožen, potem naši kraji niso zate; če hočeš pa resnično pridobiti svoj dom s trdim delom, potem ga dobiš kakor nikjer drugje.
Zapomni si, dežela te vabi in ne jaz, jaz ne rabim tvojega denarja. Kupi sam in kjer hočeš in pridruži se nem, ker čimveč nas bo, tembolje bomo napredovali.
FRANK GRAM, Naylor, Mo. i
\
&LA5 NAHODA, 20. APRII^C, 19is.
Prijatelj perutnine.
Spisal Rado Mtiraik.
vojakom v prekipevajoča srca...
Cesar je nepričakovano zgodaj ukazal odtrobiti velikim vajam. Po vseh hribih in dolinah daleč naokoli so posnemali trobentači i zna menilo.
Presrečnim tretjeletnikom se (topila srca ob tej presladki godbi. I Toliko dolgih, dolgih mesecev, to-! i i ko let so hrepeneli po tem čarodej nem znamenju prostosti! Te-. dne so šteli in dneve do tega rešilnega trenutka in čakali, čakali.
bliskovito, padali in se utapljali žna bolje peti kol deset petelin.
' Kouec. J
V opra^eni fpeneraJski uniformi, v levici vajete, v desnici jahalni bič, je sprekoma prijezdil cesar precej hitro mimo, da si je moral njegov vranec [K> slabi gorski poti, vsej osuti z debelimi kameni in skaiinami. Lahno so rdela lica vladarju od ježe. Brada in brki so se mu svetili v jutra njem solneu ka kor srebrni. Za hipec je z jasno-modrimi očmi ošinil krdelo ob gozdnem robu in jahal dalje. V kratki razdalji mu je sledilo nekaj jezdecev .sijajnega provoda, med njimi italijanski pribočnik v blesketavi opravi ter blazirano /grbav&čeni nemški ataše s pre-lest.nim krožnikom na ogabni gla vuri.
Skoro potem je pridirjal bata-ljonhki pobočnik. Pomagati je bilo treba sedemindvajsetemu pehotnemu polku, ki je zablodil v skrajno nevarnost, da ga zaskoči in zajame sovražnik. Vojaki so skočili pokonci in ae usuli preko travnikov in polja proti potoku. Vsi so preskočili njegovo korito, samo ^'oeiancieh je ištrbunknil v vodo.
"1 kako pa že kaj vi, očka, tukaj v mlaki!'* se mu je čudil ra-do*Udni Tratar. "Kaj — ali se vojskujete z žabami ' Ilentaj, tak junak ..."
Krepko ga je uhvatil za teleč-jijako%'o jermenieo in ga potegnil na suho kakor mačeta.
"Zdaj pa le urno za drugimi, gospod Lah!" ga je bodril. "Sovražnik nas že komaj čaka, da mu izpustimo kn. I^e hitro, hitro, gospod Lah, da se ne premisli pošast hudimauska, še prodno ji moremo do živega!"
Z uklekavimi koleni se je opotekal Cociancieh preklinjaje za drugimi, ki so prhnili vsaksebi in legli vzdolž nizke grive na tla. Sovražnik se je ukeril na nasprotnih gričih iu streljal, kar se je dalo. V koruzi, za nasipi, za seč mi, za ograjami, je mrgolelo belo ovitih kap. V dolgi vrsti se je tam venomer bliskalo in kadilo in tanke meglice so se vznašale proti vrhovom. Zadaj, izza pečevja, je grmel grornot topov.
"Sovražnika je kakor listja in trave", je dejal Tratar vštric Co-eianeicha. "Le odkod se je naenkrat nabralo toliko »o Ida t a! Toda nič *e ne boj, gospod Lah! Saj imamo š»* dosti patron, hvala Bogu in svetemu .lurju, ki je bil tudi dob<*r vojščak. Vse razmane-mo. Le natanko merimo! Pa saj — ee> bi bilo 1 hj pravici, bi morali biti že vsi sovražniki dvakrat mrtvi!"
Pokalo je vedno hit rej**. Tuiii-tam je zažvenketal kadeč se tok ali prazen vklad iz puške; po zeleni travi &o rdeli ožgani nabojn: papirčki. Bodaki no bili vsi sajasti od smodnikovega dima.
Gladila so s*e povelja in zapele piščalke. Pešaki j»o se vzdignili in hiteli naprej. Pomandrali so še ti-' sto ajdo, koruzo in travo, katere v naglici ni bil mogel poteptati sovražnik. Komaj so zopet legli, ze mo morali iznova dalje. Trobar ji so trobili in bobnarji bobna 1 i nervozni signal za naval.
Tratar je dirja jc navkreber tra-tatal na vse pretege in izvajal iz •svoje troblje tako preleteče glasove, da je pret roben tal vse sotrob-
Doslužili p« dejansko službo vojaško — aii tudi tri dragocena leta najlepše dobe človeškega življenja so u bežala za zmeraj... Toda zdaj se vrnejo fantje domov, domov — v domačo vasieo, k materi in ljubici in sestram, k očetu in prijateljem in bratom! Nič vee se jim ne bo bati slabe volje vsako-jaklh mogoč n i kov, nič vee nobenega raporta. nič več kazni zaradi vsake malenkosti! "Najlepše bu-kviee"', dopustne knjižice, opro-srte začarane sužnje v kratkem, jih raz" a rajo iu izpreinene zaklete ti-tularne osle in bike, kozle in mulce opice iu jazbece, nosoroge in dronnxlarje v pametna bitja, pravemu človeku čudovito podobna.
