Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SH$
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 2 <10 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din aedei)ska Izdala celote no vJuoo-slnvlll 80 Din, za Inpzemslvo 100 D
CO tJJL^Nl
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 13U ln 2D.veCIl oglasi nad 43 mm vl&lne po Din 2'30. vetlRJ po 3 In 4 Din, v uredniškem delv
vrstica po tO Dir
□ Pri večtem o naročilu popust Izide ob 4 zlulraj
razen pondellKo ln dneva do prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6 lil KoHoplsl se ne vračalo, nefranklrana pisma se nc sprejemajo Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 328
Političen list sa slovenski narod
Uprava /e vKopItarlevl ul.št.li + Čekovni račun: Cjuhljana štev. 10.050 In 10.349 xa Inserate, Sarajevo št. 7563, Zapreti št. JO.OII. Praga fn Dunaj št. 24.797
Naša kulturna naloga.
OB OBČNEM ZBORU PROSVETNE ZVEZE.
Kadar bo zgodovinar pisal o kulturi slovenskega naroda, bo moral naši Prosvetni Zvezi, ki ima danes svoj občni zbor, odkazati prostor med najvažnejšimi kulturnimi organizacijami, ki so kdaj vplivale na njegov razvoj. Čitalnice, ki so cvetele v dobi taborov, so pač pospeševale narodno zavest, toda omejile so se na ozek krog izobraženstva. Doba liberalizma sploh ni imela smisla za široke plasti naroda. Po prvem, še bolj po drugem Katoliškem shodu, pa je zavel v Sloveniji nov svež veter krščanske demokracije. Začelo se je izobraževalno delo, ki si je nadelo namen, po-sezati kar najbolj na široko in na globoko. In res so vstajala društva drugo za drugim, izobraževalna društva na kmetih, delavska katoliška društva v naših industrijskih centrih.
Beseda demokracija predpostavlja čim izobraženejše široke ljudske sloje. Prazno je namreč govoriti o demokraciji, vladi ljudstva, če ni to ljudstvo dovolj prosvetljeho, da bi bilo sposobno za pametno vlado. Slovenski katoličani so se tega zavedali ter šli med ljudstvo, da ga intelektuelno dvignejo in usposobijo za prodirajočo demokracijo. Slovenski liberalizem tega ni razumeval, zato je iz predalov takozvanega »naprednega« časopisja letelo blato in kamenje na prve delavce, naj so bili to dijaki, ki so se otresli varuštva liberalnih akademskih društev, ali dozoreli svetni inteligentje, ali pa duhovniki, ki so živeli z ljudstvom in jih je ljudstvo najlažje unievalo. Danes, ko je stari liberalizem v glavnem premagano stališče, pravilno cenimo lo borbo prvih naših demokratičnih kulturnih delavcev.
Za pravo demokracijo pa ni dovolj samo intelektualna izobrazba, treba tudi vzgoje srca. Zlasti je bilo treba v naših društvih pov-darjati potrebo skupnosti. Liberalizem je razkrajal človeško družbo s pretiranim povdarja-njem individualizina. To mišljenje je počasi prodiralo tudi v mase in proti temu je bilo treba vzgajati ljudstvo za skupno delo, za medsebojno pomoč in za požrtvovalnost. Ne-, Šteti društveni domovi — da ne omenjamo drugega — pričajo, da to delo ni bilo zastonj.
In če hoče biti demokracija zmagovita, ne sme pozabiti, da je temelj vsemu javnemu življenju poštenje. Prežalostne skušnje kažejo da trajnega poštenja brez vere ni. Saj smo doživeli v zadnjih letih, da so voditelji sloven. svobodomiselcev svojim lastnim tovarišem snedli besedo in to proglašali celo za nekako junaštvo. Kaj nam bi pomagala vsa "zobrazba, kaj demokracija, vlada ljudstva, če bi to drvelo v svojo lastno pogubo!
Na teh osnovah je delala Krščanska socialna zveza, danes Prosvetna zvfcza. Delo ni bilo lahko, zakaj treba je bilo ustvarjati vse na novo. Naj so tadi prvoboritelji videli to in ono pri bližnjih sosedili ali v oddaljenejših deželah, kjer so se mogli učiti, na slovenska tla se ni dalo vse presaditi. Vse naše izobraževalno dolo je bilo in je še tako urejeno kot so zahtevale naše slovenske razmere. Lahko rečemo, da je naše prosvetno delo zrastlo iz naših tal. To velja tudi za nadaljnji razvoj. Po našem mnenju je napačno, če bi hoteli vse kopirati po vzorcu porenjskiji nemških katoličanov ali pa tudi po vzorcu italijanske »az-zione catholica . Oboje ima svoje prednosti, pri obojem se moramo učiti, da izpopolnimo svoje delo, a nikdar se tuje ne da kratkomalo presaditi in naša domača slovenska tla. Izobraževalno (' to e zato bilo in bo težko delo, kateremu trela posvetiti najboljše močil V težko ško< > bi moglo biti, če bi kdo poskušal korakati po negi tovih tujih potih.
Veliko delo je opravljala Prosvetna zveza. Misel krščanske demokracije je po njej utrjena med slovenskim ljudstvom. Stotine društev in njih intenzivno delo priča, da je bilo in je njeno delo uspešno. Organizacije, ki so zrastle iz nje in se deloma tudi osamosvojile, govore, da razvoj prosvetnega dela v naših vrstah ni nikoli zastajal. Toda naloge Prosvetne zveze niso izčrpane. Nov čas prinaša novih nalog.
Če govorimo o kulturi slovenskega naroda, ne smemo prezreti, da jc začelo pri ms svobodomiselslvo po vojni uničevati kulturno življenje z najbolj umazanim »šundoni in da se ta vedno bolj širi. Listi, ki se proglašajo za najbolj »napredne« iščejo bralcev z Zevacco-vimi romani brez pomisleka, da ulrujejo tisoče mladih ljudij, ki bodo sicer verni pristaši svobodomiselne stranke, ki pa bodo s svojim
življenjem le v nečast in škodo lastnega naroda. Katoličanstvu sovražna založništva si hočejo pridobiti ugled s tem, da izdajo kot »kulturno« knjigo spis, ki naj goji samo slepo strankarsko sovraštvo, hi za tako podlost da slovenski pisatelj svoje ime! To so znaki silnega moralnega propada gotovega dela tako-zvane inteligence. Res ta krog še ni velik, res je jedro našega naroda še zdravo, toda nevarnost okuženja je tu. Slovenske katoličane čaka velika naloga — moral bi tu pravzaprav sodelovati vsak, ki čuti slovensko — da zajeze val umazane povodnji. In Prosvetna zveza bo morala temu delu korakati na čelu.
