Štev. 14.	V Mariboru 8. aprila 1897.	Tečaj XXXI.
Slovenski Gospodar.
List ljudstva v poduk in zabavo.
I shaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na I Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak u na velikem trgu po t kr dom za celo leto 'i gid. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta	Kokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
<5 kr. — Naročnina se pošilja upravnlHtva v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioe Za oznanila se plaožje od navadne vratioe, če se natisne enkrat, po S krM hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.	dvakrat lii kr., trikrat 1( kr.
Veselje avstrijskih Slovanov in kristjanov.
Prihodnja nedelja še sicer ni velikonočna, ampak cvetna, vendar danes te vrstice pišemo s tako veselim srcem, kakor da bi se že razlegala radostna aleluja in črez hrib in plan doneli velikonočni zvonovi. No, kaj pa je vendar uzrok tej naši izredni radosti?
Jugoslovanski klub v državnem zboru na Dunaju se sicer ni ustanovil, pač pa se je ustanovila s 1 o-vanska krščanska narodna zveza, ki šteje 35 članov, med'njimi je vseh 16 slovenskih in 11 hrvaških državnih poslancev, 7 Rusinov in eden Čeh. Danes teden je bilo izvoljeno do jeseni začasno predsedstvo. Izvoljeni so trije predsedniki: Dalmatinec dr- Bulat, Rusin Barwinski, Slovenec dr. Šusteršič, ki se bodo po dogovoru vsak mesec menjavali v predsedništvu. V parlamentarno komisijo pa so bili izvoljeni dr. Laginja, dr. Fevjančič, dr. Lav. iiregorec in Biankinf.
Program zvezi slove: V tej zvezi zedinjeni državni poslanci so pod imenom »Slovanska krščanska narodna zveza« samostojna zbornična skupina in se zavežejo, da se bodo držali sledečega programa: Slovanska krščanska narodna zveza se bo potegovala za to, da se izobrazi javno življenje v verskem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru na pozitivno krščanskem temelju; da se bo z vso odločnostjo bojevala za brezpogojno ravnopravnost vseh narodov, zlasti za narodne koristi in pravice vseh slovanskih narodov na temelju narodnega prava in krščanske pravičnosti, kakor tudi za popolno slobodo cerkve.
Poglavitna naloga zvezi bo, potezati se v smislu krščansko-socijalne reforme za kulturno in materijalno izboljšanje ljudstva, pred vsem eminentno delavskih stanov: kmečkega, obrtnega in delavskega na podlagi zadružne organizacije in avtonomije stanov. Zveza uva-žuje državno - pravne programe onih svojih članov, ki sedanje uravnave države z ozirom na svoj zgodovinski razvoj ne smatrajo definitivno, ter jemlje na znanje do-tična zbornici dne 30. marcija 1897 oddana državno-pravna zavarovanja glede češkega in hrvaškega državnega prava.
Zveza hoče gojiti prijateljsko sodelovanje s katoliško ljudsko stranko in slovanskima kluboma Čehov in Poljakov; nasprotovati liberalnim in nacijonalnim Nemcem glede predsedstva in večine. —
Drugi uzrok naše današnje radosti sicer ne zadeva nas, ampak naše severne brate Čehe, vendar pa nam to daje upanje, da tudi mi Slovenci v närodnem oziru pridemo prej ko slej do svojih pravic. Dunajski uradni list namreč dne 5. aprila objavlja jezikovni na-redbi za Češko. Prva naredba določa, da morajo začenši s 1. julijem 1901 dokazati znanje obeh deželnih jezikov vsi, ki hočejo na Češkem vstopiti v državno
službo, bodisi da skušnjo koj narede ali v treh letih po imenovanju. Druga naredba pa obseza določila glede rabe deželnih jezikov pri oblastvih prve in druge instance na Češkem.
Tretji uzrok naše radosti pa je, da se je obnovil v državnem zboru takozvani železni obroč, kjer so vsi avstrijski Slovani, in katerim se je še pridružila katoliška ljudska stranka s 40 poslanci. Železni obroč šteje 226 državnih poslancev in s to večino mora Badenijevo ministerstvo vladati. Kako? Gotovo na korist avstrijskih narodov, ker v tej večini ni nemških liberalcev, teh največjih naših sovražnikov, pa tadi ne drugih nemških prenapetnežev.
Badeniju brž ni po volji železni obroč, ker ima štiri liberalce v ministerstvu, zato je minoli petek odstopil z vsem ministerstvom, toda te ostavke svetli cesar niso potrdili in je od nedelje Badenijevo ministerstvo zopet v službi. Vendar se bode grof Badeni svojih liberalnih tovarišev moral prej ko slej znebiti, in to so ministri Gleisbach, Gautsch, Guttenberg in Welsersheimb, ter si nove štiri ministre izbrati, ki ne bodo nasprotni Slovanom in sv. katoliški veri.
Slednjič nas močno veseli, da je predsednik državnega zbora izvrsten katoliški mož dr. Kathrein, ki je v torek bil izvoljen z 258 glasovi. Prvi podpredsednik pa je Poljak Abrahamovič, drugi pa Čeh dr. Kramar. Daj Bog, da bi slovanski poslanci vedno bili lepo edini med seboj, pa tudi edini s katoliškimi Nemci, potem se bode v novem državnem zboru mnogo ukrenilo na korist avstrijskih narodov, posebno se naj pomaga avstrijskem stebru, toli hirajočemu kmečkemu stanu!
Uradniki in soeijalni demokrati.
Izpred Slov. Gradca.
Tudi zoper slovenjgraško okrajno hranilnico se je na tihem med ljudstvom šuntalo, da je na slabih nogah, da ne more izplačati vloženih glavnic, da bodo vsi zgubili. Vsled tega hujskanja je imenovana hranilnica morala v treh uradnih dneh nad 25 tisoč gld. izplačati. Tako govoričenje dela škodo ne samo hranilnici, ampak še bolj udeležencem, jemlje zaupanje do hranilnic in do državnih nadzornikov.
Predzadnjo nedeljo pa so nam g. župnik povedali v cerkvi, da je slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Slo-venjgradcu prosilo vse gg. župnike, naj ljudem razložijo, da je ono od neznanih oseb med ljudstvo raztrošeno govorjenje neresnično, ampak da slovenjgraška hranilnica prav dobro stoji, da je pod državnim nadzorstvom, da njen rezervni zaklad znaša 115 tisoč gld.T da je njeno premoženje v hipotekarnih posojilih, v posestvih,
menjicah, vrednostnih papirjih itd. naloženo, da se torej nič ne treba bati.
Dobro! Slove njgraška hranilnica je gotovo bogata, varna in zaupanja vredna. Osebe, katere zoper njo hujs-kajo, so slavnemu c. kr. glavarstvu do sedaj »nežnane«; gotovo pa mu mora biti znana stranka, katere se oni hujskači držijo, namreč da so socialdemokrati tisti, ki šuntajo zoper hranilnice in zoper vsako posest sploh. In zopertedemokrate kličeglavarstvo župnike na pomoč.
