informativni glasilo ravenskih železarjev
I RAVNE I	m	<	*
Leto XXXIII	Ravne	na	Koroškem,	april	1996	Št.	4
Vzajemen
razvoj
posameznika in podjetja
Sanacija Slovenskih železarn traja že od leta 1992. Finančni del poteka v sodelovanju z državo (le-ta je v različnih oblikah za reševanje SZ doslej dala 180 milijonov mark), tehnično-tehnološkega, tržno-poslovnc-ga in kadrovskega pa vodi uprava koncema.	Predsednik	Uprave
SŽ mag. Alojz Vrečko je nedavno za magazin Mariborčan o rezultatih	sanacije	povedal:
“Ocenjujem, da smo zastavljene cilje dosegli:	zaprli smo vse
zastarele obrate za proizvodnjo navadnega železa (stara jeklarna in žična valjarna na Jesenicah, stara valjarna in plavž ter aglomeracija v Štorah). Z opravljenimi in še z nekaterimi nedokončanimi	naložbami	smo se
povsem usmerili k proizvodnji in predelavi visokokakovostnih jekel v višjih cenovnih razredih. Ob polovico manjši proizvodnji, izraženi v tonah, in ob bistveno manjšem številu zaposlenih nam absolutna vrednost prodaje nenehno narašča. Pravzaprav bi sc glede na doseženo stopnjo tehnično-tehnološkega prestrukturiranja iz	železarn	upravičeno
lahko preimenovali v Slovenske jeklarne.”
Da je uspešnost podjetja odvisna od več dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši organizacija, tehnologija in kadri, je znana resnica. V bližnji preteklosti smo tudi na Ravnah veliko energije porabili za postavitev novih organizacijskih struktur, ugotavljanje potrebnih naložb v proizvodnjo (in njihovo delno uvedbo), na kadrovskem področju pa je sanacija pomenila predvsem določanje presežnih delavcev.
Mnogi strokovnjaki zatijujejo, da 1 so za uspeh podjetja ključni zaposleni. Zato ne preseneča, da so zmeraj v središču pozornosti strokovne javnosti. Ena od tem na letošnjem srečanju slovenskih sociologov je npr. tudi Spremembe v zaposlovanju - strategije delodajalcev in ukrepi politike zaposlovanja. Skušali bodo odgovoriti na več vprašanj, med drugim tudi na naslednja: Kakšen je trg delovne sile pri nas? Kakšno kadrovsko politiko vodijo naši delodajalci? Kakšne strategije se pojavljajo v podjetjih pri iskanju in zaposlovanju delavcev ter pri načrtovanju delovnih karier?
Za ravensko železarno je v preteklosti veljalo, da je imela na nekaterih področjih kadrovske funkcije posnemanja vredne sisteme; omenimo npr. le strokovni razvoj, nagrajevanje in inovacije. Potem pa, kot da je skrb za kadre pojenjala.
Vendar se spoznanje, da brez motiviranih, usposobljenih in predanih sodelavcev ne gre, zopet uveljavlja. Tako npr. v Metalu med drugim navezujejo stike z morebitnimi bodočimi strokovnjaki (sodelovanje, skupaj s STO, na srečanju Kluba koroških študentov s predstavniki koroškega gospodarstva), krožka za izboljšanje kakovosti pripravljata izobraževalne
, v ,|»
programe, lotili pa so se še projekta o načrtovanju in vodenju delovnih karier višje in visokošolskega kadra. To je zahteven in dolgoleten proces, ki vsebuje več aktivnosti: od seznanjanja delavcev z možnostmi razvoja na delovnih področjih, ocenjevanja uspešnosti delavcev, izobraževanja, do spoznavanja sposobnosti, ciljev in interesov posameznika, da bi strokovna služba laže usklajevala dela v podjetju itd.
Skrb za osebni razvoj je namreč odgovornost vsakega zaposlenega in tudi odgovornost podjetja, koristi pa prinaša obema.
ENERGETIKA RAVNE, d. o. o.
Z zunanjimi prihodki lajšati breme stroškov za energijo
Dejavnost	Energetike je pomembna	za	vse družbe
Železarne Ravne. Potem, ko je že bil sklenjen zaključni račun za leto 1995, smo se o njenem poslovanju in delu pogovarjali z direktoijem dipl. inž. Francem Rusom. M Kako je vaša družba poslovala v letu 1995?
V poslovnem delu smo imeli okoli 40 mio SIT izgube, v skupnem delu pa smo pri realizaciji 770 mio SIT letnega prihodka dosegli pozitivno ničlo. Naše delo je bilo uspešno, saj smo z lastnim kadrom skrbeli za dobro vzdrževanje vseh energetskih naprav, tako da je bila oskrba porabnikov z energenti nemotena in	kakovostna.	Da smo	to dosegli, so bili	potrebni nekateri
investicijski posegi. Na enem od kotlov v kotlarni smo zamenjali ekranske cevi,	pripravili	pa smo tudi študijo	o optimalnem
izkoriščanju toplote. Letos bomo vgradili novo merilno-regulacijsko opremo, s pomočjo katere bomo povečali izkoristek kotlov in zmanjšali specifično porabo zemeljskega plina za proizvedeno toploto. Sredstva za to investicijo smo dobili od ministrstva za gospodarske dejavnosti.
M Precej	sredstev	ste vložili tudi v	proizvodnjo
stisnjenega zraka.
Na oddelku tehničnih plinov smo kupili dva nova kompresoija z zmogljivostjo 43,5 m3/min. Z njima smo nadomestili poškodovani kompresor firme Jager. V nova kompresorja smo dodatno vgradili toplotni izmenjevalec za izkoriščanje odpadne toplote z močjo 135 kW. Z odpadno toploto zdaj ogrevamo sanitarno toplo vodo za Železarno Ravne. Izkoristek teh dveh kompresoijev je izjemno dober, saj je specifična poraba 0,11 kW/m3, pri starem pa je bila 0,14 kW/m3.
m V vaših rokah je tudi oskrba s pitno vodo na območju železarne. Kakšno vodo pijemo?
Kakor je znano, imamo v železarni lastno pitno vodo, vendar so bile v zadnjem času zmogljivosti premajhne, zato smo uporabljali tudi vodo iz krajevnega vodovoda. Lani smo - po temeljiti analizi - vgradili dve črpalki v vodnjaku 2. Na vzhodnem delu železarne smo zamenjali cevovod in s tem zmanjšali izgubo pitne vode. Oboje je pripomoglo, da smo se lahko v železarni odklopili od komunalnega vodovoda. To je za železarske družbe dobro, saj je naša voda cenejša.
K Kako Energetiki gospodarite s plini?
Na oddelku Plinasta ih tekoča goriva (PTG) smo lani ukinili uporabo mazuta in začeli s predelavo vseh naprav na uporabo
kurilnega olja kot nadomestnega goriva v kotlarni - ob zemeljskem plinu.
