wxmiSxi
The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America.
ŠTEV. (No.) 66
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
\DNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., TOREK, 5. APRILA — TUESDAY, APRIL 5, 1932
LETNIK (VOL.) XLI
LJUTI BOJI V BLIŽINI MESTA ČANGČUN, GLAVNEGA MESTA NOVE MANDŽURSKE DRŽAVE. — UPORNOSTI V JUŽNEM DELU MANDŽURIJE. — MOČNA JAPONSKA OJAČENJA. — MIROVNA POGAJANJA NA MRTVI TOČKI____
SENAT BO SKLEPAL 0 DAVKIH
Šangaj, Kitajska. — Odpor Kitajcev proti novi državi, u-j stanovljeni od Japoncev na o-zemlju kitajske province Man-i džurije, dnevno narašča. Resni boji so se razvili na več točkah, s posebno silovitostjo pa1 divjajo okrog mesta Nungan, I ki je 30 milj oddaljeno od' glavnega mesta nove man-' džurske države, Čangčun. —i Pred par dnevi so Kitajci žecem preteklega tedna zavzeli to mesto, a so se mo-1 predložile v razpravo rali zopet umakniti iz njega pod napadom japonskih čet. Obnovili pa so zopet svoj napad nanj in ljute bitke se vrše med obema armadama za oo-
Zakonski predlog o novih dav- i kih, sprejet od poslanske J zbornice, predložen senatu, j
Washington, D. C.
Kon-
I
so se senatu
nove odredbe glede povišanja! davkov v svrho izenačenja proračuna, potem ko jih je odobrila poslanska zbornica.' Obeta se, da se bo vodil v se-sest mesta. V mestu Čangčun natu ljut boj glede teh davkov vlada med prebivalstvom pa- in da bo uredba precej izpre-ničen strah, kajti možnost ob- menjena, predno bo sprejeta. I stoja, da pridrejo vanj kitaj- Predvsem se bo poskušalo, ski uporniki. Govori se celo. kakor se sliši, spraviti nazaj da je veliko število teh uporni- v zakonski predlog prometni ških čet že v mestu, a da so davek na razne prodaje, ki bi preoblečeni v civilno obleko in prinesel v blagajno letno okoli, le Čakajo ugodnega trenotka, pol miljarde dolarjev, ki pa da se vzdignejo in u posta vi jc^ri je ^b^rnica. za\Tg)a...4J,R4l strahovlado.	v senatu bržkone predlog ne
Veliko preglavice delajo bo prodrl. Točasno je celokup t Japoncem tudi uporniki v juž-ni zakonski predlog pred se-| nem delu Mandžurije. Njih natskim finančnim odborom, čete so sestavljene po večini iz ki ga bo temeljito predelal in Korejcev, in ta del province je proučil, predno ga bo predlo-, bil že dolgo munističnih
nih intrig. Japonska je poslala
v ta del število oddelkov svo- trajala borba glede davkov, jega vojaštva. In splošno v ce- čaka poslansko zbornico nov lo Mandžurijo se pošiljajo iz trd oreh, namreč vprašanje' Japonske močna vojaška o j a- bonusa za veterane. Voditelji
canJa-	v zbornici f?e boje, da bi se ne _ _ _ _ _ _ _
Za mandžurskimi uporniki odobrilo izplačilo tega bonusa,! D [{J f faQGivAJYl
stoji, kakor se zdi, celokupna ki bi zahtevalo dve miljardi	__
Kitajska. Glavni poveljnik dolarjev, kar bi zopet postavi- Ta torek nad vso kitajsko armado, lo na glavo celokupni izenačen Čiang Kai-šek, se je v soboto proračun. Razprava o tem bo-izrazil, da smatra kitajsko nusu se bo pričela 11. aprila, ljudstvo Mandžurijo še vedno Vodja poslanske zbornice, za sestavni del kitajske repu- Garner, je izrazil upanje, da blike, in ne bo prenehalo bori- se bo do 1. junija vse glavno ti se za njo. Novo mandžursko delo kongresa zaključilo in državo ne' bo kitajsko ljudstvo da bo kongres tedaj lahko po-nikoli priznalo, kaiti v tej po-'slan na počitnice, da se bodo krajini je skoraj izključno ki- mogli njega člani udeležiti na-tajsko prebivalstvo in bi bilo rodnih konvencij obeh strank torej skrajno nepravično, dai
KRIŽEMJVETA
—	Budapesta, Ogrska. — Vlada je razpisala izpraznjeno mesto javnega rablja, ki o-
1 besa obsojence. Za službo se je priglasilo nad sto oseb, med I njimi celo tri ženske. Veliko ■ število prosilcev spada med I izobražene kroge.
—	St. John's, N. F. — V tukajšnjo luko je končno prispel parnik Neptune, ki je bil ce lih 25 dni vkovan na odprtevt morju v led s svojim moštvom vred, broječim 150 mož. Parnik trpi precejšnje poškodbe.
—	Mexico City, Mehika. — Iz mesta Queretaro prihaja poročilo, da je bilo kaznovanih s smrtjo 12 bandit*)v, ki so
' prad tednom dni raztirili neki vlak, da ga oropajo. Sost dru-
to Jugosla^ife,
ČUDNA KUPČIJA SE JE RAZPASLA PO NEKATERIH KRAJIH SLOVENIJE. — NAŠI V FRANCIJI. — PTICE STRADAJO— SMRTNA KOSA— DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Umazana kupčija
Iz Konjic poročajo o čudni kupčiji, ki se je v zadnjem času tudi med Slovenci razpasla. Razni agenti so vse križem zavarovali stare in bolne
kev. Prišli so tudi iz oddaljenih naselbin. Za slovensko petje skrbita dva društva, Triglav in Zvon, ki se pa morata zadovoljiti z nemškimi učite-Iji-pevovodji. Radi preobilice
osebe. Za človeka poniževalen šoloobveznih otrok, ki jih je v
je naslednji slučaj, ki se je pri-godil v trgu Konjice, kjer je ležala na bolniški postelji še razmeroma mlada gospa Ka-rolina Krejči.Reva je imela neozdravljivo bolezen in se jt
vsem okolišu nad 200, ne more en sam duhovnik, ki je med njimi, niti od daleč zadostiti nalogi zadostnega slovenskega poduka in je nad polovica o-Irok, ki več ne razume mate-
podvrgla raznim operacijam, rinega jezika. — Tako zginja-
a vs* brez uspeha. Njeno stanje se je od dne do dne šlabša-gili osumljencev še iččej-o. lo in vsakemu je bilo jasno, da
-o--ne bo dolgo. To je napotilo ne- |
kega P., ki ni s to osebo popolnoma nič v sorodu, da jo je - Na vse dal brez vednosti njenega moje bil sin ža zavarovati za 20,000 Din zavarovalni družbi.
mo. Žalostno.
Uboge ptičke
Iz Slovenskih goric pišejo o strašnem pomanjkanju, ki ga trpe prezgodaj došle ptice selivke. Niti v najhujši zimi, ki jo bila leta 1929, se v marcu niso škorci približali krmilni-cam, kakor se letos. Jerebice r,e približujejo hišam in žalo-
... ^ J REV. GEORGE J. KUZMA ki je preteklo nedeljo pel novo mašo v Jolietu v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Posvečen je bil dan preje od kardinala Mundeleina. Novomašnik je bil rojen leta 1904 v vasi Tan-ča gora pri Dragatušu v Belokrajini. Kot 141etni deček je prišel v Ameriko in se je kmalu nato posvetil študijam v St. Bede šoli, Peru, 111., od koder je bil sprejet v nadškofijsko časa središče ko- žil v razpravo celokupni senat- semenišče v Mundelein, 111., kjer je po šestih letih z odličnim in revolucijonar ski zbornici.	j uspehom dokončal modroslovne in bogoslovne študije. Go-
Med tem pa, ko bo v senatu! spod ima v Jolietu eno sestro in dva brata, dočim sta mu oče
in mati že umrla.
SLOVENSKI RA-
zvečer bo pesem na radio.
slovenska
bi morali ti Kitajci ostati pod ! japonsko vlado.
A tudi drugače ni izgleda, da bi prišlo do miru med obema narodoma v d oglednem času. Mirovna pogajanja, ki soi se vršila v tem mestu, stoje naj popolnoma mrtvi točki, kajti;
nobena stranka ni pripravi je- 70 jetkiko^IrugTh 2b1« tež" na niti malo popustiti.
KATASTROFA V RUSKI KAZNILNICI
Vilno, Poljska. — V kaznil-! niškem taboru na ruski strani ob poljski meji se je v petek pripetila strahovita katastrofa, ki je zahtevala življenja
MESTO SE
POGREZA
Italiji izginja pod
SUROVI BANDITI
El Paso, Tex. — Trije ban-diti so pridrli v petek zvečer v hišo farmarske družine Espi-J kajti niso jih mogli
ko poškodovanih in 16 jih je zblaznelo. V taboru je izbruhani! ogenj in čuvaji so morali : brez moči z grozo gledati, ka j ko v njem poglnjajo jetniki,
izpustiti
nosa in zahtevali,-da se jim iz-j na prosto, ker je Oil ravnatelj — Cork, Irska —-roči znesek $5000, katere jc' odsoten in je vse ključe, o dne- tukajšnjih Fordovih
gospodar tisti dan izkupil za j sel s seboj. Kaznjenci so bili so zastavkali v protest proti
živino. Ko je družina v strahu! ujeti begunci, ki so skušali uiti pričela bežati iz hiše, so roparji oddali ogenj na nje in jih
6 ubili, sedmega pa ranili.
preko meje.
-o—1—
5IRITE AMUR. SLOVENCA!
Chicago, 111. — Danes, v torek, 5. aprila, bodo imeli Slovenci širom Amerike priliko, da čujejo potom radio svoje domače pesmi. Program se bo oddajal s postaje YVTAM v Clevelandu, ki je tako močna, da se jo lahko dobi 1000 milj daleč: Nastopili bodo pevski zbori, kakor tudi Josephine Lausche in Mary Udovich v duetu. V solo točkah nastopi operna pevka Mitzi Grdina, ki je tudi aranžirala celi program. Poleg petja bo nastopil tudi W. Logan s svojim orkestrom, da bo program v resnici pester in zanimiv. — Začetek programa bo-točno ob 11. j ki je izpodkopavala zemljo.
uri zvečer po vzhodnem času, j	____.
kar je ob 10. uri po osrednjem
času in ob 9. uri po gorskem ZADNJE CENTE IZGUBILA ža?u.	Chicago, 111. — GGletna Mrs.
