GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. ID Fhe largest Slovenian dailv in the United States^ Issued every day except Sands* and Legal Holidays, gj 50,000 Readers p TELEFON: 4687 OORTLANDT. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Coairm off March 8.1879. TELEFON: 187« CO&TULNDT, NO. 144. — ŠTEV. 144. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 20, 1918. — ČETRTEK, 20. JUNIJA, 1918. VOLUME XXVL »— LETNIK XXVL NEMŠKA OFENZIVA V RUSIJI -OOO- NEMCI SO ZOPET PRIČELI OFENZIVO V JUŽNI RUSIJI. — 15. JUNUA SO PRIČELI PRODIRATI PROTI VZHODU. — HOČEJO IZPREMENITI MEJO. — BOLJŠEVIŠKE OBLASTI SO ODREDILE V MNOGIH PROVINCUAH MOBILIZACIJO. — ČE HO SLOVAKI SO PREPREČILI PROMET NA SIBIRSKI ŽELEZNICI. — NEMIRI V UKRAJINI. -ooo- True trxcslation filcxl with the postmaster at New York, X. Y. lfil.S. as required by the Act of October 6. 1017. on June 20, London 19. junija. — Brezžično poročilo ruske vlade pravi, da so nemške čete pričele 15. junija ofenzivo ob veroneški fronti proti vzhodu. Nemci prodirajo v vami-škcm, rostovskem in vetluiškem okraju, kakor je obvestil zunanji minister Čičerin poslanika v Berlinu Joffeja. Poslanik je bil tudi obveščen, da je nemški poveljnik ob veroneški fronti ponudil ruskemu poveljniku novo obmejno črto. Boljševiški vojni urad je odredil po več gubemijali mbilizacijo vseh delavcev in kmetov, ki so bili rojeni od 18911 do "»897. Poklicani so za šestmesečno vojaško službo; kdor se upira tej odredbi, bo strogo kaznovan od revolucionarnih sodiš«'. Moskva, 19. junija. — Kakor se poroča iz Nižnjega Novgoroda. češko-slovaško pihanje proti boljševiški vladi ni samo odrezalo zvezo s Sibirijo potom sibirske železnice, temveč je tudi vstavilo promet po Volgi. Odkar so < eho-Slovaki zavzeli most na Volgi blizu Svzrana. je bil prevoz žita severno od Samare vstavljen. Predno so Teho-Slovaki prekinili promet, je bila par niška plovba zaradi pomanjkanja olja ovirana, kajti pamiki kurijo z oljem. Zaradi pomanjkanja hrane in ladij ni bilo mogoče pošiljati olja v Astrahan, zaradi česar je parobrodstvo po Volgi ovirano in tovarne ob reki so zaprte. Zaradi češko-slo vaške blokade reke pri Svzranu in ker so lačne množice napadale čolne z žitom, so bili nekateri pari liki, ki so še imeli dovolj olja, vstavili svoje operacije. Amsterdam, 19 junija. — Novi ukrajinski vladi se ni v velikem obsegu posrečilo zadušiti anarhistične razmere, ki tam vladajo. Kavno nasprotno: v nekaterih o-krajih so te razmere pred kratkim zavzele nevarno razsežnost. Vsak dan je aretiranih po več soej ali stičnih agitatorjev. Kakor pravijo razna poročila se po vseli okrajih o-paža delavnost agitatorjev, ki nameravajo novo revolucijo. medtem ko večina Ukrajincev nima zaupanja v novo vlado. Pri nabiranju hrane se morajo vporabljati najstrožje odredbe, kajti med kmeti se vodi nevarna propaganda, ki jih hoče nagovoriti, da bi izpreminjali žito v alkohol s tem, da bi ga sami destilirali. London, 19. junija. — Kakor pravi rusko brezžično poročilo, ki je prišlo tu-sem, je centralni izvrševalni odbor ruskih sovjetov napravil drastičen korak, ko je v petek sklenil da izžene vse člane, ki predstavljajo socjalne revolucjonarje, centrum in manj še vike. Vsem krajevnim sovjetom bo naročeno, da izženo zastopnike istih strank. Trdilo se je tudi. da se je jasno dognalo, da so zastopniki izgnanih strank med njimi tudi najbolj odgovorni člani, bili spoznani krivim organiziranja oboroženega upora proti delavcem in kmetom in da so delali skupno s p rot i re voluc j ona r j i, ob Donu v zvezi z generaloma Kaledinom in Komilovem; v Uralu v zvezi z generalom Dutovom: v Sibiriji v zvezi z generalom Semeno-vem, Horvatom in Kolčakom ter v zadnjih dneh s (Vho-Slovaki ter njihovimi pomagači — črno bando. London, 19. junija. — Govoreč v poslanski zbornici danes popoldne je tajnik za zunanje zadeve Balfour rekel, da je Anglija še vedno pripravljena sodelovati z Zdr. državami in jim pomagati pri reorgaizaciji ruskih železnic. — i Do zdaj pa je Angleška mogla le malo storiti in iz raznih vzrokov je bilo bolje, da se je to vprašanje pustilo v ameriških rokah. Moskva, 19. junija. — Nemške in avstrijske čete, ki imajo zasedeno ozemlje prejšnje ruske države, štejejo okoli 300 tisoč mož. Pri tem pa je izvzeta Finska. Prednja sovražna črta se prične pri Narvi v narviškem zalivu v Estoniji (okoli 90 milj zapadno od Petrograda> in teče skozi Pskov, Oršo.Kursk, Vauliki, Novo Čerkask in Ko-stov ob Donu. Več kot polovica čmomorskega brodovja ki je ubežalo iz Sebastopola s o zdaj nahaja v Novorossi-ku, kjer so boljše viki v kontroli, vendar pa se poroča, da ^emški podmorski čolni stražijo vhod v pristanišče. Nemške čete na Finskem se cenijo na 50 do 100 tisoč mož, katerim pomaga 50 tisoč bele garde. morijo Nemci morijo ameriške vojne jet (nike. — Ujeti častnik je to priznal Morjenje je potrebno. — Ameri ! kanci so preplavali Mamo. — Uničili so nemške čolne na drugi strani reke. — Nemci se poslužujejo francoskih aeroplanov. — Dež. True translation filed with tbe post I master ai Xew York. X. Y. on June 20, lftlS. as required by the Act of October 0. 1917. Z ame.-iško armado v Franciji 18. junija. — Nemci so postrelil . veliko število ameriških ujetnikom j predno so j Hi poslali za nemške ; strelne jarke. Danes je to priznal nekeimi častniku ujet nemški častnik, ki je bi v nedeljo ujet v bojih pri Xivray Xenici so se pritoževali, da Ame rikanei ne poznajo 44etikete" bo jevanja. Potem ko so enkrat nje |ti, namesto, da bi se udano poko rili in mirno korakali proti nemšk črti, pojrosto p oskušaj o - iz t rga t i st straži, katero pogosto umorijo f pištolami ali noži in potem pobegnejo. "Zaradi tega smo smatrali zr | potrebno, da smo postrelili neka tere vaše vojake", je izjavil ujet nik. i Ujetnik je priznal, da so Ame | rikanei tekom nedeljskih napadoi j prizadeli mnogo izgub, posebno ; ; ognjem strojnih in navadnih pušk __( True translation filed with the post i Medtem ko je priznal, da je bi j master at Xew York, N. Y. on June 20, J nemški napad popolnoma odbit, s« Dunajski socijalisti protestirajo vmk as required by the Act of October; je Nemec hvalil, da se bo napa< proti zmanjšanju živilskih racij. —! 1 obnovil. Avstrijska vlada se je pripravila j z ameriško armado ob Marni na stavke, ker se ni posrečilo dobi- j London. Anglija, junija. — 18 junija. _Predrzni Araerikan ti žita iz Ukrajine. — Slovansko | Danes je fiaiaeni tajnik admirali i ^ Y pretekli noči večkrat pre gibanje se širi. 'tete Thomas J. McNama v posla®-jplaviU Mamo in so razstrelili nem --j ski zbornici izjavil, da je zaradi čolll€} ki so stali ob obrežji True translation filed with the post' zadnjih angleških pomorskih ope- j nasproti ameriškim postojankam katerega so v tej deželi aretirali zaradi zarote proti Angliji. Karol v zadregi Blokiranje v Zeebmgge. master at Xew York, X. Y. on June 20. j racij v Zeebrugge med pomoli bru-191 S, as required by the Act of October i geškega kanala zaprtih 21 nem-t>i j skih rušilcev, veliko število pod- London, Anglija, 19. junija. — Kakor pravi neko Havasovo poročilo iz Bazela v Švici, so se včeraj vršile na Dunaju socijalistiene manifestacije. Krušne racije za Dunaj so st zmanjšale od 1260 na 630 gramov (manj kot poldrugi funt) na teden. Ministrstvo je to odredbo odlagalo, dokler je bilo mogoče iz po. litičnih razlogov, toda bila je potrebna zaradi fiaska v Ukrajini Nemci so zakrili svoje čolne, me neČ, da bo do preslepili jankije toda, ko niso mogli dognati, kjt morskih čolnov in mnogo drug?li se ^olni nahajajo,"so skočili v vo pomožnih ladij. Rekel je tudi, da so nemške bojne ladje predmet nt-prestanega bombardiranja. Amsterdam, Nizozemsko, 19. jn nija. — Kakor pravita poročni* George Coard in John Head kraljevega ngleškega zračnega oddelka ki sta v pondeljek pristala v Zee-bruggre in bodeta internirana, je vhod v Zeebrugge blokiran. V nekem pogovoru v 'Telegraafu' pravita, da Nemci dan in noč delajo Ko so se v januarju zmanjšale ra- da bi ^istili p^hod, toda vsake cije moke, je prišlo na Dunaju do stavk in kakor se pravi, so se o- blasti zdaj pripravile na iste posledice. Dunajski "Fremdenblatt", ka-i terega en iztis je ]>rišel v Amster dam, pravi, da se je večina avstrijskega kabineta odločila, da zase-idanje državnega zbora, ni več mo-;goče in da mora vlada ali reMgni-rati, ali pa mora razpustiti državni zbor. Ako dr. Seydler zavzame to stališče. je nekaj ministrov sklenilo odstopiti, v katerem slučaju bi Sevdler reformiral kabinet, v ka-i * . i terena br poklical nekatere vpliv- |ne nemške poslance in bi potem vladal s pomočjo paragrafa 14, po j katerem bi cesar spravil skozi i proračun. . Ta ukrep bo potreben, kajti zad-' nja odločitev Poljakov, ne vce [podpirati vlado, je pustila sovražno večino v državnem zboru, ki ne bo dovolil proračuna, dokler niso zajamčene radikalne reforme in neodvisnost podložnih narodnost* Washington, D. C., 19. junija Neka diplomatična brzojavka iz Pariza pravi danes, da narodno gibanje v Avstro-Ogrski o«rroža cesarstvo Habsburžanov. Poročilo pravi: "Čeho-Slovaki in Jugoslovani so odgovorili na sloviti černinov govor z dne 23. aprila s tem, da so dosegli zvezo; od tedaj pa sc se jim "pridružili tudi Poljaki, ki so izvedeli, da Nemčija zahteva del ruske Poljske in da je dunajski kabinet sklenil pogodbo z Ru-tenei. Druge, manj važne, narodnosti se pridružujejo Slovanom Nemci in Madžari se pripravljajo na odpor in nemški elementi so prigovarjali Sevdlerju. da naj nt popusti. v t - • ... noč uničijo angleški letalci vse kar so Nemci napravili. Ako se Hoetzendorfova in Bo-roevičeva ofenziva ponesreči in vse tudi kaže v to smer, bo zadel do in so preplavali 50 jardov ši roko reko. Ti so pripadali ameriškemu od delku, ki je držal južni breg Mar ne vzhodno od Chateau-Thierry ki je bil pod stalnim bombardira njem; bilo pa ni, razun veliki! patrol, infanterijskih bojev. Nemci zaradi zavezniške artile rije niso mogli priti preko ameri ške črte. Amerikancem pa se je posreči lo izvesti nekaj uspešnih, nočnil patrol: prekoračili so reko v ma lih čolnih pod varstvom artilerij skega ognja. Preteklo noč je pr eni izmed teh nočnih patrol nel ameriški častnik ubil dva Nemea ranil pa dva. Zavezniška artilerij* , ^ -XI. •. j Je uničila vse nemške čolne, ki st cesarstvo ob Donavi strahovit uda- ^ na severnem b rec. Politična posledica poraza bii Ponog. so ameriSki poizvedoval bila za Karola skrajno težka. ni mMeIki vdrli loboko v nem Oficijelni francoski kabel osvet-j^ ^ ^ ^ ^^ ^ ^ ljuje agitacijo med Nemci v ^-\rnmhne ^e, ki so bile v majhn razdalji zadej ob bregu reke ir zavarovane s strojnimi puškami. PORAZ AVSTRIJSKIH GET «———OOO 1 TEVTONI, KI SO PREKORAČILI REKO PIAVE, SO BILI PORAŽENI. — ITALJANI SO VJELI NAD DESETTISOČ VOJAKOV. — STRAHOVITO OBSTRELJEVANJE. — AMERIŠKI LETALCI NA ITA-LJANSKI FRONTI. — AMERIKANCI SE BODO B0- RILI__POD _ OSEBNIM VODSTVOM GENERALA PERSHINGA. Av-| striji zaradi češko-slovaškega in jugoslovanskega gibanja. Poročilo se glasi: ' V nedeljo se jc sestal v mestni hiši na Dunaju