Odveč bi bilo opozarjati javnost, da skuša Prosvetna zveza svoje delo ne samo izvesti
na širok«, ampak tudi poglobiti. Le eno naj bo na tem mestu podčrtano. Razvoj moderne demokracije kaže, da prihajajo vedno bolj do veljave posamezni stanovi kot bistvene sestavine človeške družbe. Delavski kongresi in Kmetski dnevi kažejo, kako treba iskati poti in sredstev do poglobitve stanovske kulture. Tu se odpira naši matici prosvetnih organizacij neizmerno polje. Bog daj, da bi našla dovolj delavcev in najboljših sredstev za izvršitev svojih načrtov.
Ob današnjem občnem zboru želimo naši osrednji izobraževalni organizaciji, da napreduje in se razvija v korist vsega slovenstva, želimo tudi, da najdejo njeni nameni in cilji povsod popolno razumevanje.
Vame iiiava dr. Korošca.
SLS ŠE NI PREJELA NOBENE PONUDBE. — STALIŠČE SLS NAPRAM VIDOVDANSKI USTAVI. — RAZČIŠČEN,IE POJMOV.: RAZLIKA MED PRIZNAVANJEM USTAVE IN ODOBRAVANJEM CENTRALIZMA. - IZGRADITEV NARODNEGA SPORAZUMA.
Belgrad, 26. okt. (Izv.) Ker še vedno krožijo po vsem časopisju najrazličnejše vesti, posebno samostojno-demokratsko časopisje ve že poročati o kapitulaciji, o raznih izjavah in deklaracijah, ki naj bi bile padle tekom pogajanj med vlado in SLS, je načelnik Jugosl. kluba g. dr. Anton Korošec na neprestana vprašanja od strani časnikarjev, dal časnikarjem naslednjo izjavo:
»Zo v par izjavah, danih »Slovencu«, sem povodom vsakodnevnega pisanja enega dela našega časopisja o vstopu SLS v vlado naglasi!, da se o našem vstopu v vlado konkretno
šo ni ničesar razgovarjalo. Kolikor je bilo dosedaj v tej smeri razgovorov, so bili neobvezni in formalne ponudbe kakor tudi pogajanj dosedaj ni bilo.
Kar se tiče pisanja nekaterih današnjih časopisov, da je potrebno, da damo mi deklaracije in izjave v korist vidovdanske ustave, lahko izjavim, da smo priznali vidovdanske ustavo de iure in de facto, in da smo to dokazali s tem, da smo bili v vladi narodnega sporazuma. Zato mislim, da je nepotrebno, da bi se takšna vprašanja načenjala, ako se hoče kaj resnega storiti.«
¥!ada sestavlja sroj delovni program.
FINANČNI MINISTER ZAHTEVA ZMANJŠANJE VSEH PRORAČUNOV.
Belgrad, 26. okt. (Izv.) Vlada je danes dopoldne in popoldne imela seje, na katerih je predvsem razpravljala o delov, programu vlade za bližnji čas. Sklenilo se je, da pride kot prvi na vrsto zakon o centralni upravi, potem pa zakon o neposrednih davkih, zakon o nošenju orožja, z:.ko,i o nettunskih konvencijah, zakon o agrarni reformi v Dalmaciji in sprememba zakona o oblastnih volitvah. Prosvetni minister bo v'adi v kratkem predložil zakon o vseučiliščih, zakon o srednjih
šolali in zakon o ljudskih šolah.
Poleg tega je vlada na obeh sejah razpravljala o proračunu. Finančni minister g. dr. Ninko Perič vztraja z vso odločnostjo na tem, da mora biti proračun čim manjši. Z ozirom na to zahteva od ministrov, da v smislu njegovih žalitev reducirajo svoje proračune. Njegova zahteva je v tem pogledu skoro uiti mati vnega značaja. Minister upa, da bo s svojimi reformami uspel.
ČITANJF AKTOV O NAKUPU AMERIŠKEGA BLAGA. — TOŽITELJEM JE TAKOZVANA DR. KOROŠČEVA AFERA NELJUBA. -- V AKTIH NI NIČESAR O KAKI KRIVDI GOSP.
DR. KOROŠCA.
B?!grad, 26. okt. (Izv.) Za danes dopoldne ob 9 je bila sklicana seja anketnega odbora. Na dnevnem redu je bila obtožba, ki so jo vloiili nekateri poslanci proti g. dr. Korošcu radi nakupa ameriškega blaga l. 1019. za prebivalstvo, ki jc potrebovalo obleke, perila in obuvala, ter se je s številnimi prošnjami obračalo na ministrstvo za prehrano za <e potrebščine. Opazilo sc je, da vlo"itelji riso bili posebno veseli obtožnici:. Več kol eno uro jr bilo Ireba čakati, da je bil anketni odbor sklepčen.
Minister za soc. politil o jc poslal popolnoma neurejen kup p letov, ki sc 'ičejo nakupa ameriškega bla^a, kar jc izzvalo ogorčenje. Akti so sc začeli čitrti, kakor so došli, h sedaj prečitanih aktov jc raz,,: 'no, da so se razna društva obračala na prehranjevalno ministrstvo, da nakupi ameriško blago v Solunu,
kamor jc prispelo z ladjami, ker trgovci in društva nc bi zmogli tega nakupa. Nadalje, da j je ministrstvo za prehrano odredilo strokovnjake, ki naj klasificirajo, preiščejo in odpravijo blago po določenem načrtu in oddajo naravnost odjemalccm. Finančno ministrstvo je določilo prevzem blaga po tečaju 100 frankov za 150 Din. Prevzeto blago se je začelo odpo-ši'iati. Pokazalo se jc, da železnica ni bila sposobna izvršiti prevuza. V Belgradu je primanjkovalo skladišč.
Iz dosedaj prečitanih aktov ni razvidno, da bi bilo ministrstvo za prehrano pod dr. Korošcem narravilo sploh kakšno napako. Pač pa sc razv:di iz aktov, da sc jc pozneje, menda •md mi' >*!rom Bukšegom pričelo blago vsled' mokrote h variti. Seja se bo jutri nadaljevala.
ICrafj-ta se"a narodne skupščine.
Rado edni samostojni demokrati, — Razprava o odškad: ini vojaškim uslužbencem za selitev.
Belgrad, 26. okt. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine jc bila pred dnevnim redom v razpravi zahteva samostojnih demokratov dr. Grisogona in tovarišev, da naj sc sklene resolucija, da mora vlada dati pojasnila o vzrokih poslednje krize in o načinu njenega završetka. V imenu vlade jc odgovarjal mini-ter za soc. politiko S i m o n o v i č , da predlagatelji po poslovniku nimajo pravicc staviti takšnih predlogov, češ da gre tu za politično, nc pa za pravno vprašanje.