S Petrolom Trgovino smo se dogovorili	za	oddajo	naših	dveh
1000 m3 rezervoaijev pod pogojem,	da	Petrol	za	naše
potrebe skladišči 300 ton kurilnega olja za izredne razmere. Sicer porabo kurilnega olja normalno plačujemo, najemnina za dva rezervoarja	pa znaša	500	litrov
kurilnega olja na dan.
S Petrolom Trgovino smo podpisali tudi	pogodbo	o najemu
naših dveh rezervoaijev za tekoči naftni plin. Za najem dobimo po 450 do 470 kg butan-propana dnevno. Ker potrebujemo na Ravnah okrog 10 ton tega plina na mesec, dobimo pa ga 16 do 20 ton, lahko odvečni plin dodajamo v sistem zemeljskega plina in s tem znižujemo konico.
Vse leto uravnavamo porabo zemeljskega plina s pomočjo kurilnega olja ali tekočega naftnega plina, da tako dosežemo kar najnižjo ceno zemeljskega plina. S Petrolom se dogovarjamo, da bi nam dobavljal še več tekočega naftnega plina, če je cenejši od zemeljskega plina.
M Energetiki ste pred leti začeli s čiščenjem odpadnih emulzij. Boste tovrstno predelavo odpadkov ohranili?
Kot lahko vidite iz mesečnih poročil, objavljenih v Informativnem fužinaiju, s čiščenjem odpadnih olj in emulzij v Energetiki nadaljujemo, čeprav smo tovrstne usluge zaradi gonje zelenih lani precej zmanjšali. Letos pa bomo dobili dodatna pooblastila ustreznih državnih organov in to dejavnost znova povečali. Bolj prav je namreč, da take odpadke kontrolirano predelujemo, kot da jih tisti, ki jih proizvedejo, nekontrolirano odlagajo kjerkoli v naravi.
" Kako deluje oddelek Elektroenergetika ?
Lani smo zaradi varnosti obratovanja velikih agregatov kupili dizelski agregat z močjo 700 kW. Opremili smo ga tako, da smo ga sinhronizirali na omrežje ter omogočili proizvodnjo električne energije v času, ko je cena elektrike najvišja - ob električnih
konicah. Zagotavljamo pa tudi obratovanje v primeru, če zmanjka elektrike v javnem omrežju.
m Energetiku je družba, v kateri je bilo nekdaj zbranega veliko znanja.	Tudi danes sc to	ni
spremenilo, medtem ko so nekatere stroke, npr. na področju vzdrževanja, popolnoma razbite. Kako se to kaže pri vašem delu?
Sposobni smo	izdelovati	različne
analize in študije,	projekte	za nove
gradnje ter za	rekonstrukcijo in
predelavo agregatov, po lastni dokumentaciji izdelujemo gorilniško opremo in še marsikaj. Znanje tudi prodajamo. Lani smo npr. uvedli vodenje konice v MG Ruše in s tem zaslužili 72.(XX) DEM. Izdelali smo analizo obratovanja in rabe energije v štorski železarni ter	pripravili	program
za vodenje konice tudi za štorski obrat Metala. Uvedli ga bomo ob koncu polletja. Po analizi bo Štoram prinesel 220.000 DEM prihranka na leto, tako da se bo investicija izplačala že v 3,6 meseca.
Vodenje konice pripravljamo tudi na Jesenicah.
Lani smo zunaj Železarne Ravne zaslužili nad 100 mio SIT, za toplotno energijo, prodano Komunalnemu podjetju Prevalje, smo dobili še 128 mio SIT. Skupno smo zunaj železarne ustvarili 30 odst. prihodka.
* Kakšen bo razvoj Energetike v prihodnje?
Lani smo v naši družbi ustanovili razvojni oddelek. V njem izdelujemo študije tako za potrebe Energetike kot širše okolice. Pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti smo se prijavljali na razne razpise in po tej poti pridobili skoraj 9 mio SIT nepovratnih sredstev. Večje študije so: Optimizacija toplotne oskrbe Raven, soproizvodnja električne energije in toplote v Energetiki, energetski pregledi družb na območju Železarne Ravne. Pripravljamo vse potrebno za primer, ko bo svet občine Ravne-Prevalje razpisal koncesijo za oskrbo s toplotno energijo in s plinom v občini.
4r Kakšne poslovne in proizvodne načrte ste si v Energetiki zastavili za letos?
Skupščina družbe je določila, da smemo obračunati le polovično amortizacijo. Kljub temu bodo potrebne določene naložbe, da bomo zagotovili nemoteno dobavo energentov v Železarni Ravne. Potrebujemo še dva kompresorja za zrak in nadzorni sistem; tako bomo stisnjeni zrak proizvajali z nižjimi stroški.
V kotlarni moramo zamenjati ekranske cevi na kotlu št. 3 z močjo 29 MW - to je zahteva državnega inšpektoija parnih kotlov.
V oddelku PTG moramo na zahtevo inšpekcije urediti vse ploščadi z oljnimi lovilci. To je pogoj, da bomo lahko še naprej delali z odpadnimi olji in emulzijami.
Znotraj železarne moramo zamenjati nekatere cevovode za centralno ogrevanje, ker so dotrajani ali premalo dimenzionirani, zaradi tega imamo težave z dovodom toplote do oddaljenih
porabnikov. Zgradili bomo vod za nafto do črpališča - dizelskega agregata, tako da bomo omogočili napajanje neposredno iz skladišča nafte. Dokončali bomo ureditev postaje za kurilno olje - vgraditi moramo še števce za prevzem in oddajo kurilnega olja za potrebe Petrola Trgovine.
•;•••• ■
Investicija v kotel bo veljala okoli 10 mio SIT. Letos bo treba opraviti generalni remont in pregled mešalne postaje za zemeljski in tekoči naftni plin. Delo bo potekalo pod nadzorom inozemske institucije, vgradili bomo tudi nadomestne dele iz uvoza.
V Razvoju energetike bodo letos končali projekt za kotlarno in študijo o soproizvodnji elektrike. Začeli se bomo pripravljati za nakup opreme v kotlarni. Z GP Radlje smo sklenili pogodbo za napeljavo centralnega ogrevanja v prizidku OŠ Prežihovega Voranca v vrednosti 18 mio SIT, z obrambnim ministrstvom pa smo sklenili pogodbo za delo, vredno 6 mio SIT.
Računamo, da bomo tudi letos zunaj železarne ustvarili okoli 30 odstotkov prihodka.
Gospod direktor, hvala za izčrpne informacije.
Mojca Potočnik
Z^o - EKOINŽENIRING, d. o. o.
RAZVOJNA VNEMA NE POPUŠČA
Družba Eko - Ekoinženiring se ubada z enakimi težavami kot druge zasebne družbe, ki so nastale iz Železarne Ravne - povzroča jih neredno plačevanje njihovih storitev. Vendar pa se ta družba od večine drugih tudi razlikuje, in sicer po tem, da daje velik poudarek razvojni dejavnosti, ki so jo nekatere kadrovsko in strokovno osiromašene sestrske družbe potisnile na stranski tir.
