Hrast.
Hrast je doiiiače gozdno drero. Vzraste 20 do 25 metro? in je na pa-robkn večkrat ljlizu do 2 metra dcltel, ler dosnže starost po ve{ sto lot. Hrast iraa zel6 tidon in trpežeu lcs, zato delajo sodavji iz lirastovega lesd doge za sode, kadi, čebre iu drnge posode. Lepi ravni hrasti se drago prodad6 za ladije ua morji in stavlja pod vodo. Hrast cvete predno ozelenf, mivadno okoli srede meseca maja.   Listi  iuiaju kratke pectje in so ua obiiii  sranžk
127
goli. Želodi so podolg&sti orehki, ki stojč r lesnatej skledici, navadno po tri do dvaaajst skupaj, ki dozorč meseca septembra ali oktobra, Z žetodom pitajo prašiče. Ježice iu Šiške. ki se napravijo, ako osa ježarica list uabode, rabijo se v barrariji. Ježarica uauirai? s švojhu tenkim, zakrivljenim bo~ dulcem vsadi jajce ua dao skledice, kjn-r serli mlad želod. Vsled te rane se spači plod, te.r nauiesto ?.eloda po^taue iitka gubatft stvar, ki sa je&ca ime-nnje. Ježice jeseni poeepajo z drpves. ljudje jih pobirajo, zlasti po velikih hrastoTik gozdib na Ogrsb«m. Hrvatskem in v Slavoaiji, ter jib prodajajo za strojenje volovskih kož. Diuga taka živalca je osa 5i§karica, ki se zabada f hraste iu Ueia šiške, n?k5i: okrogle giadke izrastke z majbeso luknjico, Bkozi katero isleze žuželka.    Šiške se vabijo za Sreslo iu tndi za tiiito.
Hrastora žkodujejo miši, voverit;« in 5oje, k?r seuie pobirajo ; a tudi divja JJJ goveja Živina jim di^Ja mnogo favarc, kpr objeda Diladike iii ogloje skorjo pri inladikah. Tr«ba je tedaj čuvati tnlade hrastifi* pred divjo iu do-mačo Živino.                                                                                   a. b.