V debato so posegli sam. demokrat G r i -s o g o n o , zcmljoradnik M o s k o v I j c v i r in sam. demokrata L u k i n i č in V i 1 d e r ter končno minister za soc. politiko Simono-v i č. Skupščina jo sprejela predlog skupščin-
skega podpredsednika Pasariča, da sc ta predlog sploh nc slavija na dnevni red, češ da poslovnik te<?a nc dovoljuje.
Nato so sc prečitali akti ministra za pravosodje, ki zahteva, da sc nekateri poslanci izročijo sodišču, med drugimi g. dr. Gregor Žerjav po členu 53. tiskovnega zakona.
Skupščina jc nato prešla na dnevni red. Pričela sc je razprava o poročilu finančnega odbora o predlogu zakona o odškodnini častnikom in ostalim vojaškim uslužbencem ob priliki selitve. Vojni minister je na kratko zagovarjal svoj predlog. Proli jc govoril samo zcmljoradnik Vujičič, nakar sc je seja zaključila. Skupščina bo jutri ob 10 nadaljevala razpravo.
OBČINSKE VOLITVE V DALJU.
V nedeljo so se vršile v Dat,ju občinske volitve, pri katerih so radikali propadli. To «o bile v Dalju lelos že druge volitve. Prve je bil veliki župan razveljavil.
Izprememba volivn. reda za oblastne skupščine,
Belgrad, 26. okt. (Izv.) Na današnji seji vlade se je mnogo govorilo o potrebi volitev v oblastne skupščine. Kakor je zvedel Vaš dopisnik iz vladnih krogov, soglaša ministrski svet v tem, da bi bilo treba volitve čim-preje izvršiti. Po predlogih, ki so dosedaj ua današnji seji padli, bi se naj vršile volitve, če ne že januarja, pa vsaj februarja prihodnjega leta. Pri tej priliki je prišla na dnevni red tudi razprava o spremembi volivnega zakona za volitve v v oblastne skupščine. Notranjemu ministru se je naročilo, da v najkrajšem času izdela tozadevne načrte in jih predloži ministrskemu svetu, da pridejo čimpreje pred skupščino. Kakor je Vaš dopisnik zvedel, gre pri teh spremembah za to, da bi se omogočila večina, ampak ne po čisto proporcionalnem sistemu, marveč tako, da se relativni večini zasigura absolutna večina mandatov in sicer na podoben način kakor je to v volivnem redu za ljubljansko in belgrajska mestno občino.
Demagogija samostojnih demokratov.
Belgrad, 26. oktobra. (Izv.) Samostojni demokrati so vložili nujen predlog, da naj skupščina naroči odboru, ki razpravlja o zakonu o neposrednih davkih, da mora razpravo končati v petih dneh. Gotovo je, da vsi želimo, da bi ta zakon čimpreje prišel pod streho. Vendar pa je pri tej priliki naglasiti dejstvo, da je ta zahteva samostojnih demokratov več kot smešna, če se pomisli, da so bili saniost. demokrati dve leti skoro neprestano v vladi in se na to, da bi se izenačili davki, niti spomnili niso. Tudi njihovi zastopniki v odboru niso doslej pokazali niti posebne delavnosti, niti posebnega navdušenja za izenačenje davkov, kar je umljivo, ako se upoštevajo veliko-srbske tendence te stranke.
Odbor za prošnje in pritožbe.
Belgrad, 26. okt. (Izv.) Odbor za prošnje in pritožbe se je na današnji seji konstituiral. Predsednik je radikal Aca A 1 e k s i č , podpredsednik radičcvcc Derviš H a d ž i - O m a n. Odbor je sprejel predlog, da se vse prošnje in pritožbe iz lanskega leta prenesejo v letošnje zasedanje, ne da bi bilo potrebno vlagati nov« prošnje.
Batinanje Belgradu.
Belgrad, 26. oktobra. (Izv.) Več radikalnih poslancev je danes vložilo na notranjega ministra zanimivo interpelacijo, v kateri govorijo o belgrajskem policijskem komisarju So-koloviču, ki je dne 25. septembra dal pred sobe pripeljati tri ljudi in jim lastnoročno naštel nad 10 udarcev po občutljivem delu telesa, in sicer samo radi tega, ekr so v neki kavarni igrali karte. Poslanci zahtevajo takojšnjo preiskavo. Interpelaciji so predložili kol dokumente zdravniška spričevala.
ZVEZA AVSTRIJE Z JADRANOM.
Split, 26. oktobra. (Izv.) Tukaj sc vrša med zastopniki naše države in avstrijske republike pogajanja za vzpostavo direktnega železniškega prometa med Ljubljano in Splitom, s čimer bi bila Avstrija preko Slovenije spojena z jadransko obalo. Tej železniški zvezi se v narodnogospodarskem pogledu pripisuje velika važnost.
RAZVELJAVLJENE OBČINSKE VOLITVE.
Osijek, 26. oktobra. (Izv,) Veliki župan osiješke oblasti jc razveljavil izid občinskih volitev v Retfalu pri Osijcku. Razvcljavljcnjc zadnjih občinskih volitev od. strani velikega župana sc jc izvršilo na posebno zahtevo ra-dičevccv, ki niso bili zadovoljni s sedanjim izidom občinskih volitev.
PRIHODNJI PRAVNIŠKI KONGRES.
Sarajevo, 26. oktobra. (Izv.) Po informacijah iz pravniških krogov sc namerava v dogovoru s centralnim odborom Zveze pravnikov sklicati naslednji pravniški kongres v Sarajevo. V tem smislu sc jc žc sklicala konferenca zainteresiranih faktorjev.
V BOSNI ODPUŠČAJO RUDARJE.
Tuzla, 26. oktobra. (Izv.) Zadnje dni se v velikem šicviiu odpuščajo delavci iz solarne Kreka, in sicer cclo oni rudarji, ki so do 20 let žc zaposleni. Govori sc. da sc bo delo šc bolj skrčilo.
Vprašanre vstopa SLS v vlado.
Kaj ve Bosna.
Sarajevska »Večerna pošta« od 25. okt. poroča: Med predsednikom vlade in Stjepa-nom Radičem je bilo sklenjeno, da vstopi Ko-roščev klub v vlado že pretekli teden. O razgo-vprih, ki sta jih on in g. Šibenik imela o tem vprašanju z g. Uzunovičem, je Radič obvestil tudi Nikolo Pašiča, ko se je z njim poslednjič sestal v Zagrebu.