kongres nem-šeka naroda iz Avstrije in je sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da bo z zaupanjem čakal na zmagovit Nemci so poskušali premotit Amerikance s tem, da so porablja li francoske aeroplane z za vezni škimi znamenji in leteč nizko nar ameriško črto. Toda prevara n delovala. Amer&anei so iprevarc izid vojne m na nur, ki odgovarja takoj ^^ ko npk Xeme( zr vam, katere bo stal(poskušal vreči bombo v eme risk, zahteva iz vojaških, pohtiemh ^ str,lne jarke. ameriški topnir,arj. Al'AnAmo r.h 1» AlQAOma 7V/V7A 1 _ * • ekonomskih ozirov ojačenje zvezo z Nemčijo. Zahteva, da se Galicija ohrani za monarhijo; da mora nemftčina postati uradni jezik; da se mora dati zadoščenje nemškim zahtevam na Češkem; da pomorska pot po Jadranskem morju ne sme biti zaprta germanizmu; da mora biti Tirolska zavarovana proti vsaki razdelitvi in slednjič, da se Trst in južna Tirolska ne sme izročiti ita-ljanski irredenti. Zaradi tega se Nemci, ki tvorijo avtoriteto v Avstriji, odločno izjavijo proti pravicam naroda. Ne samo. da ne priznajo elementarnih pravic "Čeho-Slovakov, Jugo Slovanov, ltaljanov in Poljakov temveč dejansko nameravajo postaviti vse pod večje zatiranje in ojačiti vlado germanizma. S tero dejanjem postajajo avstr. Nemci agenti sebičnega pangermanizma in proakega so naglo izstrelili aeroplan, pr: čemur je bil pilot ubit. Nemci vpo rahljajo manj ^tsrelkov s strupe nimi plini kot poprej. Včeraj na tej fronti ni bilo infanterijskih bojev, toda oživila j« artilerijska in zračna akcija v o-krajih severno in vzhodno od Chateau-Thierry. Neme i so zakrili Belic au gozd z mustardovimi plini, ki so zakrili drevje in listje. Amerikanci so zasedli samo postojanke nekolike višje in so prepodili sovražne pa-trole. Vzhodno od Chateau-Thierry »o nemški pijonirji poskušali zgraditi most čez M&rno. toda zavezniška artilerija jim je to delo pre prečila. Popoldanski dež je zopet omogočil, da so Nemci obnovili stre-1 jan je a strupenimi plini. -OOO- True translation filed with the postmaster at Xew York. X. Y. on June L'O. 1918. as required by the Act o£ October 6, 181". London, 39. junija. — Na pcorski fronti v Italiji so zavezniške tVto popolnoma onemogočilo vsako avstro-ogrsko prodiranje v tem odseku- Ob Piavi so Italjani povzročali med sovražniskimi četami, ki so pred kratkim })rekoraeile reko, strahovita uničenja ter preprečili sovražniku, da in mogel kaj doseči. Rimski vojni urad poroča danes, da je število vojakov, katere so vjeli zavezniki izza začetka zadnje ofenzive, to je od sobote pa do današnjega dne, naraslo na 9,011. Ofiejehio poročilo pripisuje velikim izgubam, ki jih je doživel sovražnik, velik pomen. Z ozirom na bojevanje v onem okra jr., kjer so -Avstrijci in njihovi zavezniki prekoračili rclro Piave, med IVveiso in krog Oapo Sile pri izlivu reke. pravi poro- »M J — "lio: — Xa vsakem jardu tega ozemlja se je vršil strahovit boj. Tega boja so se vdeležili naši in zavezniški zrako-plovci, ki so vrgli 15,000 kilogramov (malo več kot sesi-«iajst ton) bomb. Veliko škrKle je povzročilo tudi na 1i-soče strojnih pušk, katerim so nudile sovražniške čete na malem ozemlju na desnem bregu reke določen cilj. Novi poskus Avstrijcev, da bi povečali svoj prehod preko Piave med St. Andrea in Candelu, se je popolnoma izjalovil. V najbolj nevarnem sektorju za zaveznike, ob :\Jon-tello planoti, ki obvladuje gorenji tek reke Piave, se je Italjanom posrečilo skrčiti fronto, katero so bili zavzeli Tevtoni na zapadnem bregu reke. London, 19. junija. — Milanski dopisnik je sporočil Daily Mail, da so bile avstrijske izgube zelo težke. Jarki na Asiago planoti in ob Monte Grappa so polni mrtvih. ^ London, 19. junija. — Vojni urad je izdal nocoj sledeče poročilo o operacijah v Italiji: — Na fronti ob Piave se vrše vroči boji. Sovražnik je izza torka le malo napredoval. Reka je narasla ter odnesla seboj veliko sovražniških mostov. Washington, D. C., 19. junija. — Prvi oddelek ameriških aviatikov. ki se je vežbal v bližini Rima v Italiji, se je odpravil danes na fronto. V akcijo bo stopil takoj, ^akorhitro bo dospel tja. ,v9. tem ie obvestilo danes neko rimsko poročilo tukajšnje italjansko poslaništvo- Zrakoplovee spremlja kapitan La Guardia, član kon-!^resa, ki je bii več mesecev v Italiji. Kablogram se glasi: ' 1 — Prvi kontigent je sestavljen večjidei iz voluter-lev, ki reprezentirajo najboljšo vrsto ameriških mladeniče v. Danes zjutraj so jih sprejeli: zrakoplovni komišner Chiesa, drža^mi podtajnik Crallenga ter veliko civilnih in vojaških uradnikov. Washington, D. C., 1». junija. — V kratkem Času bodo paradirale ameriške čete pred italjanskimi voditelji. Ta kontigent bo sestavljen iz izbranih polkov, pod posebnim poveljstvom generala Pershinga, ki je izbral svo-]e može po posvetovaju z generalom Fochom in angleškimi voditelji. Tukaj sodijo, da bodo Amerikance vsled tega poslali na italjansko fronto, ker ima sedaj general Foch dovolj rezerv v Franciji^ da bo žjimi lahko zavstavil vsako nemško ofenzivo. Vojaški izvedenci niso hoteli natančno povedati, ko liko rezerv ima general Foch. Za vojaško situacijo na zapadnem bojišču je zelo značilno, da niso Nemci v svoji ofenzivi dosegli nobenih posebnih nspehov ter da bodo odšli ameriški vojaki na italjansko bojišče. Tukajšnji vojaški krogi so prepričani, da bodo ame riški vojaki igrali na italjanskem bojišču zelo važno n-logo. Njihov glavni namen je pokazati italjanskim arma dam in Avstrijcem, da se nahajajo zdaj ameriške čete na vsaki fronti ter da so Združene države pripravljene pomagati vsakemu svojih zaveznikov v vseh ovirih. Dejstvo, da so odšle amer iške ambulance in ameriški zrak o plovci na laško bojišče, jasno dokazuje, da se bodo Amerikanci borili na tej fronti na posebnem sektorju. __ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", e^ NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ) GLAS NARODA, 20. JTJN. 1918. ■M "GLAS NARODA" 1LOVEWI0 PUBLISHING GOMFAtY (Slovenian Daily.) Owned and published by th« (a corporation.) FRANK SAKSER, President. LOUIS BENEDIK, Treasurer Dopisi Place of Business of the corporation and addresses of above officer«; 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Eft celo leto velja list sa Ameriko Za celo leto za mesto New York 98.00 In Canado................... $3.50 Za pol leta ca mesto New'York.. 3.00 Za pol leta ................... 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50 Za Četrt leta .................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... 0.00 "GLAS NARODA" Izhaja vsak dsn izvzemH nedelj in praznikov. bruhnila sedanja vojna, je bila i •"vplivna sferi."" liiisije severni! del drsele. d< čini je bil:? vplivna , . 'sfera An ali j o iužni del dežele, katerih smo vsta- ,, ... .. ^ se to se je sedaj izprememlo vsled poli.mji Kus*ije in i/.=d vojne I)o brez dvoma stavil de/elo pod mino kontrrdo enega i/med za- padnih za ve /.n i k o v. "glas n A K o D A" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.50. Advertisement an agreement. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobCuJeJo. Dec ar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spiemembl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejioja ki vil life naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS naroda" 82 Cortlandt St.. New York City. Telefon: 2876 Cortlandt. 444 Zakaj ljubite Ameriko? True translation filed with t*«»- postm:i-ter al New York, N. Y. on .Tune 20. ".»is, u^ require«! by lb*- Ai t of October 0, 1017. Zakaj Ijulutc* to deželo? zakaj sovražite kajzerja, — vendar pa to PRVI PARNIK PREKO ATLAN TIKA. Yi v<'st« še ni vso. Sovraštvo .p* izpuhi jena eneržija. Ljubezen je, — ve dno ljubezen, ki zrnata. Dežela j<* podobna materi. Mi smo le preveč pripravljeni smatrati vse njene kreposti, blagoslove in darove kot samoposebi umevne; ni i smo vedno pripravljeni sprejeti od nje vse, ne da bi dali kaj v povračilo! Le v rasi h, kot so sedanji, ko je njeno življenje o-gro/eno, se ustavimo in premišljujemo. fV ste bili rojeni v Ameriki ter niste bili nikdar izven nje, potem ne veste, zakaj ljubite Ameriko. Yi jo sieer ljubite, — a pri tem tudi ostane. < V ste pa ameriški državljan tujega pokolenja; ali 0; Kaj to njim mar. saj njifc žepi otom unije ste izboljšali i kolesi ob straneh, je pričel službo | svoj položaj. Napravili -te vaši med Halifaxom in Bostonom leta-družini udobnejše življenje, pripo- 1840. mogli bodete vaši deci do izobraz-,--- be. kakoršne jej sedaj ne morete f ^^ ' dati Kdo bo zadnji, ki se bo vpi p^^ q £ pij 011111 sal v prekoristuo organizacijo., Kdo se ne bi sramoval vzeti de-- Kavču kos kruha, ki si ga je pri- price t.v.wts _unij ski ŠP1- za službo, da posluje kot osebna boril ? Bodite med boritelji za iz- jqn v državljanski VOJNI, j straža predsednika Lincolna. Trdilo se je, da je bil Lewis pr-j vi unijski špjion, ki je prodrl v; črte konefderiranih po izbruhu Dr-j žavljanske vojne. Pri njegovih' slučajnih "dopustili" v Washing-J tonu je bil več kot enkrat določen,v nedeljo 30. junija ob 2. uri pop. v svoji dvorani v Willocku, Pa. V A IS I L O K DVIGANJU ZASTAVE, katero priredi ' Willock Social Association" | Nato pa je prišel dogodek, kate-l> ni patrijati so vljudno vabljeni, boljšanje delavskega položaja. Slovensko ime ne sme biti ime. kij ' rega smo omenili v nekem drugem se ga bo vpisalo zadnjeg« v orga-| Nekega p op o dne v decembrun ^ ^ ^ ^ ^ nizaeijsko knjigo. Slovenci mora- 1911 jo domov hiteče \ j tlekf katerega si Lewis ni mogel mo pokazati, da se tudi mi zave- dolenjem delu mesta ^ew^K"nikdar odpustiti samemu sebi. damo svojih pravic, ki jih nam z grozo videle, kako leti navzelo T-JU0thv Wobster> drzen uniJ,kl pripdznava država. delodajaiee pa skozi zrak telo nekega mozi kega^j špijon, je odšel v Richmond, donas jih hoče oropati, samo da si r takoj nato padlo na tla, mitvo -im se je nahai|da vojn; napravi še več dobička. .m razblt?