Emily Peterson. 2937 North Keating Ave., je zavila svoj zadnji denar, $800, v robček in se odpravila z njim v okr. urad, da plača s tem oje davke. Ko pa j'e prispela na urad, je s strahom opazila, da ji je med potjo izginil robček z vsem denarjem vred.
Mesto v
zemljo.
Neapel, Italija. — Mesto Villa Santa Stefano, ki leži sredi pota med tukajšnjim mestom in Rimom, je na tem, da popolnoma izgine z zemeljskega površja. Pretekli petek so se namreč pričele pogrezati hiše, ki leže ob glavni cesti, katera teče skozi celo mesto. Hiše so druga za drugo izginjale pod zemljo. K sreči pa se je to po gre z an je vršilo tako počasi, da so se lahko rešili vsi prebivalci in vzeli s seboj tudi premične vrednosti. Ta pojav so povzročile velike iz-dolbine pod mestom, v katero je sčasoma vdrla voda iz reke,
"MRTVI" SIN SE MU OGLASIL
Concord, N. H. predpisane načine
železničarja L. La Duke poko- pri neki
pan v petek preteklega tedna. p0 izjavi moža pokojne, ni P. Fant se je smrtno ponesrečil ves čas njene bolezni prestopil
nekje v Iowa in po listinah, ki praga njegove hiše. ker so se sten je klic fazanov in drugih so-jih našli pri njena, so ug.oto- bili- radi neke stvari sprli. Ski- yeasdrdh živali, ki umirajo ©d vili, da je ponesrečenec La čaj je pa nanesel, da je Karoli- gladu in mraza.
Dukejev 191etni sin Roy. Trup- na Krejči umrla tri dni pred	__.0-______
lo je bilo prepeljano v Con-'določenim rokom, ko bi imel j	Zima
cord in tamkaj pokopano. Tri 1». pravico do zavarovalnine in j 2e tri dni, tako pišejo iz dni po pogrebu pa je prejel tako se je ta umazana kupčija Splita z dne 15. marca, je oče pismo iz Chicage — od tik pred koncem izjalovila. — .Split popolnoma odrezan od svojega "mrtvega" sina Roya, Mož pokojne je po ovinkih iz-i zaledja. Liška proga je tako ki je bil tamkaj pod oskrbo vedel za to zavarovalnino ih J zamedena, da je ponekod po neke brezposelne postaje. Oče je tiH radi tega ves ogorčen, I več metrov snega. Več sto de-je obvestil oblasti, ki so sina da se je izrazil, da bo pred j lavcev dela noč in dan pri ki-našle in ta je nato izpovedal, sodnijo zahteval zadoščenja danju snega, da so mu bili pred časoni 11- z; a se in za svojo pokojno ženo. kradeni njegovi papirji, ki so _ Čudna kupčija res, ko ljud-na nekakšen način prišli v po- je stavijo na človekovo smrt z sest v lowi ponesrečenega namenom, da bi obogateli.
i'anta.	I	-o-
---o-—	Kroparski žebljarji
Smrtna kosa
V Dravljah je umrl Jožef Kušar, zasebnik, star 74 let. — V Ljubljani je umrla Anna | °illor roj. Gaber, žena kroja-
DALEKOSEŽNA PREISKA- ' Krope na Gorenjskem jškega mojstra. — V maribor-VA ZA OTROKOM .poročajo, da je dne 14. marca'ski splošni bolnici je umrl Iv.
1 delavnica žebljarske zadruge IG rušovnik. uradnik, star 21
Delavci delavnic
ponovnemu znižanju plač. Na delu je ostalo le par mož, dočim se drugi zbirajo zunaj pred ograjo.
New York, N. Y. — Lind berghov sinček ,je še vedno predmet, s katerim se r.eu-ior-no bavijo cblasti a do zda.) š? niso imtle uspeha, da b. ga našle. Dobile pa so novo sled za ugrabitelji, in ta vocn na-uivnost v Anglijo, v London. Odpravil se je tja neki !ai:aj-šnji policijski major, da stopi \ zvezo z londonsko polk,;jo. Policija v Londonu ni o tem podala do zdaj če nikakih izjav.
-o-
v Kropi ustavila obrat. S tem let. — Pri Sv. Ani v Slov. gori-je hudo prizadetih okrog 200, cah je umrla Marija Breznik, delavcev in njihovih družin-! mj. Stoisser, žena trgovca, po-skih članov. Vzrok ustavitve sestnika in gostilničarja.
je baje pomanjkanje naročil.	------o—_
— Delavci so sicer tudi do se-j	Žalostna smrt
daj imeli bolj skromen zaslu- 761etni Alojzij Lah iz Ku-žek, komaj po 100 Din na me- k vo v ptujski okolici se je ne-sec, kar je zadoščalo komaj 1 davno vračal iz Dragoviča, za najpotrebnejše, z ustavitvi- kjer je bil pri sorodnikih na jo obrata je pa še teh skrom- ,obMsn. Ni pa prišel domOv, nih dohodkov konec.	!V-vr je v temi zgrešil pot, za-
--o--br"de! v potok in tam utonil in
Slovenci v Franciji ; radi hudega mraza tudi zmr-V severovzhodni Loreni, se- 3 ml; Našli so ga šele pet dni daj franc, pokra jini Moselle, pozneje,
-o——
FRANCOSKI PRORAČUN
SPREJET	j je zelo bogata na premogu,
Pariz, Francija. — Franco- j živi lepo število Slovencev. — ski parlament je pred razho-'Prej zakotna, nič kaj prijazna dom na počitnice sprejel pre-.vas Merlebach-Freyming je tekli petek po celonočnem za- postala sedaj središče velike sedanju proračun za prihod- industrije, s približno 18,000 nje fiskalno leto. Proračun je prebivalci. Pred kratkim je bi- so lepo zapeli, dobili v dar zbalanciran in izkazuje okrog lo zaposlenih v tamošnjih rud- škaf vina in dobrega prigriz-poldrugo miljardo dolarjev, nikih do 17,000 delavcev, se- ka. Ko so pri sosedu ravno ho-
bodo povžili ženinove je pridrlo za njimi do
Ved no se ne posreči
1?. Smihela poročajo, da so pri neki svatbi, ki se je vršila v Suhi Krajini v neki mali vasi n i.d Krko. domaČi fantje, ki
Opozicijonalne stranke na-, daj jih je le kakih 13,000. De- te'i. da
padajo proračun in pravijo, da je izenačen samo na papirju in da bo izkazoval koncem fiskalnega leta nad 300 milijonov dolarjev primanjkljaja.
SIVCEVVRAZEK
pride v prihodnji številki. Je to povest, ki bo zanimala
stare in mlade. Čitajte jo gotovo od začetka, da Vam po-!seden1 orl 1500 Lanski bož»ž
^	j je bila pfva slovenska polnoč
zneje ne bo žal za njo*

lavstvo je 15 narodnosti in darove, med tem Babilonom mešanice 10 oboroženih fantov iz druge je tudi kakih 2000 Slovencev, vasi, katerim so morali vse Seveda niso naseljeni skupaj, prepustiti. Ko je bila čez par vendar je njihovo središče dni svatba v sosednji vasi, so Merlebach tako v kulturnem hotoli tički enako po ceni priti kakor v verskem oziru. Prva do prigrizka in dobre kapljice, leta jih je prišlo k slovenski pa so se oni pripravili in jih 'službi božji menda kar celih zmagoslavno prepodili.
I ——o-----
N« !■'*»iiiT»>v«ii*« vesti so v, An>r. Slovencu; čitajl«!
| niča in jin je prišlo poln A' cer-

AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 5. aprila 1932
AMERIKANSKI SUOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. 1	Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta .................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ........................................$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published By:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5.00
Fof half a year.................................. 2.00
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months .......................... 1.75
tako daleč, kajti predsednik irske svobodne države nima ni-kakih diktatoričnih oblasti, marveč se mora ravnati po sklepih parlamenta, v katerem pa njegova stranka niti absolutne večine nima . Kako hoče ali namerava izvesti de Valera svoje načrte zakonitim potom, je .dosedaj še njegova skrivnost, ker je gotova stvar, da parlament nikoli ne bo privolil, da bi z odstranitvijo prisege in oddaje davkov kroni prišlo do oboroženega konflikta z Anglijo.
Na Irskem so mnenja, da bo Anglija spor predložila Zvezi narodov v Ženevi v razsodbo. S tem korakom bi pa Anglija izgubila precej na svoji veljavi, ker sedaj je še močna dovoij, da izvede svojo voljo brez sodelovanja in vmešavanja drugih. Prihodnji tedni nam bodo pokazali, se bo li rešil spor na krvav ali nekrvav način.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo moraio biti doposlani na uredništvo vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of .March 3, 1879.
S. D.:
Prohibicija v New Orleans
i -
Prohibicijski agenti so vdrli v nedeljo teden na vse zgodaj v prostore, kjer so se zbirali k pijači samo "najbolj fini" gospodje in gospe. Zaprli so vse, katere so našli pijane pri mizah. Bilo .jih je 75 najbolj prominentnih prebivalcev v New Orleans.
V ponedeljek jutro je pa okrožni pravdnik Talbot vse spustil na prosto. Prohibicijskim agentom je pa bral še posebne levite, zakaj se niso prej posvetovali z njim, Češ, da bi se bila ta zadeva izvedla na ves drugačen način, in da ni vedno proti postavi, če kdo pije svojo lastno pijačo. Šel je celo tako daleč, da je rekel, da so napravili veliko napako, ko so zaprli "prominentno" gospodo . . .
Za vsakega velja druga postava. Če navaden delavec izpije steklenico piva ali vina, pa ga Zalijejo, je hitro v luknji. Pri "prominentnih" gospodih neworleanskih je bila pa to velika zmota . . .
Nov konflikt Anglije z Irsko
Tardicijonelne irske skrbi Anglije zopet naraščajo, odkar je de Valera predsednik irske svobodne države. Lahko se reče, da je nov spor Irske z Anglijo na vidiku, da se. je bati, da bo posegla Anglija z orožjem vmes.