Ko je Pašič prišel v Belgrad, je sporočil podpredsedniku radikalnega kluba, pod kakimi pogoji bi mogla SLS stopiti v vlado. Pašič je Mihajloviču naglasil, da imamo edinstveno državo, ki potrebuje parlamentarno večino, brez ozira, kateremu plemenu ta večina pripada. Vsekako bi bilo oportuno, da pridejo tudi Slovenci v vlado, toda ker Korošec in njegov klub neomajno stoji na principu plemenskih avtonomij, on nikakor ne more v vlado, dokler njegova stranka ne revidira svojega programa in ga spravi v soglasje z vidovdan-sko ustavo kakor je to svoječasno • napravil g. Radič.
G. Ilija Mihajlovič je o vsem tem poročni g. Uzunoviču in takoj so bila pogajanja s Korošcem prekinjena.
Ko so Korošca znova vprašali, kaj je z njegovim vstopom v vlado, je odgovoril, da on ne bo vlagal kolekovane prošnje na g. Uzunoviča. Za enkrat SLS ne misli stopiti v vlado.
SLS zahteva oficielno povabilo.
>Narodni Dnevnik« ugotavlja; Ker so zadnji čas mnogo govori o vstopu SLS v vlado, so z merodajnega mesta v SLS izjavili, da smatrajo, da se pogajanja službeno še vedno niso pričela. SLS ne smatra za službene one razgovore, ld so se vodili med prvaki posameznih skupin, temveč je naziranja, da mora Uzunovič ako želi da SLS vstopi v vlado, oficielno kot predsednik vlade staviti SLS ponudbo za vstop v vlado.
Korošec odbija vstop v vlado.
>Hrvat« se veseli, »da je sedaj tudi belgrajsko časopisje prišlo na isto stališče, kot ga je on zavzemal že iz vsega početka, da namreč razgovori med dr. Korošcem in radikali ne bodo imeli nikakih uspehov. Radikali zahtevajo, da SLS pusti avtonomijo. To pa je Korošec takoj v početku razgovorov odklonil. Tedaj so razgovori zastali in do danes se stvar ni spremenila.«
Odporni Slovenci.
Relgrajska Pravda« ima to-le poročilo: "Niti ena niti druga stran (Korošec — radikali) ni želela sporazuma, ker obe vesta, da ne moreta skupno delati. Korošec noče, da bi se vedelo, da je on tisti, ki je pokvaril sporazum in se drži silno rezervirano, da pade odgovornost na drugo stran. On dela tako zato, ker ne more sprejeti zahteve, da bi kakor Radič priznal ustavo in današnjo državno ureditev. Radikali vodijo to izogibanje in vedo, da so Slovenci odpornejši in da ne bodo postopali tako kakor radičevci, bolje rečeno, oni vedo. da bo Korošec v vladi samostojnejši.«
Sancta simplicitas.
P. v Obzoru ; razpravlja o vstopu SLS v vlado po logiki ljubljanskega malega Morica in prihaja do zaključka, da je Korošec začel pogajanja za vstop v vlado radi slovenskih radičevcev in da se boji vstopiti radi taistih radičevcev. Takale je ta modrost: »Do pravega sporazuma in iskrenega sodelovanja ne more priti brez predhodnega sporazuma med radičevci in SLS z ozirom na razmere v Sloveniji. Ako do tega ne pride, potem je vsnk sporazum, sklenjen samo v Belgradu, začasna tvorba brez trajne vrednosti. Korošec to ve, zato je zelo verjetno, da jo eden glavnih vzrokov njegovega odlašanja, da vstopi v vlado, ravno v nerešenih odnošajih med radičevci in SLS v Sloveniji. (To je prva modrost, porojena iz domišljavosti.)
Radičevci so v Sloveniji mnogo pridobili p pristopom izvestnega števila katoliških duhovnikov v Slovensko kmetijsko stranko in to vsled tega, ker bo sedaj SLS agitacija veliko težavnejša z geslom, da je »vera v nevarnosti«. Živahna radičevska agitacija med ljudstvom je napravila svoje zlasti na Štajerskem. To nevarnost s strani radičevcev čuti dr. Korošec in ravno ta nevarnost ga je gnala k poizkusu, da pridobi te duhovnike za svojo stranko. To .ni uspelo in je verjetno, da je tudi ta neuspeh pospešil razgovore dr. Korošca za vstop v vlado. (To pa .ie druga modrost, ki prvi nasprotuje in potrjuje izrek: O sancta simplicitas I)
».Tutrova« poročila.
»Jutro- pravi: Blamirani kleri-a 1 c i. Senzacija današnjega dne je bila vest, <i;i so pogajanja s klerikalci radi njihovega vstopa v vlado prekinjena. Sodi se, da so se zahtevali od klerikalcev še neki drugi pogoji, da vlada niti trenutek ni resno mislila, da bi pogajanja dovedla h kraju. Klerikalci so strahovito ogorčeni, posebno pa, ker so že pristali na to, da opustijo svojo avtonomijo ter je njihov ugled v vsej javnosti ponovno padel še globlje. Radikalom se jc posrečilo zapeljati tako starega taktika, kakršen jo dr. Korošec . — To je v »Jutru« debelo tiskano. Komaj nekaj vrstic naprej pa je tiskano z drobnim tiskom tole: -Na vprašanje vašetia (Jutrovega)
I dopisnika, kaj more reči o pogajanjih s klerikalci: Ker dr. Korošec stalno povdarja, ila njega nihče resno ni vabil v vlado, je Uzunovič izjavil, da sc je po dogovoru Stjepan Radič večkrat sestal z dr. Korošcoin in se i njim v tem zmislu razgovarjal. Od radikalov se je z dr. Korošcem razgovarjal dr. Srskič, kaj pa liočo potem dr. Korošec še več (podčrtali mi)? Zopet nekaj vrstic naprej z drobnim tiskom poroča »Jutro-, da je dr. Korošec izjavil: No moreni reči ničesar, ker še ni prišlo do konkretnih razgovorov. Jutro : torej poroča v isti sapi: da do razgovorov še ni prišlo, da se Uzunovič začuden vprašuje, kaj hoče Korošec, še več, da pa so kljub temu klerikalci strahovito
ogorčeni in blamirani. Tako zna poročati samo mali Moric.
Uzunovič ima besedo.