- _ . _.. . T ' .... .. ~ ,1 Dotični človek je bil Price Lew Ne pomjsljajte se vee. dete]stiy in uekdanji špijon v Dr- organizirajte se takoj do zadnje- vojlli. Več kot dueat- ga moža. V nedeljo 23. junija bo kJ ^ ^ zadnji shod; zadnja prilika se t ' za t da konečno sam . . vam nudi vpisati se za malo vstop- življenje s skokom z ter tudl ni mo»:I 12 Rlcn' nino $1.50. Zadnjic se vam nudi ^^ga newvoAkega „ebo«. ^ ^ 1 . f prilika slišati slovenskega govor-i v. "a 1 " j Oblasti v Washmgtonu so po- nika in druge, ki vam benio i^j^-,"1^ % svojo karijerc ; sta!f vznemirjene vsled dolgega nili, zakaj se moramo organizirati ^ Pmkertona. Ko je iz-i^3^ ^ ebster-ja. Vsled tega sc in to takoj, ako nočemo, da bo Državljanska vojna, je ta-i0,1Pfale P«ee Lewisa ter neke. Pripeljite s seboj va,e ^ službo un^ki} spijona v Richmond \'sa bližnja društva in posamez- ojna na svojem višku in sicer s posebno nalogo poverjeno mu od Tajne službe. V Richmondu je resno zbolel v ne- zavijaiisn.1 -- hotelu. On ni mogel spraviti krat je ušel smrti skoro za las — , , . ." ' . . , . „„„ nobene besede obvestila v >\ asli- prepozjw. _ _ prijatelje, ki še nLso vpisani, pre- ^h^^^Cl^n^le'^ kaJ -se z^oJilo ž r,iinx • v ,, j,. ------—, vioui. & •» .j sta z labkoto našla eb- je še vedno ležal bolan hotelu. Ko sta tako sede-orila z bolnikom, je stopilo v sobo par konfederiranih, k" so želeli izvedeti, kako gre Wob sterju. Do onega časa so namreč konfederirani domnevali, da je da se vi-eleže tega patrijotičnega shoda napram Združenim državam Severne Amerike, katere s«* borijo za prostost ljudstva proti tiranom. Na shodu bodo razl;'u"m govorni-ki. Z:i sveže pivo in prigrizek pa skrbi v to b.volj«-ni cwlbor. True translation filed with the post niastex- at New York, X. T. <>n June ^0, 1018, as required by the Aet of Oetober 6, 1917. (•20-21—6) PEVSKI PIKNIK. bil je dejanski Anglež po v tretjem nadstropju nad Thoma- tep ^ nfw]ei une jn naslov lorda sovo lekarno, vogal 8. eeste in Tracy. Obenem je izjavil, da je New York Ave., v nedeljo 23. ju- veteran Krimske vojne. nija ob pol osmih zvečer. Na ta ene^a taborišča Konfeileri- . ^ .. i ! n- . - • ju , ~ . . . . .. „ i A cbster eden njih lastnih spno- shod so vabljene vse zene m de- rajlih do drUorega je kaj lahko na-1 . » ' kleta. ki so zaposlene v strojarm. predovait kramljal z južnimi gene-j . / ......1 a ^ ^ V, V - i" 11:1 bo od zadej tik ob ogra- Strojarji, vsi na shod brez razi i- ral i, ^pripovedoval povesti o Kri-|^lf^um A Spric0 tch Uveh tuJIh ji. Vstopnina prostovoljna, ke! Sloga jači, nesloga tlačil Da se bodo newyorskim pevcem pri izletu v Washington dne 4. julija saj deloma povrnili stroški, zato prirede v ta namen pik-n.k v nedeljo 2o. junija v Sehuet-zenparkn na levi strani ob Myrtle Ave. v (r len dale, L. I. Park se nahaja dva blocka pred Emerald parkom, kjer imajo newvorski Slovenci svoje običajne piknike. Xa mestu bodeta razobešeni ameriška in slovenska zastava. Vhod vi. ki prihajate iz Rusijo in ki nič več ne ležite tresoč se v posteljah v strahu pred strašnim trkanjem carjevih vojakov na vraša vrata; vi, ki ste videli zene vprežene v jarem z volom na poljih Ogrske, ' in vi. katere so vas pehali s tlaka nesramni vojakili° sv°je dnew v upu> dabo , -|i • x , 1 kak preobrat v vojni spravil spra- po cestah Berlina. |vil na presrtole. sc nahaja Vi, ki ste videl L kako je ubogi kmet posekal svoje'ludi ii0hamed Ali Mirza, katere- mu (kar se je bil seveda naučil i?i Kc konfederirani S slovenskim delavskim po- tnjijr) ter zagotavljal zastopnikom zdravom j južnih držav, da Anglija simpati- zira z njih ustajo. zapustili Slovenski delavec. Ali bo vojna vrnila perzijskemu šahu prestol? V vedno naraščajočem seznamu prejšnjih monarhov, ki preživlja- lastno sadno drevo, ker je bil davek tirana na to drevo večji kot pa je bil dobif-ek od drevesa. Vi VEST K, zakaj ljubite Ameriko! Vi veste, da je ona vaša druga mati, ki vam je odprla svoja vrata ter vas pritisnila na sree. Njeni griei in doline so prša, iz katerih ste dobivali svojo hrano. Xjena zastava je simbol vase prostosti. Njene pesmi so vaš bojni krik prostosti. Nje narod sa vaši bratje in sestre. Vi veste, — in mi vemo tudi. Stal je elovek na krovu prihajajočega oceanskega parnika po dolgih mesecih izgnanstva iz svoje dežele. Tutil je ono čudno, sladko vrvenje krvi, ono veselo utripanje srea. ono divje veselje, ki je skoro bolestno. . imenovano — Ljubezen do domovine! — Naj se pacifisti in drugi rogajo patriotizmu, če hočejo; a kljub temu ostaja največji, najfinejši in najbolj plemeniti nagib človeškega srca. riovek, ki ne ljubi svoje dežele, je človek brez duše Te ljubezni ne morete opisati, niti je definirati, a je tudi ne morete zavreči ali izkoreniniti. Rodi se v duši nalik veri v božanstvo in brez ene ali druge niste elovek! Zakaj ljubite svojo deželo? 3 v * Zakaj ljubite svojo mater? * t ~ V ga se je leta P.)09 odstavilo kot perzijskega šaha. Njemu je sledil njegov sin 11 use ui Ali MiiUa Lu temu je sledil 1. 191-i njegov ndajši brat Ahmed Mirza. Odstavljeni šah je bil vzgojen v Evropi ter se je domnevalo, da bo prijazen napram zapatlnim idejam. Pričel je svojo vlado s tem, da je dal Perziji ustavo, katero pa je pozneje preklical. Posledica tega je bila, da je izbruhnila revolucija, ki ga je pognala s prestola. Ko je bil prisiljen zapustiti Perzijo, se je prejšnji šah napotil v Odeso, kjer ga je prejšnji ruski car opremil s sijajnim domom. Njegovo spremstvo je izbrala perzijska vlada, ki mu je tudi dala na razpolago vsako leto svoto .$800.000. kar je bila malenkost v očeh orijentalskega vladarja. V svojem domu v Odesi je bil prejšnji šah praktično jetnik, kajti vsepovsod so ga obdajali špi-joni. Deželi, ki je bila 'v časih Cira naijvečja država celega sveta, so vladali domači šahi od leta 1502 naprej, ko si je nadel Ismail naslov šaha ter zasedel prestol. V ttovej&em času so Rusi i a. Ansrlija kn Nemčija vsaka zase skušala pridobiti odločilen vpliv na Perzi-o i:i njene zadeve, in ko je iz- r. fortov. Ko je bilo njegovo delo dovršeno, se je varno vrnil k linijskim črtam ter poslal v "Washington u-spebe svoje misije. Njegova poročila glede razmer v obmejnih državah so bila tako dragocena za našo vlado, da se je moglo preprečiti načrte mnogih teh držav, ki so nameravale od-pasti. Sili teh poročil je bilo pripisovati naprimer, da je bil general Cox v stanu odrezati konfederira-no armado generala "Wise ter ustanoviti zapadno Virginijo kot samostojno državo. .. . .. pobegneta. Predno pa sta mogla Povsod je napravil sijajen u .s v sob() & vcčjo ter se ga je z veseljem sprejelo ■ ]q ± Ed h Medtem pa je nabiral veliko dra- i k- živel v WaShin- gocenih informacij glede števila mi _ \OZTial LoAvisa Vs]ed dispozicij jnzmh armad ter glede ^ an4tira, Vse tl- unIjske vseh posamcOTiosti konfederiranih . ol JiJUIlt« Lev.Lsu in njegovemu pomočniku se je reklo, da lahko rešita svoje življenje, ,"e pričata proti \Veb-sterju. To sta storila in "Webster je bil obešen na podlagi njiju pričevanja. Lewisa se jc nato zaprlo v neko konfederirtmo vojno ječo. kjer jf ostal sedemnajst mesecev, predne se mu je dovolilo vrniti se v Washington. V poznejših letih je imel L.evvis neko detektivno agenturo na svojo roko. Postal pa je star in reven ter prosil vlado za pokojnino. Njegovo prošnjo se je odbilo in par ur pozneje je usmrtil same ga sobe. Za pijačo in prigrizek, ples in . , . T . ,drugo zabavo bo kar najboljše pre- sobo, je Webster naprosil Levvisa, skrblieno prvi dobitek bo eekitl m njegovega tovariša, naj taKojj^^-^^ pR razpr0llanih mn0- s:o drujrih dobitkov. NAZKANILO. Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam, da je umrl naš nepozabljeni prijatelj ANTON ŠESTAN dne 5. junija v Shepherdu, Texas. Ranjki zapušča farmo, hišo in par mul. Doma je bil iz Kutezevg-a pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za naslov njegov družine, naj mi naznani, za kar bora zelo hvaležen. .Joseph (Jemles, P. O. Box 52. Shepherd, Tex. (15-21—-6.) Troelstra ne sme v Anglijo. True translation filed with the post master at New York, N. T. on June 20. 1018, as required by the Aet of Oetober C, 1017. London, Anglija, 19. junija. — Nizozemskemu socijalistienemu voditelju Petru Troelstra, ki je p<> konferenci z nemškim socialističnim voditeljem Filipom Scheide-mannom nameraval iti v London, da bi se vdeležil letne konference angleškega delavskega kongresa. To je eden najlepših parkov y gostim drevjem in lepo urejenim prostorom. Kdor se hoče v resnici razvedriti v prosti naravi v senci košatih dreves, naj ne zamudi te prilike. Rojaki, zdaj pokažite, kolik« «oisite svoje pevce in ako Vam je kaj do tega, da bo slovenska pesem zadonela prml Belo hišo v Washingrtomi. POZOR ROJAKI! NajnspeSneJt mazilo za Ženske lase, kakor tudi ia možke brk« in brado. Od te ga mmlla »rastejo v 6 tih ta dnlh krasni go sti in dolgi Las J« kakor tudi mo ftlm krasni brki ln brada ln ne booo xlpadali in osiveli Kevmatizem, kosti *>ol ali trganje v rokah, nogah in v irlžu, v osmih tneh popolnoma ozdrt •im, rane opekline, bule, ture, krm ste n grinte, potne nc^e, kurja očesa, ozeb-ine v par dnevih popolnoma odstranim •4-dor bi moje zdravilo brez uspeha •bil mu Jandčlm za (5.00. Pišite takoj o cenik, ki ga takoj pošljem sastooj. JAKOB WAHCIC, 7«2 Banna Ave. Oevdaai. Ohl* Pri spahnenju in ^drobljenju vdrgmto ;akoj b Dr. Itichter-Jevem PAIN-EXPELLER V r«bi ie 5C let pri .slovenskih d mlinih ia pril jabljen kot domače nredstvo. ne bo dovoljeno iti v Anglijo, ka- ,edjllo praTi s TarstTeno znamko sidr^ kor piae Standard. ^ v lekarnah in nammcst od Zatrjuje se, da mn oblasti niso f. ad. richter a co. hotele dati potnega lista. WuUagtm Street, New York. PC V vabilo na piknik, katerega priredi društvo **Od boja do zmage*' »t. 22 SDPZ. v La Sati«, 111.. v nedeljo 30. junija. Začetek ol> 1. uri popoldne na navadiiih prostorih severno oil bolntšniee. 22. in Crosset Sr.. La Salle. Vstopnina: za samce *1.00, za družino .'jr>. Vsak je dobrodošel iz La Salle, Peru in okolice. 7.\ dobro zabavo in izvrsten prigrizek bo skrbej v to izvoljeni odbor. Na svidenje! ( -20 21—6 > Naši zastopniki. kateri so pooblaščeni pobtratl naročnino za dnevnik "(jlas Naro: za p»-1o leto $.1.50. za pol leta Si:.'«) In za četrt leta pa ?1.00. Vs.nk zastopnik lznla Ooptello. Somerset. Colo.: Math Kemelv. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman. Aurora. 111.: Jernej B. Verbič. Chicago, III.: Jos. BostiC, Job. Bliah ln Frank Jurjovec. Joliet, m.: Frank Bamblch, Frank Laurlr-h ln John Zaletel. La Salle. IU.: Matija Komp. IJvingston, 111.: Mih. Cirar. Mascoutah, 111.: Fr. Auguatln. Nocomis, 111. In okolica: Math. Gal$>hek. North Chicago, ni. In okolica: Anton Kobal in Math. Ofcrin. So. Chicago, III.: Frank Cerne. Springfield, IIL: Matija Barborič. W'aukegan, ni. in okolica: Math. Oprin ln Frank PetkovSek. Cherokee, Ivans.: Franu Režlsnlk. Franklin, Kana. in okolica: Frank Leskovic. Kinso, Kans.: Mike PenelL Kitzmiiler, Md. In okolica: Frank Vodoplvec. Baltic, NUch.: M. D. Likovtch. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin Bade in Pavel Shalta. Detroit, Mich.: Paul Bartel. Chisholm, Minn.: Frank Gov2et Jsk. Petrich. Ely. Minn, ln okolica: Ivan GonSe, Jos. J. Peshel, Anton Poljanec hi Louis M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Louis Gc že in JurlJ Kotze. Gilbert, Minn, to ckoiic^: L. VeaeL Hibbinc, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Mont.: Math. Urlh. Klein, Mont.: (iregor Zobec, Roundup, Mont.: TomaS Paulin. Govanda. N. Y.: Karl SterniSa. Little Falls, N. Y.: Frank Masle. Barberton, O. to okollea: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Michael Ko6evar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Cleveland, O.: Frank Sakf»er, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, Frank Meh ln Jakob Resnlk. Lorain, O. in okolica: Louis Bala^rt in J. Kumše. Niles, O.: Frank KogovSek. Youngstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin to J Mlsley. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Begemer, Pa.: Louis Hribar. Brought on, Pa. in okolica: Ipavec. Bardfne, Pa. In okotica: DemS5ar. Canonsbnrg, Pa.: John KoUlch. Conemautrh. P^-t Ivan Pajk. Vld Rovunsek. Claridge. Pa.: Anton Jenna ln Ant. Kozoglov. Export, Pa.: Lonis Rupanfl?. Forest City, Pa. Mat Kai..ln to Fr. Leben. Farell, Pa.: Anton ValentlnClC. Greensburg. Pa. to okolica: Frank Novak. Hostetter, Pa. In okolica: Frank Jordan. Imperial, Pa.: Val. Peternei, box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja to John Polanc. Luzerne, Pa. la okaliea: Anton Osolnik. Manor, Pa. In okolica: Fr. Demfiar, Moon Bun. Pa.: Frank Maček to Fr. PodmilSek Pittsburgh, Pa. tn okollcat U. R. Jakobich, Z. Jaksbe, Klarich Mat., L Magigter. Ralphton, Pa. In okolico: Martin Koroschetz. Reading, Pa. hi okolica: J. Pezdirc. South Bethlehem, Penna.: Jernej KoprlvSek. f Stcelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. to okolica: Frank Schlfrer. West Newton, Pa.: Joslp Jovan. Willock, Pa.: J. Peternei. Mnrray, Utah to okolica: J. KaateliC, Black Diamond. Wash.: G. J. Po- renta. Davis, W. Ya. in okolica: John Brosieh. Thomas, W. Ya. in okolica: A. Korenehan. Milwaukee, Wis.: Andrew Fon ln Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stampfel tn H. Svetlin. West AUis, Wis.: Antoo DemXar la ; Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Joe Yt Justin to Valentin Mareina Anton John I -- --- t'* H)--- GLAS NARODA. JUX. 1918. GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Ustanovljena leta 1898. Glavni urad v ELY, MINN. Hnkorporiraiia leta 1900, f.'W- GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISITLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Elv. Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROG'A, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wath. LEONARD SLABODN1K, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St.. Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth. Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK &KRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov »e ne bode oziral o. Društveno glasilo: "G LAS NARODA". Se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po 4'National Fraternal Congress" lestvici. LV blagani ima nad Četrt miljona dolarjev; bolniških podpor, poškodbin in smrtnin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev. Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih še ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika združenju, bi se mu takoj očitalo.! Nek dopisnik se celo šopiri, dairi so se prijavili, da bodo oprav-1 PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH da je sebičen in kakor vidim, za-j imamo četrt miljona premoženja, jljali raznovrstna dela. da bodo) našal se je na (združevalni odbor, j Ali je dobil bi bilo prihodnje ime. Najdejo se lahko lepa prilična imena, katera bodo zadovoljila vse. Naša glavna stvar je le, da se dve tretjini glasov, Ker mnogolet- združimo, ker v združitvi je moč tii člani naše JSKJ. bodo rekli: in obstanek. Ako bomo še naprej Tam m* držim, kjer sera siguren! tako vlekli, bo prišel enkrat po-Nanesli .smo lep rezerven sklad in. lom in tistikrat bo jaj! Reklo se \se uredili, sedaj ]»a kapituliraj- bo poseči v žep, ali pa res pustiti ,>-, . i-, • , , . idejajiju. Torej vse na plan v ne-i o ]f- ze veliko pisano, kakšno , * ' . , 1 ■ l " -i j • - v -1 - del j o :i(). junija luo! N<». ne še tako hitrer!" Recimo pa tudi, da se motim in predlog dobi dve tretini glasov. Ali reri mislite, da bomo tako hitro izročili vse naše premoženje orga-nizaciji, katere earter je zelo še- jako čaidno vidi. da bi ^ naša v.tMn ^ .sa,» ^temiin prava inštonea se še najde. JSKJ. združila z mlajšimi orgami- 111 v^ol. kaj sr. je preje godilo m Xlkr.ik!tic- • , , zdmtzenju; aRo smo pa res do- ne trgovsko f a varovalne podlage. dmjn u ibre volje in do mozga prepričani, bodisi v knjigovodstA-u in tudi j Vse druga,"^e je pri JSKJ. Njen < ({a je cas združenja zrel, dolbro, preštudiran, m Hnitnčnem načrtu. v>!vs' iskuseni tajnik Mr. U. L. naj se j)a nianjše organizacije Hrozich je dobro vedel za vse t- :zd;,Jliijo z ve£.jiini kar fp pparv- pC .potrobe in je redno pošiljal letna c.iOVeškem razumu, .poročila v vse države, v kateri! 201etni član JSKJ. ima JSKJ. svoj čarter, zato pa jej _ tudi registrirana in insurance ko- Dandanes ni dovolj, da se šele nekaj utegne storiti i>o združenju, kar je takorekoč že trdna podlaga pri naši -JSKJ. Da se je na eni jftrani marsikaj vzelo na lahko stran, nam dokazuje poročilo insurance komisarja države Penn-sy Ivani je, kaU^ri niti ni mogel pro-najti, da ima SDPZ. istinito pravilno registriran čarter v oni državi. v kateri posluje. Seveda se .. , , , . . Veliko se je že porabilo črnila nw:.rji dobro vedo o njenem po- iu papirja za prazell ^ ^ ker slovanju. vidim, koliko nasprotstva je za Dalje je trgovka podlaga pri j združenje jeduot. in zvez, sem se JSKJ. tako lepo urejena, kakor moral ma]o oglasiti mora biti v vsakem večjem busi- Tam nekje na zapadu neko fa-nessu. kateri hoče, da napreduje; natično društvo celo svetuje ti-zatrjuje. da ima pravilen ča^cr.Jvai najboljši sistemi knjigovod stini, kateri želijo združenje, da todii kakor s,' vitli iz por. čila in l-tva s., vpeljan: in se drže v iapem j Iiaj so poslovijo od jednote. To bo surance komisarja, ta čarter ni ro-! rodu. prišlo in če ne kmalu, pa pozneje, gistriran v državi Pennsvh miji.j Ako vse to ur« mislim, priden• To no pač tistikrat. ko bomo pla-Ne rečem in tudi tnliti nočem, vali asesment za $1000 $5, $6 ni imela SDPZ. čarterja v državi JSKJ. ?norsla združiti ali priklo ;:i|j kakor jih plačujejo v neki Pennsylvania i, ali domnevam, da piti manjši in mlajši organizaciji, je ta čarter nekako t iho umrl. ker ni bil registriran. In zakaj? Vsaka organizacija, d »-'niš k a družba in druga podjetja, katera dobe v kaki državi čarter. morajo tudi v kvteri ni vse tako urejeno kakor pri nji? Dober, aktiven in lopo urejen reški jednoti. Za to imamo priče v Chieagi. kjer so člani te češke jednote. Kateri ne verjame, naj jednoto. In tako ne ln> prizadeta samo naša jednota. temveč morda še katera druga. Zatorej je sedaj čas. da se temu odpomore in da se združimo, kajti še je čas. Vsako društvo naj tako stori kakor Jugoslovan št. 104; vsi člani do zadnjega so napravili X. pod besedo DA. Zavedni člani, kateri gledajo v prihodnjost in ne v preteklost. bodo storili isto. (.'lani društva št. 94, želim, da se še vi oglasite, ker mnogim članom in članicam bt>dete govorili od srea. Torej naprej, vsi -'Ja združenje! Pozdrav vsem članom in članicam. Joseph Blish, član št. 104 JSKJ. v Chieagi, 111. Naznanila. VABILO. Tem potom se vljudno vabi vse elane društva sv. Jožefa štev. »i JSKJ. v Little Falls, N. Y., da se vsi vdeležijo piknika v nedeljo S sosestrskim pozdravom Frances Skubitz, tajniea. Naznanim članom društva sv. Al o j/i j a štev. :a JSKJ. v Braddocku. Pa., da je dobilo društvo drugo dvorano za zborovanje. Do sedaj smo zborovali v Rubenstei-novi dvorani na. 11. cesti na vogalu Washington St. Prihodnjo sejo bomo imeli na SI« Washington St. med 8. in 9. ulico: od 9. na levo, od 8. na desno. Mislim, da bo vsak našel, saj jo pri cesti. Nadalje opominjam tiste člane, ki niso še poravnali tiste naklade, ki je bila še meseca februarja pri društvu zaključena; drugič, da bi se elani lw>Ij vedeloževali mesečnih sej in bolj redno donašali mesečne prispevk'e, kakor so jih dosed aj. Kar se dela tiče, se dela s polno paro; plača jo najmanjša na um, od tone pa. kakor kdo zasluži. Pozdrav vsem članom in članicam JSKJ. Martin Hudale, tajnik. Radoslavov odstop. True translation filed with the post master at Xew York, X. Y. on June iiO, 191 s. as required by the \ct of October 6, 1017. Pariz, Francija, IS. junija. — Vest o resignaciji bolgarskega ministrskega predsednika Radosla-vova se smatra za potrdilo nepre- dile 30. junija. Piknik se vrši rav- stanih ^voric 0 bolgarski neza- 110 na istem prostoru kot droga dovoljnosti z nemškim jarmom. Z leta to je na Fmk s Basin, ne pa 02ir0m na ^ da ^ smatra Rado. kot je bilo sklenjeno, kajti tam so podražili za še enkrat toliko kot l>usines.- inan ne ik> nikdar isK-a i j Hren. slabšega za svojega partnerja, pa.- To |)G prLši0 in mora priti. Bo- vpraša našega rojaka Franka, je bilo poročano zadnjič pri seji. Društvo sv. Jožefa prav vljud- vsako leto poslati držarvnemu taj- pa še boljšega, ako bi ga kdaj ra- ste -^-prašali: zakaj ? Lahek odgo- niku letna porot'-ila o svojem vta-nju in ako se to redno vrši, je čarter tudi registriran. Najbrže glavni odbor oziroma njegov tajnik ni vpošteval t. li važnosti in ni pošiljal letnih i»oročil, zato je pa čarter nekako na tiho zamrl v registraciji. Vsaka organizacija, katera ima čarterje tudi v drugih državah, ima tudi istim pošiljati letna poročila, da ne izumre na tiho njih čarter. V tej \eliki državi se je vstano-vilo že nešteto raznih šoekulaeij-skih družb in te so seveda iskale čarterje. ker j i in je najbolje kazalo, kjer so sc najlagije inkorpo-^ rirale in katere države imv' jo naj- bil. To naj velja tudi pri naši JSKJ. Nihče naj ne misli, da s tem oviram združenje, nikaor ne, pač pa mi je '..t združenje na dobro urejeni in preizkušeni podlagi in to najdemo pri JSKJ. vor! Prvič: Naša slavna jednota je stara 20 let. Premislimo, da je no vabi vsa ostala bratska društva in to so dr. Zavedni Slovenci št. 121 SDPZ.. dr. sv. Pavla št. 11« KSKJ.. dr. Slovenec št. 282 bilo od začetka jednote veliko SNPJ. in pa dr. Marije Pomagaj lan o v starih —in še mogoče več let. Koliko so stari taisti člani sedaj? Ali bodo za vedno živeli? Ne! Drugič: Koliko dobivamo da Ne smem zamolčati. da odbor nes nm-jh članov? Jako malo, ker za združenje nikakor ili napravil svoje prave dolžnosti, ker se ni preje dobro poučil o vsem na obeli straneh. Samo lepe besede pri ta- vsaki gleda, 00, 26. Sv. Barbara, štev. 5, Soudan, Mins. Pristopili: John Pahule, 85, 19625, 500, 32,- Anton Erčul, 83, 19624, 500, 35. Sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich. Pristopili-. Matt Kobe. Jr., 88, 19681, 1000, 30; Rudolf Kump, 89 19652, 1000. 19; Mat Kump, 1900. 19653. 1000, 18. Sv. Jožefa, štev. 12, Pittsburgh, Pa. Zopet sprejet: Joseph Oberstar, 88, 17979, 1000, 26; Julija Ober star, 93, 17981, 500. 22. Suspedndirani: Anton Merhar. 86. 16546, 1000, 27; Josip Stem-berger. 90, 19392, 1000, 28. Sv. Alojzija, štev. 13, Baggaley. Pa. Pristopili: Josip Ribič, 85. 19655. 5000, 33; N>ža Žabkar, 93, 19654, 500, 25. Suspendirani: Tom Rudar. 89. 17980. 1000. 24; Frančiška Rudar, 96, 17982, 500, 19. Prestopili k društvu Sv. Jožefa, št. 126, New Derv, Pa.: Joseph Glas. 79, 1063 500. 29; Ana Ilembring, 89, 13861, 500, 21. Sv. Petra in Pavla, štev. 15, Pueblo, Colo. Pristopil: John Marinčič, 78. 19656, 1000, 40. Sv Cirila in Metoda, štev. 16, Johnstown, fa. Pristopili: Barbara Družak, 90. 19626. 1000, 28; Lovrenc Bom-bač, 91, 19627. 500. 2S; Nick Fraterič. 99, 19628. 500, 19; Terezija Nemanič, 1900, 19629, 1000, 18. Zopet sprejet: John Mikešič, 89, 13937, 1000, 28. Suspendirani: Joseph Likar, 89. 19158, 1500, 37; Frančiška Likar, 83, 19156. 1000, 34. Sv. Jožefa, štev. 17, Aldridge, Mont- Suspendiran: John Kolenc, 87, 10861, 1000, 21. Sv. Alojzija, štv. 18, Bock Spring, Wyo. Suspendirani: Frank Mivšek. 