Zaenkrat je prišlo samo do besed. Z dvema obljubama je zmagal de Valera Vuv'oliinem boju: da bo odpravil prisego rta angleško krono in zemski davek kroni. In ni dvoma, da bo on storil vse, kar je v njegovi moči, cla izpolni dani obljubi. Če se mu to posreči, bo londonska vlada v neprijetno mučnem položaju, da rabi silo. Sovraštvo med Anglijo in Irsko je tra-dicijonelno. Ni treba mnogo, pa bo ogenj vsplamtel. Zgodovina nas pa uči, da Anglija nikakor ni voljna, da bi dala Ircem popolno državno samostojnost, na drugi strani so pa Irci vedno poskušali, da to samostojnost dosežejo, če treba s silo. Veliko krvi je bilo tekom stoletij prelite, pa zastonj. Dasi je Anglija končno dovolila po vojni, da se ustanovi samostojna irska država, ki pa obsega samo del irskega otoka, vendar je obdržala gospodstvo nad to državo, in si je bo vedela ohraniti tudi za bodočnost. Ta spor je seveda prišel v jako neprilič-nem času. Težkoč, s katerimi se ima sedaj boriti londonski kabinet, je precej, preveč. Vendar se je de Valera morda uračunal, če misli, da bo Anglija molčala na njegovo izzivanje.
En Član londonskega kabineta se je že oglasil. Tajnik Neville Chamberlain je izjavil v svojem govoru v Birmingham, da bodo de Valerovi načrti vzbudili in oživili zopet stare bridke spore in sovraštvo med Anglijo in Irsko, ko se je splošen mislilo, da so že davno pokopani. De Valera je na to hitro odgovoril. V izjavi, ki jo je podal časnikom, trdi, da no bo krivda Irske, če se izpolnijo Chamberlainove slutnje. Iz vsega prepira je videti, da si stojita nasproti dva smrtna sovražnika. Tako, kakor je vedno bilo.
Da misli de Valera resno s svojimi grožnjami, se da lahko sklepati iz dejstva, da so ilegalne oborožene zveze začele zopet s svojimi vajami. De Valera je ostal še vedno stari, ki se ne boji niti oboroženega konflikta. Seveda za enkrat še ni
VELIKONOČNO JUTRO V SHEBOYGANU
Sheboygan, Wis.
Velikonočni prazniki so minili. Obhajali smo jih nad vse slovesno. Vstajenja se je udeležilo toliko ljudstva, da je bila cerkev natrpano polna, čeprav je velika. Žal nam je bilo da je moralo mnogo ljudi stati. Škoda, da nimamo pri nas Ribničanov. Ob takih priložnostih bi nam prišli prav, da bi nam raztegnili cerkev.
Slovesnost vstajenja se je vr-jšila ob 6. uri zjutraj. Marsiko-jmu, ki morda drugače zanemar-j ja verske dolžnosti, pogled na ; nedolžne, bolj angel jem kot člo-iveškim bitjem slične otročiče, i,vzbudi spomine na dni, ko je še | sam ves čist stopal pred Najsve-, te j šini kot Njegovo častno spremstvo. Vemo, da so ti naši otroci, ki v jeziku svoje slovenske matere hvalijo in poveličujejo Boga, v ponos svojim mamicam, ki se v takih trenutkih čutijo obilno poplačane za vse žrtve, ki jih morajo doprinašati, da pošljejo svoje male v domačo šolo. Še bolj vesele pa bodo (nekoč, ko bodo mogoče čutile v jvicah moč molitve svojega otroka. V srce se nam pa smilijo • matere, ki ne privoščijb svojim 'otrokom nedolžnega veselja, ki j ga vzivajo otroci naše šole ob 1 raznih cerkvenih slovesnostih. In prigodi.se, da taka mati, ki je "garala" samo za časno sre-'čo otroka, leže predčasno v grob. 'In kdo moli za njeno dušo? Na-i ša šolska mladina; njen ljubček pa še "Oče naša" ne pošlje za njo na drugi svet — ker ga ne zna.
: Pri vstajenju in med sv. mašami sta pela cerkvena pevska zbora pod vodstvom organisti-nje Stanke Skok. To leto so se naši vrli pevci še posebno potru-j dili. Častitamo jim in se jim zahvaljujemo. Upamo, da jih kma-! lu zopet slišimo na radio, j	J. C.
!	-o-
TEŽKA POT
Portland, Ore.
Dne 4". marca sem prejela iz Aurore, Minnesota, brzojav, po j katerem mi je bila sporočena žalostna novica, da je tam umrl moj brat John Roblek. Še isti dan sem se odpravila na dolgo in obenem žalostno pot. V prej-
šnjih letih sem večkrat prevozila to daljavo, a se mi še nikdar ni videla ta pot tako dolga, kakor sedaj, ko sem se peljala k pogrebu mojega brata.
Pogreb se je vršil dne 8. marca ob 9. uri zjutraj po katoliškem obredu. K pogrebu so prišli njegovi prijatelji iz Ely, Minn, in iz Chisholm, Minnesota. Da je bil pokojni povsod jako priljubljen, so pač najbolj pričali številni venci in plačane sv. maše. Pogreba so se korpo-rativno in s zastavami udeležila vsa tri društva h katerim je pokojni spadal. Pokojni je bil namreč član društva Marija Sv. Rožnega Venca štev. 131, KSKJ., dr. Aurora štev. 43, SNPJ. in član Doma Slovenskih Društev. Bil je skoro 20 let tajnik društva štev. 131, KSKJ., predsednik Doma Slov. Društev in blagajnik 'društva štev. 43, SNPJ. — Pokojni je bil rojen 2. dec. 1883 v Baši ju na Gorenjskem. V Ameriki je bival skoro 23 let. Za njim žaluje tukaj v Ameriki, soproga in šest nepreskrbljenih otrok, dva brata in spodaj podpisana. V starem kraju pa 2 brata in dve sestri. — Pokojniku večni mir in pokoj in na zopetno snidenje nad zvezdami, j
Naj pri' tem omenim nadutost nekaterih, ki se štejejo med izobražence, ko je en tak prišel po pogrebu v hišo pokojnika in začel mene izpraševati, kako to, da je bil moj brat po katoliško pokopan. Dobil odgovor, kakor-šnega je pač zaslužil, nakar sem se odstranila, ker s takim nadu-težem. se Človek ne more pogovarjati, še posebno ne v takem slučaju, ko solze neprestano silijo v oči. Svetujem pa, naj se ne vtika v stvari, ki se njega ne tičejo in naj pusti ljudi pri miru, posebno v takih žalostnih slučajih.
Alojzija Siružnik.
ZAKAJ SO ROCKSPRING-ČANJE ZMAGALI
Rock Springs, Wyo.
No, hvala Bogu, počasi se bo pa zopet svet malo ogrel. Marc je dovolj zavijal z repom, pa se je le moral posloviti. Zima je bila pri nas za dve, snega smo pa tudi imeli za dve zimi, imeli smo pravo ledeno dobo. Verjetno je, da nas bo zima še ne-
kajkrati obiskala, predno se za nekaj mesecev poslovi od nas, iznenadila nas itak ne bo, ker smo njenih muh že vajeni. Veliki teden je izgledalo kakor o božiču. Snežilo je kakor da se je zima šele pričela. Na veliko nedeljo je pa bilo lepo vreme že ,takoj v jutro, da so ljudje od blizu in daleč lahko prišli v cerkev k sv. maši. Pri obeh sv. mašah je bila cerkev natlačeno polna, kar je dokaz, da je v j Rock Springsu veliko katoličanov. Oltarji so bili prav lepo o-krašeni, toliko dragocenih svežih cvetlic še ni bilo na naših oltarjih, kar naša cerkev stoji. Pevci na koru so pa tudi tako lepo prepevali, kakor menda ne j iz lepa, da je njihov Aleluja odmeval do neba. Mali otroci pa, i ki so bili odločeni v procesijo j pred Najsv. so se kar najlepše i zadržali, da bi se starejši ne mo-igli lepše.
{ Kako čas hiti. Zdi se mi, ka-ikor da je šele par dni po zaključku kampanje za Amerikan-; ski Slovenec, pa je že cel mesec , od takrat. Detroitskim fantom , ne gre v glavo, na kak način so I izgubili svojo postojanko. Popolnoma so se nadejali zmage, pa so zadnji dan kampanje zme-. tali menda vsi puške v koruzo, sedaj se pa izgovarjajo, da so njih puške pomagale Rock-springčanom do zmage. Ne bo-,ste nas ne! Pri nas imamo do-. brega vojskovodjo, zato smo 1 zmagali brez tujih pomoči, i Zgodaj smo vstali, ko ste pri vas i še spali. Naša naselbina se je i prva odzvala že meseca decembra, predno je bil prvi termin , potekel. Od 6. do 13. decembra smo imeli že večje število novih ! naročnikov, kakor nam je bilo i odkazano, tako, da smo v zadnji kampanji trikrat zmagali. Vi ste , pa zajca za rep lovili, pa vam I je ušel. Pri nas nismo šli prav nič na to, cla bomo odnesli venec j zmage, niti misliti si tega- nismo i mogli, da bi tako majhna nasel-ibina zmagala, kot je naša. Bilo i nam je vseeno, četudi bi bili naj-izadnji in bi tudi bili, če bi dru-I god tako stalno u/au-ali žaTlist, l'kakor pri nas. Naše geslo je bi-|lo: Z združenimi močmi — list Amerikanski Slovenec mora o-stati dnevnik — vsi na delo, da dobimo kar marveč mogoče novih naročnikov. Sedaj je že vse dobro, samo da je list ohranjen. Da pa tako tudi ostane, moramo stati na braniku tudi za naprej, j Katera naselbina pa hoče odnesti zmago pri drugi kampanji, naj pa že sedaj nabrusi bridke meče.
Prav lepa hvala in čast vsem naročnikom in sotrudnikom, ki so pomagali, da je list ostal dnevnik. Obdržite list, čeprav težko, na ta način bo list izhajal. Če ga boste pa začeli popuščati, smo pa kmalu tam, kjer smo bili pred kampanjo. Pri i^as smo se trudili in delali, kolikor smo mogli. Največ se je pa se-Veda trudil, delal in žrtvoval za list naš č. g. župnik Rev. A. Gnidovec. Katera slovenska naselbina ima tako delavnega duhovnika, je pa tudi prav, da se ji pokloni venec zmage. Ako bo Amerikanski Slovenec imel v
TR1NERJEV0 GRENKO VINO
proti zapriju, slabemu apetitu, glavobolu, izgubi spanja. — V vseh lekarnah.

vsaki naselbini samo po enega takega zaveznika, še ne bo propadel. Bog naj poplača č. g. duhovniku ta njegov trud s trdnim zdravljeni in jekleno voljo.
Kaj pa, dragi čitatelji, ste imeli kaj veliko pirhov? Pri nas je bilo bolj slabo, ker kokoši ne nesejo. Dobila sem pa listu A-merikanski Slovenec za pirhe, enega celoletnega novega naročnika. Šla sem celih 60 milj daleč, zato sem pa s pirhom tako pozna. Ali ste drugi zastopniki tudi poslali vsak po enega? Če še niste je še čas, ker pirhi se delijo dokler jih je še kaj.