Jutarnji list« piše, da ja Uzunovič obiskal Pašča in se z njim razgovarjal o vstopu SLS v vlado. Ta razgovor je važen v toliko, ker hoče imeti Korošec garancijo, da bo vlada v katero vstopi, soPdna in da ne bo v .stalni krizi vsled katerekoli radikalne struje. Ker jo situacija v rokah gospoda Uzunoviča, se smatra, da je potrebno, da on pošlje Korošcu formalni poziv in da mu pove zadnje pogoje, kako bi se vprašanje definitivno rešilo.
(Od naše posebne poročevalke.)
Bled, 26. oktobra.
Včeraj popoldne je ženski kongres v spodnji dvorani hotela Toplice nadaljeval svoje delo. Udeleženk je do 300. Tudi poročevalsko službo opravljajo zgolj ženske korespondentinje. Razpoloženje je izvrstno.
Proti luksuzu.
Na popoldan ke zborovanju je predavala Audja Ivanička o razkošju in varčevanju. Izvajala je v glavnem: Razkošje je zelo nedoločen pojm, ki menja obeležje z razvojem kulture. Kar se zdi eni dobi luksus, postane v naslednji kulturna potreba mas. Razkošje je v bistvu: neracijonelno trošenje sredstev za manj potrebne ali celo nepotrebne stvari na škodo nujno potrebnega. Pri nas uganja luksus visoka birokracija in pa vojni bogataši. Zgled bogatih učinkuje na ostale sloje porazno: izziva njihovo nezadovoljnost in težnjo za luk.su-zom. Željo po luksuzu in razsipnosti izpodbuja reklama na vseh voglih. Boj proti razsipnosti treba zanesti predvsem v gospodinjske šole in med mladino sploh. Treba je vzgajati zmisel za štedljivost in preprečili, kar to stremljenje izpodkopava. A to so predvsem polomi denarnih zavodov, kjer tiseči izgubljajo, kar so si z muko prihranili. Poostriti treba odgovornost denarnih krogov. Država proti razkošju ne sme rabiti samo lepih besed, marveč mora dati predvsem dober zgled s tem, da uvede v svoje gospodarstvo racijanalno uporabo sredstev in ravnotežje v proračun. Splošno treba poglobiti izobrazbo, ki je najboljši zaveznik proti nezmiselnemu luksusu.
Razvila se je sijajna debata, ki se je soglasno izrekla proti razkošju in razsipnosti.
Krasno je govorila srbska zdravnica dr. N e š -kovic. S plamenečo besedo je obsodila šminkanje kot nekulturen in nemoralen običaj, ki ga je naše ženstvo pobralo v Parizu, a ne v častnih krogih poštenega francoskega ženstva, marveč po bulvardih in nočnih lokalih. Tega nekulturnega početja se je polastila že nedorasla mladina, ki ji daje v tem slab zgled marsikatera učiteljica, Govornica nato opozarja in obrazloži uničujoče posledice šminkanja in pudranja na kožo in celokupni organizem. Vsak mora v svoji sredini neizprosno delati proti šmin-kanju in pudranju, ki pač spada na gledališki oder ne pa na resni oder resničnega življenja.
Proti pohajanju mladine v kino in proti nemoralnim filmom.
Govornica se nato z enakim plemenitim zanosom obrne proti kinom, ki širijo vsakoršno demora-lizacijo med najširšo sloje prebivalstva, prav posebno uničujejo vse moralne temelje v mladini. Šolska mladina prebije večji del svojega prostega časa po kinih, kjer dobiva pouk v zločinstvu in vsakoršni podlosti. Ob viharnem odobravanju predlaga govornica odločno rezolucijo, ki zahteva, da bodi obisk kina vsem osebam do 18 leta brezpogojno zabranjen; za prestopke naj se lastniki kinov najstrožje kaznujejo. Namesto dosedanjih demoralizujočih in poneumnevajočih predstav naj se uvedejo redne poučne predstave za mladino.
Rezolucija pride na glasovanje jutri.
Deleg. Š i m i č opozarja, da so ženske organi-
zacije že doslej delale proti slabemu vplivu kina in dosegle, da so dobile v komisiji za cenzuro filmov svojo zastopnico tudi ženske in da se razmere v tem pogledu zboljšujejo.
Deleg. Vita Zupančič in Dao:ca Bede-kovic ugotavljata, da nikakor ni opaziti v razvoju kina nobenega izboljšanja in da tudi nobena lakozvanih mladinskih predstav ni primerna za mladim.
Deleg. • Peleš-Krnic se ugotovitvi pridružuje in predlaga, da se rezolucija dr. Neško-vičeve izpopolni lako, da se sploh vsaka umazanost v kinematografskih predstavah zabrani, kajti umazanost je ob sebi nedopustna in se tudi staršem dere ne spodobi, da bi gledali nemoralne filme. Kongres je temu vr :io pritrdil.
Za narodro nošo,
Deleg. Zlala K o v a č i fi (oblečena v krasno hrvatsko narodno nošo), slavi lepo narodno nešo Srbkinj, Hrvatic in Slovenk kot bistveni izraz narodne duše in priporeča, naj bi vse jugoslovanske žene ob slovesnih prilikah nosile narodno nošo. V to svrho naj se pospeši in povzdigne narodna svilena industrija, ki bo tudi velikega ekonomskega pomena. — Potem se govornica toplo zavzame za širjenje antialkoholne misli ter se izreka za popolno abstinenco. — Končno opozori govornica tudi na gospodarsko in zdravstveno škodo pušenja, ki bi ga morale zlasti opustiti vsaj žene. Tudi tem izvajanjem je kongres pritrdil z živahnim ploskanjem in odobravanjem.
Proti alkoholu.
Oglasila se je še cela vrsta govornic, ki so se vse izjavile proti luksusu, kinu in alkoholu in na-glašale, da mora pri pobijanju teh sovražnikov naroda sodelovati tudi država, kajti propad družine je tudi propad države.
Država naj daje dober zgled v gospodarstvu in naj ne trosi na razkošne avtomobile in podobno. Za sedanje državno gospodarstvo je značilno, da imamo pač dovolj razkošnih salonskih vagonov, primanjkuje pa na vseh straneh tovornih voz.
Čajanka.
Predsednica Petkovič je zaključila zborovanje in povabila zborovalke na čajanko.
V kavarni hotela Toplice se je nato razvila čajanka ob polni udeležbi kongresistinj in najboljšem razpoloženju. Lady Aberdeen se je ves večer ljubeznivo pogovarjala z delegatinjami in se zanimala za vse naše razmere.
Slovenska narodna pesem, prednašana po njeni naj simpatične jši interpretinji Pavli Lovšetovi, je dala večeru najintimnejši, najlepši čar. Do popolnega uspeha sta pripomogli tudi obe drugi naši slovenski umetnici: Dna Kobler in Cirila Medved - Š k e r 1 j. Kasneje se je razvilo kolo in se znova uveljavilo kot izvrsten narod no-družaben element. Kola se je ljubeznivo in neumorno udeleževala tudi Lady Aberdeen kakor ludi tajnica gospodična Van Keghen.