66, 2660, 1000. 38; Mary Mivšek, 75. 8689. 500. 35. Prestopil k društvu Sv. Barbare, št. 39, Roslyn, Wash.: Anton Kralj, 80. 6195, 1000, 26. Sv. Alojzija, štev. 19. So. Lorain, Ohio. Pristopil: Frank Bukovec, 86. 19657, 1000, 32. Premenil zavarovalnino :z $500 na $1000: Frank Jančar, 86, 15826, 1000 31. Sv. Jožefa, štev. 21, Denver, Colo. Pristopila: Mary Novak, 91, 19650, 1000, 27. Sv. Jurij, štev. 22, So- Chicago, 111. Zopet sprejet: Krist Seme. 68, 102:i. 1000, 39. Sv. Ime Jezusa, štev. 25, Eveleth, Winn Pristopila: Mary Oven. S3, 19642, 1000. 35. Suspendiran: Frnk Porenta, 79. 17149, 1000, 34. Sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa. Pristopil: Andrej Pregač. 88. 19658, 250, 29. Suspendiran: Joseph Sušmelj. 82. 19470. 500, 35. Sv. Mihaela, štev. 27, Dianiondville. Wyo. Pristopila: Jožefa Luni pert 70, 19630. 250. 4^. Umrl: Joseph Vodeničar 7;\ 16024, 1 (XX). 35. Sv. Marija Danica, štev. 28, Sublet, Wyo. Prestopil k dr. Sv. Mihaela, št. 88. Roundup. Mont.: John To-stov 'nik. 82, 17706, 500, 32. Sv. Jožefa, štev. 29, Imperial, Pa. Zopet sprejet: Štefan Vukič. 94, 17585, 1000. 20. Prcmen:'l zvarovalnino iz $1000 na $500: John Albreht, 81, 16558, 500, 32. Sv. Jožefa, štev- 3t>, Chisholm, Minn. Prestopila k dr. Sv. Jožefa, št. 20, Gilbert. Minn.: Marv Černof, 64, 9034, 500, 40. Prestopil k dr. Sv. Jurja, št. 22. So. C'hieago, 111. SS, 2967. 1000, 20. Sv. Alojzija, štev. 31, Braddock, Pa. Pristopil: Mile Tedorovich, 88, 19659, 500, 30. Suspendiran: Joseph Ivšič. 94. 18399, 500. 22. Sv. Marija Zvezda, štev. 32, Black Diamond ^vti. Suspediran: Jernej Konear, 89, 16614, 1000, 24. Sv. Barbara štev. 33, Trestle. Pa. Prestopil k društvu Sv. Jožefa, št. 1J. Pittsburgh. P.: Anton Zidanšek, 66, 13518, 1000, 44. Prestopil k društvu Sv. Pa val, št. 116. Delmont, Pa.: Josip Sajn, 74, 6137, 1000, 32. Sv. Petra in Pavla, štev. 35, LloydelL Pa. Umrl: Andrej Kovač. 83, 7319, 1000, 24. Sv. Alojzija, štev. 36, Conemaugh, Pa. Pristopili: John Pinkalor, 88, 19661. 500. 30. Juli ja Turk, 01, 19660. 1000. 17. Prestopil k društvu Sv. Petra in Pavla, št. 35: Llovdeil, Pa.: Anton Jerič, 97, 17824, 1000, 17. Sv. Janeza Krstnika štev. 37, Cleveland, Ohio- Pristopili: .Taeob Obrt za, 83. 19663, 500, 35; Frank Zalar, 95, 19662. 1000, 23. Suspendiran: Josip Pugelj, RS. 13694, 500, 22. Sv. Martina, štev. 44, Barberton, Ohio. Suspendirani: Štefan Srebot. 76, 17846, 1000, 38; John Župec, 94, 18019, 500, 21. Sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, lnd. Pristopili: Anton Somrak, 85, 19644, 250. 33; Karol Preeinar, 7&, 19643, 250, 40. Zopet sprejet: Valentin Menčak, 88, 1S646, 500, 28. Sv. Jurija, štev. 48, Kansas City, Kans. Pristopil: Frank Kovieh, 85, 19664, 1000, 33. Sv. Jožefa, štev. 63, Little Falls. N. Y. Pristopil: Valentin Eržen, 91, 19645, 500, 27. Prestopila k društvu Sv. Antona, St. 106, Youngstown, O.: Jacob Mlinar, 77. 1220, 1000, 32; Katarina Mlinar. 71, 11251, 500, 38. Sv. Frančiška, štev. o4, Hibbing, Minn. Zopet sprejet: Vinko Marinič, 79, 14504, 500, 32. Suspendirani: Frank Dolinar. 86, 16835, 1000, 27. Sv. Rok, štev. 55, Unionxown, Pa. Pristopila: Mary Dušek. 94. 19631, 500, 24. Bv. Štefana, štev. 58, Bear Creek, Mont. Prestopil k dmštvn Sv. Mart na, št. 105, Butte, Mont.; Matt Kmet, S9, 18381, 500, 27. Suspendirani: Louis Xovak, 87, 18283. '500. 28; Max Robnik, 78, 17962, 500. 37. __ , (Nadaljevanje na 4. strani.) Louis Zobec, ■ -iw?'- —t-—• —-iv^r ■....... Tk W----- ^^ ■ ~ --:-:-*- i OLAS XARODA. 20. -JLN. 10IS. Sv. Barbare, štev. 60, Chisholm, Minn. Pristopila: Rozalija Keener. 77. 19671, ">00. 41. Janeza Krstnika, Stev. 71, Colin wood. O. Suspendiran: T uy firmovšek, 91. 17!»:JS.' ">00, '24. T 'mrl: Viktor krajrie 65,' 12š94. f.00. :j>. Sv. Rešnjega Telesa, štev. 77, Greensburg, Fa. Suspendirani: T . n;i/ Mikan. 1H9J14, 1000. :»4: Mary Mikan 1771."», 1000. 27. Prestopili U društvu Sv. Pavlu. ši. lit;, Deimont, Pa.: Luke> Bttthu. M, lfM7:r PHJfi 39; Jurij Medeni?, 87, 1SH20. 1000, 29: Ma iija Medonič. 94, 1^21. 1000. 22: John P.arie. 76. 1 -.V>7, 1000, 40 dela Karič, lMi22. 1000. 40. Sv. Alojzija, štev. 78, Salida, Colo. IV:-*<-!»il . fae.Mi liut.rl«. 94. liHttvi. 1000. L'4. Sv. Jerneja, štev. 81, Aurora, 111. P'islopil- Jaeoli .lakov;, k. 1902. 19046. 1000, 16. Sv. Martina, štev 83, Superior, Wyo. I'r- k d? v,» S v. \!oj, k:. Is. II « k Spring-.. Wyo. ' i en. .lakše, t;;. io:{72, looo. 41. Sv. Andreja, štev. 84, Tnmaad, Colorado. PrNlopi!- l.uto. k Šr:št-'r5ie. -7. 19666. 1.">00, 23. Sv. Roka, štev. 94, Waukegan, 111. Pristopi i ■ Priti I a Trent. 19672. UKH). -J4: Mary llomovee S9. 196:52. 1000. L">: Man »Jo-ar. 9(>. 196:13. 1000. 27: Valentin CJo sar. *>0. 19634. 1(KK>. 2S. I'mrl: Joseph Rey.-k. M:5. 15794, 1000. 1". Prt-lopU k društvu Sv. Joz-fa. št. 5:5. Little Fall-. X. V.: Frank Lat rin. '»7. 17067. HUMI. 16. Sv. Feliksa, štev. 101, Walsenburg, Colo. Sti»;«'ii lira!- : St,.fan Mili.'-. V,. 1 !7. PMH>, 27. Sv. M. Vnebovzetje, štev. 103, Cohinwood, O. Pristopili l.oj/.a < i r ooar. 1T»<>69. 500. :50: Mary (iorišek, 89 1966s. 5<;0. 29: Korošee. 90. 196tJ7. 500. 2s. "Jugoslovan", štev. 104, Chicago. HL Pristopil - T-ny Jurači.". ii»635, 500. 29. Sv. Martina, štev. 106, Butte, Mont. Pri-i-'j,;.! Geo Žagar, 79, 19§36, PM)0. :59: 6c» liizal. 80, 19637 r»«o. vi i Mala k. si. lfhtfš. 17,00. :;7: Frank Ret**?. 77. 19639 1500. 41. T'mri: John st->k. 77. 126U5, 104)0, "Dulnthskl Slovani", štev. 107, Duluth, Mina. Pretopi- Louis Merhar, 91. 196>2, 250. 27. St. Antona, štev. 108, Youngstown, O. Pri-fopiii Anton IVirč, 75, 19676. 54K), 43; -Josip Piškur. 80 19677. lOOO. :ls: K rank Xalokar. 91. 19674. 250. 27: Frank Kogovšek !M> P>673, 250. 2S John Kehek. 77. 19675, 500. 40. Zopet sprejeti: Frank Kapnik. 15005. 500. 25 92. 18250. 5, 23. Sv. Jurija, štev. ill, Leadville, Colo. Premenil zavarovalnino i/ na sfclivOO: 152*2. 1500. 35. "Slovenec", štev. 114, Ely, Minn Pristopil : .Toveph Pah-bar. 02. 19647. 1000. 16. STispediran : -lohn Žužek. 92. 17276, 1000. 21. Mary Rupnik John Uren. *3 ti Jezu- Kveleh. Minn.: -1< I Vest op 1 k «11 uši vii Kril. 92. 17776. 500. 22. Marija Cist. Spoč., štev. 120, Ely, Minn. Pristopil-• Johna -laki.'-. >9. 19649, HKX>, ^9: Mary Poljane, 04 39648. 1000, 24. Sv. Treh Kraljev, štev. 121, Dodson, Md. Suspendiran: Frank Karto!, v*. 1>163. 1(MH). 22. Društvo sv. Frančiška, štev. 122, Homer City, Pa. Prikupili- K rank Mlakar. s;{. 196MK 1 (MM:{5: Peter šlivar. 92 1000. J6: .lune I.. Pneapher. 02. 19679, 1500. 16. Pretrenil /av;»r \ ain no i/ s500 na *1000: Peter Bekina, 95 MJO:!. 1000, :'4. Sv. Jožefa, št. 126, New Derry, Pa. Pristopili: Paul Pleveli«*-. v2. 19640, 500. :i6. 1, 196. »1. 500. :57. If Mi J. Up Vada OPOMBA: Pol rm leto rojstva svoto, Četrta razred. 'g »'•lanovecra imena navedene številke enačijo Inji?* f*ertifikatuo številko, tretj* »avarovplrt' J^seoh Pishler, glavni tajnik. Aeroplani s topovi V ZRAKU TOPOVI. — NASLEDNJI KORAK V VOJEVANJU BODO AEROPLANI, OPREMLJENI S FRANCOZI SO ŽE SKORO DOVRŠILI NOV TIP TO PA ZA AVIJATIKEt KATEREGA SE BO RABILO PROTI NEMŠKIM OKLOPNIM AEROPLANOM. irur translation filed with tlie poaimaster at Xew 1918 H9 reuulrtd by tbe Aet of OetoN York. N. Y r 6. 1917. on Jane 20, Kaj Ixulo vojni lotah-i storili kot naslednji korak? Obstreljevali so Pariz, Tioiidon, bolnice Rdečega kriza, rtiesto Kolin in večino drugili odlienili tork na zcmlje-\i(lu Evrope. Vzeli so slike sovražnih obramb, zasledili rezerve sovražnika in njih gibanja, popravljali artilerijski Oii«*n.j svojih lastnih ljudi, služili kot bojujoče se pa-Uule ter se spuseali v obupne dvoboje ter boje v eska-drali na tisoee čevljev nad zemljo. Kaj pa so njih cilji v neposredni bodočnosti? Xajti je lireraturno-znanstveno osebe, nalik H. O. AVells-u. ki so v stanu staviti številne zanimive uganke jrlede vojne v zraku, ki se še skriva za zagriiijalom mese-eev. ki bo^lo prišli. Lahko citate poročila teh ljudi, če se zanimate le za produkte 42-centimeterske domišljije. — Jaz pa sem čul par značilnih prorokovanj iz ust nekega bistveno praktičnega mladega človeka, ki živi prav tu v New Yorku, iz ust poročnika Joseph H. Stelilin iz Sheei^ shead Bay. ki ima za seboj eno izmed najbolj slikovitih karijer med našimi svetovno znanimi letalci. Kot vedo s ponosom Newvorcani, je poročnik Stelilin odpotoval v Francijo v starosti 19 let ter prostovoljno vstopil v Lafayette eskadrilo. V maj kot enem letu je spravil na tla šest nemških aeroplanov — izmed teh dva v samcatem boju proti trem nasprotnikom. Dvakrat se £a je oficijelno omenilo v francoskih brzojavkah ter mu podelilo francoski vojni križec. Poleg tega pa- je naslikal na svoj stroj prvi ameriški grob. ki je kedaj poletel preko nemških črt. On je se re^a se ga je izposodilo za govore in razkazalne polete v prilog Posojilu svobode in pred kratkim, da pospeši delavnost v ladjedelnicah. Nova knjiga "Joe Stehlin, najmlajši ameriški avija-rikT* — bo v kratkem izšla in on upa, da se bo v najkrajšem času vrnil na bojno črto. Ta drobni, modorooki deček s tako številnimi izkušnjami v zraku je mennja, da so t H nove stvari, katere bodo borilei v zraku izvršili pred koncem leta 1918. Tukaj so njegova prorokovaivja: — Zavezniki bodo oborožili svoje bojne aeroplane s topovi, katerim se ne bo mogla nobena stvar ustavljati. Z zadostnim številom aeroplanov bodo zavezniki pognali nemško infanterijo nazaj nalik jati kuncev. Nemci bodo obstreljevali New York. — Evolucija ali razvoj bojnega aeroplana je šel naprej. odkar se je pričela vojna. — je rekel. — V kratkem času pa je pričakovati novega in presenetljivega razvoja. V pričetku so šli letalci v zrak ueoboroženi ali pa so nosili s seboj le revolverje, s katerimi so streljali, kadai so bili oddaljeni le par čevljev od sovražnika. Nato so pu škc nadomestile revolverje. Nato so pričeli rabiti letalci strojne puške. Pozneje se je postavilo strojne puške tako. da se je moglo streljati z njimi celo skozi propeler, če je bilo potrebno. Nato p»a so se dvignili v zrak aeroplani, ki so imeli na krovu dve strojni puški. Nemci so v zadnjem času razvili oklopni aeroplan. (Celo v preteklem letu je par najboljših avijatikov izjavilo. da vedo. da so se borili proti oklopnim aeroplanm ). To pa ne bo storilo Nemcem ničesar drugega — je dostavil poročnik Stehlin z zaupljivim usmeliom. — To pa iu raditega, ker bodo v zelo kratkem času nosili Francozi topove na svjili aeroplanih. Oni so že skoro dovršili o-premo topa za letalce, imenovanega "Trentesept" sedem intrideset in temu se ne more ustavljati noben aeroplan. — Ali je res, — sem vprašal — da pripada zaveznikom supremaeija ali nadvlada v zraku? — To je bilo skoro resnično za dolgo časa. — je rekel poročnik. — dasiravno so v časih Nemci v prednosti. Letanje po zraku bo imelo veliko posla s konečno zmago v vojni. Če je dosti aeroplanov na razpolago, se jih lahko uspešno porabi proti možem v zakopili. Jaz sam sen i letel nizko preko nekega sovražniškega zakopa. sipa joč vanj krogi je iz