Razmere so pri nas vedno bolj mizerne. Pa nam ne pomaga nič jamrat. Kar potrpeti je treba in čakati boljših časov, če sploh bodo še našli pot nazaj.— Gospodje, ki imajo vsega preveč, so na vse delavske trpine pozabili. Začeli so zapirati pre-mogorove in delavce odpuščati. Vsak ima preveč delavcev in tako nimajo vsi dela, pa ostanejo doma, skoro gotovo čez celo leto, ali pa še delj. — Mesto že štiri mesece preskrbuje 180 od-rastlih in ta sklad morajo vsi mestni delavci podpirati. Ne gleda se, če je ženska, ali moški, vsakemu je določeno koliko mora dati za brezposelne, kateri dobijo toliko da ne pomrejo. Pred par dnevi se je njih število že kar podvojilo. — Lansko poletje so pričeli zidati neko visoko šolo, na zimo so pa z delom prenehali, sedaj bodo zopet z delom pričeli. Mogoče da bodo potrebovali kakih 50 delavcev, za delo jih je prišlo gledat 500. — Premogarska pogodba poteče s prvim junijem, nakar se obeta štrajk. — Tako, vidite dragi čitatelji, še ne bo zlatih časov k nam. Če pa pridejo, bomo že sporočili. — Lepe pozdrave vsem čitateljem tega lista in tudi Detroitskim fantom, katerim za drugo leto prepustimo Javorjev venec zmage v kampanji za Amerikanski Slovenec, če bodo pridni.
Zast.
"DOMOVINA" S SLOV. PESMIJO V NAJMODERNEJŠI
CERKVI V BROOKLYNU Brooklyn, N. Y.
Kljub neprijetni pomoti glede označenja časa radio programa — Slovenskega pevskega in dramatičnega društva "Domovina" v nedeljo, 27. aprila, je slu-šalo velikonočno in narodno pesem vse slovensko ljudstvo — tako v Brooklynu kot v New Yorku. Dokaz temu so brezštevilne brzojavne in telefonične častitke, katere dobiva omenjeno društvo te dni, s izraženimi željami in prošnjami za nadal-nje programe.
Ker pa so se ravno ta teden razdelile vloge za igro ,'SIN", katero vprizori "Domovina" v (Dalje na 3. stranj.)
Ohajski Snoj ček, ki nosi okrog rojakov "cuculističen" cekar iri nabira "ajmožno" za chicaškei zajce in pogorelce, dobi v kratkem novo saržo in nov cekar* tako se govori v rdečem kraljestvu. To bo zdaj .cel fantič od fare! Kar mu še manjka je ru-deča marela, nakar se pa ni noben izmed zajcev in pogorelcev; spomnil, da bi to predlagal. Ini vendar h cekarju "paše" vedno tudi marela, neglede kakšno je vreme. Zato Snojčku rudečo marelo!
* * *
Liberalni list v N. Y. je poročal in po njem so posneli drugi listi vest, da bo prvih 50 % izplačanih že "tekoči teden". To se je pa menda Petru samo sanjalo, kajti čez par dni je objavil u-radno vest in sicer v tako drobnem tisku, da vlagatelji še s po-večalnim steklom niso mogli brati namreč, da se bo o tem šel le sklepalo, oz. da bo zaslišba, če se to sme itd. Gospod Catc-covich, ako je to bral, je gotovo dejal: Peter, Peter tako pa ne
smeš, to je pa "črno na belem..."-* * *
To so tiči! Kdo pa? Radelj-nov Jože iz West Allisa piše v; lawndalski tetki o "politiki in prižnici". Ti presneta politika ti, kod vse stikaš, da še na prižni-co prideš! To je pa res od muh. Od muh je pa tudi tole, da taki kot je Radelj, ki se ponašajo kot "100%" socialisti poslušajo "politiko s prižnice". Kdo bi si mislil, da taki le fantje hodijo pridige poslušat, ko pa vendar trdijo, da duhovniki samo "blu-fajo" itd.? To je pa že čudež! In kako ne, pridige hodijo poslušat in še kako jih točno poslušajo, dobesedno jih potem objavljajo v lawndalski tetki. "Politika na prižnici" pa Radelj slušatelj je
nov pojav v rudečem kraljestvu!. * * *
Mnogo senatorjev je protesto-valo proti temu, da rekonstruk-cijska finančna korporacija po-sojuje denar železnicam, in sicer ogromne svote. To nikakor ni v redu. Najprej jih je vlada s svojimi birokratičnimi regulacijami spravila na rob propada, sedaj hoče nesrečo odvrniti z darovi, s tem bo pa uničila vso deželo.
* * *
Tudi depresija ima svoje dobre strani. V Newyorku je odpovedalo 10,000 strank telefon. * * *
Pri zvišanju davkov so pozabili v kongresu obdavčiti eno
stvar, namreč — zrak. . . * * *
Garnerja slavi del časopisja kot pravega junaka, državniški ženi j in rešitelja domovine. Vse kar je storil, je, da je pozval kongres, cla naj iztlači iz ljudstva še več davkov. Od kedaj pa smatrajo pobiranje davkov kot posebno junaštvo?
TARZANOV SIN
(16;
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal-.EDGAR RICE BURROUGHS
Zločinec Condon je pretipat dečkovo obleko, a denarja ni našel. Morda je bil pod zglavnico, tako je mislil Condon. Oblak, ki je ravno zakrival luno se je umaknil in luna je posijala v soljo. Condon je videl, da je deček sam. V istem čas.u pa se zbudi tudi deček. Tat misleč, da ga zgrabi za vrat, da ne bi vpil in da ga ne bi tako izdal. A ko je komaj stegnil svoje roke proti dečkovemu vratu se je zgodilo nekaj .drugega.
Z.očincc Condon je začutil, .da je nekdo objel njegov vrat in strahovito stisnil, ozrl se je, kdo bi to bil in zagledal je pošastni obraz divje gorile. Ker ga je za roke držal deček, je mislil, c!a se np jprvo otepe dečka pot^m se kako iztrga iz pošastnega objema. Vprašal je še, kje je "stara mati'?. To je pa- bila tudi zadnja beseda zlo-činževa. H jo je kedaj isigdt.oril v sv.oj.em življenju. V kakšno past je padel. . .
Močni y^kut je stisnil, kakqr mqre stisniti le močna divja gorila, da so Condonove kosti kar popokale. Condon je začrnel v obraz in izdihnil. Bi"i je to njegov zadnji poizkus, da bi izvršil nov zločin nad dečkom, katerega jc zasledoval ž.e na Jadiji. a ni mogel nikdar priti v njegovo bližino, da bi ga okradel denarja., katerega je bil opazil pri njemu. Toda tu . je prišel v past, v kakoršno pri navadnih detektivih ne bi prišel.
Ko je močni Akut, gorila spustila svojo žrtev iz rok, je Condonovo truplo padlo brez življenja na tla. Deček je prestrašen skočil k mrtvemu zločincu in videl, da Akut je z njim obračunal, kakor je obračunal g starim Paulom. Uvidel je, da je gorila njegova zvesta čuvarica in da p,a varuje pred vsakim. Ampak sedaj tu v daljni Afriki, če zasledijo ta slučaj, kaj bodo naredili z njim-in z zvestim Akutom?. . .
^ooooock><>OOOOOOO<>OOOOO<KK>O<>OOOOOCH>ooooo<53
DENARNA NAKAZILA
odpravljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Nemško, Avstrijo in Itali jo in v drupe dele sveta. Prejemniki dobijo denar direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Sedaj pošiljamo:
100 dinarjev ..........$ 2.35 50 lir ........................$ 3.30
250 dinarjev ..........$ 5.10 100 lir.........................$ 5.90
500 dinarjev ..........$ 9.60 250 lir ........................$13.95
1000 dinarjev ..........$18.70 500 lir ........................$27.10
Za nakazila, ki se izplačajo v starem kraju v amerikanskih dolarjih računamo 75c. do $50.00. od višjih svot po 1 odstotek in pol.
John Jerich
• (V PISARNI "AM. SLOVENCA")
8 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
V-0<>0<X>0CKH><><><K><>^
Torek, 5. aprila 1932
AMERIKANSKI SLOVENEC
wa'wijjsr?)"' w"
Stran 3
a vuc cu'4.-; • • vj&v ^unvtiiiirnnitTiinifirtinififiTiniiiuiniTiMMivrniHiHir.iinruM

^ Tvoj nedeljski tovariš.
Jcvele v Julijski Krajini in da prepusti vso Julijsko Krajino njeni usodi.
-o-
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja — Kihard. Irena. Ponedeljek — Izidor. Benedikt. Torek — Vincencij. Sreda — Celestin. Sikst. Četrtek — Herman. Hegezij. Petek — Albert. Julija, Sobota — Marija Kleofa.
--o---
v hipu prelomila in zadela Su-šina tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev.
-o-
Dalmatinska akcija v Trstu	Stari trg pri Ložu
V nedeljo 13. marca je imela V naše kraje se zlasti na tržaška skupina "Dalmatinske jesen kaj rade priklatijo divje akcije" svoje prvo zborovanje, | zveri, posebno divje svinje, ka-kateremu je predsedoval gene-tere pridejo z Javornika in na-ralni tajnik udruženja i tali j an-1 pravijo posebno veliko škode skih vojnih prostovoljcev Dal- P« tukajšnjih poljih. Svojevr-matinske akcije, fašistični dr-1 sten dogodek se je pa pnpetjl žavni poslanec Augusto Pescoso- j nedavno posestnikovemu sinu lido. Predsednik je na tem zbo-lJt,"ezu Kraševcu iz Skrili pn rovanju veliko govoril, med Starem trgu. Ko se je nekega drugim je zlasti poudarjal, "da
Rev. J. C. Smoley:
DRUGA NEDELJA PO VELIKINOČI
Gospod primerja clanes samega sebe dobremu pastirju, mi smo njegove dobre ovčice. Pogostokrat ste že videli sliko Dobrega Pastirja, poglejmo danes v duhu na njo in premiš-l.jujmo tri resnice: 1. Kristus, dobri pastir, ve za nas; 2. on nas ljubi; 3. on za nas skrbi, in 4. ne pusti, da bi se pogubili.