Zjutraj nas je pozdravil Bled v belem snežnem oblačilu.
Slf&ŽnV	! mad daSmai. radlžsvci.
Libohče na Koroškem. Zadnjo nedeljo smo imeli lopo obiskan shod SLS. Govoril jc tajnik Kranjc iz Maribora. Po političnem poročilu se je razvil živahen razgovor o domačih potrebah in težavah: o n zkih cenrtli kmetijskih pride:'.ov, o dohodnini, o železniški postaji, podpo<-i za cesto, o potrebi sadjarskega in živinorejskega te:' ja itd. Govorili so domačini Poprat, Pačnik, Ridl, Stana in drugi. Shod je bil ob enem občni zbor ta-mošnje krajevne organizacije in jc bil izvoljen nov odbor.



A Ameriška roba je malemu Moricu prijeten dogodek. Pod debelim naslovom in podnaslovom, ki naznanja, da je v zadevi Ko-reščeve ameriške robe bil zaslišan kot priča sam dr. Gregor Žerjav, prinaša Jutro« brzojavko brez vsebine in ne pove nič več in nič manj, kot da se jc o stvari razvila debata. Kaj mislite, kako bi pisal mali Moric, čc bi v tej stvari dr. Korošec bil napravil le senco kake napake in bi dr. Žerjav imel prijetno dolžnost, da bi Korošca v tej robi zadušil? Kako sc je veselil mali Moric, da sc bo sedaj izkazalo, da so umazani tudi drugi, ne le on, pa mu hudobni klerikalci ne privoščijo niti tega veselja.
A »Jutro« žc tretjič denuncira »Slovenca« Italijanom. Evvival
V strankinem Statutu je nedvojbeno ugo-tovljena kompetenca strankarskih instanc. Edi niča je krajevna organizacija. Lete so združene v okrajnih organizacijah in vrhovna in-štanca je glavni odbor. Torej niti vodstvo, niti poslanski klub nista strankini odločilni kompe-tenlni instanci, ampak le strankini eksekutivi, ki sta odgovorni glavnemu odboru ravnotako kot vsak strankin član. Iz tega je jasno, da so vsa izključenja iz stranke, ki so se izvršila z deklaracijami in edildi v nekvalificirana in v popolnem nasprotju r strankinim štatutom in jih glavni strankin oobor že radi svojega prestiža ne bo mogel odobriti.
Na vprašanje, zakaj se ne skliče glavni odbor, jo dr. Sokol odgovoril: »Izvestni gospodje vedo, da glavni odbor ne bi mogel dati svojega pritrdila vsem vratolomstvom, ki so se zgodila v vodstvu. Zato skuša vodstvo z dekreti izmenjati predsednike okrajnih organizacij, da mesto svobodnih ljudi spravi na tr mesta svoje inamcluke.
Dr. Sokol je izjavil, da je treba začeti 9 korenitim čiščenjem v vodstvu HSS.
ENOTNA HRVATSKA FRONTA V ŠIBE-NIKU.
Split, 26. oktobra. (Izv.) Spričo akcijo vodstva HSS, da se šibeniški župan dr. Ko-žulj mora odstaviti od županskega mesta, in spričo dejstva, da se je ta akcija pričela na zahtevo šibeniških radikalov, je prišlo v Ši-beniku do sporazuma vseh hrvatskih strank ki zastopajo stališče, da mora dr. Kožulj ostati na svojem mestu kot župan in da se mora ohraniti dosedanja linija šibeniške komunalne politike. Radi tega je položaj v Šibeniku tak, da stoji šibeniška Radičeva organizacija kompaktno na županovi strani proti vodstvu HSS v Zagrebu.
UPADANJE SAVE.
Zagreb, 26. oktobra. (Izv.) Danes ponoči je začela Sava polagoma padati. Danes opoldne je dosegla 3.12 m nad normalo. Z ozirom na vesti iz Slovenije se pričakuje, da bo vo-dostajna višina Save tekom današnje noči precej padla.
PROTEST ZAGREBŠKIH ŽELEZNIČARJEV,
Zagreb, 26. oktobra. (Izv.) Z ozirom na predlog prometnega ministra narodni skupščini, da se nestalnost železničarjev podaljša za tri leta, je zagrebška železničarska zveza posiala tozadeven protest predsedniku narodne skupščine ter predsedniku ministrskega sveta. V protestu se izjavlja organizacija proti predlogu prometnega ministra in prosi, da se jemljejo v poštev upravičeni interesi železničarjev. Slične proteste bodo poslale vse sekcije zagrebške železničarske zveze.
Parnik se je potopil. — Posadka utonila. — Viharji v Švici. — Potres v Palo Alto. — Človeško žrtve v Newyorku. Pariz, 26. okt. (Izv.) Ob oceanski obali ter ob Kanalu divjajo od včeraj dalje močni viharji v zvezi z občutnim padcem tempe-
rature. Ugotovila se je temperatura
C. V
Split, 26. oktobra. (Izv.) V Sp1i!u in po vsej Dalmaciji je spor v Radičevi stranki zavzel takšne oblike, da je moral najti krepkega odmeva v javnosti, Razccp sc javlja v vseh večjih drlmr.tinrkih organizacijah HSS. Spor, ki se jc doslej omejeval na območja okrajnih organizacij, prehaja že na posamezne vasi. V Sinju in njegovi okolici Je ogorčenost n-rl radičevci že toliko narastla, da je moč Rrdičeve organizacije tam cbčutno padla. Vesti o nezadovoljstvu ljudstva proti Radiču prihajajo tudi iz drugih krajev Dalma-I cije, kjer r- narod obrača od Radiča, in kjer ni več izg!< Ja, da bi se mogel vpliv Rcdi-čeve stranke šc kdaj dvigniti. Razumljivo je, da obupna situacija v Dalmaciji povzroča vodstvu HSS veliko skrbi. Zato pridno pošilja v Dalmacijo svoje cnvsarje, da gasijo ogenj v strankinih organiza:ij^h po intenHiah voclslva. Ali vsi ti emisarji se vračajo v Zagreb potrti in brez uspeha. Tako sc Je zgodilo tudi s Predavčcvo misijo v Dubrovn:ku in z misijo dr. Krnjeviča v Splitu in na otočju.
ODPOR PROTI RADIČEVI KOMANDI V STRANKI.