Kako pa je bilo pri volitvah? Pri volitvah pa so gg. komisarji na več krajih na razžaljiv način očevidno prezirali gg. župnike, in podpirali demokrate; jasen dokaz imamo od volitve v Konjicah, kakor smo brali v »Slov. Gospodarju«. Pa tudi v Slovenjgradcu smo se čudili, ko je c. kr. okr. glavar od pet demokratov imenoval dva v komisijo, od 21 krščanskih volilnih mož pa samo enega!
Tudi iz drugih dežel se je čulo, da so c. kr. uradniki podpirali socialdemokrate proti krščanskim volil-cem. Neverjetno in nerazumljivo pa je, kar piše graški »Volksblatt«, da so v Gradcu celo cesarski namestnik sam in vsi namestniški svetovalci glasovali za socialdemokrata, krojača Resel-a,- proti učenemu krščansko-socijalnemu profesorju Gutjahru. Kako se naj imenuje tako ravnanje, prepuščamo sodbi slavnega občinstva.
Socialdemokrati nič več ne tajijo, da hočejo revolucijo. Znani Bebel, vodja demokratov na Nemškem, je izrekel v berolinskem državnem zboru že leta 1872. in zopet leta 1881. znane besede: »Mi (ne jaz, ampak mi, moja stranka, mi demokrati) hočemo revolucijo«. Libknecht, drugi demokratični prerok, piše v svoji knjižici: »Zu Schutz und Trutz« Leipzig 1874 str. 17: »Naše delovanje je revolucionarno! Revolucija! Grozno strašilo za stare babe obojega spola! Da, mi smo revolucionarji! Mi hočemo spremeniti človeško družbo pri glavarjih in podložnikih!*
In zopet je Bebel rekel dne 3. februvarja 1893 v nemškem državnem zboru: »Mi ne pripoznamo nobene višje gosposke, ne v nebesih in ne na zemlji«. Torej proč z Bogom in z vero, proč s cesarjem in njegovimi uradniki, tako kličejo socijalni demokrati. Komaj so pri nas prišli v državni zbor, so koj pokazali svoje sovraštvo do našega svetlega cesarja, ko niso hoteli poslušat iti njegovega prestolnega govora! Res, nerazumljivo nam je, da so nekateri cesarski uradniki podpirali demokrate
zoper krščanske može!
----
Cerkvene zadeve.
f /upnik Franc Ferk.
Dne 22. marcija ob 1. uri popoludne oglasi se naenkrat glas velikega zvona, in tužno doni njegov glas čez hrib in plan. Ljudje se začudeni spogledajo, češ, kaj pa to pomeni? In kakor strela iz jasnega neba, zadene nas v srce prežalostna vest, da so nagle smrti umrli naš ljubljeni gospod župnik, Franc Ferk.
Ta silni udarec zadel nas je tem huje, ker nas je našel nepripravljene. Videli smo še jih namreč prejšnji dan zdravega in čvrstega na prižnici in pred oltarjem, a čez 24 ur pa že torej na — mrtvaškem odru!
Žalostno doni zvonov smrtna pesem po lepi Pesniški dolini. Ljudje kar trumoma prihajajo molit in škropit; jokajo in tarnajo, ali zastonj! Vse njih solze jih več ne predramijo; oni spijo večno spanje pravičnega.
Pogreb je bil v sredo, dne 24. marcija. Zbralo se
je ogromno število ljudstva, da skažejo svojemu dušnemu pastirju zadnjo čast. Prihiteli so tudi njih duhovni bratje, čč. gg. duhovniki iz dalnjih krajev Slovenskih goric v obilnem številu (25), da spremijo svojega drazega brata k večnemu počitku, (¡lasno jokanje po cerkvi med pridigo in mrtvaškim opravilom je pač jasno pričalo, da smo v resnici ljubili svojega duhovnega očeta.
Bili so rajni g. župnik rojeni pri Št. Ilju v Slov. goricah dne 10. decembra leta 1841., torej so bili še le v 56. letu. V duhovnika posvečeni so bili dne 19. julija 1868. Delali so v vinogradu Gospodovem tedaj skoraj 29 let; med tem so pri nas pri Sv. Marjeti ob Pesnici pastirovali blizu 13 let. Bili so vesten duhovnik, zvest delavec božji, zatorej je Bogu dopadlo, poklicati jih k večnemu plačilu. Sveti jim večna luč! Fr. V.
Gospodarske stvari.
Dva važna razglasa.
(Iz celjskega okraja.)
Po svojem »Uradnem listu« (štev. 13) je c. kr. okrajno glavarstvo celjsko dne 7. marcija 1897 št. 10360 priobčilo: »Odredba glede napoberanja storžev«, ki zasluži, da jo zvedo vsi posestniki »črnih gozdov«. Nastala je bila v novejšem času prav živahna barantija s smrekovimi storži (češarki ali bickami). Videli smo jih po južni železnici polne vagone prevažati. Popraše-vali smo se, bode-li to brez škode za naše hirajoče gozde ? Zato se nam je c. kr. okrajno glavarstvo prav ustreglo, da je o tej kupčiji spregovorilo modro besedo.
Po tej odredbi je pobiranje storžev v obče dovoljeno, a le lastniku gozda kot postranska poraba gozda, a ta je dolžan paziti, da se drevje ne poškoduje. Zato se s kaznijo žuga vsem, ki bi plezali po drevju z železnimi kremplji (»krempižarji«), ki bi drevesom vršiče ali le veje lomili ali drugače poškodovali.
Prodajati pa storžev ne sme niti lastnik niti pobiralec, ako nimata poverila (legitimacije) od občinskega urada. To poverilo mora izpričevati lastniku, da ima »črni gozd« t. j. smrečje, borovje ali hojčje, prodajalcu pa, da je lastnik »črnega gozda« mu dovolil v njegovem gozdu storže pobirati in jih potem prodajati.
Občinskim uradom se je naložilo, ta odlok tri nedelje zaporedoma pri župnijski cerkvi razglašati ter nadzorovati, da se bo po njem ravnalo. Ob enem se je c. kr. poveljstvom žandarmerijskih postaj naročilo, nadzorovati izpolnitev določb tega odloka.
Drugo za naše gospodarje enako važno naznanilo razpošilja z dne 29. marcija 1897 št. 365 c. kr. gozdno nadzorništvo celjsko. To opozoruje posestnike gozdov, da jim je do konca meseca junija 1897 podaljšan čas, se pritožiti, ako nimajo toliko gozdov, kolikor se jim je bilo pri zadnjem pregledovanju davčnega katastra odmerilo. Mnogo posestnikov se je baje pritožilo, da se jim je mnogo parcel vpisalo med gozde, ki pa ne spadajo med gozde. To se da sedaj še popraviti. Treba pa dobro paziti, da si gospodar s tem ne škoduje, ker pašniki so više obdačeni, kakor gozdi. Če zamore gospodar izkazati, da so mu nerodovitno skalovje ali grmovje uvrstili med gozde, v tem slučaju mu bode njegova pritožba davčno breme gotovo poslabšala. Naj torej vsak gospodar še enkrat pregleda svoje posestne pole, (ki se sedaj po novi meri na novo sestavljajo), da bo iz njih spoznal, če mu niso njegovih zemljišč v prav napčno vrsto uvrstili ali spisali.