Ekološki inženiring
V skladu z imenom družbe dajejo v Ekoinženiringu velik poudarek dejavnosti v zvezi z varstvom okolja. Sodelujejo pri predelavi (cepljenju) odpadnih olj in emulzij (postopek so strokovnjaki te družbe, tedaj zaposleni v kemijskem laboratoriju, tudi razvili), pred kratkim pa so Metalu in drugim družbam Železarne Ravne predložili projekt solidifikacijE in stabilizacijE posebnih odpadkov, ki nastajajo pri njihovi proizvodnji in vsebujejo nevarne snovi. Pričakujejo, da bodo dobili naročila za izvedbo tega projekta, saj bo proizvajalcem omogočil varnejše in ustreznejše odlaganje odpadkov. Tako se bodo lahko pravočasno pripravili na nove uredbe o odlagališčih, ki jih pripravlja ministrstvo za okolje in prostor. Po novem b(5 treba marsikateri odpadek predelati, preden bo smel na odlagališče. V Ekoinženiringu računajo, da bodo za uresničitev tega projekta dobili tudi pomoč ministrstva.
Palomi so dali ponudbo za čiščenje odpadnih vod. Izdelali so tehnologijo in s skupino drugih strokovnjakov - elektrikarjev, gradbenikov in strojnikov - pripravili ponudbo za postavitev čistilne naprave na Meži pri Tovarni lepenke Prevalje. Tovarna že leta onesnažuje Mežo s svojimi odplakami in že dolgo napoveduje rešitev tega problema, žal pa pravega interesa za to njeno vodstvo ne pokaže.
Skupaj z energetiki iščejo tudi rešitev za . Tovarno pohištva Prevalje, ki z dimnimi plini onesnažuje ozračje, za Pralnico Ravne pa so pripravili projekt čiščenja odpadnih vod.
Industrijska kozmetika
Zaposleni v proizvodnih obratih Slovenskih železarn na Ravnah že poznajo kozmetična izdelka Ekoinženiringa -pasto in gel za čiščenje rok PECa in PECa g£l.
Izdelka sc odlikujeta po tem, da sta sprejemljiva za okolje, saj ne vsebujeta fosfatov, za uporabo pa sta primerna, ker vsebujeta glicerol za nego kože in biološko razgradljive elemente. Za uporabo ju priporoča tudi Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki je opravil ustrezne analize in ugotovil njuno neoporečnost.
Pred kratkim je Ekoinženiring poslal zavodu v analizo GlEkomo, zaščitno kremo za roke, razvil pa je še tekoče milo za čiščenje rok in univerzalno čistilno sredstvo SanitEko.
Za industrijsko uporabo so v laboratoriju družbe začeli izdelovati TEZilno pasto - sredstvo za lajšanje mehanske obdelave trdih kvalitet jekla, za rezanje navojev, odrezavanje, vrtanje ali brušenje. Pripravili pa so tudi ponudbo za UZ GEL - gel za ultrazvočne preiskave. S temi in drugimi izdelki, ki so jih že ali še bodo razvili, sc Ekoinženiring iz storitvenega preusmerja v proizvodno podjetje.
Mojca Potočnik
DE PROFUNDIS JE DOBRO GOSPODARIL
V letu 1995 je TGP De profundis upravljalo z vsemi gostinsko-turističnimi objekti, ki jih je prevzelo od Družbenega standarda Železarne Ravne, le DTK je že prej prešel v občinske in deloma v državne roke.
Družba je poslovala uspešno - tako v poslovnem kot v skupnem delu, saj je ustvarila 14,9 mio SIT čistega dobička. V primerjavi z letom 1994 so se povečali prihodki iz dejavnosti, zmanjšali pa so se stroški in notranje rezerve.
Kot je dejala direktorica dipl. oec. Sonja Smolar, je poslovanje potekalo normalno, vsi so se trudili dosegati kar najboljše rezultate. Sc posebej dobro je posloval hotel Korotan v Portorožu, kjer so bile zmogljivosti vso sezono, od 1. maja do 30. septembra, v celoti zasedene.
Na kompleksu Rimski vrelce - Ivarčko je bilo poslovanje slabše, in to zaradi manjkajočih infrastrukturnih pogojev v kraju in okolici. Kraj in dolina ne dihata s turizmom tako kot Portorož. Poleti in jeseni je bilo precej penzionskih gostov, drugače pa so tu prevladovali prehodni gostje in obiskovalci. V hotel so prihajale različne skupine, predvsem ob koncih tedna so bile gostinske zmogljivosti ponavadi polno zasedene. V hotelu se je zvrstilo več seminarjev, gostili so šolo v naravi iz Hrvaške, medtem ko se domače šole za tovrstne storitve niso zanimale.
Jedilnice v železarni so poslovale zadovoljivo. Vodstvo in osebje se je trudilo, da bi ohranjalo kakovost priprave malic in da bi bili porabniki zadovoljni. Težave pa so bile zaradi nerednega plačevanja.
v svojem zadnjem poslovnem majem
Poslovni rezultat smučišča Ošven bo gotovo letos boljši od lanskega, saj je bila letošnja zima bistveno bolj radodarna s snegom. V kolektivu so naredili vse, da bi privabili kar največ smučarjev in turistov, opazili pa so, da so domačini že v manjšini, saj je tudi kupna moč na našem območju slabša.
Obiskovalci so si lahko na urejenem drsališču na Ivar-čkem privoščili dnevno ali nočno drsanje, in na smučišču Rimski vrelce nočno smuko. Na Ivarčko je vabil ledeni iglu, zanimiva je bila ponudba jedil in napitkov.
Turistična agencija De profundis je prodajala lastne aranžmaje in posredovala ponudbe drugih agencij, s katerimi je imela sklenjene pogodbe, prodajala je tudi letalske karte.
letu je družba Dc profundis
S pozitivnim poslovanjem dokazala, da je dober gospodar. S 1. vati, ker bodo Slovenske železarne
1996 bo predvidoma nehala poslo-njcno premoženje razprodale ali oddale v najem.
Mojca Potočnik
OSKRBA Z ENERGIJO
V FEBRUARJU 1996
Dobava primarnih energentov je bila v februarju v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Da ne bi prekoračili porabe zemeljskega plina glede na mesečni plan odjema pri dobavitelju GEOPLIN Ljubljana, smo uporabili kot dodatno gorivo propan-butan. V ta namen smo porabili 35.510 kq PB.
Tabela prikazuje odstopanja porab zemeljskega plina kljub dodatni porabi PB.
DRUŽBA	PLAN PORABE (Siti3)	PORABA (Sm3)	INDEKS %
SZ-METAL	2.373.070	2.323.163	97,9
SZ-JEKLOLIVARNA	149.640	133.329	89,1
SZ-STROJI IN TEH. OPR.	44.370	51.575	116,2
ENERGETIKA	1.805.830	1.902.523	105,4
SKUPAJ	4.372.910	4.410.590	100,9
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo v februarju zbrali od družb železarne	7,4 m3 in	od zunanjih dobaviteljev	7,2 m3	ali
skupaj 14,6 m3 odpadnega olja, za sežig pa smo zbrali 12.800 kg, in sicer: 3.800 kg od družb železarne ter 4.500 kg s cepljenjem emulzije.
