117 Glasnik SED 62|2 2022 Drštvene strani Jelka Pšajd* * Jelka Pšajd, univ. dipl. sociologinja kulture ter etnologinja in kulturna antropologinja, muzejska svetovalka, Pomurski muzej Murska Sobota; jelka.psajd@guest.arnes.si. Že 16. znanstveno-strokovno srečanje Vzporednice slo- venske in hrvaške etnologije je bilo 9. in 10. junija 2022 v Bistri (blizu Zagreba). Tokratni glavni organizator je bilo Hrvaško etnološko društvo (HED); Slovensko etnološko društvo ga bo pripravilo čez dve leti. Naša dvodnevna gos- titeljica je bilo Društvo Ekomuzej Bistra. V petih sklopih se je zvrstilo 24 referentk in referentov. Slovensko polovico Vzporednic smo zastopale nasledn- je etnologinje: Alenka Černelič Krošelj kot predsednica SED, soorganizatorka in moderatorka, ki je predstavila tudi prispevek z naslovom Črno-belo bogastvo ter kruh, potice in kolači iz Posavskega muzeja Brežice; Jasna Fa- kin Bajec z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, ki je spregovorila o odnosu do kruha med mladimi v času revščine in izobilja; Maja Godina Golija z Inštitu- ta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki je analizira- la prehrano civilnega prebivalstva v Mariboru med prvo svetovno vojno; Barbara Sosič iz Slovenskega etnograf- skega muzeja, ki je predstavila prehransko kriza po drugi svetovni vojni, kot jo razkriva muzejska dokumentacija, Mojca Ramšak z Oddelka za etnologijo in kulturno an- tropologijo FF UL, ki je problematizirala pitje alkohola med epidemijo covida-19, in Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, ki je predstavila prispevek z na- slovom Odnos socialno šibkih skupin ali posameznikov na podeželju do prehrane ob njenem pomanjkanju. Žal se Marinka Dražumerič iz Slovenskega etnološkega društva, ki bi morala spregovoriti o hrani v Beli krajini med prvo in drugo svetovno vojno, srečanja ni mogla udeležiti. Zora Slivnik Pavlin, dolgoletna članica SED, in Polonca V odo- pivec z Občine Ajdovščina sta Vzporednice z zanimanjem spremljali in poslušali prispevke. Prvi dan sta se nam med poslušalci pridružila še Mateja Habinc in Peter Simonič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Hrvaške referentke in referent so bili iz različnih institucij in krajev: Ministrstva za kulturo in medije Republike Hrvaške, Društva Ivana Perkovca iz Šenkovca, Etnografskega muze- ja Zagreb, Inštituta za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu, Mestnega muzeja Požega, Inštituta za hrvaški jezik in jezi- koslovje v Zagrebu, Inštituta za antropologijo v Zagrebu, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v Zagrebu, Mestnega muzeja Korčula, Oddelka za konservatorstvo v Požegi, Pomorskega in zgodovinskega muzeja hrvaškega primorja na Reki, Domovinskega muzeja Slatina in Muzeja Moslavina Kutina ter Društva Ekomuzej Bistra. Zaploskali smo kolegici Sani Sardelić, ki se je na Vzporednice pripelja- la najdlje – z južnodalmatinskega otoka Korčula. Naj izpostavim samo nekaj vzporednic na temo prehrane med hrvaškim in slovenskim prostorom: tradicionalna hra- na je spoj gastronomije in kulturne dediščine; nadomestki za kruh ob pomanjkanju moke so bili želod, tropine, pravi kostanj ipd.; kruh kot osnovno živilo je revnemu prebival- stvu vedno zadostoval, in šele njegovo umanjkanje je po- menilo lakoto; v pomanjkanju in kriznih situacijah je bilo prehranjevanje enolično; dediščina kruha je zelo povezana s prijetnimi in manj prijetnimi čustvi. Zanimiva se mi je zdela misel Mirele Hrovatin iz Ministr- stva za kulturo in medije Republike Hrvaške, da na seznam nesnovne dediščine ni treba vpisati vsega in naj pustimo skupnosti, da prepozna, kaj je zanjo bistveno in pomembno. Aktualne so bile opazke, ki jih ne bi smeli kar tako pozabiti: ugotovitev Sani Sardelić, da sprememba odnosa do hrane v sodobni družbi pomeni spremembo odnosa do okolja; Maje Godina Golija, da so krizna obdobja tudi čas inovacij in pri- lagodljivosti; in Mojce Ramšak, ki z raziskavo ugotavlja, da je alkoholna industrija v času epidemije covida19 z uporabo novih tehnologij in lahkotnega nagovarjanja želela oziroma poskušala legalizirati pitje alkohola. Povabljeni smo bili tu- 16. VZPOREDNICE SLOVENSKE IN HRVAŠKE ETNOLOGIJE: HRANA IN PIJAČA V ČASU KRIZE – PRAKSE PRIDELAVE, DISTRIBUCIJE IN UŽIVANJA Bistra, Hrvaška, 9.