Kedor letos zamudi se pritožiti, bo moral dolgih
15 let nositi krivico, katere si bo sam kriv. Kolikor nam je znano, je c. kr. centrolni komisiji za pregled davčnega katastra v Gradcu najmanj pritožb došlo iz celjskega okraja, največ pa iz mariborskega. Kako je neki to? Ali ni naša malomarnost tega kriva?
Z dimom naj zabranjujejo slano, opominja »vino-rejsko društvo« viničarje in posestnike vinogradov in sadunosnikov v gornjeradgonskem okraju. Vsled zgodnje spomladi vinogradi močno ženejo in drevje je že v cvetju. Za tri tedne smo pred drugimi leti naprej. Bati se je torej slane ali mraza. V ta namen naj bi imel vsak posestnik ali viničar pripravljenih več ali manj širokih, nizkih, lončenih ali železnih posod po velikosti goric. Posode naj se nalijejo s terom. Zraven naj bo mokro listje, ali veje, mokra suhljad, smudje ali žago-vina; sploh snovi, katere tleče napravljajo mnogo dima. Posode morajo biti razstavljene po goricah. Ako torej pride mrzla .in jasna noč in se je v jutro bati slane, mora posestnik dve uri pred solčnim vzhodom žgati ter v posodah in nanj nalagati zgoraj omenjenih mokrih snovij; da se zavijejo vinogradi v dim in zemlja ohrani svojo toploto. Kilo tera stane 3—4 novčiče.
Sejmovi. Dne 10. aprila v Št. Ilju v Slov. gor. in v Koprivnici. Dne 12. aprila v Trbovljah, Kamnici in Sevnici. Dne 13. aprila pri Sv. Križu na Slatini. Dne 14. aprila na Zdolah. Dne 15. aprila v Konjicah, na Laškem, v Reichenburgu in na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 16. aprila v Spielfeldu.
Dopisi.
Iz Kozjega. (Spomini na volitve.) Dne 20. marcija je Kozje pokazalo svoje slovensko lice. Izmed 48 volilcev je prišlo na volišče 37. Dr. Juro Hrašovec je dobil 29 glasov, nasprotnik pa le 8. Pred 6. leti se je še oddalo 17 nemških glasov. Kaj pa ti osmeri »jogri«, so li res pristno nemške krvi? Oglejmo si jih natančneje. Prvi je naš ljubeznivi predstojnik. Sicer moder mož, a slovenščina mu je trn v peti. Drugi je naš notar, dr. Filaferro. Da je Nemec, mu ne zamerimo, a da je volil proti Slovencem, od katerih živi in zavoljo katerih je tukaj, to si bomo zapomnili. Ako še omenimo, da je dal odstraniti slovenski volilni oklic raz tujo hišo, smo povedali dovolj. Tretji, ki je oddal svoj glas nasprotniku, sliši na ime B. Kottnigg, mož celjske nemške barve. Sedaj pa Slovenija, zamaši si ušesa in proč se obrni, da ne slišiš in ne vidiš imen lastnih sinov: Ahačič, graščinski gozdni paznik, B a h č i č starejši in B a h č i č mlajši, oba kovača; Bah, ki prav nič nemški ne zna. Osmi ter najhujši Nemec pa je graščinski oskrbnik Kragora, nekdaj skromen in reven, sedaj pa že močno bogat. Cele bukve bi se dale napisati, ako bi hoteli našteti vsa sredstva, s katerim je ta »verboltar« delal za dr. Pommerja. Vprašamo: Po katerem naročilu ali v katerem imenu izvršuje oskrbnik vse te nečuvene reči? Po naročilu gospoda graščaka? Nikdar! Graščak je pravičen, vzgledno kršč. in katoliški mož. Če torej ne dela tega v imenu graščakovem, vprašamo, je-li gospodu vitezu Gosslet kaj znano predrzno ravnanje njegovega oskrbnika?
Od štajarsko-kranjske meje. (Vzburjenost po jen ju je). Zelo sem bil žalosten, ko je bilo ljudstvo pri volitvah vsled socijalno-demokratičnega hujskanja tako razburjeno. Mislil sem si: Kaj li bo, če bo šlo tako naprej; kam bomo prišli, če bomo vse delili? .Tedno samo kravico imam v hlevu in tudi to naj bi razdelili ?
In res sem bil v nevarnosti tu med Zagorjem, med Trbovljami in Št. Jurijem. V vseh teh krajih so hudi so-cijalni demokratje in ti naj bi razdelili mojo kravico na tri dele? Uboga žival! Večkrat sem ves plašen pogledal krog svoje hiše, če že gredo odkodi kaki delivci. Toda, hvala Bogu, bil sem preboječ, prišlo je drugače. Razburjenost ponehava, ljudstvo vedno bolj spoznava nove lažnivce in jim obrača hrbet. Jaz sem zopet brez skrbi radi svoje kravice in kmalu jo bom pasel po solnč-nih rebrih. V Zagorju je sicer še veliko socijalnih demokratov, a nekateri tulijo v njihov rog le radi lepšega. Čobal zdaj malo počiva in čevlje »špara«, ker jih je bil ob volitvah preveč raztrgal. V Trbovljah se pač stvar na bolje obrača; več mož se je dalo že bojda izbrisati iz socijalno-demokratične družbe. Tudi v Št. Juriju se boljša; trdovratni so le trije. Jeden dela na skrivnem, a žandarji so ga le zasledili; drugi ima že izračunjeno, koliko bo dobil v novi državi vsak dan kruha, mesa; tretji je pa neumen. Strah je torej proč; nekateri ljudje se zdaj zelo sramujejo, ker so verjeli tem lažnikom. Zato pa gorje vam, novi preroki, če boste še enkrat prišli v naše hribe s takimi lažmi! Mi stojimo trdno kot hrastje za vero, dom, cesarja! — Mlajši ogljar izpod Svete planine.
Iz Celja. (Socijaldemokratično priporočilo). »Domovina« se pohujšuje nad »Schmidlovimi inserati« iz Celja v »Slov. Gospodarju« češ, da je to nemška tvrdka; pa glej! „Domovina« v zadnji številki priporoča zraven »Narodnega doma« v Celju še gostil-nico »pri jelenu« ter pravi, da zaveden Slovenec ne bode hodil v druge, nego v te dve; in vendar ima v tej gostilnici »pri jelenu« podružnica splošnega delavskega napredno-izobraževalnega, pravovarstvenega in podpornega društva v Celju svojo društveno sobo, tako vsaj je čitati v »Luči«, novi natis^stran 8. vrsta 11—14, vrsta 19—20 nas poučuje, da ima tam svojo sobo tudi podružnica strokovnega društva prometnih služabnikov avstrijskih, ki je bilo razrešeno pred nekaterimi tedni. Gostilnico torej, v kateri se shajajo socijalni demokratje, nam katoliškim Slovencem priporoča »Domovina«; ni-li tako? Zdaj pa znamo.