Dobri Pastir, Kristus, ve za nas. Vsak dobri pastir pozna svoje ovce, pozna njihove lastnosti. Gospod pozna in ve za nas vsakega. Ve in pozna naše dobre lastnosti, ve za naše napake. Pozna našo moč, pozna našo slabost, ve za naše veselje, ve za našo žalost. Ve za naše boje, ve za naše skušnjave. Nikdo izmed nas ni tako malenkosten, da bi Gospod na njega ne gledal. Kaka tolažba je v tem za nas!
Kristus, Dobri Pastir, nas ljubi. Druga misel vsakega kristjana. Da, ljubi nas z neskončno ljubeznijo. Dal je dokaz za svojo ljubezen: "Dobri pastir da življenje za'svoje ovce"; rekel je: "Večje ljubezni nima nikdo, kakor ta, ki da življenje za svoje prijatelje." To ljubezen vidimo, ko ga gledamo v jaslicah v Betlehemu, to ljubezen vidimo, ko odpušča grešnikom, in jo vidimo, ko kliče na križu: "Dopolnjeno je!" Končana je daritev za človeštvo, za moje ovce! Tudi zame je trpel Gospod. Nikdo ni izključen iz te daritve; kaka tolažba za nas zopet pri tej misli!
Kristus, Dobri Pastir, za nas skrbi. Kako pa? Vstopil je v nebesa, vedel je za 'nas, videl je vse bodoče človeštvo. Skrbel je za človeštvo, ustanovil je Cerkev. In Cerkev, njegov hlev, zbira njegove ovčice. Tej cerkvi je dal vse, kar ovčice potrebujejo; dal ji je svoje učenje, dal ji je svojo daritev, sv. mašo, dal ji je krst, da bi vsak človek prišel v njegov hlev, dal ji je sv. birmo, sv. Rešnje Telo, dal ji je moč, da odpušča grehe, dal ji je ostale zakramente, sploh vse, kar Cerkev potrebuje, da zveliča človeka. Glejte, kaka radost, kaka tolažba za nas!
Kristus, Dobri Pastir, ne bo pripustil, da bi so pogubili.
večera podal fant k počitku v mrvo na skedenj, je začutil pod nogami nekaj premikajočega se, ki je v istem trenutku tudi zacvililo. Razburjen je mladenič odskočil in žc je v mesečini opazil, kako jo je
Trst, ki je videl, toliko hudih iredentističnih bojev, dobro čuti, koliko trpi vsestranska jadranska obala in ve, kako junaško poslanstvo omike vrše italijanski bratje tamkaj (v Dalma-i....... ., . v , •
,.. divji prešič urnih krač brisal nepremagljivih . J / , .	, . ~ .„,,.-
iz skednja v svobodo. Drugi
dan so. ga lovci izsledili in u-strelili. — Posestniki iz Dan in Škrilj pripovedujejo, da so divji prašiči razrili mnogo polja in travnikov in uničili pridelke.
Nesreča v gorah Pod Krvavcem nad Kamni-
ti j i.. v skoraj težavah, toda s pogledom uprtim v mater domovino (Italijo), prepričani, da mora priti dan odrešenja tudi za nje." — Drugi govornik Dr. Sisgoreo je menil, — da Tržaški "modri" (Dalmatinska akcija) "bodo znali z neomejeno vero čakati dneva, ko bo duce smatral za potrebno da skliče cmladino prenovljene Italije, da stopi na pot borbe za veličino domovine. Takrat strese v bridkost zavita enostranska obala (Dalmacija) s sebe sedanji kruti tujski jarem in dalmatinski Italijani bodo zopet in za vedno ugledali italijansko tro-bojnico." — Predsednik je nato pojasnjeval, da je to pokret, ki gre po poti, katero sta začrtala Benito Mussolini in Gabriele d' Annunzio. Pokret da je v popolnem skladu z vsemi fašističnimi silami naroda. — Lepo delajo. Tak je fašistični mir.
-o-
Še ena z Brd
Plaši-
Stjepan Kaniški pri keparj-j nenadno zgrudil mrtev na tla. Počila mu je žiia odvodni;, a,
-o-
Rešetarji
Več ribniških rešetarjev se je podalo začetkom marca v Ljubljano, kjer so se v depu-taciji oglasili pri banu, ker ne dobivajo od okr. glavarstva v Kočevju obrtnih dovoljenj in ne potnih listov, da bi šli i r.oš-lijarit v Avstrijo, kamor nekateri hodijo že 5,0 do 60 let.
Mraz
Iz Celja poročajo, cla je pritisnil tako hud mraz,, da je tudi Savinja zamrznila. Živo srebro se je umaknilo na 36 stopinj pod ničlo.
-o-
Koliko je vredna delavčeva desnica
Že leta 1927 meseca januarja je v tovarni za letala ,;Ikara?." se ponesrečil mehanik, neki Albert Šarič. Ker ni delovala naprava za pogon motorjev, katero je iznašel tovarniški inženjer Jožef Miki, je to,
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
KAKO DOLGO ŽIVIJO ŽELVE
V londonskem živalskem vrtu imajo želvo, ki jo cenijo na 300 let. Veščak Korschelt pa meni, da učakajo želve kvečjemu ..00 let. Velike želve živijo povprečno 100 do 200 let.
Pred kratkim sta na vem pri Medani trčili v zraku, Radi koščeka kruha v smrt | dve vojaški letali in se hudo po-; Na vozu se je peljala v Va-. .	- _	i škodovali. Eno je celo v zraku raždin Jelka Lazar jeva I Monterjev
Ve za nas, m je z nami v svoji Cerkvi. "Jaz ostanem pri zgorelo, drugo pa poškodovano Knjegučeva. S seboj je vzela L * r ' dbi oglasil revizijo vas vse dni do konca sveta." Ne bo pripustil,- da bi se zgubila' padlo na zemljo. En pilot je sko- hlebček kruha za kosilo, llleb-! ' nasa vera. Vedel je, da je človek podvržen zmotam, zato mu čil s padalom in obvisel na neki ček ji je z voza zdrknil na ee-
jpo inženjerjevem navodilu sto kom je na povratku z izleta dl mehanik garič in pri tcm
se nevarno ponesrečil ljubljan- je raotor revežu odtrgal Idesni-ski sodnik Dr. Miiller, ki je jco> Poškodovani monter se je moral v bolnico.	j hotel s tovarno mirnim potom
-o- _ pobotati, pa se je tovarna po-
Mrtvec z dvemi imeni | stavila, da ne bo svojemu mon-V Novem Sadu je nekemu |terju dala llikake odškodnine, možu na cesti spodrsnilo, ^ pa- ;ker je že od zavarovanja de-del je na tla in obležal. Zdrav- ;]avcev dobil podporo. Šarič je nik je ugotovil, da ga je zade- dobil Svetnika in po njem zahteval od tovarne 50,000 Din za izgubljeno desnico. Okrožno sodišče je na podlagi, da ni ugotovljeno, kdo je kriv nesreče, sodbo zavrnilo. Monter je vložil kazensko tožbo proti tovarni. Kazensko sodišče je potem ugotovilo, da je nesreče kriva tovarna in priznalo monterju, da je upravičen do odškodnine 16,430 Din.
zastopnik je proti
la srčna kap. Našli so pa pn | mrtvecu hranilno knjižico s precej tisočaki, ki se glasi na ime Todorja Petroviča, trgovca iz Zemuna. Zraven je bil | volilni listek na ime Mili j a Bo- nato Jsanskega. Sedaj ugibajo, kdo i je pravzaprav bil mrtvec.
UČINKOVIT LETAK ZA AV-TCMOBILISTE
V nekem francoskem mestu, kjer imajo ogromen avtomobil-nedeljo, 17. aprila, in se društvo'promet, so meščani dali na-pripravlja z jako težkimi pesmi-	mi *idove letak slednje
mi v ta namen, najbrže ne bode	Ce boste V02ili P°časi'
preostajalo časa za radio pro- ')as,te vidf naše mesto- ki ^ ze" gram - preje kot koncem me-!)° lepo" Ce P* boste dirJali' koseča aprila.	,ste Vldeli našo jetnišnico, ki je
Da pa društvo zadovoli želji zel° mrzla in vlažna-Slovencev, je "Domovina" z dogovorom župnega urada cerkve sv. Matija v Ridgewood-u, dobila povabilo, da sme nastopiti s slovenskimi pesmimi v nedeljo, 3. aprila ob 8. zjutraj, j To nedeljo namreč in ob tej ;uri — bo imela organizacija /'Kolumbovih vitezov" sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. ! Da je ta organizacija ena največjih v Ameriki in so ji na čelu višji državni politiki, menda ni potrebno posebej povdarjati.
Prepričan sem, da bodo brez izjeme vsi Slovenci v Brooklyn, Ridgewood in Glandale, društvu "Domovina" posebno hvaležni za ta uspeh in napredek.
Dasi je ta cerkev vsem Slovencem dobro znana po svoji krasoti in umetnim slikarstvu, | naj označim, da je postavljena na CATALPA AVE., in, med Truderclonk in Woodward A ves.
S tem vam nudi Slovensko pevsko in dram. dr. "Domovina", v kratkem presledku časa, j zopet dve jako interesantni ne-1 del j i:
3. aprila, cerkvene pesmi, ob 8. uri zjutraj.
17. aprila, narodne pesmi s prekrasno igro — v Slovenskem Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn.
Pozdrav in na svidenje vsem Naročnik.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem nazna-mo sorodnikom, prijateljem in "znancem, da se je dne 5. marca pri vožnji z avtomobilom ponesrečila pri Minneapolis naša nad vse ljubljena hčerka
I
za njim,
,._.,. , ___ ____ ____ r____________________________
je dal vrhovnega pastirja, ki bo čuval nad čistostjo vere. Go- (češnji nepoškodovan, drugemu '»to, in ko je skočila spod sam čuje na neviden način nad to vero,čuva po svojih pa-1 se pa paclalp iji odprlo in je pri- jo je v trenutku stirjlh, papežu in škofffil	|letel na zemljo z vso silo ter se'do smrti.
Kristus ne bo pripustil, da bi se pogubila naša duša. Zato ubil. — Bila je pa tisti dan rav-!	-o-
je dal Cerkvi zakramente. Ce človek greši, Gospod ga čaka, no nedelja, zato je radovednežev' po svojem namestniku mu da odpuščenje. Ko smo v bolezni, •pridrlo iz vseh strani. Tudi tam'
pride k nam v sv. Popotnici, pride k nam v zakramentu sv. po-'okoli posebno znani Dr. D. Odo- lo med potniki avtobusa, slednjega olja. Ne bomo se pogubili! Samo pri Dobrem Pa stirju ostanimo, Njega se držimo!