Take in make sladke misli so opajale tretjeletnike. Veselili so se pa tudi rezervisti, drugoletniki in novinci. Tuintam je kdo hudo zamežikal, da bi utajil izdajalno solzo blažene radosti. Tupatam je kdo zajuvkal. sramežljivo skrit v koruzi.
Ali takt.j je iztegnil svoj vrat hudobni Apis, stotnije zlobni oča.
"Tiho!" je z razljučenim, za-vidnim obrazom polugla;wio svaril fante. "Kdor zauka, 110 pojde na dopust, ampak nekam drugam!"
Po slavni zmagi in po oceni zavrnilnih vaj je krenila dolgovrst-na vojska proti Celju, "pešaki s telečnjaki: konjeniki in topniki; vozataji in straža ji; zecnljerovi in konjekovi; strelci mladi, golobra-di; ropotaei in piskači." Ob potu jo stalo vse črno radogbxlega občinstva. Damo s pisanimi sohični-ki, v pestrobojnih oblekah, so sedele in stale v kočijah ia se živahno razgovarjale s svojimi kavalir-ji, glasna de&ad se je d revi 1 a pred f*odbo.
Ob ovinku dolge ceste so se u-stavile prašne vrste sedemnajstega polka. Godba je udarila in za-svirala burno koračnico. V odliki za 'i/borni naskok je detiliral polk pred cesarjem. Zadovoljno je motril vladar korenjaško velikane; zagledavši pa niajčknega častnika vštric samih orjakov, se je na->mehljal polkovniku: "Le glejte, gospod polkovnik, da medpotoma :ie izgubite onega-le malega nad-lajtnanta!"
V žjroči vročini je korakal polk dalje. Cospod Morova stotnija se je ustavila na trati pred čedno vasjo. Že so upehani vojaki postavili puške v piramide in odložili težke nahrbtnike, že so se obrnili častniki, da bi odšli, ko se je oglasil iz vrsle prvega voda vesel klie: "Kikiriki !"
Ju takoj se je zopet okrenil gospod Mora. stotnije hrabri poglavar.
"To je bil petelin!" je uganil duhoviti poročnik Knickeboin. "Kdo vraga ima petelina s sabo?"
"Narednik, preiščite malhe in toanistre!" je ukazal stotnik Mora.
Kurja polt je izpreletela Co-ciancicha, ko je privlekel Apis zadavljenega petelina iz njegovega telečnjaka na svetlo.
Prosta ki so se tiho muzali, gospodje pa so gledali vsi začudeni zdaj petelina zdaj Italijana. Stotnije skrbna majka, mozoljasti Hudournik, pa je spričo take izprijenosti klavrno majal z glavo in iz ust mu je ušel žalosten samoglasnik.
"Gorak je še, gospod stotnik!" j* tiho hohnjal prebrisani lajt-nant Kniekebein in dostavil bistroumno: "V tornistru je pel tvojo labodjo pe«em!"
"Kaj? Kaj?" je zakričal skoraj obenem stotnik Mora nad C«o-ciancichem in izbulil oči, da so se mu videle nabrekle rdeče žilice na beločnici. "Petelin? Ha — petelin! Petelin v tornistru?* Narednik. zaplenite ga! Da ga ne vidim več! Zakopljite ga! Cocianeic-h. danes k raportu!"
Kmalu po menaži je bila kurjemu tatu ura povračila. Trdovratni grešnik se je zagovarjal in trdil, da je našel petelina za plotom.
"Ne govorite mi tako neumno!" je razgrajal ertotnik. Prihko so mu blisnile oči in se jeJe sukati, kakor bi jih nevidni dnh nedolžno umorjenega petelmeka jezno potezal na nitkah. "Kaj mi hočete iiatve«tit"
"Ma ga je bil... gia morto! Ma ga je pel Tratar. Tratar ga
si, sil*'
"Dragega bi radi spravili v nesrečo?" je kričal stotnik. "Jaz vam že pomagam! Tudi mrtvega petelina lie bi smeli vzeti! Aii ste prišli zato na velike manevre, da bi se vojskovali s kuretino? Ali se spodobi avstrijskemu vojaku, da prenaša mrtvega petelina v te-lečnjaku ? In ravno pri moji kom-paniji se mora zgoditi kaj takega! Prihodnjič si privoščite poln kur-hik, kaj? Ne bodite tako snedeni! Predpisi velevajo, da mora. vojak izhajati z menažo in s plačo. Pečenke in šampanjca mu ne ponujajo nikjer v nobeni armadi. Ali hočete nemara uvesti druge na-re-dbc? Za to bi imeli drugačnih »lav dosti. Fej, požeruh! Dolgo sem že pri vojakih, ali kaj takega nisem doživel še nikdar! (V pa dobim kakšno ovadbo, se pogleda va še drugače! Najrajši bi vas spravil v trdnjavo! Sram vas boil i! Pet dni strogega zapora! Tudi se ne smete nocoj z drugimi dopust niki po železnici peljati domov, ampak peš pojdete z mlajšim moštvom, ki ostane. pri kom na n i ji. Odstopite!'1
"Zastonj se je tržaški gospod veselil pojedine!" je preudarjal Tratar. "Zastonj je pofulil pete lina in ga v potu svojega obraza po hribih in dolinah prenašal v košu! Tri dni bo ubogi romar krevsal v najhujši vročini proti Ljubljani, pet dni bo poštenjak stokal na diliei..."