Iz Trbovelj. (Slovensko katoliško delavsko društvo). To je bil spet Gospodov dan — zborovanje našega društva. Sicer smo propali pri prvotnih volitvah, a sedaj, ko so Slovenci tako odločno odbili socijalno-demokratičen napad pri volitvi poslanca, sedaj napreduje naša katoliška stvar. Bodimo sicer odkritosrčni ; malo nas še je, a junaki smo vsi, kolikor nas je. Je že pač od nekedaj dognana stvar, da kjer je satan, je tudi ropot in krič in korajža in pijača. Kadar pa se gre za katoliško stvar, se vsaki še skrbno ozira na vse strani, ali ga kdo ne vidi, ali se mu kdo ne posmehuje, da je »ajngmohter«, potem še le smukne v našo zbo-rovalnico. Pa možje, delavci, bodite srčni; če se oni toliko trudijo za krivično stvar, zakaj bi se mi ne potegovali z vso silo za pravično stvar? Ravno pri tem zborovanju so nam spet g. predsednik, čast. g. župnik, lepo razložili, kako je in kaj. Po celem svetu, rekli so, se gibajo delavci, ki hočejo boljšo plačo, da bi se skrajšal čas dela, da bi tudi delavci dobili javne pravice — volili. Tega gibanja se je polastila socijalna demokracija; a potisnila je delavce na krivo pot. Uprizorili so punte-štrajk — a dosegli niso ničesar; pri nas je le premogarska družba samovoljno skrajšala delo od 12 ur na 8 ur. Volilno pravico pa jim je dala nova volilna postava. Drugače pa to socijalno-demokratično gibanje tira delavce v brezverstvo, do prekucije, ko hočejo odpraviti cerkev; a tudi cesarjevega prestola so se že lotili. Gospod podpredsednik je nam potem dokazal iz socijaldemokratičnega časopisa »nova luč« in sploh iz
programa socijalistov koliko je resnice, koliko pa laži v njihovih zahtevah. Stavil se je še potem tudi predlog, ki je bil enoglasno sprejet, da krščanski delavci ne bodo praznovali prvega majnika. Sedaj veste delavci, kje iščite „resnico!	—jm—
Iz Šmartna na Paki. (Volitev.) Na dopis v štev. 9. od dne 4. marcija nam je Jož. Fr. Skaza s pomočjo celjskega nemškega advokata dr. Jabornegga poslal ta-le popravek: »Ni res, da sem jaz menda mislil na iste denarje, ni res, da sem jaz generalni Advocat Socijaldemokratnikov, da sem jaz g. Kaplanu podoknico delal, da sem jaz bržčas od senata pooblaščen bil.« — Dostavek uredništva: Kaj je šala in kaj resnica, tega ne vesta razločevati dr. Jabornegg in Jož. Fridolin Skaza, sicer ne bi popravljala onih stavkov o denarju in generalnem advokatu. Skaza, ali še se spominjate, kaj ste se širokoustili na večer dne 20. febr. t. 1. v go-stilnici na pošti, kako boste delovali za socijaldemokra-tično stranko? Zaradi podoknice pa se boste morali
zagovarjati bržčas pred sodiščem!
---
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo sveti cesar so izrekli svoje najvišje priznanje Badenijevemu ministerstvu. — Državni poslanci gredo danes, dne 8. aprila, na velikonočne počitnice, ki trajajo do dne 26. aprila. — Danes je volitev dunajskega župana. Izvoljen bode dr. Lueger, ki ga bodo svetli cesar gotovo potrdili.
Moravsko. V Prerovu je nedavno bil velik kmečki shod. Kmetje so zahtevali, naj se takoj pretrga colninska in trgovska zveza z Ogersko, naj se ustanovi češko kraljestvo in naj Avstrija izstopi iz trozveze.
Štajarsko. V ponedeljek je bil cesarski namestnik marki Bacquhem pri svetlem cesarju. Ali bo res kmalu Štajarsko zapustil? — Državni pravnik toži poslanca Resela zaradi goljufij pri volitvah.
Kranjsko. Oni dan je bil v Ljubljani nadvojvoda Ludovik Viktor, da si je ogledal naprave družbe »liudečega križa«. — Za Preser in okolico se je ustanovila kmetijska podružnica. — Zatiški samostan so od države kupili oo. cistercijenzi.
Primorsko. V Gorici je v ječi sv. Antona, kjer je le prostora za 60 oseb, zaprtih nad 120 Slovencev radi nemirov pri volitvah. Čemu se pa laški nemirniži ne zapro ? — Tržaški župan je postal dr. Dom-pieri, čegar izvolitev so svetli cesar že potrdili.
Hrvaško. Okoli Srema so se bojda pričele so-cijaldemokratične rabuke, da je vlada morala tje poslati več stotnij vojakov. Ti vojaki bodo pa bržčas morali zabranjevati samo volilne shode.
Ogersko. Te dni so se škofje v Budapešti posvetovali o plači duhovnikov, o avtonomiji ogerskih katoličanov in o katoliškem shodu za vso Ogersko. — Podžupan aradskega okraja je prosil ministerstvo, naj nekaj ukrene, da toliko priprostih ljudij ne bode postalo brezvernih, kakor to dovoljuje postava.
G a 1 i š k o. Mnogo kmečkih ljudij iz okraja Zbaraz je odšlo te dni v Brazilijo, v Kanado pa 240 kmetov.
V Ghodorovu so zopet bili nemiri. Vmes je moralo poseči vojaštvo. Mnogo kmetov je ranjenih, nekaj tudi ubitih.
Vnanje države.
B i m. Kardinal Rampolla se je v papeževem imenu zahvalil francoskemu konzulu v Diarbekiru v Armeniji, da je rešil ondi samostan kapucinov, dočim je bilo v
mestu ubitih 2191 kristjanov, v okolici tega mesta pa uničenih 119 vasi j in ubitih do 30 tisoč ljudij.
Italijansko. V ponedeljek se je otvoril novi parlament ali državni zbor s prestolnim govorom, ki je kaj lep na obljubah. — Lani se je z Laškega v druge dežele izselilo okoli 300 tisoč ljudij. Ubogo ljudstvo!
Nemško. Pri Viljemovi stolelnici se v Berolinu nihče ni spominjal starega Bismarcka. Tako svet plačuje! — Dozdaj v Nemčiji ni bilo verske prisege pri sodiščih. Zanaprej pa se na predlog antisemitov uvede.
Črnogorsko. Po veliki noči pride kneza Ni-kita obiskat srbski kralj Aleksander. — Princesinja Ana se je zaročila s princem Franc Josipom Battenbergom, bratom bivšega bolgarskega kneza, ki bržčas postane gouverner na Kreti.