Za normalno	obratovanje	in	oskrbo porabnikov	z	energenti	pa
smo opravili preventivne periodične preglede in vzdrževalna dela na energetskih napravah in omrežju.
Zaradi višjih zunanjih temperatur smo v Železarni Ravne na omrežju sanitarne tople vode nastavili izlivne pretoke vode na minimalne količine.
„ Zaradi varčevanja s toplotno energijo za ogrevanje prostorov je SŽ - Jeklolivarna	Ravne, d.	o.	o. dala naročilo	za	odklop treh
kaloriferjev v oddelku priprave peska, Šerpa Ravne,	d.	o. o. pa	za
odklop ogrevanja v regalnem skladišču. Navedene ogrevne naprave je odklopil oddelek PTV.
Na podlagi naročil smo opravili tudi več servisnih del na strojnih napravah in omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike.
OBNOVLJENA GLOBINSKA PEČ V KALILNICI
Podoben naslov smo lahko prebrali v 9. št. Informativnega fužinarja leta 1989. Tedaj je angleška firma Cooperheat obnovila dve kalilniški clektroglobin-ski peči. S pomočjo domačih vzdrževalcev je vgradila novo, lahko obzidavo, nove grelce in peč opremila z novo regulacijo temperature.
Lani ob koncu leta se je globinska peč št. 6 zaradi strojeloma ustavila. Obnovo je vodstvo Kalilnice naročilo pri domačih vzdrževalcih.
Medtem ko so si industrijski zidarji z lahkimi obzi-davami nabrali že precej izkušenj, elektrikarji grelcev tega tipa še niso sami vgrajevali. Vzdrževalci podjetja Eltes, d. o.
o.	so morali najprej izdelati posebno napravo za krivljenje žice, šele nato so lahko ustrezno oblikovano grelno žico montirali v peč. Delo so dobro opravili in obnovljena peč deluje enako kakor pred poškodbo.
To jc le eden izmed številnih primerov, ko vzdrževalci s svojo inovativnostjo -čeprav so zaradi razbitosti na manjše firme kadrovsko osiromašeni - rešujejo iz zadrege naročnika - proizvodne družbe Slovenskih železarn. Čeprav jim te tega niso vedno pripravljene priznati.
Inž. Ferdinand Kotnik
M. P.
Iz uvodnega nagovora ob odprtju razstave
ŠTORE: Od agrarnega zaselka do industrijskega kraja ŽELEZARSKI UTRINKI Z RAVEN NA KOROŠKEM
Železarna Štore je lani slavila 150-letnico svojega obstoja, na Ravnah pa smo proslavili 375-letnico začetka industrijskega železarstva v Mežiški dolini. Kljub temu, da sta železarni različnih starosti, sta imeli zadnjih 150 let nekaj skupnih potez v razvoju. Obe sta bili vse do druge svetovne vojne za naše razmere srednje veliki podjetji s po nekaj slo zaposlenimi. Ne samo naši železarni, ampak vse železarstvo na Slovenskem in tudi v takratni veliki avstrijski državi je bilo podvrženo tako imenovani drugi industrijski revoluciji. Sredi prejšnjega stoletja so še goreli plavži na lesno oglje, razne plamene in kupolne peči in različni kovaški ognji. Vse te naprave so v glavnem kurili z ogljem. Pudlovke so bile takrat še zelo modeme v srednji Evropi^ čeprav so jih Angleži uporabljali že sedemdeset let. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja so začeli uporabljati generatorski plin, koks, nekoliko pozneje pa je Bessemer izdelal svojo hruško, v kateri so začeli pridobivati jeklo s taljenjem. V sedemdesetih letih sledijo Siemeas-Martinove peči. Hitro se je uveljavljal parni stroj, proti koncu stoletja pa električna energija.
Ob tem silnem tehnično-tehnološkem razvoju so na avstrijsko železarstvo pritiskale močna konkurenca iz razvitejših dežel, redno se ponavljajoče gospodarske krize in večkrat neustrezna državna politika.
Zgodilo se je to, da so na prehodu iz 19. v 20. stoletje propadli številni železarski obrati na Slovenskem in tudi v širšem prostoru, med njimi obrati v Črni,
Mežici, Mislinji,	prevaljska	železarna, pa tudi	znamenita	livarna	na	Dvom pri
Žužemberku. Obdržale so se samo tri železarne na Slovenskem: Jesenice, Ravne in Štore. Štorska železarna se je ohranila zato, ker je sledila tehnološkemu razvoju in osvajala nove izdelke. Za to je bilo potrebno veliko denarja in	je	bila prisiljena najemati velika posojila.
Ravenska se je ' rešila s tem, da je leta 1881 uvedla martinovke in začela izdelovati plemenita jekla. Zadnja tri desetletja avstrijske države je bila na boljšem, ker se je vključila	v	oborožitveno industrijo.	Ža Štore	je
značilno, da so	se lastniki	vrstili	drug	za drugim,
ustanovili nekaj delniških družb in bili v težavah vse do leta 1945.	Ravenska železarna je bila	v lasti	ene
družine, to	je	grofov Thurnov, vse od	1807. pa	do
1927. leta, ko se je zlomilo njihovo lastništvo. Takrat je
kot delniška družba prešla v okvir nemškega koncema bratov Boehler, Thurni pa so obdržali le 10 odstotkov delnic. Čisto nov in silen razvoj se je začel v obeh podjetjih v novi Jugoslaviji po letu 1945, ki pa se je izčrpal sredi sedemdesetih let, ko je jugoslovansko gospodarstvo, posebej še železarstvo, zašlo v nerešljivo gospodarsko krizo, ki je ni mogla povsem odpraviti mlada slovenska država, čeprav se je usmerila v sodobno tržno gospodarjenje.
Težave lastnikov, gospodarske krize in vedno močnejšo tujo konkurenco so čutili naši slovenski ljudje, ki so bili zaposleni le kot proletarci, na lastni koži. Kajti življenje v 19. stoletju pa še v času med obema
vojnama je bilo izredno bedno predvsem zaradi nizkih plač. V obeh podjetjih so bili lastniki in uradniki vse do nastanka nove jugoslovanske države leta 1918 tujci nemškega rodu, ki so z vso zavzetostjo ponemčevali naše ljudi. Pritisk tujih gospodarjev se je čutil še med obema vojnama.
Po 2. svetovni vojni je zaposlene v obeh železarnah zajelo veliko upanje in z velildm zagonom so ustvarjali svoji podjetji, toda do pravega sproščenega razvoja zaradi znanih vzrokov ni moglo priti. Sedaj v svobodni Sloveniji, ko se preurejata lastništvo in proizvodna sestava gospodarstva, nas navdajata zmerno upanje in negotovost.