Split. 26. oktobra (Izv.) Radičev Dom« je razglasil, da mnogi voditelji radičevcev, kakor tudi celotni odbor mestne organizacije v Šibeniku niso več v zvezi z vodstvom HSS in da jih torej ni smatrati več za del HSS. Z ozirom na to vest je dr. Sokol, eden najvažn jših radičevcev v Dalmaciji, dal tole izjavo;
višje ležečih krajih je padel sneg. Iz Bor-deaux-ja poročajo, da se je ob portugalski obali radi eksplozije potopil belgijski parnik »Kaledonija«. Na parniku je bilo 41 mož-posadke. Pred tremi dnevi je še parnik klical na pomoč polom brezžičnih brzojavov. Baje je utonila celolna posadka. Vendar te vesti še ni mogoSe kontrolirati.
Nowyork, 26. okt. (Izv.) Nad severnoameriškimi državami Pensylvanija, Ne\vyork, Missigan in Khodeisland so pridivjali silni viharji. V Ne\vyorku so bile ubile tri osebe. Pristaniški promet je ustavljen. Tovorna ladja je eksplodirala, pri čemer sta bili dve osebi ubili.
Bern, 26. okt. (Izv.) Preteklo noč je leglo nad mesto težko atmosferično vzdušje. Nastal je vihar s hitro.-,'.jo 302 m na sekundo, ki je prinesel nižje ležečim krajem sneg. Iz kantona Tes. ina poročajo, da je temperatura padla na —4° C. Sploh je v premnogih krajih Švice divjala včeraj strašna nevihta,
Pariz, 20. okt. (Izv.) Kakor poročajo iz St Frr.ncisca so čulili včeraj popoldne v Palo Alto potresne sunke, ki pa niso povzročili nobene škode.
London, 26. okt. (Izv.) Po poročilih iz Hamiltona (Bermudsko otočje) znaša škoda, povzročena pa zadnjem orkanu na 300 milijonov dolarjev. Število hiš, ki so bile po zadnjem neurju močno poškodovane, se ceni nad 500. Na otoku Irland je povzročil orkan škodo 20.000 funtov šleiiingov.
Froiburg, 26. okt. (Izv) Danes, zjutraj ob pol 4 jc razsajala nad mestom nev.lita liki orkan. Vlilta se je ploha kakor da bi se utrgal oblak. S Irci a je udarila v protestantsko cerkev.
Pariš, 26. oktobra. (Tzv.) Spričo vesti, da se jc belgijska ladja Kaledonija« ob portugalski obali potopila, ugotavlja belgijska kraljeva ladjedelnica, da so te vesti neutemeljene.
MASARVK V PRAGI.
Praga, 26. oktobra. (Izv.) Predsednik republike Masaryk se je danes vrnil iz letovišča nazaj v Prago.
Berlin, 26. oktobra. (I zv.) Danes dopoldne sc je tukaj otvnril četrti kongres mednarodne zveze za proučavanje mednarodnopravnih in gospodarskih vDrašani.
IColj se c^offl cfozno
Pogled v preostanek starega Maribora.
Maribor, 20. oktobra 1026.
Odkar je prežel leta 1284. pozidani niiiioritslii samostan v Mariboru v vojaške roke, je l)il pogled v ta preostanek starega Maribora /a civilista malodane nemogoč. Staroa.strljska in tudi popre-vratna straža je odpodilu vsakega, ki se je <hv.ni! v civilni obleki samo bližati vratom samostana, ki mu pravijo danes »Dravska vojašnica:
Sedaj je minulo skoraj eno leto, odkar je vojaštvo ostavilo te prostore in stražo so tudi odpravili pred kratkim in radi tega si je pijec leli vrst ogledal le starodavne prostore.
Cerkev.
Takoj pri vhodu je prostorna cerkev, ki je že davno zapuščena ter ge je uporabljala kot vojaško od leta 1821. pa kot zasebno skladišče. V cerkvi ni danes nobenih drugih znamenitosti kakor krasna in popolnoma sveže ohranjena fresko slika, ki predstavlja na vrhu kip Matere božje, kakršen je bil na glavnem oltarju, spodaj pa dva svetnika Marijina častilca v spremstvu plavajočih angelov. Eden od angelov drži v rokah zvitek papirja in na tem je'naslikan tedanji Maribor. V štirih kotih te velike slike so manjši metlaljoni. Ta krasna fresko slika bi zaslužila, da bi se jo fotografiralo in objavilo v »Ilustrovanem Slovencu«. Nad lokom, ki loči prezbiterij od ladje, je hrrmogranični napis: Laus Deo unitrino ac Mariae Genetnci eius (Slava troedinemu Bogu in Mariji n;egovi Bogo-rodici). Cerkev je tudi od zunaj dobro ohranjena in bi bila hvalevreden posnetek za kak ilustriran list.
Samostanska poslopja.
Takoj za cerkvijo je samostan z debelim zi-dovjem in hodniki. Samostansko poslopje je še precej dobro ohranjeno in tudi sedaj : o odhodu vojaštva prebivajo po sobah, ki so za človeško stanovanje, družine uradnikov.
Za pravim samostanom so nekdanja gospodarska poslopja, kojih prostori so so uporabljali pod staro Avstrijo in tudi še sedaj do f "1 kratkim kot posamezni in skupni vojaški zapori. Ta del je popolna podrtija, ki bo v par letih čislo razpadla in so se v nekaterih sobah stropi že podrli. Vredno je, da bi si ta del oglr lal vsak od-rašen Mariborčan in se prepričal na lastne oči, da celice samotnih zaporov niso bile šala in škandal za modernejši vek.
V tem delu so sc nastanili Rusi, en obrtnik ln druge revnejše družine in životarijo kot kolonija zase. Ta del nima stranišč.
Govorilo se je svojčas veliko o prezidav? tega dela v stanovanja in sicer bi naj vzela v roke to delo mestna občina Taisti, ki so dajali ta nasvet, gotovo nikdar niso videli teh prostorov. Če bi se začelo s prezidavo, bi to stalo ogromne vsote, modernizirati se pa ta stara trdnjava ne da. Tako pa, kakor je stavba danes, je naravnost norišnica za člane družin, ki so prisiljene bivati v teh skrajno nezdravih prostorih.
Vodnjaka, kleti in zdravstvene razmere.
Za obzidjem Dravske vojašnice sta še danes dva nad 20 m globeka in odprta vodnjaka. Voda jo baje dobra in sta oba vodnjaka za 10 m globokej-ša nego je struga Drave. Pod samostanom so ogromne kleti Največja je 4 m visoko polna vode in ta voda že stoji bogzna kako dolgo ter razširja smrad daleč na okrog. Dala bi se pa ta mlakuž-nista voda prav lahko izsesati, ako bi se opozorilo na to požarno brambo.
in dams^e plašče, bajno lepe svilene podloge v bogati izberi nudi cenj. damam najcenejše tvrdka
DRAGO SCIIWAB — LJUBLJANA.