Turšk o. Zadnje dni je bil v Stari Srbiji v Novem Varošu hud poboj med kristjani in mohamedanci. Mnogo je pobitih in ranjenih. Turki so napadli kristjan-ske hiše in jih izropali. — Na grški meji je zdaj že 120 tisoč vojakov; vendar pa še jih tje pride 40 bataljonov. — Poslanci evropskih velesih so sultanu že izročili načrt za samoupravo Krete. Po tem načrtu naj kreški deželni zbor voli guvernerja, sultan pa ga potrdi.
Kreta. Dne 4. aprila se je v Retimnu unel velik boj med ustaši in Turki, ki so se morali umakniti z velikimi izgubami. — Anglija, Rusija in Francija so sklenile odposlati še več vojakov. Dokler na Kreti ne bode vsaj 20 tisoč evropskih vojakov, ni misliti ondi na kak red.
G r š k o. Velesile so naznanile vladi, da za slučaj vojne med Grško in Turško prepustijo vso odgovornost tisti državi, ki vojsko napove, da pa nobena ne sme imeti koristi od te vojske. —■ V Atenah vlada velika nevolja, celo proti kralju, ker Turčiji vojske ne napove. Toda po naznanilu velesil kralj vojske ne more napovedati.
Za poduk in kratek čas.
Starodavna pripovedka o drevesu sv. križa.
(Poslovenil O. H. Šalamun.) Od tistega drevesa v paradižu, od katerega je Kva jabolko utrgala ter s tem grešila, vsadil je angclj mladiko v dolini Hinnom in iz te mladike zraslega drevesa bil je križ Kristusov iztesan. Tako se glasi stara častitljiva pravljica, pripovedujoča to-le:
Ko je enkrat Adam, naš prvi oče, bil bolan, pošlje svojega sina Seta k angelju, čuvajočernu paradiž, naj mu prinese olja usmiljenja za zdravje. Mihael angelj pa Setu izroči tri zrne od posušenega drevesa spoznanja dobrega injiudega z naročilom, da naj je vsadi; kajti iz njih bode izrastlo drevo, od katerega bode Adam in vsi njegovi potomci dosegli srečo in zveličanje. Vrnivši se Set najde svojega očeta mrtvega ter vsadi na grobu svojega očeta v Hebronu (to mesto ni daleč od Betle-liema; glej Jeruzalemski romar str. 179) one tri zrnce, ki poženejo tri mladike, katere so se v jedno deblo združile in je tako velikansko drevo postalo. Po drugem zelo starem mnenju dali so mrtvemu Adamu pred njegovim pogrebom jedno zrnce od drevesa življenja pod jezik, iz katerega je pozneje vzrastlo drevo za Kristusov križ. Zato se vidi velikokrat na podobah zeleno.
Od tega drevesa je prinesel golobček Noetu vejico miru, in on ali (po kroniki Gottfrieda viterbškega) njegov sin Hionto vsadi mladiko na Libanonu, kjer je vzrastlo visoko in močno, čudno drevo, katero je tako-rekoč med drevjem postalo osrednje (centralno) deblo in krona. Nekateri so mislili, da je cedra, drugi cipresa,
tretji, da je palma, ali da je imelo združene lastnosti smreke, ciprese in hrasta in da se ujema v tej trojni rastlinski obliki, s tremi božjimi osebami.
(Konec prih.)
Smešnica. »Zakaj bode pa to poslopje?« vpraša kmet v mestu mladega gospodiča, stoječega v družbi svojih tovarišev pred veliko novo hišo. »Za kmetiške bedake« odgovori gospodek. »A zakaj pa vas toliko gosposkih bedakov stoji pred njo?« reče kmet.
Eazne stvari.
Domače. (Milostivi knezoCkof) bodo jutri, na cvetni petek, brali ob 7. uri v stolni cerkvi sv. mašo, med katero ima družba katoliških gospá skupno sv. obhajilo; po sv. maši pa bodo mil. knezoškof posvečevali portatilia ali oltarne kamne.
(Sila važno interpelacijo) so stavili včeraj v državnem zboru č. g. Jožef Žičkar, grof Coronini in tovariši. V tej interpelaciji se vlada poživlja, naj izda tudi za Slovence na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, v Trstu, Istriji in na Goriškem jednako jezikovno na-redbo, kakor je ona z dne 5. aprila za Češko.
(Romanje.) Na cvetno nedeljo se iz Maribora odpeljeta v Rim čč. gg. gimnazijski proiesor Jak. Kavčič in učni prefekt Fr. Korošec. Z Italijanskega se vrneta na belo nedeljo.
(Sv. misijo na.) Od dne 3. do 12. aprila je sv. misijon v Trbonjah. Vodijo ga čč. gg. lazaristi iz Celja. — Od dne 19. do 25. aprila pa bodo obhajali celjski čč. gg. lazaristi sv. misijon v Lembahu. Farani se močno veselijo te imenitne pobožnosti.
(Umrl) je v Ljubljani g. Ivan Ribič, vmirovljeni svetovalec pri deželnem nadsodišču, bivši sodnik v Konjicah in Mariboru, svoječasno je služboval tudi v Štri-govi, v Fožegi, na Vranskem in v Šoštanju. Svetila mu večna luč!
(Slava Vrančanom), ker so tako mnogobrojno volili našega vrlega kandidata; dr. Pommerja sta volila le g. sodnijski adjunkt in znani strašni liberalec gosp. sodnik Trtnik. — Celó neka plemenita gospá je agiti-rala za dr. Fommerja, a se je precej opekla.
(Užigalice družbe sv. Cirila in 'Metoda), kakor tudi svinčniki, se dobijo pri g. Jožefu Tušaku, trgovcu pri Sv. Antonu v SI. gor. Antonjevčani, segajte po njih, ker je to blago izvrstno!
((i. Avg. Adamec v Rogatcu), katerega hvali dopisnik v zadnji številki »Slov. Gospodarja«, je s v e č a r. Ob enem pa omenimo, da je celjski Fanninger postal protestant.
»(Imenovanja in premeščenja.) Sodni pristav g. Jos. Sterger pride iz Loža v Sevnico, sodni pristav g. dr. Jos. Kotnik v Brežice, sodni pristav v Mariboru g. Alojzij Doxat je imenovan pristavom pri okrož. sodišču v Celju, sodni pristav g. .los. Sitter v Brežicah je premeščen v Maribor, sodni pristav v Kozjem g. Fr. Kuess pa v Velikovec in avskultant g. Matija Mrače je imenovan sodnim pristavom v Kozjem.
(Umrl je v Celju) dne 4. aprila po dolgi in mučni bolezni dr. Fran Krušič. Pokojnik je bil izboren zdravnik in vrl rodoljub. Sveti mu večna luč!