Vtisnite si v srca obraz Dobrega Pastirja! Koliko prega njanja mora marsikdo prestati, koliko je skušnjav, koliko blo
denj in zmot! A držite se Dobrega Pastirja, On ne bo pripu-jpa so^^avili'na^najbližj^li-stil, da bi se kdo izmed vas zgubil in pogubil.	lgovo drevo tik za hrbtom gospo_
češ, da je svota 16,430 Din za izgubljeno roko premalenkost-na. Kasacijsko sodišče je go-povozil avto rt!J1j0 razsodbo razveljavil© in
j obsodilo upravo tovarne "Ika-o -—	jrus", ki' mora sedaj poškodo-
Samo za salo	vanemu monterju do smrti pla-
Veliko razburjenje je nafeta- gevati mesegno rento po 4000 Odo-;io med potniki avtobusa, _ ki Din> ker je radi izgubljene .■ne z Dobrovega. Poleg odrastlih vozi iz Maribora do postajali- desnjce 70 ■'/, invalid. Pol eg te -I se .je seveda največ nateplo o- šč.a pri Sv. Janžu na Dravskem. Ka je moraia tovarna poravna-j trok. ki pa niso mogli tako bli-' polju, ko je nenadoma počilo t- vge sodne in odvetniške stro-zu. Videli bi pa seveda vse radi,'v bližini in je krogla prebila j ške_
šipo avtobusa in švignila mi-' ro glav potnikov. Orožniki so prijeli neko 20letno kmečko j
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111.
Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladmski oddelek pa od-ro jstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora:
Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik jMike Opeka, blagajnik.
IZ NEODREŠENE DOMOVINE
Dva žalostna dogodka z goriških brd
V Vičnjevku je umrl komaj 30 let stari trgovec, gostilničar in posestnik Vence Kristančič. Pogreb je bil dne 6. marca ob veliki udeležbi ljudstva, čeprav je lil mrzel dež. Prišli so na pogreb tudi iz Vipavske in Soške doline, ker je bil pokojni blag in
Trst propada
Ob obali na kopnem, tik za Benetkami gradijo fašisti novo luko v mestu Margheri, ki je bi-1 jlo nekoč beneška trdnjava. Na , površini 2000 ha se dviga trgovsko pristanišče s svojo industrijsko cono in trgovskimi podjetji. Pristanišče samo obsega 600 ha in računajo, da bo nekoč
t dov in drugih gledalcev. Z dre-
I vesa so otroci res izborno videli, pa ker se -jih je nabralo le preveč, drevo ni moglo vzdržati toliko teže, se je zlomilo in z o-troško kopico in s figo vred padlo na gospode in ljudi, ki so stali spodaj. Drugi otroci so se nesreči tovarišev smejali prav škodoželjno. Ta njih škodoželjnost je pa bila kaj kmalu poplačana. Dr. D. Otone je namreč, kamor je pogledal, videl le smejoče se obraze in je mislil, da se vsi le njemu smejijo. Otone se je raz-
priljubljen mož Pobrala ga je dofjegel promet v njem 2 milijo- t( _otn „ograbil za kol trte in 7 nrezffndma hnWon	!.... , - , i..... .... . ^ .i	TOgOUl, pograDii za KOl lile in z
njim udrihal po hrbtih radovčcl-
1926.
prezgodnja bolezen, posledica ;na ton blaga na leto. Celo istr-
^rS^r^Jl^1 baUk8it b0d° predd0Vali V nih gledalcev, ki so se kmalu raz-svojim lanjkim očetom ze letajai„mimj.^ Za Benetke se s tem bfižali> .
i pristaniščem obljublja zlata bo-.	__
Nekega jesenskega dne, ome-jdočnost. Med tem pa Trst pro-,
pada. V pristanišču se le tu pa' tam ustavi kak tovorni oceanski j parnik, večjih tujih ladij skoro; ni več opaziti. Med tračnicami! v obeh pristaniščih se je bohotno razrastla trava. Odpuščenih ■p nad tisoč težakov. Tržaški
Lloyd in ostale manjše paro- starosti od 88 do 94 let. — Le-plovne družbe le še s težavo 'tos pa hesreče ne počivajo. Že vzdržujejo zveze z Daljnim !dva sta se hmiino ponesrečila
dekle, ki je rekla, da je ustre-l illa le za šalo in ni mislila, cla< bo pogodila.
-o--
Prvi razred na železnici Kakor poročajo, bodo na več progah v Jugoslaviji odpravili prvi razred na potniških vlakih. Sarajevska direkcija drž. železnic bo na svojih progah prva uvedla to novost.
Smrtna nesreča pri kejpsnjy
Iz Varaždina poročajo, d'i se je 201etni pisarniški sluga
njenega leta so pridrveli v Kri-stančičevo hišo neznani tujci in zahtevali od gospodarja, ki je bil že v postelji, da mora vstati. Ko je vstal in prišel v hišo, so neznanci zahtevali, da morata oba s sinom z njimi k županu Obljubku, kjer se morata tam o-pravičiti, češ da sta nekoga raz-žalila. S silo je dvanajstorica neznancev odpeljala očeta Ivana in sina Venceta iz hiše. Ko so bili kakih sto korakov od hiše so začeli neznanci z gorjačami u-drihati po njiju. V smrtni nevarnosti, sta se s skrajnimi močmi iztrgala neznancem iz rok in zbežala ter se skrila v temi. Razbojniki so tudi zbežali, pa proti Gorici. Ta strah je oče,-ta Ivana tako zdelal, da je prihodnjo pomlad izdihnil. Sin mu je pa sedaj sledil letos, tudi na posledicah tistega napada, ker od tedaj se ni čutil nikoli več povsem zdravega.
ŠIROM JUGOSLAVIJE
i .....
: i
Zdrava župnija
j V župniji Zalilog je bilo lan-
: sko leto izredno malo mrli-
čev. Samo 8 jih je umrlo in
, med temi so bili štirje mrliči v
Vzhodom in Južno ter Severno'
m sicer
Jože Bertoncelj, kate-
Ameriko. S tržaško pomorsko rega je bukov hlod pritisnil ob trgovino pa propada tudi indu-;smreko, in Gašper Ceferin, ka-strija in finančno gospodarstvo, teremu sta pri sekanju dreves
V zvezi s tem propadom je tudi dva debla strta obramno kost propad tekstilne industrije, ka-' in zgornja rebra.
kor tudi propad številnih večjih!	-0--
,in manjših podjetij. S premesti-j	Smrtna nesreča
t vi j o jadranskega trgovskega J lz Šmarja pri Sevnici poro-središča iz Trsta v Benetke ima čajo, da je mladi; železniški u-fašistični režim že točno izdelan'službenec Kari Sušin odhajal načr,t, da zveže Benetke z di- v Brežice v službo. Ker je bila rektno progo preko Alp z Nem-| zatvornica zaprta, je tam ob-čijo, da osredotoči v Madgheri stal, nakar so pridirjali po ce-vso industrijo, ki se je pred voj-'sti od nekod splašeni konji, ki no in deloma tudi po vojni raz-!so zadeli v zatvornico, ki «« je
NAZNANILO iN
PRIPOROČILO
in par besedi katoliškim Slovencem v Clevelandu
DRUŠTVO SV. VIDA Stev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O.
Leto 1932.
Presednik, Antou Skull, 1099 E
71st St.
Podpredsednik, Anton Strniša,
Tajnik, Anthony J. Fortuna, 1093 E. 641 h St.
Zapisnikar, Frank Sodnikar Sr.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: Joseph Ogrin, Joseph Germ, Anton Korošec.
Zastavonoša, John Modic.
Bandero, Frank Drčar.
Vratar, Jacob Korenčan.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. Perko.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino aH pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku sasno, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih.
Vsem našim cenjenim naročnikom, prijateljem in somišljenikom v Clevelandu in okolici uljudno naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni in glavni zastopnik Mr. Lawrence Le-skovec, 19516 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za list, oglas-, in druge stvari v zvezi z našim podjetjem.
Vse naše naročnike in prijatelje našega lista prosimo, da gredo Mr. Leskovecu na roko in mu pomagajo pri agitaciji za katoliški dnevnik. Mr. Leskovec se trudi za dobro stvar, za razširjenje katoliškega tiska. Kot tak brezdvomno zasluži v so podporo od strani katoličanov.
Nasprotniki pomagajo na vso moč svojim agitatorjem, kaj pa mi, katoliški Slovm-ci, naj držimo roke križem in od strani gledamo one, ki se mučijo, da vzdržujejo in širijo katoliški tisk med nami ? Ne! Pomagati moramo in biti moramo hvaležni takim, ki se trudijo za dobro stvar med nami. S tem jim damo vzpodbude in novega navdušenja za delo za dobro stvar. Zato katol. Slovenci na noge in pomagejte Mr. Leskovecu širiti v aši naselbini katoliški čase pis "Amer. Slovenec"!
Uprava "Amer. Slovenca"
UGODNOST, kakoršne človek ne sreča vsak dan.
Vsled depresije prodam svojo dvonadstropno zidano hišo, samo pol bloka od slovenske cerkve, za prav nizko ceno. Hiša ima dva stanovanja po 7 sob. V hiši je elektrika, plin, kopalnica in vsa udobnost. Spodaj velik basement. Hiša je zelo pripravna in se sama splačuje. Slovencem je najprvo na ponudbo. Pridite in poglejte. Za naslov vprašajte v upravi tega lista. (4x31-1-2-5)
ANTONIJA MALEVIČ
Umrla je potem naslednji dan, dne 6. marca, v bolnici v Minneapolis, stara komaj 24 let. — Pogreb pokojne se je vršil dne 9. marca dopoldne s sv. mašo, katere so se v velikem številu udeležili sorodniki, prijatelji in znanci.
Prav lepa hvala vsem tistim, ki ste darovali za sv. maše, kakor tudi vam, ki ste položili cvetje na njen grob in okrasili njeno krsto v zadnji pozdrav. Bilo jih je toliko, da nismo nikdar pričakovali, da ima naša hčerka toliko prijateljev in prijateljic. Nadalje prav lepa hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba in tako pokojno spremljali na njeni zadnji poti. — Prav lepa hvala družini Šprajcar iz Virginije, družini Mrs. Kihela in družini John Usnik ter družini Ponjon iz ■Vusgflsjej—ki so mm -pomagali in nas tolažili v teh težkih in žalostnih urah. — Ker ne moremo vseh imenovati v bojez-ni, da katerega pomotoma izpustimo, zato se vsem še enkrat prav iz srca zahvalimo. Bog plačaj. — Prav lepo se moramo zahvaliti podružnici št. 19 SŽZ. in njenim članicam, ki so se v tako velikem številu udeležile pogreba kljub mrzlemu vremenu in tako spremljale svojo članico prav do groba.