strojne puške in opazoval tisoč Neinev, ki so begali sem in tja nalik podganam. Materijah ia škoda, katero *»e napravi z oziroin na moralo čet je manj važna kot škoda, katero se napravi z ozirom na moralo čet. Nobene čete ne morejo prenašati vznemirjenja te vrste. Če morejo zavezniki pridobiti premoč v stro .jili, se lahko demoralizira veliko število zakopov. — Sedaj pa, kako glede zračnih pohodov Nemcev nad New York t — sem vprašal mladega avijatika iz New York a. — Jaz bom najbolj presenečeni mož v Ameriki, če to ne bo prišlo pred koncem vojne, — je odgovoril hladno. Povedal sem poročniku Stehlin, kako mi je neki so-tovariš Lafayette eskadrile, poročnik Bert Hall, namignil, da se lahko izvrši še hujša stvar kot pa nemški zračni pohod nad New York in to raditega, ker bi nas tak napad privedel k polni zavesti dejstva, da se nahajamo a vojni. — Zračni napad sovražnika bi pospešil vojno delavnost, vendar pa bi lahko napravil nepregledno škodo, — je resno pripomnil poročnik Stehlin. — Posamezni deli aeroplana zavzemajo kaj malo prostora ter se jih lahko prevede preko na podmorskem čolnu in sestavi v dvajsetih minutah. Nato pa se jih lahko pošlje preko New Yor-ka v polni dnevni luči. Ponoči je New York kljub tozadevnim odredbam še vedno veliko bolj svetel kot pa Pariz ali London. Razejitega pa tudi ni nikakih obrambnih žarkometov, ki bi zasledovali pot sovražnih aeroplanov. — Po mojih mislih pa se ti aeroplani ne bodo omejili na to da pridejo ponoči. Če pridejo nad dolenji konec Man hattana sredi popoldne, bi jih vsakdo, ki bi se ozrl navz gor, smatral za ameriške aeroplane. Če bi se jih spoznalo za nemške, kaj bi bilo mogoče storiti? Vsak aeroplan bi mogel nositi osem bomb. Poveljnik vsakega aeroplana bi si izbral enega izmed nebotičnikov ter rekel: — Ta je moj! — Spustil bi se navzdol do razdalje tridesetih čevljev, vrgel bombo ter razbil poslopje. Nato bi aeroplani lahko pristali na kateremkoli mestu v okolici New York a in letalci bi se udali kot vojni jetniki. Interniralo bi se jih mirno do konca vojne razen če bi jih prebivalstvo preje dobilo v roke kot pa vojaške oblasti. — Ne morem razumeti, zakaj bi se ne moglo zgodit tako. — je ponovil poročnik Stehlin. Ali razumete vi? Vstaja v Kijevu True translation filed with the post master at Neu York. N. Y. on June 20. 191s. a« required 6y the A<-t «.f Oetoher ft 1917. Škemu uradnistvu med slovenskim prebivalstvom, da hi nemški in nemčurski pisar izgubila glavno besedo v štajerskih in koroških nemčurskih mestih, trgih, in vaseh, da bi dobili Slovenci povsod svoje lastne šole — ne, to je veleizdaja, to je ogrožanje avstrijske misli, ki se krije po naziranju vsenemštva z nemškonncionalno idejo. Vsenemško nacionalno časopisje je koj po proglasi- .. , • - j - . ,, ji • i London, Angina, 19. junija. — Ivi nase drzavno-pravne deklaraerje padlo na nas in nas^^ ? h^nhn poroaiom. sun mirilo, da smo ententarjL Ni jim bilo prav, da se ho-jki je bii0 1>Crsiai>0 \7 Moskve na čemo Jugoslovani pod Habsburžani združiti. Neljubo [Eehange Telegraph Company, <še jim je tudi bilo. da so se slovenski vojaki tako hrabro je pričela v Kijevu velika vstaja. bojevali na bojišču. IzmislUi so si bajko, da mislijo slo- R^treljena so bila artilerijska venski vojaki v strelnih jarkih čisto drugače kot sloven- ^lad^a m po f vrte ne- ..■.*' _ . J; . J? ili prestani boji. A -faja se s:n po po\ -ko ljudstvo v domovini m zopet kmečko m delavsko Tav5,kem in černigovskem okrožju, -lovensko ljudstvo čisto drugače o narodnih zahtevah —• Vstaje se je vdeležilo 40 tiw- ' oboroženih -in organiziranih krne- |tov. V Kijevu je bilo že vee upo. rov. odkar so delegati ukrajinske v -Rad^ 9. februarja podpisali sepa- 0 ratni nirr 7. zastopn ki centralnih air^nt i Kot pa slovenski politični voditelji. Tako se je baje dal poučiti nemškonacionalni -ki poslanec Makhl od preproste slovenske kmečke zenice. Proglašali so pred svetom in v parlamentu da nocv ratni mir ? zastopn slovenski kmet nič vedeti o deklaraciji. Toda denuiu-irali držav v Brest-Litovsku. so dalje in stolpci najzakotnejšega nemškega lista so bili j Najprej so boljšev ; olni sunmieenj. ^-prizorih zmešnjave, ko so na j eni- Mi se za to sumničenje nismo veliko zmenili, ker če kmetje sprejeli program o razdelitvi zemlje. Rada. ki je pr-„ votno zastopala la>tuike zemlje, tr-( go vee in kapitaliste, je poklicala spričevalo za lias. — Nemce, da bi vpeljaii zopet rea. S slastjo so ponatiskovali "Tagespost". "Grazer Med drugimi uradniki, ki so i»:ii Tagblatt". "Deutsche TV.", "Freie Stimmen". "Mar- > bil tudi i>Hmarš;ii burger Zeitung" itd. vsako notico iz frankovske Hrvat- Eiehhorn kot vojaki poveljnik in i • , , , T , haron .Mumm von Seharzenste.n kjer je bila napadena x>olitika Jugoslovanskega km- kof pnslanik širo- bi Vsenemci. ki vedno z enim očesom zrejo proti Nemčiji. taksirali naš patriotizem nam v prilog, bi bilo slabo i i I ske ba in deklaracijska ideja. Razpisovali so na dolgo in 1 Bo1jževi5ka n,tJija jt. hila z:ill" io o dr. Stadlerjevi izjavi v "Hrvatskem Dnevniku . in :ena 'pozneje, ko s., je odkrilo, da ko je Šušteršič izstopil iz Jugoslovanskega Kluba, tedaj Nemci rajše zaloge zaplenjujejo bilo nemškonacionalno časopisje polno zmagoslavja. kot pa kupujejo, kar je bilo po — V jugoslovanskih krogih se jasni; realna politika ,n"ll'?vni i^godbi dovoljeno, se je „: i, - * i i i i - j - - x • : vlada sama obrnila o.I Nemcev in n idobiva tal: dalekovidni m trezni politiki na jugu; tran . . ., . t ,. . . , , » ^ A, . t t - • vprizonla med rutenskinn km«* ovci, dr. Stadler, dr. Sustersic; — tako in podobno je pi-|ti demonstraenje. ki so prihiteli v salo nemško časopisje. l mesto, da bi dobili žita. pol jede! In govorili so, da je politika Jugoslovanskega Kluba Ukih potrebščin in orodja. Kater, oživela fiasko, večina ljudstva je za dr. Sušteršičem injso obljubili Nemei, toda ga nisn iankovci. V takih iluzijah je živelo del j časa iiemškoiia-i'la'|; t ~ . • * i Skorogotovo so sedanjo vstajo ionalno časopisje. I™-,«.- r_____ • i • rr, , -I - -J • -» v j i• \t . i .. vpnzonli ravno isti kmetje m po- Toda sedaj uvide vajo menda ze tudi Nemci, da se nji-|skuAajo o Kočevarje, naj zbirajo podpise proti slovenski narodni avtonomiji, ker je nevarnost, da jo Slovenci dobimo. Sedaj pa so se obrnili do nemčurskih občin, ki naj nastopijo s protiizjavami. Maribor, Celje, Brežice — so slovesno protestirale proti jugoslovanski državi. Nobeni po-nemčenee ne sme biti odtrgan nemški celoti, tako se glasi prva zahteva nemškega minimalnega programa. Toda drugi narodi naj utonejo v vsenemškem morju, ker Nemci potrebujejo Trsta. Balkana in morja za svojo veliko pot od Hamburga do Balgada. Volja m bmc True translation filed with tbe poet muster at New York, X. Y. ou June 20, 191S. as required by the Act of October 6, ""'T. Sledeči članek iz ljubljanskega "Slovenca" od 22. ja nuarja 1.1. precej jasno slika politične razmere v domovi ni, vse spletke, ki se vrše proti Jugoslovanom in njihovem gibanju, ki se je ukoreninilo med vsem narodom. Med vrsticami čitamo marsikaj, kar nam brezdvom no dokazuje, da ima nas narod v domovini "trdno voljo in veliko moč", ki je zrasla iz sloge, ki je zavladala med vse mi slovenskimi sloji in strankami, kot posledica skoro šti i-iletnega groznega trpljenja. Naj si vsak prečita članek pazljivo ter iz njega na uči. da je nam v Ameriki potrebna ista sloga, če hočemo računati na uspeh. jinski svet v ostri protestni noti v Berlin izjavil, o dosegli mir 7. napaeno pretvezo, kor se ob-ljubljene zaloge, posebno žita, niso uresničile. Ker je že precej pozno in je bilo le malo posejanega, postaja položaj brezupen. Eichhor. nov poskus organizirati poljedelstvo na vojaški podlagi, se je popolnoma ponesrečil. 1. maja se je izvršila popolna izprememba v svetu. I/, nemških virov se je poročalo, da -^o bili novi možje "veliki ruski iniperjalisti stare vlade". Pozneje pa so se v vsojem postopanju proti nedobrodošlim nemškim goltom in proti boljševikom. ko so dobili na svojo stran kmete, izkazali za "zastopnike buržuaznih elementov, ki zahtevajo pravični dele/, v državnih zadevah." Poltavsko in eernigovsko okrožje ie bila prejšnja gubernija 51 a-' le Rusije ob Dnjepni. kjer se na-i haja tudi Kijev. True trana'atl'in (lied with the t master at New York, N. Y. on Jun* 1918, required t>y ti* Ac« «. 1917. n, Octoh«v TWS.S. war savihgs stamps ISf USD BY THE UNITED STATES government Rojaki! Kupujte vojno-varčevalne znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Ce ste slučajno v denarni zadregi, lphko vojno-varčevalno znamko vsak Mp izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec junij $t.l7. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri 1*.. Mornariški vojaki /M rti ž enih ]eji» pozneje že brodili skozi južna močvirja, zasledujoči t'n-eks in Seminole« Indijance. V vojni z Mehiko 1*46—IMS so se mornariški vojaki borili |>toT:| sovražniku v vsakem pr staniiseu :■ r na vsakem bojnem polju. kj«*r j k , ki je prebudil cesarstvo o-tok-jv iz tisočletnega spanja. KiJii otočani, ki se niso znali primerno obnašati, so dobili od mornariških vojakov zelo potreb-se je sklenilo taje. Ko je še v istem letu :ie ka ljudska tolpa zažgala karan rinskn poslopja na Staten Island in >ic^r iz panike radi rmene rir zl i''C, je j ditelek mornariških vo- V onih dneh ni bilo nobene mornarice in pravilno govorjeno tudi še ni bilo nikakih Združenih držav, a mornariški zbor je pričel s svojim vojnim delom, ne da bi čakal ua Proklamacijo neodvisnosti. Kongres jc I. 177G sklenil usta noviti mornarico po eno ladjo za vs lonijo in mornariški zbor. dasirav-no sc ul>o bile zgrajene vse ladje, je bil v stanu oditi na morje. Mornariški vojaki so bili kozmopoliti .tvo beja tej potegnili navzgor ameriško zastavo. ki je takrat prvič plapolala nad kako utrjeno postojanko starega sveta. Skozi dolgo vrsto let se je beseda "Tripoli"* blestela na zastavi mornariske-ga zbora Zdru-enih držav. Po celem svetu se je ta zbor bo ril leta 1812, v vojni proti Angliji, Ko je stara fregata "United States" premagala bojno ladjo "Macedonian", so pokazali mornariški vojaki "skrajno vstraj-nost". ki je bila od takrat naprej njih glavni znak. Najti jih je bilo na viharnih vodah Lake Erie, na zlatem pesku o-tokov Južnega morja m na mirni ■površini jezera Pon teh a rt rain. Sto pili so v Canado 7. našo armado J »kov i,. iz brooklvnskega Navy il ostanek poslopij uni- \ arKa reš čenja. Pomoč naših mornariških voja Trinajstih ladij. kov je pozvalo leta 18ti<>. da s-'j iko ameriško ko-1zavaruje železnieo prek<» panara sivt* ožine ter tudi, da se r- ši življenja in imetje ameriških državljanov v Kisembo, na zapadli: obali Afrike. Hrabrost mernariškega zb .ra s-vleče nalik zlati niti skozi zgodovino na.