Alojz Krivograd, ravnatelj Koroškega muzeja Ravne
Ob lanski 150-letnici štorske železarne so v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravili razstavo Store: od agrarnega zaselka do industrijskega kraja. Gostujočo razstavo avtorice Iris Hertiš so v Likovnem salonu na ravenskem gradu odprli 22. marca in ji dodali Železarske utrinke z Raven na Koroškem kustosinje mag. Karle Oder iz Koroškega muzeja. Zanimiva razstava je bila na ogled do 12. aprila.
mentalisti in recitatorji. Na Rav-
Knah je proslavo	pripravilo
Iv p|	župnijsko	kulturno društvo v
ustanavljanju.
M. P.
2. 3. je gledališka skupina Mežica -Prevalje gostovala s komedijo Dragutina Dobričanina Skupno stanovanje v Št.
Primožu v Avstriji.
2. 3- so v Pliberku položili temeljni kamen za nov slovenski kulturni dom.
2. 3. je bila v športni dvorani na Ravnali sklepna prireditev 29. zborovskih srečanj Od Pliberka do Traberka.
Nastopilo je 20 koroških zborov z obeh strani državne meje.
Slavnostni govornik je bil podpredsednik ZKOS in član državnega sveta Danijel Božič.
8. 3. je bila v Šentanelu krstna izvedba igre Rudija Mlinarja Delo dobi. Pripravilo jo je KPD Šentanel in z njo gostovalo v drugih krajih.
9. 3. je bil v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah umetniški koncert Pihalnega kvinteta Slowind iz Ljubljane.
16. 3. je KUD Leše uprizorilo komedijo Jovana Sterija Popoviča Jara Meščanka v režiji Franca Gutmana. Gostovalo je tudi v drugih krajih.
Gledališka skupina DU Prevalje je obnovila svojo lansko predstavo Prisegam in z njo gostovala v več krajih Mežiške doline in zunaj nje.
17. 3. sta Krajevna skupnost in šola na Holmcu pripravili kulturno prireditev za dan žena.
22. 3. so v likovnem salonu na Ravnah cxlprli razstavo o zgodovini železarstva v Štorah in na Ravnah.
22.	3. sta na slavnostni
podelitvi priznanj športnikom občine Ravne-Prevalje plesala Lena in Matic Pavlinič, pel je Milan Pečovnik-Pidži.
24. 3. so bile po Mežiški dolini prireditve za materinski dan. V Cmi, Mežici in na Prevaljah so jih organizirali krščanski demokrati, sodelovali pa so mladinski zbor župnije	Prevalje pod vodstvom
Marjana	Berložnika, mladi instru-
KUD Lcše, Jara meščanka
priročnik za tiste, ki želijo
NOVE KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
Belehar, I.: Spet zavoj k bregu - ne, hvala : priročnik za smučaije. - Ljubljana Knjižna zadruga, 1995
Burger, M.:	Saj se	itak ne da nič narediti...
premagati ta	stavek.	- Ljubljana	: Embea, 1995
Curk, I.: Sto zgodb	arheoloških	spomenikov v Sloveniji.	-	Ljubljana	:	Prešernova
družba, Vrba, 1995
Čemoš, L: AutoCAD 3D modeliranje. - Nova Gorica : Maya, 1995 Gardner, H.: Razsežnost uma. - Ljubljana : Tangram, 1995 Gloster, P.: Kako deluje VVord for Windows. - Ljubljana : DZS, 1995 Grmič, V.: Moja misel. - Ljubljana : Unigraf, 1995
Ivanuša, A,: O osebnem računalniku. - Ljubljana	: Gospodarski	vestnik,	1995
Koch, S.: Dvojna življenja : vohuni in pisatelji v	sovjetski vojni	idej proti zahodu.
- Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995
Kožar, A.: Premagajmo stres in druge bolezni	z vajami avtogenega	treninga.	-
Ljubljana : Lunik, 1995
Kren, T.: Vrednote mladih. - Radovljica : Didakta, 1995
Lukas, E.S.:	Podobe smisla :	biblioterapevtske	modrosti.	-	Celje	:	Mohorieva
družba, 1995
Marušič, B.: Z zahodnega roba : o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja. -Nova Gorica : Branko, 1995
Meadovvs, G.: Mali antični leksikon. - Ljubljana : Založba Mihelač, 1995 Mohorič, T.: Uvod v podatkovne baze. - Ljubljana : BI-TIM, 1995 Novak, B.A.: Oblika, ljubezen jezika. - Maribor : Založba Obzorja, 1995 Parma, B. - E. Kokošinek : Šahovske kombinacije. - Maribor : Založba Obzorja 1995
Pokorn, D.: Soja osvaja svet : mala biblija za zdravo življenje. - Ljubljana : Forma 7, 1995
Predpisi o novinaijih in medijih. - ČZ Uradni list RS, 1996
Rauter-Kosič, B.: Življenje brez bolečin : priročnik za samostojno odpravljanje
bolečin. - Ljubljana . - Ljubljana : Amalietti, 1995
Sitar, S.: Z vozili skozi čas. - Ljubljana : Prešernova družba, Vrba, 1995
Schrvartz, A.: Ouattro Pro 6 za Windows. Hitri vodič. - Izola : Desk, 1995
Tough, A. : Obogatite si življenje. - Ljubljana : Andragoški center Republike
Slovenije, 1995
Veliki skladatelji. - Ljubljana : DZS, 1995
Vila, A.: Organizacija in organiziranje. - Kranj : Moderna organizacija, 1994 Wolff, I.: Sodobni evropski bonton. - Ljubljana : DZS, 1995
Izbor: Daija Molnar
ALPSKO SMUČANJE
Na Pokljuki so v začetku marca tekmovali v veleslalomu najmlajši smučarji in smučarke za pokal Maksimarket. Pomerilo se je okoli 350 cicibanov in cicibank, med njimi so bili nadvse uspešni tudi tekmovalci iz koroške regije. Med letniki 1987 je bil 2. Matej Zavolovšek, 9. Tadej Pečnik in 11. Luka Kacil (vsi Fužinar). Med letniki 1988 je pri fantih zmagal Ravenčan Tine Urnaut, pri deklicah pa je bila tretja Tjaša Potočnik. Med letniki 1989 je pri fantih osvojil 1. mesto Matic Karner iz Fužinaija, Alen Vidovič iz	Črne je bil	tretji,	Marko
Golob iz Mežice pa četrti. Med deklicami je bila Ravenčanka Maša Kacil peta.
Večina omenjenih smučarjev in smučark je v letošnji sezoni uspešno nastopala tudi na tekmah za SKI Open. Na zadnjih	dveh tekmah	pred	sklepno
prireditvijo, na Kobli in v Kranjski Gori, je Matevž	Zavolovšek obakrat	zmagal
med dečki	do 9 let, med	najboljših pet
smučarjev pa sta se uvrstila tudi Tadej Pečnik in Tine Urnaut. Med deklicami do 9 let je izstopala Tjaša Potočnik, v starejši skupini pa Vesna Vravnik.
Na tekmi za Zmajčkov pokal v Kranjski Gori, 16. marca, so se uvrstili: cicibani, letnik 1987: 2. Zavolovšek, 3. Pečnik, 12. Kacil; cicibani, letnik 1988: 1. Urnaut, 25. Kiselak; cicibanke, letnik 1988, 3. Potočnik, 6. Sklepič; cicibanke, letnik 1989:	2. Maša Kacil; cicibani,
letnik 1989: 1. Kamer, 2. Golob, 3. Vidovič.