Spavaj, draga hčerka, dokler te zopet ne vzbudi angelska trobenta na sodnji dan. — Duša tvoja se pa naj veseli v nebeškem raju.
Poleg žalostnega očeta in matere zapušča pokojna še pet bratov in tri sestre.
Žalujoči ostali: John Malevič, oče, Anna Mft-levič, mati, bratje in aestre Eveleth, Minnesota.
Druga knjiga Tarzanove povesti
TfiiFS-aiiov
povratek"
je ravnokar izšla.
Tiskali jo nismo nič več, kakor prve knjige, zato vsi tisti, ki ste kupili prvo knjigo, takoj se požurite in pišite po to drugo knjigo, ker drugače jo ne bote dobili.
KNJIGA STANE 45 CENTOV S POŠTNINO.
Naroča se od
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,
Chicago, 111
OPOMBA: Nekateri jmajo navado, da naročajo taka mala naročila po C.O.D. Vsem bodi povedano, da tako mala naročila po C.O.D. ne pošiljamo. Naročilom prlložete za zgorajšno svo-to poštne znamke, ali pa poštni Money Order.
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 5. aprila 1932
	WALTER SČdTT I V A N H 6 E — ZGODOVINSKI ROMAN — Prevedel Vladimir Levstik	UIUUiUUHlIlillUHilUiUlUllUUniUUlI' 2
flDllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM		
(Konec)
"A vam, devojka," je odvrnila Rowena, "vam se pač ni ničesar bati. Ona, ki je sedela ob I-vanhoejevi bolniški postelji," je nadaljevala z rastočim navdušenjem, "ona se nima česa bati na Angleškem, kjer bodo Saši in Normani tekmovali med seboj, kateri jo bo bolj častil."
"Lepe so vaše besede, lady," je rekla Rebe-ka, "in še lepši je vaš namen; a tega ne more biti — med nama zeva prepad. Vzgoja in vera nam prepovedujeta, da bi J?a prestopili. 0-stani zdrava — a preden odidem, izpolni mi eno, edino prošnjo. Poročni pajčolan ti visi na obraz; izvoli ga vzdigniti in daj mi, da vidim obličje, ki gre o njem tako visoka hvala po deželi."
"Težko da bi ga bilo vredno pogledati," je dejala Rowena; "toda odgrniti hočem pajčolan, pričakujoč, da stori moja gostja enako."
Odgrnila se je in nekaj od zavesti svoje lepote, nekaj iz sramežljivosti tolikanj zardela, da so ji lice, čelo, tilnik in grlo kar utonili v i-dečici. Zardela je tudi Rebeka, a to je bilo samo čuvstvo; premagana po globljih vzgibih srca, je rdečica počasi izginila z njenega obraza, kakor izpremeni škrlatni oblak svojo barvo, kadar se solnce spusti za obzorje.
"Lady," jc rekla, "obličje, ki ste mi ga blagovolili pokazati, mi bo dolgo ostalo v spominu. Milina in dobrota vladata na njem; in če se s tem ljubkim izrazom nemara druži senči-ca posvetnega ponosa in ničemurnosti, kako bi mogli grajati, da nosi to, kar prihaja od zemlje, barvo svojega izvora? Dolgo, dolgo se bom spominjala vašega obličja ln Boga bom hvalila, da puščam svojega plemenitega rešitelja združenega z--"
Glas ji je zastal in solze so ji zalile oči. Naglo si jih je obrisala in odgovorila Roweni na njeno skrbeče vprašanje: "Dobro mi je, lady — dobro. A srce mi je tesno, če se spomnim Tor-quilstona in templestowsktjga borišča. Ostanite zdravi. Še eden, najmanjši del moje dolžnosti čaka izpolnitve. Sprejmite to skrinjico in ne ustrašite se njene vsebine."
Rowena je odprla malo, s srebrom okovano skrinjico ter zagledala v njej ogrlje in uhane iz demantov neprecenljive vrednosti.
"To ni mogoče," je rekla in pomolila skrinjico nazaj. "Tako dragocenega darila se ne lipam sprejeti."
"Obdržite ga vendarle, lady," je odvrnila Rebeka. "Vi imate moč, dostojanstva, oblast in vpliv; mi imamo bogastvo, ki je izvir obojega, naše moči in naše slabosti; vrednost teh igračk, Če bi jo tudi podesetorili, ne bi zalegla niti pol toliko kakor vaša najmanjša želja. Za vas ima to darilo le majhno ceno, a zame ima še manjšo. Ne dajte mi misliti, da imate o mojem ljudstvu tako klavrno nizko mnenje kakor vaši preprosti ljudje. Ali menite, da cenim te drobce iskrečega se kamna više od svoje svobode? Ali da bi jih moj oče tehtal, če bi šlo za čast njegovega edinega otroka? Sprejmite jih, lady — zame so brez pomena. Nikoli več ne bom nosila draguljev."
"Tedaj ste nesrečni?" je vprašala Rowena, presenečena po načinu, kako je Rebeka izrekla
zadnje besede. "Oh, ostanite pri nas! Dobri sveti pobožnih mož vas bodo odvrnili od vaše nesrečne vere in jaz vam bom kakor sestra."
"Ne, lady," je odvrnila Rebeka s prejšnjo mirno otožnostjo v svojem krotkem glasu in svojih dražestnih črtah, "to ni mogoče. Vere svojih očetov ne morem odložiti kakor obleko,, neprikladno podnebju, v katerem skušam živeti — in, lady, nesrečna ne bom. On, ki Mu ho-čerri posvetiti svoje bodoče življenje, mi bo to-lažiik, če bom izpolnjevala Njegovo voljo."
"Mar imate samostane, da bi se mogli umakniti v enega izmed njih?" je vprašala Rowena.
"Ne, lady," je rekla Židinja; "toda med našim ljudstvom so bile že izza Abrahamovih časov ženske, ki so posvečale svoje misli nebesom in svoja dejanja človek olj ubij u, s tem, da so stregle bolnikom, hranile lačne in- tolažile žalostne. Med te naj-prištejejo tudi Rebeko. Povej to svojemu gospodu, če bi kedaj vprašal po usodi nje, kateri je rešil življenje."
V Rebekinem glasu je bil nehoten trepet in neka nežnost poudarka, ki sta izdajala morda več, nego bi bila hotela povedati. Naglo se je poslovila od Rowene.
"Zdravi ostanite," jc rekla. "On, ki je ustvaril Žide in kristjane, naj vas obsuje s svojimi najlepšimi blagri! Ladja, ki naju ponese odtod, utegne razpeti jadra, preden dospeva v pristanišče."
Splavala je iz sobe in zapustila Roweno vso strmečo, prav kakor da je šel mimo nje privid. Lepa Saška je povedala svojemu soprogu o tem nenavadnem razgovoru, ki je šel tudi njemu globoko do živega. Ivanhoe je dolgo in srečno živel z Roweno, zakaj družile so ju vezi zgodnjega nagnjenja in ljubila sta drug drugega še tem bolj, ker sta se spominjala zaprek, ki so o-virale njuno zvezo. A napak ni bilo, če bi hoteli prenatanko raziskovati, ali se ni spomin na Rebekino lepoto in velikodušje večkrat drarnil v vitezovem srcu, nego bi bila odobravala lepa Alfredova potomka.
Ivanhoe se je v Rikardovi službi odlikoval in dobil mnogo dokazov kraljeve naklonjenosti. Bržkone bi se bil povzpel še više, da ni pred gradom Chaluz blizu Limogesa doletela junaškega Levjesrčhika prezgodnja smrt. Z živ-jenjem tega plemenitega, a nepremišljenega in romantičnega vladarja so se podrli vsi načrti, ki sta jih bili zgradili njegova častihlepnost iti njegovo velikodušje; in tako lahko z majhno izpremembo ponovimo o njim stihe,katere je zložil Johnson o Karlu Švedskem:
Na tuji obali pot je dokončal, pred majhnim gradom od nizke reke je pal; njegovo ime, prej strah dežel in mest, daje zdaj snov za nauk in za povest.
Satnn cent m |>>.| »lan«- ' tl
Slovenec" naročnik* dnevno In vendar koliko znnitni vo»t' in koristnega, brri'ln niydofe » njem fm »n ifnl in pol
r
"Gorenjska**
To j. knjiga ki jo bo z velikim užitkom bral v ak Slovenec, kaj šele sinovi in hčer. prekrasne romantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, kakor tudi jugoslovanske zemlje.
Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje
e T°*ne V881"' trga in mesta-	gorenjska polja in livade in svoje divne lepe
gorenjske gore in planine.	v
V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro vseh gorenjskih mest, trgov in vali. KNJIGA "GORENJSKA"
HIS MASTIA'S VOlCr
RAZPRODAJA VIKTOR PLOŠČ
l bo kmalu zaključena, ker zaloga pohaja. POSLUŽITE SE PRILIKE
dokler je vam na razpolago in nabavite si po izredno nizki ceni slovenske Viktor plošče, dokler razprodaja ni preklicana.	, ,, ,
TA RAZPRODAJA
velja samo za Viktor plošče in za samo v tem oglasu navedene in označene plošče. Za plošče, ki niso navedene v tem oglasu, ta razprodajna cena ne velja. Razprodaja je v veljavi samo do preklica.
SEZNAM PLOŠČ, KI SO NA RAZPRODAJI:
V-23000—"Hruškovo drevo", štajeriš
"Stari pečlar", valček, igra na harmoniko Ahačič V-23005—"Na velikonočno nedeljo", prvi in drugi del, pevci
\Adrije", z orkestrom. V-23007—"Empajris", "Samo da bo likof", Hojer Trijo in Adrija. V-23008—'"Pod dvojnim orlom", krasni marš,;
"Dunaj ostane Dunaj", citre in -Trio. V-23010—"Dva Gorenjska slavčka"
"Spomin na Bled", ženski duet, spremljevanje klavirja V-23012—"To je nemogoče", dvokoračen ples
"Tajna ljubezen", lep valček, oba komada igrana po -orkestru V-23014—"Po gorah je ivje"
"Megla v jezeru", .poje moški kvartet Jadran V-23015—"Flahauer štajeriš"
"Prav vesela polja", igra Ilbrigov trio na citre V-23018—'"Krasna Marička", šotiš
"V divni dolini", igra znamenit I.andler Orkester V-23020—'"Ples v skednju", prvi in drugi del. Pri obeli komadih
sodelujeta pevci Adrije in lloyer Trio V-23025—'"Po jezeru — bliz' Triglava", narodna pesem
"Oh, oh ura že bije. . ." narodna pesem, poje Mirko Je-lačin
V-23026—"Jurij Benko vzemi Lenko", lepa pesem,
"Pobič sem star še le 18 let", pesem, poje Mirko Jelačin V-23027—"Pa kaj to more biti. . ." narodna pesem,
"Mene pa ^lavca boli. . .", pesem, poje Mirko Jelačin. V-23028—"Mlinar", narodna pesem,
"Vsi so prihajali", pesem, poje Mirko Jelačin. V-8033t—"Zgubljena pesem", krasna po-llca,
"Jolietska slovenska polka", igra Dajčmanov orkester.