(Iz »Celjske kronike«.) Dne 9. aprila 1797, ravno na cvetno nedeljo, so prvi Francozi Bonapartove armade iz Ljubljane prišli v Celje. Vojakov je bilo malo, in to je bilo uzrok, da so se zbali ljudstva, ki jih je srečalo, gredoč od službe božje, ter nosilo svoje »puške«, to je po celjski šegi izredno velike »presmece« ali blago-
slovljeni les. Škoda, ki so jo Francozje v Celju in po okolici naredili, bila je cenjena 4144 fl. 25 kr. Ob času francoske vojske so cerkev sv. Maksimilijana spremenili v magacin, še le 1834 so jo zopet pripravili za cerkev. — Leta 1797. je okoli Celja dobro in sladko vino pri-rastlo. Bog daj letos tudi tako!
(Nemštvo pri Sv. Antonu v Slov. gori c a h) se vedno bolj in bolj širi. Trgovec Janez Toplak je imel dolgo slovenski napis. Ker je sedaj že nekoliko obogatel, pokazal je svoje pravo lice ter dosedanji napis predrugačil v nemškega. Oh, antonjevški »purgarji«, kdaj vas bode pamet srečala ?
(Zgorela) je dna 30. sušca v Policah pri Radgoni Brunšeška viničarija. Viničar Janez Merčnik je ležal v sobi na smrt bolan, ogerski kopači pa so obedovali, ko je začelo goreti. Koča je bila lesena ter je pogorela do tal. Rešili so le govejo živino, dva predala iz omare, nekoliko obleke in bolnika; vse drugo je zgorelo, tudi svinje. Viničarjeva hči pa se je zelo opekla.
(Prvi grozd) so opazili že dne 26. sušca na brajdah pri Železnih vratih v ljutomerskih goricah. To je pač nekaj izrednega.
(Utonila) je v Muri dne 1. aprila Jožefa To-polnik, 601etna gostača iz Kocjana pri Kapeli blizu Radgone. Siroti je žganje zmešalo pamet ter jo spravilo v nesrečno smrt.
(Povozil) je dne 4. aprila predpoludne tovorni vlak pri /Jdanem mostu delavca Jakoba Peklarja in mu odtrgal desno nogo nad gležnji. Ponesrečenec ie bil pijan in je zašel na tir. Železniški zdravnik dr. Homan mu je napravil obvezo in ga poslal v bolnico v Celje.
(Duhovniške spremembe.) Župnijo Sv. Martina na Hajdinju pri Ptuju je dobil č. g. Jož. Sorglechner, župnik v Cirkovcih, in bode dne 1. maja inštaliran.
Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali: č. g. Filip Vihar, župnik v Šmartnu, 5 fl. in g. Alojzija Roškar v Mariboru 2 fl., zatem g. dr. Anton Mihalič, zdravnik v Ljutomeru, na gostiji nabranih 2 fl.
32	kr., gostje na gostiji Iv. Ravterja v Cezanjevcih 12 fl.
33	kr. ter na gostiji Matjaža Crešnjevca na Kamenščaku 2 fl. 70 kr. ter gdč. Karolina N. 2 fl.
(Redni glavni zbor) mariborske podružnice sv. Cirila in Metoda si je v nedeljo izvolil prvomest-nikom g. dr. J. Glaserja in zapisnikarjem č. g. prefekta Fr. Korošca, ter naprosil bi. gospe M. Glaserjevo in M. Matekovo ter gdč. J. Srnčevo, naj skrbijo, da se ustanovi v Mariborn tudi ženska podružnica.
Iz drugih krajev. (Novi zapovednik 3. v o j a) v Gradcu je postal podmaršal Succowaty, doslej divisijonar v Brnu. Feldcajgmojster baron Reinliinder pa postane vojni inšpektor.
(Dvajset vagonov volov) so oni dan peljali z Ogerskega v Trst, da jih pošljejo za našimi vojaki na Kreto. Kaj, voli naših kmetov ne bi bili dobri ?
(Potres) se je v Vodicah na Kranjskem v ponedeljek in torek čutil trikrat. Vsi trije sunki so bili spremljani s podzemeljskim bučanjem.
(Slovenska ljudska šola) in sicer prva v Severni Ameriki se je nedavno otvorila v mestu .lollist.
Loterij ne številke.
Gradec 3. aprila 1897: 9, 36, 53, 69, 23
Dunaj »	83, 25, 27, 33,_ 1
Fulard-svila 60 kr.
do 3 gld. 35 kr. meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših obrazcih in barvali, kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. (i5 kr. — gladka, rižasta, kari-rana, pisana, damast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd.) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje.
Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lif.) Ziirioh.
Služba občinskega tajnika
v Loki pri Zidanem mostu se odda s 1. junijem t. 1. z letno plačo 400 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje naj se vložijo do 1. maja t. 1. Prosilec mora biti slovenskega in nemškega jezika v uradovanju popolnoma zmožen, poštenega značaja in treznega obnašanja.
Tudi se odda služba občinskega sluge z letno plačo 204 gld., prostim stanovanjem in uradno obleko. Prošnje naj se vložijo do 1. maja 1897. Prosilec mora biti zdrav, krepak, pošten in trezen.
Občinsko predstojništvo Loka pri Zidanem mostu, dne 25. sušca 1897.
2-2
Zupan: Anton Kajtna m. p.
s Dr. A. Praunseis
okrožni in praktični zdravnik V Celj U 5-22
ordinuje tudi za zobobolne vsaki dan od 9.—11. ure dopoldne in od 2.—5. ure popoldne v Celju
Ringstrasse št. 9.
Plombira se zlatom, srebrom in emailom po amerikanskem sistemu brez vsakih bolečin in garantuje za najpopolnejšo izvršitev.
iT« prodaj!
Ivan Fras v Leskovcu proda svojo gostilnico št. 2, katera je pri farni cerkvi in na okrajni cesti, 20 kilometrov od Ptuja in v kateri se največ stoči v tukajšnem okraju.
Imenovana gostilnica je nova, zidana, z opeko krita in v najboljšem stanu, ima štiri sobe, eno kuhinjo, eno kamro, tri kleti, eno ledenico, eno mesnico, eden hodnik, eden vodnjak in veliki vrt, katerega ograjajo cep-Ijenci in eden travnik, na katerem se v letu trikrat kosi.
Zgori imenovana gostilnica se pod roko in po nizki ceni proda. Natančneje se pri lastniku zve.	2-3
Milan Hočevar,
trgovina špecerijskega blaga v Celju,
Slavni trg, nasproti farne cerKve.
Priporoča svojo zalogo zanesljivo najboljših poljskih semen za setev, kakor:
Štajarsko domačo, nemško ali francosko, esparseto in inkarnat de-telno seme. Semena trave za suhe in mokre travnike. Ivorenjevega, repe bele in runkelnove repe, rudeče in rumene za živinsko rejo.	7-8
Še nekaj otttelji
se išče, da se pridružijo neki naselbini v nekem zelo rodovitnem in zdravem delu se-veroameriških Zedinjenih držav. Več pove F. Mahorko v Št. Jlju v Slov. gor. 2-2
Najprimernejše darilo pridnim učencem.