Na veleslalomski tekmi za prvenstvo vzhodne regije Slovenije na Rogli je med cicibani zmagal smučar Fužinaija Vid Gjurin, tretji je bil Urban Zaže in peti Gašper Krajnc. Med deklicami je bila Nina Pisnik 8, 9. Jasna Rapnik in 10. Maja Kogelnik (vse Fužinar). Na petem državnem prvenstvu v veleslalomu za cicibane na Rogli, bil je 3. marca, je Vid Gijurin osvojil drugo, Urban Žažc pa sedmo mesto. Med dekleti je bila 19. Jasna Rapnik in 20. Maja Kogelnik. Na tekmi za pokal Gorenjke na Kobli, 9. marca, je Vid Gjurin osvojil 4. mesto.
Smučar Fužinatja Igor Zagernik je tudi v marcu uspešno nastopil na nekaterih FIS tekmah. Omenimo dva super veleslaloma v Mariboru, kjer je bil na prvem 30. in na drugem 13. Isto, 13. mesto je osvojil tudi na veleslalomu FIS na Soriški planini, medtem ko je bil na državnem članskem prvenstvu v veleslalomu na Kobli 15. Mateja Kraševec je v letošnji sezoni redkeje nastopala, nazadnje 29. marca v Mariboru, kjer se
je v veleslalomu za pokal Krke iz Novega mesta uvrstila na 13. mesto.
SMUČARSKI SKOKI
V Velenju je bila 6. marca tekma štajersko-koroške regije. Med dečki do 9 let je zmagal Mislinjčan Sebastjan Likar, sedmi je bil Ravenčan David Breznik. Med dečki do 11 let je 1. mesto osvojil Dejan Plevnik iz Mislinje, drugi je bil Andrej Zorman, šesti pa Tine Ferk (oba Fužinar). Deset dni pozneje je bila v Velenju še regijska tekma za dečke do 13 let. Zmagal je domačin Marko Perše, skakalci Fužinatja pa so se uvrstili: 4. Mitja Skrlovnik, 5. Andrej Zorman in 10. Rok Kac.
Na smučarskem skakalnem centru v Dobji vasi je bila tekma za regijsko prvenstvo v četrtek, 21. marca. Tudi tokrat je med dečki do 9 let slavil zmago Mislinjčan Likar, Ravenčan Breznik je bil osmi. Med dečki do 11 let je zmagal domačin Andrej Zorman, šesti pa je bil Tine Ferk.
ODBOJKA
O igrah in uvrstitivi odbojkarjev Fužinaija v končnici državnega prvenstva in v boju za uvrstitev v 1. A ligo bomo več pisali v prihodnji številki. V teh dneh sc namreč končuje liga šesterice oziroma končnica, iz katere se bodo štiri najboljša moštva uvrstila v višji rang tekmovanja.
Mladinska odbojkarska ekipa Fužinaija, ki jo vodi trener Damjan Pogorevčnik, je na polfinalnem turnirju za državno prvenstvo v Mariboru premagala ekipo Ljutomera in Maribora in se uvrstila v finale, med tri najboljše ekipe v državi.
KEGLJANJE
S turnirjem moških in ženskih ekip so 21. in 23. marca v Slovenj Gradcu obeležili 40. obletnico tamkajšnjega kegljaškega kluba. Med moškimi ekipami so zmagali	kegljači Fužinatja pred
Elektrarno Dravograd, Slovenj Gradcem in Korotanom s Prevalj. Med ženskimi ekipami so	bile najboljše kegljavke
domačega kluba Babnico pred Gorico, Šoštanjem in Trebnjim. Med posamezniki sta bila najboljša Ivo Mlakar (Fužinar) z 944 keglji ter Albin Kapel (Elektrarna), ki je podrl 933 kegljev. Pri ženskah se je odlikovala * domača tekmovalka Nada Zvikart s 447 keglji.
PLAVANJE
Na sprinterskem prvenstvu Slovenije v plavanju, 9. in 10. marca v. Ljubljani, so pet medalj	osvojili tudi Fužinarjevi
plavalci in plavalke. Med mladinci je Primož Abraham osvojil zlato odličje na 50 m hrbtno., Matjaž Čepelnik pa
bronasto na 50 m prsno. Med kadetinjami je Lidija Breznikar zmagala v disciplini 50 m prsno, poleg tega pa se je še trikrat uvrstila v finalne nastope. Nadvse uspešna je bila tudi Tanja Kumprej med deklicami, saj si je priplavala zlato odličje v prsnem slogu in srebrno v disciplini 100 m mešano. V finale sta se poleg naštetih uvrstili še Anja Srebotnik in Tanja Merzdovnik v kategoriji mladink.
GIMNASTIKA
Na državnem prvenstvu v akrobatiki, bilo je 9. marca v Ljubljani, so mlajše deklice Partizana Ravne dosegle izjemno odmeven uspeh. Pod vodstvom mentorice profesorice Maje Marin so osvojile naslov ekipnih državnih prvakinj v C programu gimnastike. V šestčlanski ekipi so nastopile naslednje tekmovalke, ki so se med posameznicami uvrstile: na 2. mesto Sara Lipovnik, 3. Jasna Rapnik, 4. Katja Dobnik-Planinc, 5. Barbara Rapnik, 7. Neža Potočnik in 12. Valerija Kralj. Samo v konkurenci posamezno sta nastopili Jana Krebl, ki je bila 16., in Zvonka Božič, ki je osvojila 23. mesto.
PODELILI PRIZNANJA ŠPORTNIKOM OBČINE RAVNE-PREVAUE
V hotelu Rimski vrelec so 22. marca svečano podelili priznanja najboljšim športnikom občine Ravne-Prevalje za leto 1995. Priznanja so prejeli: atleta KAK Ravne Janez Štern in Mojca Lcitinger ter nogometaši MAG Korotana. Poleg najboljših športnikov v letu 1995, ki jih je izbrala posebna komisija pri Športni zvezi, so bili deležni posebnih priznanj še kategorizirani športniki občine. Tako so priznanja dobili športniki državnega razreda: atleti Janez Štern, Luka Lcitinger, Uroš Vrhovnik in Marko Kobovc, alpska smučarja Igor Zagernik in Mateja Kraševec, nordijski kombinatorce Erik Pečnik, lokostrelce Samo Šteharnik ter športniki mladinskega razreda; atleti Mojca Lcitinger, Pavel Pori, Gorazd Podržavnik, Peter Rapac, Andrej Repanšck in Veronika Zupanc, odbojkarja David Slatinšck in Bogdan Kotnik, plavalca Primož Abraham in Matjaž Čepelnik ter triatlonce Matija Medvešek. Priznanja sta športnikom podelila župan občine Maks Večko ter predsednik Športne zveze Jože Šater.
Ivo Mlakar
KADROVSKA GIBANJA
ZAHVRie
Konec februaija je bilo v ravenskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4199 delavcev. V primerjavi z januarjem 1996 se je njihovo število zmanjšalo za 16. V treh največjih zasebnih podjetjih, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je februaija delalo 268 ljudi.