NAROČEVALCI PLOŠČ POZOR! Ker bodo nekatere plošče, ki so navedene v seznamu prej ali slej pošle, zato je dobro, da, bi rjaročevalci plošč, navedli kakp drugo številko plošče pri naročilu, za slučaj, da bi nam katera izmed omh, ki jih naroča med tem poSla. S tem nam naročevalci prihranijo čas in pisanje, ker drugače jih moramo obveščati nazaj. Seveda na razpolago pa so samo plošče navedene v tem seznamu.
Pokažite ta oglas tudi Vašim prijateljem in soesdom, da si še oni naroče plošče, za to ni/ko ceno v tej razprodaji.
KATERAKOLI
v leni oglasu navedena Viktor plošča starte tekom te razprodaje samo
49 centov
1'ri naročilu samo eno ali dveh plošč, priložite za vsako ploščo S centov zrl poštninp.
Kdor pa naroči
tel vom te razprodaje katerekoli navedene tri plošče iz navedenega seznama v tem oglasu dobi	t
3 PLOŠČE ZA 99c
Pri naročilu teh plošč skupaj plačamo poštnino mi.
KER
tako radikalnega znižanja cen slovenskim ploščam še nikdar ni bilo, je v vašem interesu, da vaše naročilo takoj pošljete, dokler so plošče na roki in dokler ni razprodaja preklicana. Stranke naj naroČilom priložijo potreben znesek. Po C. O. D. naročil v tej razprodaji ne bomo pošiljali, ker pri pošiljanju po C. O. D. so preveliki stroški.
Pomnite, da ta razprodaja j« v veljavi samo do preklica in za samo v tem oglasu navedene plošče in nobene druge.
POŽURITE SE IN OKORISTITE SE S TO RAZPRODAJO.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,
Chicago, Illinois.
ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljajo gorenjska mesta, trg« in vasi, pestra polja in
livade in divne gorenjske gore in planine.
A KO SO BILI GORENJCI PONOSNI
na svojo lepo Gorenjsko dosedaj, bodo odsedaj ie bolj, ko jim bo ta lepa knjiga oživela sladke spomine na svoje prelepe domovinak« kraje.
Knjiga je krasno delo in vsebuje skupno nad 350 strani, kraBno fif ama £<9 **
ilustrirana s pokrajinskimi slikami prelepe Gorenjske. —	wWMWp
NAROČA SE OD:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Naročite jo, dokler v zalogi!
DRUŠTVO SV. JER0NIMA
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta, v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem 'prostoru
Za rtadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor:
MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik.
iniuiiniiDuiiMiiiHtEuiiiuuHicjiiiitiiiiuujituiiiiiiiiuiuiuiimitiiuijiiuiuaui
Iz mojegi potovanja po Jugoslaviji
A. Grdina in dr. Fr. Trdan
Širite "Amer. Slovenca"!
Cesta se v daljših in krajših serpentinah vspenja više in više: našim očem se umika Vrhnika, Sv. Trojica, Betajnovo—• slednjič vidimo samo še nad nami nebo, okrog nas pa zeleni gozd.
Drevje je snivalo v tihem molku poletnega popoldneva. Dobrodejna vlažnost dopoldanskega dežja se je širila vsenaokrog. Tisoči biserov, krasni kakor solze božje ljubezni, so se iskrili po osveženem zelenju jelk in smrek in po nizki travi, od suše zarjaveli. Tu pa tam se je oglasil veseli ščinkovec, sicer pa je bilo vse tiho naokrog.
Kdo ne bi zasanjal v taki z vonjavo zapeljivi okolici?
"Po cesti, po kateri se vozimo, so v pradavnih časih nesli ladjo iz Vrhnike v Trst."
"Kdo neki?" . "Argonavti."
"Ali se šalite?"
"Če pa celo stare bukve o tem poročajo!"
"Potem bo pa res! Zato pa kar z resnico na dan!"
V	Tesaliji na Grškem je živel kraljevič Jazon. Ko je slišal, da imajo v Kolhidi, deželi
| ob Črnem morju, zlato runo, je dal zgraditi ladjo Argo, na kateri se je z več enako mislečimi tovariši odpeljal v bajno deželo. Na povratku v svojo domovino pa so Argonavti zašli v Donavo. Ko so pluli naprej, so pripluli v Savo in po Savi navzgor v Ljubljanico in tako so končno dospeli do Vrhnike. Ker jim je pa tu vode zmanjkalo, so svojo ladjo Argo zadeli na ramena in jo prenesli čez Kras v morje, koder so se potem srečno vrnili domov.
To je pripovedka, ima pa v sebi tudi zgodovinsko jedro: priča namreč, da so bili naši kraji že v davnih časih znani in zaradi ugodnih zemljepisnih razmer in plovnih rek tudi mnogo obiskani. Vrhniški občinski grb kaže še danes ladjo Argo.
Se bolj zanimivo kot ta pripovedka pa je tole zgodovinsko dejstvo: Za vlade cesarja Karla VI. (1711-1740) je bil med Trstom in med našimi deželami tako živahen promet, da so nameravali med Vrhniko in Trstom napraviti kanal in tako Ljubljanico zvezati z morjem. Šele ko so pobliže spoznali prirodne lastnosti kraških tal, so opustili to misel.
"Škoda tako lepega načrta! Da ni padel v globoke kraške jame, bi se danes iz New Yor-ka pripeljali prav v osrčje Slovenije!"
"Kar ni, se lahko š6 zgodi!" je šaljivo pristavil šofer in avto tako pognal, da smo vozili po širokem in ravnem logaškem drevoredu z brzino 90 km. Dosegli smo rekordno hitrost; prej ne pozneje nisem o-pazil na števu te za slov. ceste izredno visoke številke. V sve-sti si zmage smo po Logatcu do "Jurjevca" tako ponosno stopali, da smo vzbujali splošno pozornost.
Logatec je danes važna železniška postaja in krati središče okrožnih uradov, za Rimljanov pa je bila tu znamenita vojaška postojanka. Na tisto sivo davnino še sedaj spominja itako zvani Ajdovski zid, ki ži-}Vi med ljudstvom od roda do
roda, i '
V	starih časih, ko vojaška veda še ni poznala tako rafini-
jranih, vse uničujočih sredstev j kakor,4.andanes» je bilo močno jzidovje najboljša obramba j proti sovražnim napadom. S
I trdnim zidom pa stari narodi niso krili le svojih trdnjav in nfestjtemveČ nSiilii zaigrali tšdi cele doline na velike raz-
dalje. Tako je bil tudi Ajdovski zid okrog 10 1cm dolg, 2 m debel in eno nadstropje visok. Imel je zadrževati sovražnika, če bi prodiral po cesti čez Vrhniko na Logatec in Ilrušico proti Trstu ali Ogleju.
Južno od Logatca je trg Planina, znan kot izhodišče za obisk mnogih podzemljskih jam in votlin. Blizu je sloveča Malograjska ali Planinska jama, iz katere priteka Unica. Nad njenim izvirom so razvaline Malega gradu, v katerem je včasih zboroval kranjski deželni zbor.
"Pa se Vas polašča neka o težnost, Mr. Grdina?" vzdra-mim svojega dragega, prijatelja, ki je hipoma postal zamišljen in ni spregovoril nobene besede
"Da, otožnost, a hkrati tudi nekak nedopovedljivi gnev! Poglejte, kako stoje na naši slovenski zemlji laški pritlikovci. V Krpanovem žepu bi se vsi trije skrili, pa vam stopajo kakor petelin lia domačem gnoju!"
In tedaj je vzkipela vroča slovenska kri in govoril je, kar mu je velevalo njegovo domoljubno srce.
Precej onstran mostu pod Planino stoji namreč laška obmejna straža, ki je nastanjena v Windischgratzovem gradu. Prva leta po vojni je celo Planina ječala v laških sponah, razmejitvena komisija pa jo je po 1. 1922 prisodila Jugoslaviji, dočim je Windischgratzov grad ostal v Italiji. Državna meja med Jugoslavijo in Italijo poteka po severov^nodnih pobočjih Javornika in Snežnika tja doli do Kastva in Sušaka. Zato opažamo na celi poti do Starega trga razna obmejna. znamenja, ki nas z gne vom v srcu spominjajo na našega grabežljivega soseda. In ko smo tja do Rakeka gledali našo drago zemljo, v tuje okove okovano, se nam je ponovno krčilo srre, govorica je utihnila in obrazi so bili bledi.
Strah, nemir in toga dušo mi navdaja, krči se mi srce, sape dih zastaja-Z Bogom, bratje, z Rogom, sestrice ljubljene! Tudi vi iz dalje spomnite se mene!
Šele ko smo pri vozil i na zadnji ovinek onstran Rakeka, so se obrazi iznova razjasnili. Pa kako bi se ne!
Kamor se oko ozre, nov svet se nam odpre.
Pred nami široka jezerska kotlina, ob robu kakor v vencu nanizane lične vasi, v ozadju visoko gorovje—divna slika (za prijatelja prirode! Po sredi jezerske planjave pa se v velikih vijugah Vije glavni jezerski potok Stržen. Kako krasen mora biti pogled, ka« , dar pokriva to obsežno ravan j do 7 m globoko jezero.
(Dalje prih.)
DR. ALLAN J. HRUBY
Specialist za pljučne in srčne bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave.
Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sred, ob sredah 9 do II dop.; ob sobotah 1 do 4 pod.
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe za tu in sta-J ri kraj, dolžna pisma, affidavite, < i oporoke, posredovanje za dobavo J j potnih listov in druga notarska J j dela izdeluje točno in zanesljivo <
John Jerich
SLOVENSKI NOTAR
| 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. J