Sveto opravilo
spisal Anton Slomšek, nekdanji višji ogleda šol, 5. pomnoženi natis ; namenjeno šolarjem viših« razredov, velja:
vezano v platnu.....H. —-35
„ v polusnje z zlatim obrezkom —155 „ v usnje z zlatim obrezkom „ —'55
Kljucek nebeški
spisal Ivan Sknliala. dekan v Ljutomeru,
za šolarje nižih razredov, velja:
vezan v polusnje z zlatim obrezkom H. —"35 „ v usnje z zlatim obrezkom „ —'50
Po posti 5 kr. več. — Plača se lahko tudi s poštnimi znamkami.
es
Oi «
rt ,c TO O
V H
= 73
3 a jd—i
<2 o =1 E«
S««
3a rt IM
Ž*
Franc Dolenc v Mariboru, Tegethofove ulice 21
P. n.
Slavnemu občinstvu priporočam svojo
veliko zalop sitana, platnenega in modnega Map
za možke in ženske obleke: črne gladke in pisane kašmirje od najcenejše do najboljše vrste in najnovejše židane robce. — Narejene bele, pisane in Jagerjeve srajce, kolirje, manšete in najnovejše zavratnike, katere prejemam iz najboljših tovarn.
Zagotavljam vsakemu po nizkih cenah pošteno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem
3—6	Franc Dolenc.
Franc Dolenc v Mariboru, Tegethofove ulice 21
g«
p p
5-1
O s-
►i m
g-B § =
ÖJ ca
Naznanilo.
Vsled malih potroškov sem zmožen različno blago ceneje prodajati, kakor konkurenca in tudi belice kupovati po istej ceni vsak čas; ter se priporočam
1-2 L. Šijanec, trgovec v Veržeji.
Dva krepka učenca
se vzameta pri mizarskem, mojstru Mihael Gottlich-u, Kiirntnerstrasse št. 42 v Mariboru.
Rumeni čebelni vosek
kupuje v vsaki množini po najviših cenah
Jožef Dafek,
svečar v Mariboru, Viktringhofgasse št. 5.
3-6
Slažba orpista in cerkovnika
se takoj odda pri farni cerkvi Razborji pri Zidanem mostu, se osebno oglase.
Cerkveno predstojništvo v Razborji.
sv. Janeza v
Prošnji ki naj 2—3
R. VVieserja v Hoči pri Mariboru.
Največa žganjarska zaloga na Stajarskem po čuda nizkih cenah.
Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce,
kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino.	14
Službo oreanista in mežnarja
želi nastopiti s 1. majem, na kakšni srednji fari s prostim stanovanjem. Več pove uprav-ništvo „Slov. Gospodarja".	2-3

Ivan Rebek
umetni i n stavbeni ključar
v Oelji
Poljske ulice 14 (Feldgasse) v lastni hiši.
Priporoča se preč. duhovščini in slavn. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela pri stavbah hiš in družili poslopij, osobito za cerkvena dela, katera se najlepše krasijo z lepim in umetnim ključavničarskim delom, kakor n. pr. kovane mreže za okna. različne okove za vrata, kovane predaltarske, nagrobne in vrtne ograje, različne svetilnike. Izdelujem železna vrata vseh slogov, različna štedilna ognjišča, katera imam tudi v zalogi.
Napeljujem vodovode in strelovode, hišne telegrafe in telefone. Prevzamem tudi vsa železna konstrukcijska dela, bodi si: strehe, stopnice, cvetličnjake itd. itd.
—5= "Vse po najnižjili cezieuh.. =— Načrti in proračuni brezplačno. — Za dobro delo jamčim.
5
9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9
9
6
\/ v v v/w s/w \/ w v/	w v/	v/ w v/ v/ v w \/ w

Naznanilo in priporočilo i
Podpisani najuljudneje naznanja in priporoča razno špecerijsko blago, potem železo, podplate, posebno pa različno žganje liter od 26—75 kr., dobro vino itd., vse po najnižjej ceni.	1-10
Z odličnim spoštovanjem Henrik Klc(iieii('i(*, trgovec in gostilničar v Veržeji.
* * * * * * * *
Deloljubne
osebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod
„Ziikunitvorsorge"
Gradec, poste restante.	7
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-£ macevtičnih preparatov
A. Thierry-j a
v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti, želodčni krč itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi iraj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.	12-20
Adolf Thierry, lekarnar
Bartosch-ev cement za zobe,
da si lahko sam plombuje sobe.
S tem sredstvom, ki je že nad 20 let v rabi, si lahko vsakdo brez truda po priloženem navodilu sam pripravi plombo za zobe; radi česar se sme imenovati posebno tam, kjer ni zobozdravnikov, dobrodošel pripomoček za daljše ohranjenje zob, in za varstvo proti zobobolu.
Cena 1 posodice 1 «hI. "K
Dobi se pri
Jožefu Weis, (lekarna pri zamorcu)
DUNAJ, I., Tuchlauben 27.,
6—15
kakor tndi v večini lekarn na Stajai'skem.
Peronospora škropilnice,
najceneje, najbolj trpežne, posebno dobre in lahke za rabo. Izdeluje že 10 let. Z veliko zadovoljnostjo in pohvalo se jili več stotin že rabi. Napravljene iz čiste medi ali tudi iz pocinkanega kositra proti 41etni garanciji, komad za 8 — 10 gld.
Prevzame tudi vsa dela pod to stroko spadajoča pri strehah in cerkvenih stolpih, kapelah in križih prav po nizki ceni, dobro napravljeno.	5-12
Janez Lančič*,
kleparski mojster v Gornji Radgoni.
.Slovanska knjižnica*
izhaja vsak mesec v 5 do 6 pol obsežnih snopičih. Cena za celo leto 1 gld. 80 kr., v razprodaji pa po 18 kr. snopič. — Doslej je izšlo že 56 snopičev.
„Knjižnica za mladino"
izhaja vsak mesec v trdo vezanih snopičih. Doslej je izšlo 23 snopičev. Cena za celo leto 2 gld. 40 kr., v razprodaji po 25 kr. snopič. — Naročila sprejema „Gorifcka tiskarna A. Gabršček" v Gorici. — V Mariboru se dobi'1 v prodajalnici Marije Pri-sternik, Tegetthoffstrasse št. 13.	<>-15
! ! Svoji lt svojim ! !

Naznanilo in priporočilo !
-m -m
Podpisani najuljudneje naznanjam čast. duhovščini in slavnem občinstvu, da sem na prigovarjanje več gospodov si priskrbel zraven svojega dela tudi pravico in delavce za slikanje in dekoriranje sob in dvoran; tako tudi za razna druga pleskarska dela, za trgovske napise itd. Priskrbel sem si najfineje uzorce, kakor najbolje trajajoče barve, vse v velikem številu, tako, da zamorem z vsako še tako veliko lirmo konkurirati. Po najnovejši metodi se zamorejo izdelovati vsa dela tudi po zimi, za katera dela jamčim vsled trajnosti in finosti. Častiti duhovščini se tudi za nadalnja naročila prijazno priporočam za naslednja dela: Slikanje cerkva na presno »ali fresco«, temperra, kasein silikat itd. Vse to slikam strogo po cerkvenih zahtevah. Dalje se priporočam za slikanje oltarnih slik, slik sv. družine, na platno slikane, križevih potov, transparentov za cerkvena okna, cerkvene in društvene zastave, — katere popolnoma dovršim, tako tudi cerkveno nebo (baldahin). Za vse to zadostuje mi naznaniti mero in kak damask, oziroma koliko se misli potrošiti.