In zdelo se je možu osvete dosti. Pokaj bi ga še tožil? Pokaj bi se silil za pričo?
Stotnik Mora je plačal moštvu velikodušno — iz menažnega prihranka — več sodčkov piva. Poraženi Coeiaiicich se je kujavo stiskal v stran in klel: "Diavolo! Diavolo!" Radopevni fantje pa so bili židane volje in prepevali venomer: "Nobene bukviee niso tak' lepe... " Zlasti Tratar se je rado-val, kakor da so ga pravkar potrdili v deveta nebesa. Celo godrnja vemu Apisu je razjasnil obraz in brki so mu nekam prijazno lezli vsaksebi; v bližnji gostil-nici je bil pokopal zaplenjenega petelinčka slovesno / nožem in vilicami.
Strašno grdo se je. držal Cociancieh, ko so se dopust niki prepevajo, ukaje in \ riskaje odjxdjali z dolgim vlakom. Še bolj pisano pa je pogledal izpod čela. ko je zaslišal iz zadnjega voza varavo posneti petelinji pozdrav veselega Trat a rja.
"(,'a.iaeiia! t'anaglia!" je grg-ial s teAko sapo :n škripal z zobmi.
IVteiiuji " kikiriki" mu je ves dan z v« nel po ušesih, iu še dolgo poslej m) ga obhajali skrajno neprijetni občutki vselej, kadar je zaslišal kurji tenor.
NAZAJ K NARAVI.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Pr. P., Lorain, 0., in vei drugih.
V Avstrijo ni mogoče poslati ui-kakdh paketov; in tudi ni upanja, da bi bilo prej mog<oee. da se bo končala vojna.
Rojaki I
Columbia gramofone fn slovenske ploSce je dobiti vedno pr!: IVAN PAJK, 45« Chestnut St., Conemangti. Pa. M" Pilite po cenik. ***
PIŠITE
nam za pojasnila o zemlji v Langlade C. Našo zemljo se zamore Še vedno kapiti po nizki ceni in na lahka plačila.
Joa. Duchac & Sons, (Ustanov. 1. 18S5.) Antigo, Wi§. Išče se agente!	C4-20—4}
KDINI SLOVENSKI SALOOM
▼ Dulath, BKIhzl Rojakom Slovencem naananjam da ae nahaja moj SALOON pol bloka od Union poataje na deanJ •tranl W. Michigan St. itev. 41? Za obilen poaeat ae priporočam JOS. SCHABABON.
Vi morete računati kakor vsak drug.
Napravite sedaj svoje račune za vredno stvar.
Tu v Zedinjenih državah je 100.000.000 stanovnikov. Ti potrošijo v gledališčih premikajočih sc slik na leto $300,000.000. KOLIKO JE POVPREČNA SVOTA, KI JO ZA TO POTROŠI VSAK POSAME ZEN ČLOVEK V LETU?
????????????
Sicer potroši eden več in drugi zopet manj, toda resnica je, da
JE OBRT S PREMIKAJOČIMI SE SLIKAMI, ONA OBRT V TEJ DEŽELI, KI NO
SI NAJVEČJE DOBIČKE.
Mi ustanovljamo sedaj eno izmed največjih družb za napravo premikajočih se slik v Zedinjenih državah. Alizzi Hajos. najslavnejša ameriška primadona je najsijajneja zvezda. Sto milijonov stanovnikov v tej deželi bo nam skazalo priznanje. Mi želimo, da postanete drug pri našem podjetju, pri našem dobičku. Kupite delnice od Sunbeam Picture Corporation in vsak daj m ali nikel ki ira bodete plačali, da boste videli Sunbeam premikajoče slike bodete dobili nazaj z velikimi obresti. Ne dvomite niti eno uro. Izrežite spodnji kupon, izpolnite ga in pošljite za eno z svojim denarjem. Kupite kolikor morete, ker to je vaša prva in edina prilika. .Mi ne prodamo manj koi pet delnic in ne več kot sto delnic eni osebi.	TTeSi^ r » '
Knight and Company
tiskalni agenti.
IŠČEMO DELAVCE.
Delavnik G, 8 in 10 ur, plača od $2.00 do $4.00. povprečna plača okrog $3.00. Posebej 10^ pribolj-ška za regularno mesečno sodelovanje. Samo stalni delavci naj vprašajo. Velika slovenska naselbina v Sheboygan.
Kohler Co., (11-2$—4) Sheboygan, Wis.
SUNBEAM MOTION PICTURE CORPORATION
426 S. Leader Building Cleveland, Ohio.
Priloženo najdete s tem svoto..........................
osnovnega kapitala "Sunbeam Motion Picture Corporation
Pošljite money order ali pa gotov denar v priporočenem pismu
..dolarjev za...........delnic
-o-
Stefanu Kantzu so se pri-studila vsakovrstna umetna zdravila.
Bolgarski Krvni Čaj, to čisto naravno zdravilo, mu je več vredno kot katerokoli drugo.
-o--
— Da se čistih naravnih zdravil katera je dobrotijiva mati narava poklonila bolnemu človeštvu, ne mor«* izpodriniti z nobenimi umetnimi sredstvi, je stara resnica, — pravi II. II. von Schliek. izdelova-telj čudotvornega Bolgarskega Krvnega Čaja.