DRUŽBA
METAL
RAVNE
ŠTORE
ST. ZAPOSLENIH 1811
1168
643
JEKLOLIVARNA	394
STROJI IN	
TEHNOLOŠKA OPREMA	1114
NOŽI	192
ARMATURE	201
STAN. PODJETJE	23
LOGISTIČNI CENTER	276
ENERGETIKA RAVNE	108
DE PROFUNDIS	80
TRANSKOR	74
ŠERPA	114
VOGARD	80
FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja
Do konca februaija je delovno razmerje sklenilo 9 delavcev. Največ (4) se jih je zaposlilo v Metalu, 3 v Strojih in tehnološki opremi, po 1 pa v Jeklolivami in Logističnem centru.
8 delavcev je delovno razmerje sklenilo na novo, 1 pa je bil prerazporejen znotraj koncerna. Med novimi delavci je 5 pripravnikov, 2 sta dobila delo za določen čas, 1 pa za nedoločenega.
Od zasebnih podjetij so februaija na novo zaposlovali v Šerpi in Vogardu, kjer imajo odslej (za določen čas) po 1 delavca več.
Prekinitve delovnega razmerja
Delovno razmerje je prekinilo 25 delavcev, od tega 11 v Metalu, 6 v Strojih in tehnološki opremi, 4 v Logističnem centru in po 2 v Jeklolivami ter Nožih.
Poleg prerazporeditve znotraj koncema so vzroki za prenehanje delovnega razmerja še: upokojitev (4), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (4), potek pripravništva (3), potek delovnega razmerja za določen čas (5) in trajni presežek (2).
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij pripravila A. Č.
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedka SLAVKA FERENCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala tudi gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku za ganljivo izrečene besede slovesa.
Vsi njegovi
Ob izgubi moža, očeta in dedija JURIJA KORESA sc iskreno zahvaljujemo sosedom, še posebej družini Meh, sodelavcem TSD, Jcklolivarne
oddelek Talilne peči, osebju in zdravnikom bolnice Slovenj Gradec, prijateljem, znancem za vso pomoč in sočustvovanje. Hvala g. kaplanu za govor in pogrebni obred z mašo, Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za žalostinke, Darku Kobovcu za igranje Tišine in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
rirčis'	čirfčr'
Ob boleči izgubi ANTONA KOTNIKA, p. d. NOVAKA iz Šentanela, sc iskreno zahvaljujemo sosedom, sodelavcem in vsem, ki so darovali vence in sveče, sočustvovali z nami in ga pospremili na zadnji poti. Še posebej hvala govornikom, pevcem, Pihalnemu orkestru Rudnika Mežica in g. župniku za pogrebni obred.
Vsi njegovi
Dopolnjeno je - tudi za 93-lctncga ALOJZIJA MAGRA s Stražišča pri Ravnah.
Zahvaljujemo sc vsem, ki ste bili srečni z nami, ker smo ga imeli.
Njegovi
Ustanoviteljica Informativnega fužinarja je bila Železarna
Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ -	Metal	Ravne, d. o. o., SŽ	- Jeklolivarno Ravne,	d.
o. o.,	SŽ -	Stroje in tehnološko	opremo Ravne, d. o.	o.,
SŽ -	Nože	Ravne, d. o. o., SŽ	- Armature Muta, d.	o.
o. in	Energetiko Ravne, d. o. o.	ter za nekatere zasebne
družbe, ki so nastale iz t. i. podjetij C.
Pripravlja Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo.
Tel. 0602 21 - 131, urednica int. 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304.
Tisk: Grafika Prevalje.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
mag. GVIDON KACL
1945 - 1996
12. marca 1996 je v prometni nesreči umrl Gvidon Kacl, direktor
Železarne Ravne v letih od 1979 do 1987.
Jeseni leta 1977 se je 32-letni Gvidon Kacl prvič zaposlil v železarni. Mladega magistra za marketing so v komerciali namestili kot vodjo pospeševanja prodaje. Kmalu je vzbudil pozornost zaradi svojih svežih idej in zagnanosti. Pa ni ostal dolgo. Že spomladi leta 1978 so ga na občini Ravne hoteli za predsednika izvršnega sveta in ga dobili.
15. oktobra 1979 se je vrnil v železarno, tokrat kot predsednik poslovodnega odbora.
Železarna Ravne je bila takrat ena najboljših jugoslovanskih tovarn, ki se ji ni bilo treba sramovati primerjav z zahodnim svetom. Pod Kaclovim vodstvom pa se je razvijala naprej in v osmih letih dosegla vrhunec' tako po številu zaposlenih kot po proizvodnji, prodaji in izvozu.
Kacl, ki se je iz srednješolskega profesorja matematike s študijem ob delu razvil v managerja, je predobro vedel, kako pomembni so za veliko podjetje sposobni strokovnjaki. Zato je pomagal spodbujati to področje.
V tovamr so poleg	rednih	metalurških in
kemijskih raziskav potekale tudi družboslovne raziskave	in sistematična	analiza	delovnih	mest.
Začele so izhajati Novice in Kaclu se je zdelo samo po sebi razumljivo, • da jih je uporabil kot sredstvo svoje politike, ki se ji je reklo: spodbujati delavce, da bodo začutili tovarno kot svojo in da jo bodo z znanjem	in prizadevnim	delom	zavestno	začeli
spreminjati v evropsko podjetje.
Razen tovarne armatur na Muti so v tem obdobju	zgradili livarno	posebne litine	in za
namensko proizvodnjo Težke strojne dele. Postavili so novo halo za pnevmatične stroje in livarno za ulitke do mase 10 ton ter kasneje še avtomatski formarski stroj. S tem so postavili temelje za nadaljnji razvoj mehanske obdelave. Povečevala se je proizvodnja strojev, strojnih delov in orodja.
Železarna je postala usposobljena za izdelavo kateregakoli jekla, njena posebnost in prednost pa je bila velika finalizacija metalurških proizvodov.
Postopek EPŽ je omogočal izdelavo kvalitetnih ingotov, uvedba ponovčne metalurgije z vakuumsko oksidacijo in prepihavanjem taline z argonom je povečala zmogljivost do 260.000 ton jekla letno. Računalniško vodenje taljenja je dalo zanesljivo kakovost in velike prihranke ferolegur. Kovaški stroj GFM je bistveno povečal proizvodnjo, izboljšal kakovost in olajšal delo.
Zato je v letih 1984 in 1985 železarna lahko dvignila proizvodnjo jekla na dotlej najvišjih 237.(XX) ton, izvoz je znašal 25 milijonov v dolarjev, število delavcev nad 6000, izdelke Železarne
Ravne pa so uporabljali v vsej državi od težke do prehrambne industrije.
Za Kacla je bila značilna tudi velika skrb za delavce. Neredko jih je sprejemal v svoji pisarni in prisluhnil njihovim težavam. Kakor pa se je zavzemal za njihov standard in osebni razvoj, tako je bil istočasno tudi zagovornik reda in delovne discipline; nikomur ni dajal potuhe, saj je vedel, da se bo železarna	lahko merila	z Evropo samo,	če bo
dosegala evropsko raven na vseh jx>dročjih.