^e državljanske vojne. {>ai mc>ec€\ pr^d izbruhom te vojne j'-sto mornariških vojakov zajelo John Brovvna v Harper's Ferry. Mornariške vojake se je na hitro odposlalo kot ojaeenja v fort Sumter ter se jih je določilo za uničenje Navy Varda v Norfolku. da ne bi slednji padel v roko konte deriranih. Ko sc je zope\ uvedlo mir za večino ljudi, so šli mornariški vojaki za boji v tuje dežele. Tvorili so hrbtišče ekpedieije proti divjakom na Formosti leta 1867 in pozneje leta 1*70. Leto pozneje so na čelu prvih vrst pri zavzetju fort o v v Koreji. RAZLIČNI ZNAČAJ NJIH DELA Mornariški vojaki so se izkrcali leta da preprečijo plenjenje Aleksandri je v Egiptu. Odšli so v bataljonih, da pomagajo grofu Lcssepu obvladati Panamo, kjer ji' grof zaman skušal izkopati ka nal, katerega je ameriška podjetnost koaečno dovršila. Napravili so konec nemirom ustašev na \a-vassa otoku in tekom neke zagate v Valparaiso, Chile, leta 1891 sc' se izkrcali, da varujejo ameriški konzulat. V istem letu so pomagali zatreti divje lovce na kite v Bcrinškem morju. Dve leti pozneje so zavarovali vainost ameriških življenj ter čuvali ameriške interese v revoluciji, v kateri je izgubila kraljica Liliuokalani svoj prestol na Havajskem otočju. Uspehi mornariških vojakov v fcpansko-ameriski vojni so bili ste-vilni in raznolični. Majhen oddelek njih je zavzel Guantanamo Tuba. ter ga držal proti 6000 španskim vojakom s pomočjo par ladij ameriške mornarice. Izvrstno Telefon urada Court 3459 Telefon na doma Neville 1870 B FRANCIS A. BOGADEK, SLOVENSKO-HBVAŠKI ADVOKAT VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEDNICE. Min 103, BtafceweU Buildfn?. vogal IHamond tu Grant 8ta., Pittsbarfh. Pa Naapna Court H< e je izkrcalo pri Ca vite na Filipinih in tam so držali fort in mornariško skladišče, potem ko jt admiral Dewev un-eil špansko bro. 4 • novjp. Tipično 7u duha te majhne, a junaške organizacije, je bilo njih obnašanje v ust a ji IJokscrjev na Kitajskem. Pridobili so najvišje priznanje armadnih častnikov raz ličnih narodov vsled svoje discipline in svojega poguma. Major Waler, ki je bil začasno poveljnik radi bolezni generala Meade, ki je poveljeval diviziji j-:- na vprašanje, ali naj zavezniki napredujejo ali pa čakajo na oja-čenja, odgovoril — Gospodje, jaz ne vem, kaj mislite storiti vi ostali, : naši mornariški vojaki bodo odkorakali proti Pekinu ob šesti uri zjutraj. Zavezniki in mornariški vojak: so naskočili drugo jnrro ter prišli ravno ob pravem času. da so rešili Evropejce, Bataljon mornariških vojakov na kamelah je spremljal odposlan ca državnega depart men t a Združenih držav skozi obširna Sahaec na dvor cesarja Menelika iz Abe-sini je, kajti ladje puščave so prav tako dobre kot one morja za mornariško vojake Združenih držav Tudi ni nikake šale več v izrazu "mornarji na konjih", kajti v šte \ilnili ustajali v Zapadni Indiji, v katerih so posredovali naši pomorski vojaki, so galopirali prekr planjav na konjskih hrbtih. Neštcvilne revolucije v republikah na jugu od nas so držale mornariške vojake zaposlene skozi zadnjih dvajset let. Pomagali so vzdržati vlado na Oubi. spravili strah pred Bogom v ustaše v Nicaragui ter gledali na to, tla se je ustavilo obmejno vo-jeranje v Santo Domingo in Haiti. Mornariški vojaki so se izvrstne obnesli pri zavzetju Vera Cruz Mehika, t^kom nesporazuma med Združenimi državami ter Mehiko v pričet ku leta 1914. Ko je pričel naš narod poditi Ilutia. je bil mornariški zbor izdatno pod avtorizirano silo, ki je znašala .'»o,(Xj0 mož. Kongres je odredil. naj s" poveča ta zbor na 7" tisoč mož i-i sedaj je v orgauiza ciji nekako 40.000 mož. Koliko teli se nahaja sedaj v Franciji, se ne sme objaviti. Ve« polkov nio-i;ariških vojakov je ikrcalo tam v teku par tednov po napovedi \r>jne in tako prijatelju kot sovražniku so pokazali svoji. uspt*šnosi in disciplino. Temeljna sila mornariškega zbo ra leži v tem, da sc nahaja v posesti takozvanega "esprit de corps'' (zbodnega duha). Ali je kdo že kedaj slišal o tem ali onem polku te slavne institucije? Dejanski je veliko polkov mornariških vojakov ter šteje vsak v vojnem stanju 3000 mož. Regiment pa je kaj ipre makljivo telo in njega število ne pomeni ničesar za mornariške vojake, kajti njih srca so vedno pri celotni napravi. Ponos, ki ga imajo člani tega zbora, je v glavnem odgovoren za navuušeuje, ki se kmalu polasti tudi najnovejših rekrutov. J z vež ban je v dveh taboriščih kojih eno se nahaja na Pari.-Island, S. C. in drugo na Mare Island, CaL, je hitro in intenzivna, kajti,tako učitelji kot učenei se vestno posvetijo svoji nalogi Doba vežbanja traja tri mesec® Mornariški vojaki so bili vedno dobri strelci. 72 odstotkov teh vojakov nosi svetinje ostrostlecev m njih Število se veča od dne do dne. Kot svetovni državljan obvlada ameriški mornariški vojak večf jezikov. Oddelki, ki se nahajajo se- m jev. Novorojenčki so bili sledeče narodnosti: Amer-ikanei 1:2. Fine i 9, Slovenci in Hrvati 6. Angleži t>. Ita!j- ni Norvežan 1. .Mod temi je bilo :!:! dečkov in 16 deklic. Nadalje moramo omeniti, da že dolgo ni~mo imeli tako veei- t»o inožkesfa spol; pomoči iz naše stare domovine. Ne samo. da je k nit a nemška vlada za boj proti svojim lastnim narodom »pobila na mznih bojiščih cvet našega jiigoslcvanskoga naroda, ne samo. da je poobesila vse slovenske rodoljube, sedaj mori ter pobija še lačno naše ženstvo. naše matere, sesetre. naše otro«č.«i'C! — " Ponmg.i ite! Pomagajte nam vi. da ste rodnih močij! Nato je predsednik shoda. g. Ignac-ij Hude. prečital sledečo izjavo : RESOLUCIJA. Slovenci, zbrani na slovenskem shodu v New Yorku dne 16. juni ja i 1913, smatrajo za svojo dolžnost, da izjavijo v teh resnih časih, ko je na tehnici usoda svetovne demokracije iu usoda slovenskega, naroda v domovini, sledeče: Avstro-ogrska država in llab-s buržani so glavni krivci propada- živahnosti in zdravja. Ve. kaj aija Slovencev, izgube njih lieood- tl»*lati in storil bo. kar "i je zavzel, da visnosti, njih političnega zasiižne- 1,0 storil-n ja in zaostalost i v primeri z dni-' Pravi ,u<>?- > Pn gimi narodi, llabsburžaiii so lia- Njegov um je cist iu bister. On ve. ,zakaj živi. .Te jjoln sile, moči. euerfrije, mora ealumetskem .... « - i - , , - .- j bratje, ki ste tako srcem, okraju; nh n;: to kai vplivajo sc-' . , . , .... o pravem rf.su zhexali v Ameriko! da ji vojni 4-asi, t te moremo !7atr- 1 . . i Pomagajte nam ! Prosite svojo no- jev ati. Danici Zložil Fran jo Neubauer. NA TUJEM. Ko sc v v^i krasot; tu mi lesketaš, vedno p* sem čujem: "Ali še na tujem zvezila me poznaš ' AJi, kako sem peval pesem to nekdaj! Jasno mi oko je zlato zrlo tvoje, bajni tvoj sijaj. Jasen kakor takrat tebi je lesket. Meni pa stem ni! a žalost preoRi'a jasni je pogled. Glasno ti ne pevam. ko mi lesketaš. Osamljen na tujem tiho le vzdihujem: "Al' me še poznaš:!" POZDRAV. Med bukovjem smreka stoji, nad njo se danica blišči. ]a gozda pa narod k maši. ci poje se v cerkvici naši. ,vo mater Ameriko, slavno Kolumbijo, naj se usmili še nas!** ! To je klic, ki nam n» izvršil svoje dnevno delo sko za največjo kkoriščevalko' in in ,la v 1>oh,i ,ucri . - . , Sni mirno in sladko, ker ve, d:i mu sovražnico Slovencev, slovenstvo . ... njegovo dobro zdravje m muc zapota»-bo uničeno, če ostsuie Avstnja po ]ju (l)>1>r)l in srefno u.Hhxnost. sedanji vojni taka kot je bila.i ... . . • Vsled teiTd minevajo razkosaujc All SW Vi praVI mOZI Avstrije kot predpogoj za boljšoj Ak) tr[>.^ ;iU bodočnost Slovencev ter kot pred 'stP holni na ^liklvu. ali ledi,-ah. ak.» pogoj za stalili svetovni mir in de- trpite na splošni slal>osri, ako ne m.e mokrat lij>o narodov. rete simti. ako vas pofrosro t»<>li «iava. Slovenci vidijo v političnem »k« nimate dobrejr.i teka. boli vas v ed i ust vu s Hrvati in Srbi edino križu imate usasle oei. brez sijaja, , . . . , bledo lice. slaljo in pokvorjeno kri. rešitev pred ,poginom, te bi bila u.m uLsttl pravi mož. ntf>esa vam je ustanovitev samostojne slovenske tl.,l|)a kar vain vrnilo 1UlK-. in 2arav-države mogoča, bi postala ta dr- j> in vas more pretvoriti v eelepa muzava igi-a-'n v rokah sovražnik in i a. mogočnih sosedov. j Ta "nekaj" je iz čistih, prirodnih, Slovenci zahtevajo, da se Slo- »IravHnlh trav. kakor ,ncu in lležju" na* eno narodno in strogo demokratično državo, v kateri bo osnovni princip saniodoločha naroda s;a-mega. Slovenci so prepričani, da sc bo veliko vprašanje bodoče državne obiike Slovencev, Hrvatov in Sr- pravljeu ----— _ ,. , v.mi m »->i ui vm"u škofa Jegliča, kakor je zaprl biv-jtudi katoliški duhovniki. rv rr«> I t i i I > 1 i odete v vsakem jiofiledu bov rešilo v eni in isti ustavodajni pravi m«./,, boljši in nun-nejši mož. ka-skunščini kor ste sedaj.' miH'nejsi na telesu, - . ___'»strejši in blstrejši v umu. z železnimi Slovenci smatrajo za neooliod- '. . .....\ , . , . ,, . . živci, sijajnimi tn-mi. s cisto krvjc>. ki no potrebno, da neprestano opo- a.ljo 2ivIJenje in zdravje v vaših žilah. izarjajo ameriško javnost na straš- Naročite to blaženo sredstvo .še dana grozodejstva, ki„so bila izvr- nes. — šena na povelje HabsbnrŽaaiov v Eno Skatljo za on dolar, šest škatelj Srbiji in drugih jugoslovanskih govori francoski jezik in ko so se ti vojaki izkrcali so se takoj pobratili s francoskimi vojaki ter jih pozdravili v njih lastnem jeziku. ne začelo v'udov, katerih je pristopilo 80. Pri Washingtonu. D. C\, za poverjen-jvolitvi odbora je bii izvoljt.i sle-Shod je otVorLl g. Ignacij Hud'jea našega troimenskega naroda'deči odbor: predsednik Ignacij s primernim nagovorom in dal ta- ter za svoja zastopnika pred sve j Hude, podpredsednik I'oter \ o-koj besedo dr. Vošnjaku, ki jej torn in zavezniškimi vladami. Ite- grič. tajnik IJev. P. Kazimir Za-bumo pozdravljen v več kot. enojražajo obema svoje po^polno za-. kraj.sek. blagajnik Anton Burgar; uro trajajočem govoru v kratkih'upanje vspričo vsega, kar sta obe_ odborniki: Matej Cagram. AIojzbj in jedrnatih potezah naslikal o- gosiavijo izpod avstrijskega jar-zidravljal Slovenec in jih bodril k ma. Oba predloga sta bila spre-slogi. Kdor r.i sedaj z Narodno jeta. Zv:zo, je z Nemcem, kajti nemški. Predno se jc zaključil ta del imeli na razpolago rajnovrstna načrt je nas razdeliti; kdor sedaj zborovanja, je predsednik shoda razvedrila. Torej to naj bo vsem deli narod, pomaga Nemcu, jenje-'g. Hude sporočal, da bodo šli 4. porok, da tudi letos nc bo ničesar gov zaveznik. Jinrno ploskanje jv; julija pevci v Washington, da bo- manjkalo. sledilo tem besedam. jdo tam pri velikanski demonstra-1 Na veselo svidenje dne 30. ju- Zra njim je spregovoril predsed- ciji, katera se pripravlja, peli. V nija v Emerald parku! nik podružnice Hrvatskega Na- ta namen bo prihodnjo nedeSjo, Za odbor: rodnega Saveza. g. Bosko«vič. Nje- piknik, da se pokrijejo stroški in Anton Plevel, predsednik, gov govor k bil jako jtrdrnat. Tn- da se pevcem prispeva k potnim Josip Pogačnik, tajnik, di on pozdravlja Slovcnee in jim stroškom. (20,25,27—G) _ SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dna 16. ivguiu " 1C08. PODPORNA ZVEZI lnkorporirana 12. aprila 1909 ▼ državi Pwa Sedež: Johnstown* Pa« GLAVNI URADNIKI! Mdeetaik: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R'utuo "prefrigani Dodd" se je vzdržal na površju. — Prepričan M-m. da bom jeseni bolj bogat kot sem bil kdaj prej v življenju. '/.daj ti bom pa nekaj predlagal, moj sin. Pišeš mi, da ^ -vojiui prvim kipom že precej napredoval. Vapni vse -dl«' i moči ter ura ^konraj prejkoniogo<"-.