Da je temu tako. dokazuje sledeči dopis našega rojaka Štefana Kantza, P. O. Box 34, Northampton. Pa.:
—Tu vam pošiljam dva dolarja, da mi pošljete dva zavitka Bolgarskega Krvnega Čaja, ker sem prvi zavoj popolnoma porabil. Čutim, da mi ta čaj boljše služi kot številne druge medicine, katere sem pil poldrugo leto in ki so se mi uprle. Veliko denarja sem izdal za zdravila, ki mi pa niso nič pomagala. Bil sem dvakrat operiran in odkar pijem Bolgarski Krvni Čaj, mi želodec popolnoma pravilno deluje. —
En velik zavoj Bolgarskega Krvnega Čaja, ki zadostuje za 5 mesecev, stane 1 dolar," na katerokoli mesto:
Marvel Products Company
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH. PA.
Rad bi izvedel za naslov JOHNA TROHA, podomače An,ken iz Babnega polja pri Ložu. Prosim, če kdo ve, da mi njegov naslov, ali naj se pa sam javi. — John Susman, c/o A. Bliss, BroakwawHle, Pa. (20-22-4)
ee. Kakor bi »ilo res za 2ive in mrtve — vsi divji, vsi besni so hru ! meli »lovenski fantje po strmi rebri nad ubogega sovražnika in ' kričali gromoglasno: 44Hura-a!'V In kakor bi se bili belokaparji '
/bali. da res ne dobe katere po be-
• i
tie i, so nemudoma pokazali pete pa podplate. Vsi uznojeni in raz-^ burjeni so predrevili aedemnaj-ittovci na osvojeni vrh. Cociancich < je medici vftled silnega napora, dihal na vsa pljua in zeval kakor bolan vrabec. Niti kleti se ni več 1 ljubilo dočiftta zdelanemu slabiču.
"Sovražnik je izgubil vojno!" ae je zadovoljno muzal Tratar. 1 "Se bo nam nagajal spet tako kmalu!"	i
Zdajci jc zapela na bližnjem brdu trobenta z visokim, tankim glasom... "Pozor!"	i
Kakor naglokril žlrrjanec je ■ «vi gnil vedno višji in višji glas proti nebu in zastal nekaj trenutkov nepremično v višavi. Vse je mirovalo, podučilo kaT naj pozor- • neje... In »lii&li bo trikrat zaporedoma :	j
"Titata-titata-titata-ta!... " •< Visoko uglsiena trobenta je za-pela zaitrob relrtv©, prostoati! Kakor vibki pesem neopianegm veselja eo zapluli ti radostni zvoki po ftetem ozračju, jadrao pluli kakor iz rajskih viiav m nadeli
Na bic:n ^ Ta m bur
POZOR!
I>rodaj fi tamburie stanju /;i polovično
VABILO na
PLESNO VESELICO.
ki jo priredi <h\ SV. BARBARI: post. št. T7 v soboto 29. aprila 1916
v novi kompanijski dvorani na
Andrico, Pa. Pričetek točno ob 6. uri zvečer.
Tempotom uljudno vabimo vsa društva iz okolice ter posamezue rojake in rojakinje, da nas s svojim obiskom mnogobrojno počastijo. V enakih slučajih bomo tudi mi \vdno in povsod na razpolago.
Vstopnina je $1.00 za moške, Oospe in dekb-ta so vstopnin* I»roste. Za lino postrežbo, pivo in prigrizek bo vkrbt-I cnibor.
Torej pridite vsi, ki ljubite zabavo. katere ne bo manjkalo. Posebno plesaželjni fantje naj pri-] peljejo svoja dekleta. Prijatelje," kateri ljubijo lepo petje, bodo za-' bavali naši čvrsti pevci, prijatelje godbe bo pa krat kočasil naš rojak J Alojzij Derčar.
Xa veselo svidenje v soboto 2'.). aprila!	Odbor.
Pri za<lnji seji društva je tudi sklenilo, da vsak član plača en dolar kazni, ki se ne udeleži veselice. kar velja /a člane, ki bivajo v postajnem okrožju; izven postajnega okrožja plačajo pa le ,r><^ tagajne.
Ime.........
Mesto in drž« Naslov......
Pošljite svoje naročilo naši ckvelandski podružnici. Dobili bodete delnice takoj, ko dobimo denar.
$25.HO kupi $50.00 kupi $100.00 kupi $250.00 kupi S500.00 kupi
5 delnic 10 delnic 20 delnic 50 delnic 100 delnic
v < lo-
porovicno ceno. so sledeče: berila, brač L, brač II., brač III., bolgarija L in bolgarija II. Vse skupaj za 4.">
dola r]»'V pišite 'ia
Box
Z a natančna pojasnila
Ivan Brezovar.
Kast Mineral, Kansas I "io-22—t ?
V ZALOGI imamo še nekaj
SL0VENSK0-AMERIŠK1H
KOLEDARJEV!
za leto 1916.
Da je bil letošnji Koledar re* nekaj posebnega, je razvidno iz tega, ker srno ga morali dvakrat
v prid blag;
S sobratskim pozdravom Fr. Medvešek, dr. blagajnik. (19-20—4)
NA PRODAJ
dobro urejeni saloon iu boarditig-hou-se; tudi je zraven prostor za grocery store ali pa kakšno dru-^o obrt. Saloon je prost od pivovarne, zato dotičnik prodaja pi^o kakršno sam hoče. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji.