–10. junij 2022 Referentka Barbara Sosič z moderatorko Alenko Černelič Krošelj (foto: Zora Slivnik Pavlin, junij 2022). Glasnik SED 62|2 2022 118 Drštvene strani Jelka Pšajd di na prihajajočo razstavo Lica gladi: sit gladnom ne vjeruje (Obrazi lakote: sit lačnemu ne verjame) v Etnografski mu- zej Zagreb, katere cilj je opozoriti na pojav lakote v sodobni družbi. Ko govorimo o specifični gastronomski manifesta- ciji, pa ne moremo mimo predstavljenega Bljak festivala na otoku Krk kot dela karnevalskega dogajanja, kjer je mogoče okušati specialitete ljudske prehranske dediščine, s poudar- kom na sestavinah, ki jih danes ne uporabljamo več vsak dan (in ponekod že postajajo kulinarične posebnosti), npr. svinjskih in kokošjih nog, ledvic, vampov, kokošjih vratov in druge bljakavosti. Sproščene, zabavne in prijateljske so ekskurzije, zaradi katerih se iskreno veselim Vzporednic na slovenski in hr- vaški strani. Ker jih pripravljajo domačini, so poučne in strokovno pripravljene, z upanjem, da udeleženci vidimo tisto, česar na navadnem izletu ne bi nikoli. Tako smo se v petek popoldan zapeljali po Bistri in okolici, si ogledali prikaz interpretacijskega kostumiranja, prisluhnili pripo- vedovanju zgodb o baročnem dvorcu Oršič v Gornji Bistri in si ogledali še sakralni kompleks Sv. Nikola v Poljanici Bistriški. Večer smo zaključili s člani Ekomuzeja Bistra, ki so nam zapeli nekaj ljudskih pesmi. Poslušali smo jih ob okušanju lokalnega vina in pogač. Med odmoru med posameznimi sklopi smo lahko spremljali prikaz veščin tradicionalnega rokodelstva – izdelavo bistriškega nakita. Za konec verjetno ni treba dodati, da smo bili deležni iz- obilja hrane in pijače ter gostoljubnosti domačinov – po- manjkanje in izredne razmere so bile le besedna znanost. Uvodni nagovor Klementine Batina v parku baročnega dvorca Oršić v Gornoj Bistri (foto: Zora Slivnik Pavlin, junij 2022). Pogostitev s tradicionalnimi zagorskimi jedmi (foto: Zora Slivnik Pavlin, junij 2022). Ročno izdelana moška okrasna ogrlica, imenovana kravatlina, je ena od oblik kraluša, ogrlice iz steklenih zrnc, ki je obvezen element lokalnih pripadnostnih kostumov (foto: Zora Slivnik Pavlin, junij 2022). 119 Glasnik SED 62|2 2022 * Anja Serec Hodžar, mag. etnologije in kulturne antropologije, višja strokovna sodelavka, ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut; anjahodzar@gmail.com. Društvene strani Anja Serec Hodžar* Konec leta 2022 je v Knjižnici Glasnika SED izšla mono- grafija Tomaža Simetingerja Zvezdne poti in plesne sledi: Od Platona do romarskega vrtca. Besedilo odpira zanimive poglede na razvoj plesne kulture na Slovenskem, prav tako pa na raziskave plesa v tem prostoru. Zato etnološki večer, ki je potekal 10. februarja 2022 preko spletne aplikacije Zoom, ni bil zgolj predstavitev knjige, ampak je izid knjige pomenil zgolj iztočnico za vsebinsko bistveno širši pogo- vor. Uvodni pozdrav je udeležencem namenila Tita Porenta. Vsebina monografije Zvezdne poti in plesne sledi: Od Platona do romarskega vrtca obravnava plesne prakse, povezane s krožnim gibanjem, kot primer iz slovenskega prostora pa opisuje več stoletij star, danes že zamrl ritu- al, vezan na romarsko tradicijo, imenovan romarski vrtec. Gre za obliko procesije, ki so jih nekje do druge svetov- ne vojne izvajali pri pomembnejših romarskih cerkvah na Dolenjskem in Štajerskem. Razvojno lahko te procesije, pri katerih so med petjem in hojo