\ — Ka-k"»hitro dobim od tvojega učitelja potrdilo, da je kip dober n boš lahko prodal, ti bom dal d<*settisoč dolarjev, katerimi boš začel v Parizu, karkoli se ti bo ljubilo. — In M.tu-m te bom kmalo tudi jaz obiskal v Parizu. Povej tvo-. "mu prijatelju Pinkertonu, da pazljivo zasledujem njegove • ianke in »Ia že naprej veselim vsake posamezne številke. PUmo sem nesel takoj pokazat Pinkertonu, in oba sva ga bila ve>» la. Moj kip je bil /•• skoraj skončan in vsled tega sem se lo-lil z vso vnemo dela. Nekega dne se je pa zbrala v mojem ateljeja precej pestra dra žba. Prišel je profesor, ki je imel v gumbici znak častne legije, z dvema svojima učencema, mojima prijate>ljima. ki sta ugledna francoska kiparia Najbolj sem bil vesel prihoda starega mojstra. Rom-neva. \"-ak si je moral šteti v čast, če ga je obiskal. Družbo so izpopolnili še sledeči: Anglež John Myner. brata Senilis, dva škotska kiparju in Pinkerton. Jaz sem bil zelo ponosen, ko sem odkril kip. Mojster Romnev je hodil krog njega kakor mačka krog vrele kaše ti*r neprestano mrmral : Ni slabo, ni slabo. — Pa res ni tako slabo. Vsi smo se globoko oddahnili, ko smo slišali sodbo velikega mojstra. Jaz sem mu pojasnil, da je kip namenjen /a Ameriko in sicer za muskegonski kapitol. — Zelo lepo, zelo lepo! Zaiem smo se odpeljali v ugledno restavracijo na zajtrk. Zajtr-kovali smo na vrtu v senci kostanjev. Dobro smo jedli in dobro pili, in tako se je zgodilo, da sem b!l popolnoma suh, ko sem vstal od mize. — Kaj storiti? — Na koga naj se obrnem? — Vedel sem, da bv mi Pinkerton pomagal, če bi imel kaj denarja, toda revež je bil tudi suh. — Jaz mu nisem hotel razodeti svoje zadrege in sem končno sklenil, da poskušam na ta ali oni način svojo srečo. Proti večeru smo se ločili. Pinkertonu sem rekel, naj me za par dni ne obišče, če«, da imam veliko dela in skrbi. — On je žalostno prikimal. — Danes veni, da je bil uganil moje misli, toda Tovež mi ni mogel pomagati. Gospodinji sem rekel .da ji ne morem plačati za oni mesec, ter jo prosil, naj nekoliko potrpi. — Ženica se je vdala, četudi nerada v svojo usodo. 8 krčmarjem, kt je imel restavracijo nasproti mojega stanovanja, sem se pogodil, da bom vsak dan enkrat jedel pri njem. — On je bil s tem zadovoljen in me je vprašal, če bi hot*d tudi večerjati. Ker sem se bal prevelikih stroškov, sem odvrnil, da večerjam pri neki družini. Tako sem revež vsak dan samo enkrat jedel, pa še takrat mi ni šla jed bogve kako v sla.-t. ker sem jo smatral za milodar. Občeval nisem z nobenim svojim prijateljem in sploh z nikomur. Vseh znancev ^ra se izogibal ter naročil gospodinji, naj ne pusti nikogar k meni. Štirinajst dni pozneje se mi je pa prismejala sreča. Sam ne vem, kje je izvedel zame nek bogat človek iz Južne Amerike. — Prišel je k meni ter naročil doprsni kip. Mož je bil dober človek, zgovoren in radodaren. — Za model mi je sedel vsak dan po dve uri. In ko je bilo moje dnevno delu kon čano, me je vodil na svoje stroške po Parizu, po najboljših restavracijah in po najuglednejših lokalih. Ko se-ra izvršil kip, sem ga poslal preko morja, pa nisem od njega ničesar več slišal. In kmalo zatem je prišel glavni udarec. Iz Amerike je dospela kratka brzojavka, da mi je zbolel oče. Tri dni sem ležal doma in ves ta čas so mi blodile po glavi vsled Žalosti samomorilne misli. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo "Slovenec" št. 89 SDPZ. v Eekhardt Mine, M d., v četrtek dne 4. julija 1918. Pričete k takoj že ob 1. uri popoldne v navadnem prostoru kakor druga leta. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje v okolici, da bi se mnogoštevilno vdeležili piknika na zgoraj omenjeni dan, ker se gre za v korist društvene blagajne. Vstopnina je letos povišana kot je vse drugo, tako smo primorani tudi mi. Za vsako osebo moškega spola je vstopnina $1.50, ženice in deklice pridejo pa lahko brez pe-tice. Za dobro postrežbo bo -.kri*-! za to izvoljeni odbor. Že vnaprej se zali valju jemo vsem za obilen obisk. '/. r*>ja<>-21—6 True translation filed with the post master at New York, N. T. on June 20, 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Johnstown, Pa. Rojaki in člani društva Pomočnik, društva Triglav in Samostojnega društva v Johnstowmi in okolici Novi poveljnik v Solunu. , i True translation filed with the post master at New York, N. Y. on June 20, 1W1S. a« required by the Act of ^ krtober 1517. Atene, Grška, 18. junij. — General Franchet d'Esperev je bil imenovan za vrhovnega poveljnika zavezniških armad na Iztoku in je naslednik generala Guillau-mata, ki je bil imenovan za pariškega vojaškega governerja. Grški ministrski predsednik Ye-nizelos je priredil gostijo v počast generala d'Espereya. Iščem svojega sina JOŽEFA ŽVO-KELd. 25 let starega, doma iz vasi Ustje pri Vipavi. Videl sem gn pred 5. leti v Mensville ter se m. imi rekel, da grem. v stajn kraj; potem sem se pa premi-{ ^lil in mn kasneje pisal, ali vsako pismo je prišlo nazaj. Sedaj ne vem. kje se nahaja. Oe kdo izmed rojakov ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se sadu javi svojemu očetu: Joe Žvokelj, 71*2 — TOO. St.. Co-llin-■\vood, Cleveland. Ohio. (20-22— FOOD "WILL "VIN the mu !!POZOR!: Mi člani društva Triglav in člani društva Pomočnik na Moxlvam smo na zadnji redni mesečni seji enoglasno sprejeli predlog, da se sklive skupna seja ^ seli treh društev na nedeljo 30. junija ob dveh popoldne v dvorani Triglav. Na tej seji se bo razpravljalo v korist Rdečemu Križu. Torej rojaki in člani, ne pozabite tega dne in pripeljite tudi druge rojake na to sejo, čeprav niso člani omenjenih društev. Vsak je dobrodošel. (20&25—6) Pozor rojaki! Kadar ste namenjeni kupiti hišo, lot ali farmo, oglasite se pri meni pred no boste kupili. Jaz zavarujem tudi hišo proti ognju. J. LUŠIN, prodajalec zemljišč 1065 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Slovtzukl sdravnik. MOŠKE BOLEZNI 5SBŽ" Dr. Koler najstarejši sloven, ski idravnik, specialist v Pitts-burghu, ki ima 28-letno ikni-vjo ▼ zdravljenju neh molkih bolezni. Hydrocele ali kilo zdravim t 30 urah in brez operacija. Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te Trste zdravim z gotovostjo. REVMATIZEM, TRGANJE, EASTBUPLJENJE KBVI, BOLEČINE. OTEKLINE, &KBO-TLE IN DBUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi na-Vste krvi, ozdravim v kratkem {asu, da ni potrebno ležati. Jas rabim 606 in 904 za krvne bolezni Uradnae nre: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure sveSer; v petkih od 9. zjutraj do 6. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne. Dr. KOLER, 638 PENN. AYE., PITTSBURGH, PA. Veliki vojni atlas ▼ojsknjocib se evropskih drža? m pa ko-lonijskib posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov« CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company Dr. L0RENZ££k 644 Penn EDINI SLOVENSKO "Jt F GOVOREČI ZDRAVNIK EVeDUC MrfKSn Pittsburgh, Pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaa sum že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih iu ker znam slovensko, zato vas morem poginoma razumeti in spoznati vašo bolezen, ria vas ozdravim in vrnem mo5 in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno sknSnjo pri zdravljenju molkih bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln lise po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rane. Živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledteab, jetrah in želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, navduho itd. ts- Uradne ore so: V ponedeljkih, sredah in petkih od 9. ure zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne*. — Po pošti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. Nekateri drugi rd ravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko Se iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumem. VABILO na VELIKI IZLET ALI PIKNIK. katerega priredi 18 združenih slovenskih društev iz Johnstowna, Pa., in okolice DNE 22. JUNIJA 1918 na prijaznem prostoru Viktor Faithove farme v Morrelville. •Johnstown.) Ta piknik ho eden iz;:iieožičue, velikonočne DomaČi zdravnik mali —.25 in novoletne komad po —.03 Hitri raCunar (nemSko-angl.) dueat r—.21 vezan —.50 Album mesta New York s kras- Poljedeljstvo —.50 nimi slikami —.25 Sad j ere j a v pogovorih —.25 Slov. angl. in angL slov. slovar $1.50 ZEMLJEVIDI: Veliki slov. ang. tolmač $2.50 Avstro-Ttalijanska vojna mapa Avstro-ogrski, veliki vezan —.25 —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE Celi svet mali — 10 KNJIGE: Celi svet veliki —.25 Hipnotizom —.«5 Evrope vezan —.50 Doli z orožjem —.52 Vojna stenska mapa $3.00 Dve Saloigri: "Čarlijeva Senitev" Vojni atlas ■—.25 in "Trije ženini" —.25 Vojni atlas nov —.30 Mesija 2 zvezka —.60 Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo.. Pod Robom SL Večernlce —.no Cal. Itd. po —.25 Postrežba bolnikom —.50 Združenih držav mali —.10 Trtna us in trtoreja —.50 Združenih držav veliki —.25 Trojka —.50 Združenih držav stenska mapa, Vojna na Balkana 13 zvez. $1.50 na drugi strani pa eeli svet $3.00 Zgodovina c. kr. pešpolka St. 17 s slikami f—.50 Poleg tu navedenih knjig imamo Življenje na avstrijskem dvoru pa Se nekaj raznovrstnih istlsov po en ali smrt cesarjeviča Rudolfa —.71 ali dva zvezEa. 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, boli?! v gotovini, pofitni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vraču- RAVNOKAR JE IZ&EL NOV VOJNI ATLAS T barvah, ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in zapadno fronto; GENA 30 CENTOV. VUikost 20x27 inčev. __; Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT 8T.f NEW YORK. Iščem prijatelje JOHNA PODMI-NINŠEK in njegovega svaka HR1BERN1KA. Doma sta iz čeme na Koroškem pri Pliber-ku. C'e kdo izmed rojakov ve, naj mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Joe Poglodniek, P. O. liox 216, Ril It on. Pa. Jaz, Ivan Marinsek. doma i/. Gorenj st. 2. občina Bukovje pri Postojni na Nolivmjskem. zdaj v italjanskem ujetništvu, iV-em svoje sorodnike po Združenih državah in jih prosim, da s.- mi javijo. Moj naslov je: Ivan Marinsek. Prigioniero di Guerra, 2. Rt*parto, Avezzano, Italia. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. in okolici naznanajmo, da jil bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Janko Pltfiko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, t katerih naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati js, da mx bodo rojaki v vseh ozirih ooinagali poasbno le, ke| ima po* varimo !•»• Soka. IrJSia je knJUEtca: DVE ŠAL0IGR1. ' KnJiHea vsebuje dre larli -CA RLI JE V A ŽENITE V" ta "TRIJE ŽENINI" ter stane samo 25«. Oni. ki nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroče, ker is-Ba je v omenjenem Številu. V zalogi Imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva Iztisa in niso v cenika označene. NaroČilom priložite denar la pofiljlte na: 11 Slovenic Publishiig Company I S2 Cortlandt St, New York« N. X