J. M.,
208-10 Reed St., Milwaukee. \V:s. (19-21—i)
Iščeva svojega brata JANEZA VKRTNIK. Doma je iz vasi La-li o vi če, fara Cerklje na Gorenjskem. Pred enim letom je bival v Omaki, Neb. Prosiva cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga nama naznani, ali naj se pa sam javi, ker sporočiti mu imava nekaj važnega iz stare domovine. — Joe in Math. Vertnik. Box 956, El v, Minn. (17-22—4)
Iščem svojega brata RAFAELA PUH. Doma je iz Škocjana pri Turjaku. Pred 5. le<ti je bil na 9553 Ewing Ave., South Chicago, IU. Za njegov naslov bi rada izvedela njegova sestra Alojzija Puh, sedaj omožena Kočevar. Prosim, če kdo ve, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi, ker poročati mu imam več. važnega iz starega kraja.— Mrs. Aloysia Kochevar, Box 702, Aspen, Colo. (19-21—4)
, darju je preko trideset krasnih i slik, razni zanimivi članki, lepe povesti in poljudno pisane znan
vene razprave. Naročite ga ta j koj, da ne bo prepozno! Stane si poštnino vred 35 centov.
Slovenic Publishing Co., 32 Cortland t St.. New York City i
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
za rtnutitai boleči-■«, aktrtkil in »egib-čaaat iklt|*T in ai-
uc.
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
25 in 60 centov ▼ lekarnah ali na ravnost od
'KRACKERJEV' BRINJEVEt

je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini
Cena z« "BKINJKVEO Je: 6 steklenic $ B.50
12 Eteklenlo 13.00 V ZALOGI IMAMO
tudi čisti doma« TROPINJEVEC In SLIVOV-KA kuhana v nasi lastni dlstilerljl.
Naše cene so sledeče:
Troplnjevec per gal. $LVJ5, $2.30, $2.75 ln |3.00
Sllvovitz i»er pral.................$2.70—$3.00
Tropinjevec zuIk»J .................... S !J.00
Sllvovllz zaboj ...................... JI" 00
"<;«"' Rye Whiskey .1 let star, yahoj____ $11.00
Ituvleča Oh!<> viua per pal.....55«;., 60c., iric.
Catawba In Delaware jwr ,cal.......7r>c.—80«!.
Za 5 ln 10 gal. posodo računamo $1.00, »a 23 gal. $2.00, za večja nar<ičila je »od zastonj. Naročilu naj so priloži ilen.tr all Money Order tu nauinčni naslov. Za pristnost pijate jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Go.
6102-04 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND. 0.

F. AD. RICHTER &C0.
74-80 WaaUattM SI. Nt« T*rk. M.T.
PREKLIC.
Mi spodaj podpisani preklieuje-mo, ker smo gospoda Baznika in njegovo soprogo pripravili ob do-' bro ime, kar obžalujemo in vsi trije s svojim lastnoročnim podpisom potrjujemo, da je vse laž in neresnično, kar smo govorili o njem in njegovi soprogu Fr. Papež, M. Plut, V. Telatko, 3611 E. 81. St., Cleveland, Ohio.'
(18-20—4)
POZOR ROJAKI!
NajtupokiriJ* maxno za taikt laaa. kakor todt i« mot k« facke in brado. Od tava mašila tnatojo v (C fa tadnih krasni roati in dolsi laaj* kakor tudi n dkim krtini brki in brada ia nebodo odpadali ia Mtiveli. Revmatisem, kosti bol mii triemnja v rokah Mgtb ia v križu, v ounih doch popolnoma odra rim. rana. opekline, bula. tur«, kraata in arista, potna doc«, kurja oiaaa. oaablinc v par dneh 9 > imlnoma odstranim. Kador bi moi« Ura vila Lr« upaha rabil ma jam«m aa fsM. Pttita takoj eanik.^njijB»infc»pal Koledar la poiliite « caau
JACOB WAHOlO, IMS EHK, Olmlutf,

______iŽiV'iilm:' ..
. . i ..........
i
I Slovenska Društva	|
Ipo vseh Zjedinjenih državah imajo za
CZ greslo, da kadar treba naročiti	^ .
DOBRE IN
K	POCENI	S
društvene tiskovine, se vselej obrnejo
na slovensko ungsko tiskarno	4 A
Iv "Clevelandska Amerika"	SI
Mi izdelujemo vsa društvene, trgovske in
privatnt tiakovine. Naša tiskarna je najbolj	^rM
^^	moderno opremljena izmed vseh slovenskih	^Ljj
Y W	tiakaren ▼ Ameriki. Piiite za cene vsake
L %	tiskovine nam, predno se obrneta kam dru-	^ i
^^	S>am. Pri iuu dobite lepše. cenejSe in boljše	r^^k
I ^	tiskovine.	^
K CLEVELANDSKA AMERIKA	/J
l^k	PRVA SLOVENSKA UMJSKA"
TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE.	VI
CLEVELAND, O.	fJk
J..,	/

ULAŠ .NAKOPA, au, AJ^itiLA,
Guy de Maupassant
BRATA
(Priredil U. X.)
M
bi.
Pravim h*, da ima brat vee-
€	Nadaljevanje).
-	7..ikaj pa večkrat no prideš? — Vrjemi, da se mi dopadex. Malo je manjkalo, da se ni razjezil nanjo.
Pred kratkim sem te videla, ko si šel mimo z lepim mladim fantom. — Ali je tvoj brat*
—	Da. moj brat je.
—	Presneto je lep.
—	Ali se ti zdi? -Ta bi pa /na! živeti.
in zopet ni sam vedel, kaj mu je padlo v plavo. da je začel de-kl«-tii pripovedovati o dedščini.