polžasto krožno zavijali, povežemo z obliko plesa, ki je bil v raznih delih Evrope v cerkvenem prostoru relativno razširjen, a doslej v literatu- ri tako v Slovenskem kot v mednarodnem prostoru malo obravnavan, in s tem velja za eno bolj spregledanih tem plesne kulture. Sogovornika sta na etnološkem večeru najprej predstavila nastanek knjige – kako je sploh prišlo do sodelovanja in izbora vsebine. Simetinger je imel namreč pripravljenih več besedil za izdajo in izkazalo se je, da bi bila za Knji- žnico Glasnika SED najbolj primerna študija romarskega vrtca. Med oblikovanjem končne različice besedila se je to preoblikovalo v širšo študijo razvoja plesa, romarski vrtec pa je ostal kot vzorčni primer, ki v zadnjem delu knjige zaokrožuje začetna teoretična razmišljanja in umešča slo- venski prostor v širši evropski plesni kontekst. Tudi v tem pogovoru se nismo mogli izogniti vplivu epi- demije bolezni Covid-19 na raziskovalno delo. Avtor se je lotil pisanja knjige prav v »koronačasu«, ko je bila večina inštitucij (knjižnice, arhivi, muzeji) zaprtih, tujina pa je bila sploh nedostopna. Na spletu niso bili dosegljivi po- tencialni dodatni podatki, ki bi besedilo lahko še dopolnili. Avtor se je s situacijo sprijaznil in delal z gradivom, ki mu je bilo v danem trenutku dostopno. Ob tem je hvaležen Mirjam Mencej in Mateji Habinc, ki sta podali pripombe k prvi verziji besedila, še preden je to prišlo v izbor Knjižni- ce Glasnika SED. Prvotno je dejansko šlo za ožjo raziska- vo romarskega vrtca, s pomočjo virov pa je avtor prehajal vedno bolj v preteklost in ugotovil, da začetki tega pojava ETNOLOŠKI VEČER: ZVEZDNE POTI IN PLESNE SLEDI Pogovor z avtorjem knjige Tomažem Simetingerjem (foto: zajem zaslona). Glasnik SED 62|2 2022 120 Društvene strani Anja Serec Hodžar segajo v antiko oz. da mu lahko z viri sledimo do tega ob- dobja. Tako se je besedilo pravzaprav obrnilo – predzgod- ba je postala glavna zgodba, romarski vrtec pa ponazorilo. Vsako branje knjige prinese nekaj novega, ob vsakem bra- nju bralec odkrije nekaj, kar je prej spregledal. Besedilo ni dolgo, zato je kljub vsebinski zahtevnosti dovolj berljivo in ne preveč utrujajoče. Avtor je povedal, da je bila ena od idej povezati osnovno razumevanje platonistične filozofije z vsakodnevnim življenjem ljudi ter predstaviti, kako se je to razumevanje prenašalo v ples in arhitekturo in ka- ko je vplivalo na razvoj procesij, ki so bile v preteklosti s plesom močno povezane. Zato je pomembno, da knjigo beremo celostno. Časovni razpon v knjigi je res velik, in avtor je opozoril, da to dejstvo skriva mnoge pasti. Koncept plesa se je s časom zelo spreminjal, in na ples v preteklih obdobjih ne more- mo gledati z vidika današnjega pojmovanja plesa. Plesna kultura pred renesanso je izredno slabo raziskana, zato je v besedilu časovno gledano kar nekaj belih lis. To ne velja zgolj za predstavljeno delo, ampak za vse raziskave plesne kulture. Simetinger je opozoril tudi na manko upoštevanja študij plesa v slovanskih jezikih v širšem evropskem pros- toru. S tem delom skuša vsaj malo zapolniti to vrzel, saj meje jezika ne smejo biti meje raziskav plesa. Sogovornika sta spregovorila tudi o drugem delu avtor- ja, podrobneje o koreografiranju predstav ljudskih plesov. Tudi tam je potrebna raziskava, vendar popolnoma dru- gačna. Ne znanstvena, ki bi iskala odgovore na znanstve- na vprašanja, ampak iskanje informacij, ki so osnova za umetniško ustvarjanje, seveda pa temelji na etnografiji iz preteklosti. Ob zahvalah vsem sodelujočim pri izdaji sta sogovornika izpostavila Jana Šimnovca, avtorja naslovne ilustracije in skic v monografiji. Gre za odlično dopolnitev besedila, saj je nekatere plese in oblike krožnega gibanja težko opisati zgolj z besedami. Posnetek etnološkega večera si je možno ogledati na sple- tni strani Slovenskega etnološkega društva.