Povsod naj velja geslo »Svoji k svojim«.
Priporočam se za obila naročila ter se biležim Z vsem spoštovanjem
Ivan Nep. Gosar, »
akad. slikar v Celju, „Narodni Dom". (Štajarsko.)
MazgMas.
Vsled sklepa občnega zbora z dne 21. svečana 1895. sklicuje se izvanredni občni zbor, pri katerem se bode končno sklepalo o zidanji društvenega doma na dan 11. aprila t. 1. v nedeljo ob dveh popoldan v posojil-niine prostore.
Posojilnica v Mariboru, dne 3. aprila 1897.
Hav*u*teljatvu.
Mtašfjla*.
Za Verhe-Sjele se bo novo šolsko poslopje stavilo. Stavba je na (iOftO gld. pro-računjena, in se bo 24. aprila 1897 ob 11. uri dopoldne ustmeno na stavbenem prostoru proti 5% vadiju po dražbi oddala. Načrt, proračunski zapisnik itd. je pri občinskem uradu v Verliih Starotrške župnije na ogled.
Krajni šolski svet Verhe-Sjele pri Slov. Gradcu,
27. sušca 1897.
Ferd. Hovnik m. p.,
1-3	načelnik.
K h.z glas*
C. kr. okrajna sodnija Maribor desni breg Drave daje na znanje:
Vsled prošnje Pavline R a p p, kot dedinje po rajni Vilhelmini Sclilenz, se dovoli prostovoljna sodnijska dražba v zapuščino rajne Vilhelmine Sclilenz »padajočih posestev, in sicer:
1.	vi. štev. 70 davčne občine Rottenberg,
cenjena na .....gld. 1500' —
2.	vi. štev. 04 davčne občine
Rottenberg, cenjena na . „ 1225'-skupaj . gld. 2725" — ter se v to svrho odredi dan na 21. aprila 1897 dopoludne od 11=12. ure na
lici mesta v Rottenbergu hiš. štv. 101.
Posestva se bodo za gori naznanjeno ceno izklicala ter istemu, ki največ ponudi, oddala.
Ako bi se ne dosegla cenilna vrednost, si pridrži dedinja pravico, kup v 14 dneh razveljaviti.
Vsak licitant je dolžan pred ponudbo 10°/„ cenilne vrednosti kot vadij položiti.
Kupec je vezan tretjino kupnine koj vplačati, ostanek s 5% obrestmi pa v treh mesecih pri sodniji vložiti.
Daljni pogoji, cenilni zapisnik, in izpisek iz zemljiščne knjige so tukaj na ogled.
C. kr. okrajna sodnija Maribor d. br. Dr., dne 29. marca 1897. C. kr. deželnosodni svetovalec: Dr. Voušek.
Proda se gostilnica,
katera je vedno dobro obiskovana in so štiri velike hiše, velika kuhinja, lepe kleti in zraven lep vrt za goste za sedeti in vrt za so-civje. V hramu je zraven gostilne tudi šta-cuna za špecerijske reči. Hram je velik in nov, zraven velike ceste, blizo Magdalen-skega predmestja pri Maribora. Ta hiša nese 400 gld. na leto. Več se izve tamkaj pri lastniku hiš. štv. 2. na Teznu pri Mariboru.
Posestvo na prodaj. 2
Na prodaj je posestvo s hišo v trgu poleg cerkve. Hiša ima več velikih sob in je pripravna za gostilno ali trgovino. Poleg so tudi tri obokane kleti, ledenica, mesnica in vrt z orehovim drevjem in brajdo, ter vsa gospodarska poslopja. Proda se ali vse skupaj ali pa zemlja za-se, hiša za-se. — Ceno in vse drugo pove Doroteja Drobnič v Bras-lovčah, Štajarsko, stanuje pri g. Plaskanu.
Zahvala.
Za premnoge dokaze prisrčnega sočutja za časa bolezni, ob smrti in pogrebu mojega ljubljenega, nepozabljivega nečaka, gospoda
Med. Dr. Frančiška Krušič-a,
izrekam v svojem in v imenu sorodnikov svojtfi tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem milostljivemu gospodu opatu in vsej prečastitej duhovščini za tako obilno spremstvo pri pogrebu; nadalje blagorodnim gospodom doktorjem kolegam, udom čitalnice in drugih društev, deputaciji akademiškega društva „Triglav" v Gradcu, celjskemu slov. pevskemu društvu za ginljivo petje; mnogoštevilnim darovateljem prekrasnih vencev, in sploh vsem, ki so na kakoršni-koli način izkazali ljubezen in poslednjo čast blagemu pokojniku, ter so pripomogli, da se je vršil njegov pogreb tako veličastno. Naj bo drag pokojnik priporočen v blag spomin.
V Cel j i, dne 7. aprila 1897.
Ivan Kruiič,
pokojniku strijc.
ZAHVALA.
Vsem onim, ki so nam izkazali v naši žalosti povodom smrti našega iskreno ljubljenega brata, veleč, gospoda
Franc-a Ferka,
župnika pri Sv. Marjeti ob Pesnici,
tako mnogoštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja, posebno prečastitemu gospodu stolnemu župniku in dekanu J. Bohinc-u za daritev sv. maše in za ganljiv nagrobni govor, vsem veleč, gospodom duhovnim sobratom, mariborskim posvetnim gospodom in vsem onim, ki so s tako mnogobrojno vdeležbo pri pogrebu skazali svojo čast dragemu pokojniku, kakor tudi za vsa nam došla sožalja izrekamo tem potom svojo najtoplejo in najiskrenejo zahvalo.
Pri Sv. Marjeti ob Pesnici, dne 6. aprila 1897.
Žalujoči ostali.
«--•s
¡{do PVe


%
c* o
'= o
S acó


ppovo^
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
^QXqíe/eye/efe^eXefe^eTe/e)
O ,
CO tí) CZ CO
BPS	^
-C pH NJ	a
>co	C
o • ©
ft p c	&
Vezi za cepljenje trt iz patentovanega gumija
po načinu profesorja Gothe, kakor tudi dr. Kroezer-ja prodaja jedino pristna in v neprekosljivi kakovosti
c. in kr. dvorna tovarna za gumi in celluloid
J. J¥. Schmeidler.
Glavna zaloga:
VII/, Stiftgasse 19.
Dunaj.
Podružnica:
I., Graben 10.
Naslov za telegrame:
., ftiuii»»ií#í7uiií'irf/<'i'" -a—■
13