—	Veš, moj Krat ima zelo veliko srečo. — Pred kratkim je podedoval dvajset tisoč frankov letne rente.
I) kletu so »e razširile oei.
-	Kdo mu je pa zapustil? — Stara mati ali teta? Ne, nek star prijatelj mojih stnrišev.
Prijatelj, praviš. — Nieesar drugega0 — Tep-a pa skoraj ne
vrjam -m. — Ali ni tehi ničesar zapustil*
—	Ne, meni pa ničesar.
N'ekuj »""asa je premišljevala, potem se je pa čudno nasmehnila in jekla :
—	Rečem ti. tvoj brat iina pa srečo. — Taki prijatelji niso sla-
—	Seveda, potem ni čuda da ti hrat ni popolnoma nič podoben.
V prstih pa j** zaščemelo in malo je manjkalo, da je. ni udaril.
Jezno jo je pogledal in vprašal:
—	Kaj pa misliš s tem?
—	.laz ničesar — Kaj bi mislila, jo srečo kakor pa ti.
Na mizo' je vrgel denar in odšel.
—	Potem ni čuda, da ti brat ni popolnoma nič podoben! — je ponovil sam pri sebi. — Kaj j.» mislila s temi b«^edami? — Kaj tiči za njimi? — Hudobija, kaj bi bilo drugega! — Natakarica je najbrie mislila, da je Žan sin starega Maršala.
Pri misli, v kakšno zadrego bi prišia njegova mati, se je stresel po celem tedesu. — Kolena so mu klecnila, pogledal je naokoli, če ni v bližini kake klopi. — Sel je v drugo gostilno in naročil piva.
Srce mu je močno utripalo, mrzel pot mu je zalival čelo. — In tedaj se je spomnil, da mu je rekel včeraj stari Marovsko: — Ta stvar pa ne bo napravila dobrega utiša.
Ali je bil Poljak istih misli kakor natakarica?
(»lavo je imel sklonjeno in strmel v pivo. — Ali je mogoče kaj takega v r jet if
In tedaj so se pojavile v njegovi duši misli, ki so ga trdno pod-kr. pile v njegovem premišljevanju. — Nekaj čisto naravnega je, ee star >amee. ki nima nobenih sorodnikov zapusti svoje premoženje otrokom svojega prijatelja. —- V tem slučaju je pa zapustil vse premoženje samo enemu otroku. -- Ljudje bodo začeli stikati glave, šepetali bodo in se za ničljivo jw»smejali.
Kako je bilo vendar mogoče, da tega ni ze takoj uvidel, da njegov oče ni občutil in da njegova mati ni slutila? — Vsi so se veselili te nenadne sreče. Toda govorili bodo drugi: sosedje, trgovoi. peki, mesarji; ti bodo povedali svoje slutnje svojim znaneem. — Slednjič -e bo pol mesta norčevalo iz njegovega očeta.
Vsak mora opaziti, pa najsibo še tako kratkoviden in neumen, «la ima Žan svetle las.', on pa črne. in da si nista ne po obrazu, ne po postavi, ne pr» hoji popolnoma nič podobna. — In ko se bodo pogovarjali o Rolandovih otrocih, bodo vedno vprašali:
—	Kateri i Kola udov ali Maršalov?
Vstal j'* in sklenil vse razodeti bratu ter mu povedati, da preti materini časti velika nevarnost. — Najboljše mu se je zdelo, če bi brat ne hotel sprejeti zapuščine ter bi se jo tako razdelilo med udove 311 sirote. — Roland bi v 1em slučaju povedal svojim prijateljem, da je oporoka vsebovala toliko klavzul in predpisov, da njegov sin ni jiostal dedič ampak samo upravitelj premoženja.
Ko je stopal proti domu, je premišljeval, Če bi govoril z bratom na samem, ali vpričo starišev
Ko je dospel do hišnih vrat, je zaslišal veselo govorico in smeh. V salonu sta bila razeu domučih tudi kapitan Beausire in gospa Ro-semillv. — Na mizi je bilo vse polno jedi in pijače.
Da bi pojedli čimveč mogoče, so pili vermut in absinr. — Vsi so bili dobre volje.
Kapitan IVansire, ki je bil majhen okrogel možiček, se je več l<ot polovico svojega življenja vozaril po morju. — Življenje je smatral za izvrstno iznajdbo in se je neprestano smejal iz polnega grla.
—	Prokleto, take pojedine pa še ni bilo pri nas — je rekel Peter, ko je sedel k mizi.
Ko so pojedli juho, so začeli piti madejro. — Kapitan je pripovedoval staremu Rolandu o nekem zamorskem knezu, gospa Rosemillv je predlagala, da bi v kratkem priredili kak izlet. -- Petni je bilo žal, da je prišel mednje.	-
Neprestano je namreč premišljeval, kako bi pojasnil bratu svojo skrivnost.
Žanu bo gotovo težko, če se bo hotel vsemu temu odpovedati. Premoženje, j»- lepa stvar, veliko premoženje, pa se lepša. — Toda nekaj se mora zgoditi, mora. — Cast njegove matere je v nevarnosti. —
Ko so začele pokati steklenice šampanjca, je rekel stari Roland, da mu je ta pok ljubši kakor oni iz pištole.
—	Pištola bi ti bila morda manj nevarna — je pristavil Peter.
Roland je postavil kozarec na mizo in vprašal:
—	Zakaj pa?	• „
—	Krogla bi te mogoče ne zadela, vino pa pride v tvoje telo.