Kot mlad manager je sam moral v kratkem času obvladati sestavo in delovanje velikega podjetja ter se seznaniti z vrsto strokovnih področij. Ogromno je zahteval od sebe, zato je veliko terjal tudi od drugih, predvsem od vodilnih in vodstvenih delavcev. Njegovo geslo ni	bilo: “Dajte,	delajte!”	ampak:	“Dajmo,
delajmo!”	Ponavljal ga	je vsak	teden na sejah
poslovodnega obora in	drugod.	Pri tem	je bil
trmasto neutruden in uspeh ni izostal:
Železarna Ravne je konec leta 1986 prejela najvišjo nagrado v državi. To je bilo največje možno priznanje vsem delavcem in strokovnjakom, obenem pa tudi predsedniku Gvidonu Kaclu.
Zdaj je prispel na svoj prvi vrh. Dosegel je vse, kar je bilo na Ravnah mogoče doseči, zato je 30. junija 1987 odšel na novo delovno mesto - v Izvršni svet Republike Slovenije.
Na Ravnah je pustil uspešno tovarno, v njej pa tudi najlepša leta svojega življenja in velik del samega sebe. - Hvala mu!
Marjan Kolar
Odlomek iz pogrebnega govora Mitja Šipka
Spoznal sem ga razmeroma pozno in videl sem profesorja, predsednika občine, direktoija železarne in cenjenega ministra v Ljubljani ter nazadnje samostojnega podjetnika. Deset obrazov in ena sama duša, polna topline, ki je osvajala in izžarevala visok intelekt, pravičnost in poštenje do vsakogar, brez izjeme.
V ljubezni spočet pred 50 leti, ljubezni oropan kot sirota, ga je ljubezen ponovno pričakala pri krušnih starših, kjer je rasel daleč od izobilja, z globokim spoznanjem, da je le trdo delo pot do uspeha, pošten odnos in	lepa	beseda do	soljudi	in
predvsem, da je ljubezen, katere je bil resda po drobtinicah, pa vendar v polni meri sam deležen, edina vrednota, ki je večna in neizčrpna. Zato Gvido nikoli in nikjer ni z njo skoparil. Tega se bomo spominjali vsi, ki smo z njim delali, predvsem pa njegova družina.
Razen tega, da je bil sposoben pedagog in gospodarstvenik, je v njem domovala želja po lepoti, kar je oblikovalo njega	kot	ambasadorja kulture,
čeprav tega nikoli in nikjer ni razglašal. Spominjajo se ga prevaljski godbeniki, ko je s trobento pod pazduho romal v soncu in dežju na vaje pri Galinčevem orkestru. Meni se je za vedno zasidral v srce, ko je po premieri filma “Svetneči Gašper” in ob podelitvi Severjeve nagrade naslednje jutro na poslovodnem sestanku kot direktor železarne dejal: “Korošci in železarji se veselimo še ene zmage, ki ni nič manj pomembna, kot so naši poslovni uspehi.”
Veroval je le v človeka z	dušo in v	družbo	s
kulturo, bil je prepričan, da lepa beseda zaleže več kot tisoč groženj. Bil je	edini	direktor, ki	nikoli	ni
povzdignil glasu, pa smo ga vsi brez ugovora ubogali in spoštovali. Nepoboljšljiv optimist, vedno in povsod je videl sonce, čeprav so ga prekrivali temni oblaki, bil je poln načrtov, ki jih žal ni mogel uresničiti.
Nagrade za reševalce tokratne križanke je prispevalo zasebno podetje Tfl-PO & TMD, d. o. o.. ki jc nastalo leta 1994 iz Mizarsko-tcsarskc delavnice v VIP.
Glavne dejavnosti podjetja, ki ima 20 zaposlenih, so: tesarsko-mizarska dela, izdelava embalaže, prodaja lesenih izdelkov, polizdelkov in surovin ter montaža.
Žreb bo med reševalce razdelil 3 lepe nagrade:
1. nagrada - storitve v vrednosti 10.000 SIT
2. nagrada - storitve v vrednosti 7.000 SIT
3. nagrada - leseni stolček.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 12
NflGRftDNR KRIŽRNKR ST. 11 V uredništvo smo prejeli 109 rešitev.
R€ŠIT€V VODORAVNO: KAMELA, BOBEN, OMOLON, OKAPI, RETI, ALKOHOL, ABOTA AS, AL, KARAMAN, ČEK, IR, DN, TO, KORAN, VAZAL, OLIN, ORADA PIL, ASA URIN, EMA LAT, HOLM, RP, ETA ADA.
IZŽR6BANI R6Š6VRLCI, ki prejmejo Osojnikov Vodnik po Mežiški dolini, so:
KARMEN MOČILNIK, SŽ-STROJI IN TEHN. OPREMA MIRJANA HERIČ, SŽ-JEKLOLIVARNA ANA ROŽEN, SŽ-METAL RAVNE.
NRGRRDNR KRIŽRNKR ŠT. 12 Rešitev in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 26. aprila 1996 na naslov: Fužinar Ravne, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	POD- ZEMNI HODNIKI	MITOLO- ŠKI LETALEC	SADEŽ	ZNAN GRŠKI FILOZOF	NIKELJ	RUDAR	GERMAN- SKI OREL	IKO	OBLAZIN- JENO LEŽIŠČE	MORSKA RIBA	ZRAKO- PLOV	MESTO V ROMU- NIJI
RISANI FILM								ERA				fi
GLINASTA PIŠČAL								PERZIJA PREBIVA- LEC arabije				N
SUHA RKČNA STRUGA V AFRIKI	V	n	D	l	GOROVJK V INDIJI NORI). MORSKA BOGINJA							1
IRIDIJ			ORODJE ZA ŽETEV 100		R		RADIOAK- TIVEN PLIN (Rn)					N
if	KRAJ PRI MEŽICI	SLOV.TTSK AGENC0A			fl	Niir	ŽIDOVSKI PISATEIJ					n
		IZUMRIJ GIAVONOŽEC					GRŠKA BOGINJA NESREČE					
AMERIŠKI GENERAL v n. SVKF. VOJNI					N	ZAČETEK ABECEDE			KRAJ V ISTRI (PREMOG.)	DOLGO- REPA PAPIGA	NAVEDEK	OTOČJE
OVITEK, ZAVOJ					VRTNA UTA	VRSTA TALNEGA TIj\KA						
LJUDSKI ODBOR			6. IN 13. ČRKA			VRSTA aci-t. CIUMOZE	e	C	n	R	1	T
			M. IME			ZADETEK						
STROKOVNJAK ZA VINA							LITIJ	SODO				
SUKANEC				POLOVICA				RIŽEVO ŽGANJE				
ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV				NEKDANJI BOKSAR MUHAMMAI)				Lvt-:y''	OČE, ATA			
IME IN PRIIMEK
PODJETJE OZ. NASLOV