—	In kaj ief
—	Vino ti opali želodec, slabi tvoj živčni sistem. — To je zelo nevarno za vsakega človeka.
—	Saj pravim, to so zdravniki —i je pristavil kapitan in se zasmejal. — Vedno gonijo le eno pesem: — jesti ne smeš, piti ne smeš, kaditi ne smeš, plesati ne. — Popolnoma nobene stvari ne smeš. — Jaz pa vse to delam in se popolnoma dobro počutim.
—	Vi že mogoče — je odvrnil Peter jezno. — Toda moj oče je veliko slabejši od vas. — In nazadnje govore vsi lahkoživei tako kot vi. — Slednjič pa pride dan ko pravijo: — Zdravnik, prav t-i imel. — Če bi te poslušal, bi ne bil bolan. — Če bi dovolil očetu ono delati, kar mu škoduje, bi ne bil dober j&in.
Tedaj m» je tudi gospa Rolandova nmešala v pogovor:
—	Toda Peter, kaj ti ne pade v glavo. — Če je enkrat malo bolj vesel, mu ne bo škodovalo — Pomisli vendar, da praznnjemo danes velik praznik. — Ob vso dobro voljo nas boš spravil.
—	Naj dela kakorkoli tao«v. — Meni je vseeno. — Posvaril sem ga in storil svojo dolžnost:
Toda oče Roland ni piL — Gledal je v kozarec, poln kozarec zlatega vina in vprašal •
—	No, par kozarcev če ga izpijes, še ni taka stvar. — Čez mero
pa Bog varuj!
Oče je vzdignil kozarec, pa je še vedno premišljeval, če naj ga prisloni k ustnicam ali ne. — Slednjič ga je izpil v dol?ih"po7.irkih do dna.
Petrov pogied se je srečal s pogledom gospe Rosemillv. — Prodirajoče «a je gledala s svojimi modrimi očmi kot da bi hotela reči:
—	Zavidaš mu! — Sram te bodi' Sklonil je glavo in začel jesti.
Toda teka ni imel. — Najrajše bi bil odšel, zakaj med temi veselimi, smej očimi se ljudmi ni mogel več prestajati.
Kmalo nato je začel piti, veliko piti, ne da bi se ^tega zavedal. — Strašno mu je bilo pri srcu.
Kapitan je vstal in začel govoriti.
—	Cenjene dame. dragi gospodje! Sestali smo se. da malo praznujemo vesel dogodek. Ljudje pravijo, da je sreča slepa, toda jaz tega ne vrjamem. Sreča nc pozabi onega, katerega ima rada. — Naj-prisrenejše čestitam gospodu Žanu Rolandu in mu želim obilo sreče.
Vsi so začeli ploskati, stari Roland je pa upil skozi smeh:
—	Bravo kapitan! — Hvala ti v mojem imenu in v imenu moje-pa sina. — Nikdar tc ne bom pozabil. — Na tvoje zdravje.
Zn njim je v.stal Zan ter govoril:
—	Hvala vam, prisrčna hvala. — Ne morete si misliti, kako sem srečen, ker vas vidim vse tako vesele in zadovoljne. — Te ure ne bom nikdar pozabil.
i Dal.ie prihodnjič).
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v West Virginiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik

J obits "GLAS NASODA" škod Mrl WK^^W msseee dnevno, Imndl nedelj ta po-stamik praznikov. "QLAA NASODA' (stoj* dnevno aa isatik stranek, tako, ta dobita tedensko M atraal berila, v ^H mesten 166 strani, aH 624 strani r itirih mesedh. "OLA* NASODA' dnevno poročila a bojitta ta k«. Sada] ga sleherni daa raspoittjamo 11,0001 «-« Ta itavllka jasno gomil, da je list selo raaHrjta. Vsa- oeobje Usta Je organizirano ta spada ▼ strokovne sm&je.
MODERNO UREJENA
TISKAM GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
u m
: : DELO OKUSNO. : :
ssss
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
si m sc ■
UNIJSKO ORGANIZIRANA
aa v as POSEBNOST BO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
V8A NAROČILA POŠLJITE NA t
SLOVENIG PUBLISHING GO.
62 Cortlandt St., New York, N. T.
Lev Nikolajevi! TelstaJ Je pisal: Kafljro sem e velikim Kesa prebral ln v nje) na tel veliko koristnega. Ta vpliva as Človeka In obsega aebroj lepih misli....
Friderik »1. Bedenste**: Odkar je umrla malame Stael af kilo na sveta tako slavne pisateljice kat J« Snttaerjeva.
Prof. dr. A. Dedel: 'Doll s oroSJem' Je pravo ogledalo seda* 3e-|a Časa. Ko Slovek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, Sa se bližajo človeštva bolJM čmmL Kratkomalo: salo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakebevski: To knjigo bi Človek aajraJSe poljoMli T dno srca me je pretreslo, ko sem Jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Resegger plie: Bedel sc« * ssisss gosdn pri Grieglsch la sem bral knjigo s naslovom "Doli e oroSJem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma In sedaj lahke rečem, da sta ta ilva dneva nekaj posebnega v mojem Ilvljeaja. Ko sem jo prebral, sem »aželel, da m se prestavilo knjigo v vss kulturne jezike, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo Je t odi v Šolali ne smelo manjkati. Na sveta so drnibe, ki rssUrJajo Svete Pismo. Al! bi se ne moglo ustanoviti droSm, ki bi rasSirJals te knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj oCarljlva Knjiga, kar mm ni Kdaj bral___
C. Neumann Hofrr: — To Jo naJbolJSa Knjiga. Kar ee Jih" s»fc seli ljudje. Id se borijo sa svetovni aUr.._
Haas Land (na shodu, katerega Jo lami lota 1800 v Berila«)t -"-Ne bom slavil knjige, samo imenoval Jo boss. Vsakemu Jo bom~ posodil. Nej M tudi ta knjlgn mUHa svoje apostol Je. ki M Sli Saje kiišemsvet in očlll vse narode....
FlnaaCal minister DmrnJevsU Je rekel v nekem svojem govora v poslanski sborsJcl: Saj Je bila pred kratkim v poeebnl knjigi °Pisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja Iki strokovnjak, noben drfavnik. paS pa prlproMa Senska Bsrta pL Buttnerjeva. Prosim Vas. posvetite par or temu delu. da se ne bo nlkdo ve« navduševal aa vojne. Se bo prebral to Knjig«, ena SS CENTOV.
■wBeMSiVSQ
Slovenic Publishing Co.,
U Cortlandt Krmi, Vow Torte Oitf, 9. T.
BB«cicoinin»ttitnim

— Torej ssmlii. ds mi bo ikodovaio t Petra Je sadels peči vest.
luriSti......
MtATASL ~-BABOdlTE
IIV9
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino In Izdajati tozadevna pa-trdil.i
L' pi a vn is i v o C i a s N'a roda'
Brezplačen nasvet in pouk
priseljencem.
"THE BUREAU O* INDUE-rmiRvS AND IMMIGRATION'' ca 4r£avo Nevr York varuje pri-eeljsaso ter jim pomaga, is ao kili oaleparjeni, oropani ali Is so s ajl-mi slabo ravnali.
BresplaSaa navodila in peak v uatnrsliiaeijskih sad »vab — kako postati državljan Zdraiaaih dr-fcav, kje ae oglasiti sa drfavljaa-ske listino.
Sorodniki maj ff lakaH aevo-prieeljeaee aa ffUis Island ali pri Dsrgs Offise. Oflaslta se ali ptttte: STATK DBPAWl'MJtNT OF ItABOB, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorikl mad: 136, 6th Ave., Room SOU, Odprto vsak dan od devetik dopoldne do petih popoldne la oh sredah od osme do devete vri svežer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak daa ed devetih dopoldne do petih popoldne ln oh sredah cd sedme do devete are sveder.	(In v t)
HARMONIKE
»spravljam pe anJaiSJIh esnnh.
lo lipsSsa la seassUlva. V popravi uaaesUlve veakfie polije,
IS let tukaj v v svejsm lsstnem Sean. T popra t sS knsja«
ha
r *
!! > 111 11«

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
'(Notary Publio) r ▼ GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE Vsakovrstna pooblastila, vojaike proinje in daje potrebni nasvete v vseh vojaikih gadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informaeije glede datuma lakreanja ali imena parnika. Obrnite »e sanpao aa njega, kjev booti toino ln Solidna
ptrtianl.
Kaj pravijo pisatelji. nSenjakl ta dilavaiki o Knjigi Bortl v>*
Bottner.
aDoli z orodjemf
sem m
i
kakor vss «mi harmonike ter rs Sesani po deta kerlne Ut saktgva sne aedallalk
Mil WBEKElw l«t Easl ifcl n. CliTil—, Mk
BAZBAMZLO. Rojakom v Lorain, Ohio, Is a koliei naznanjamo, da jih ho iskal aai zastopnik
JOHN KUHftE, ki jo pooblaščen pobirati aarol nino sa list Qlas Naroda« B spoštovanjem
Upravntttvo Glas Naroda
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?,
Velikost }& 21 pri 28 palcIH Cena 15 centov.
Za.lej je natančen popis koliko obsega kaka drlava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t- d.
V saiogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drnsri pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike semljevlde posamesnlh držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije ln Balkanskih driav. Vsi so vesani v platno in vsak stane 60 centov.
Naroiila in denar poiljite aa]
Skwenie Publishing Company,
(S CORTLANDT STREET,	BEW YORK, B. T,
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega aem m prepričal, da dospejo denarne poBUjatv« tudi sedaj sanesljivo ▼ roke naslovnikom; razl ka je le ta, da potrebujejo poAiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni:
Torej wd nobenega dvoma sa poBiljanje denarjev sorodnikom la iniitfiB v staro doBMmno}
100 K ?elja sedaj $14.00 s poštnino vred-
Veliki vojni atlas
l ? opkojoSh se evropskih drža? in pa kohnii skih posestev vseb velesil.
Obsega 11 rasnih zemljevidov aa lOtih »trauek in veaka stran js 10% pri ISMr palea velika
Cena samo 25 centov.	£G
Manjši vojni atlas jjj
aa S straneh, vsaka stran 8 prt 1« palest,
Cena samo IS centov.
Vsi semljevidi so narejeni v rasnih barvah, da se vsak lahko spoana. Oanačena so vsa večja mesta, fttevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tndi osnaien obseg po vrline, katero sa vsema jo posameans drla ve.
Poiljite 25e. all pa lOe. v mamkah in natančen naslov in ml vam takoj odpofijemo sale]jeni atlas. Pri večjem odjema damo popust.
Slovenic Publishing: Company,
S3 Cortlandt »treat,	Kew York, IV. Y,
i
i > i * * \
!i:
<'!
1
»»
i FRANK SAKSER |
M 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. &
g 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.	^