Kar so tiče zdravstvenih razmer v tem velikem kompleksu hiš, moram reči, da so pod ničlo. Stranišč ni, ne vodovoda in vsaka stranka izliva ter meče ravno nesnago, smeti ter odpadke, kjer jej je najbližje. Ako se bo enkrat v te prostore vgin/.dila kaka epidemična bolezen, je ne bo iztrebil nikdo več.
še pred zimo bi naj zdravstvena oblast vsaj malo pogledala v te prostore in nekaj se bo moralo storiti, da se odstranijo glavna ležišča raznih epidemičnih bolezni.
• * *
V	zgorajšnjem sem podal le kratek pogled na ta preostanek starega Maribora, ki je javnosti na znotraj sploh nepoznan in se ga vi .kdo izogne kot kakega zakletega gradu. Razsežno ooslopje za preureditev v količkaj novodobnim predpisom odgovarjajoča stanovanja ni in jo izključeno, da bi se mestna občina pulila z erarjcui za le staro-trdnjavske prostore, ki so že preživeli.
Vojaška oblast po prevratu stavb ni popravljala in jih ne bo in bo s časom vse razpadlo ter se , orušito. Z razpadom opuščene Dravske vojašnice se bo Vojašniški trg znatno razširil in bi bilo še mogoče pred razpadom preostala cerkev pravi kras za la trg.
Vihar na 3acfaariu.
V	ponedeljek je divjal na Jadranskem morju hud vihar, ki je povzročil več nesreč. Blizu Brača se je potopila ribiška ladjica. Posadko 4 mož ej rešila neka ladja, ki je slučajno vozila mimo. V Sutivanu na Braču je vihar poškodoval parobrod »Vis:. Voda je začela udirati v notranjost lat.1-: in se je mornarjem le z največjim naporom posrečilo vdrtino pravočasno zamašiti. Parobrod so včeraj pripeljali v Split, kjer ga bodo popravili. V splitskem pristanišču jo vihar porušil kopališče Polo. Železniška proga med Zeleniko in Ilerceg-Novim je močno poškodovana. Promet je za par tiui vstavljen.
Tatovi
v brzovSsku Zagreb-BelgrseL
Vsled vsakodnevnih tatvin na progi Zagreb — Belgrad, posebno v brzovlakih, ;'a zagrebška in belgrajska policija začeli posvečali temu več pozornosti. V nedeljo so zagreški detektivi spremljali belgrajski brzovlak. Razšli so se se po vagonih in opazovali potnike. Neki detektiv je jpaz.il potnika, ki se je vedel zelo sumljivo. Kmalu je ta potnik odšel ven iz vagona do poštnega voza in splezal nanj. Vsled velike brzine, s katero je drvel brzovlak, mu detektiv ni mogel slediti. Detektivi so morali čakali do prve postaje. V SI. Du-bici so skočili detektivi na streho in namerili revolverje na drznega plezavca, ki se je takoj udal. Pri zaslišanju je priznal, da so tatvine njegov stalni poklic, od 1 ' .Tega živi. Tat je še mlad človek. l'o tej aretaciji so detektivi ujeli še enega tatu in sicer takoj ob odhodu vlaka iz Siska. 7a njim pa se je viiila — kakor v kinu — po strehah vagonov prava dirka. Slednjič so ga vendar ujeli.
!tte?atura pred sodiščem
GOVEKAR CONTRA VIDMAR. /
Pred tiskovnim senatom se je vršilo včeraj, v torek dne 20. t. ni ob 11 nadaljevanje razprave o tožbi gledališkega kritika Jutra t. Franca Govekarja proti lastniku in r-c . • •• revije »Kritika , g. Josipu Vidmarju. O prvi razpravi smo svoječasno že poročali.
G Vidmar je v neki številki prvega letnika /Kritike« priobčil polemično kritičen člane!;, v katerem trdi, da »uživa ime Govekar slab zvok v slovenski literaturi in da insliktivno mrzi v literaturi vso visoko, vsako višjo obliko in resnico življenja.:
Pri prvi rasprav! se je g. Vidmar skliceval med drugim turi i na Ivana Cankarja ter njegova dela, v katerih je njegova trditev večkrat potrjena ler na kritičen komentar k Cankarjevim spisom, ki ga je napisal Izidor Cankar. Radi Vidmarjev© zahteve, da zasliši sodišče tudi mnenje lite-
rarnih izvedencev, je sodni senat odgodil prvo razpravo.
Drugi razpravi je včeraj predsedoval v. s. s. Mladič, votanta sta bila sodna svetnika Moli o r i č in A v s e c. Vidmarjev branilelj ie bil dr. Krivic, zastopnik g. Govekarja pa doktor Knaflič.
Pri včerajšnji razpravi je predsednik prečital izjavo literarnih izvedencev, ki so jo podali univ. prof. Prijatelj in Kidrič, pesnik Oton Zupančič ter kritika dr. Glonar in dr. Vidic, in v kateri omenjeni izjavljajo, da je Govekar spreminjal svoje umetnestne nazore ve lno z ozirom na svo:e c?o-spodarje in na razmere Inkriminirani Vidmarjev članek je polemičnega značaja, lo pa radi tega, ker je bil Vidmar primoran rabiti polemičen ton radi načina Govekarjeve kritike v »Jutru« povodom uprizoritve drame Leoni da Andrejeva Profesor Storicin , ki jo ie Vidmar prevedel (»Umetniško garnirana ' loaka ). Ton v polemiki je že po naravi sam ostrejši kot v kritiki. Po mnenju izvedencev se bavi Vidmar v članku samo z ono stranjo Govekarjevega delovanja, ki se meri z umetniškimi kriteriji. O Govekarjevem slabem glasu v literaturi so izvedenci izjavili, da sta pisatelja snbtilnega peresa, kot sta Cankar in Kraigher, na-naslikala Govekarja kot tip literata s slabim literarnim slovesom in sicer prvi v komediji »Za narodov blagor« v osebi Siratke, drugi pa v »Umetniški trilogiji« v osebi Antrige.
Dr. Knaflič je v svojem nlaidoyer.!ii obrnil vso ost svojih izvajanj proti trditvam Ivana Cankarja o Govekarjevih lastnostih. Prečital je tozadeven elaborat obtožitelja Govekarja, v katerem 011 trdi, da je bilo njegovo delo za slovensko gledališče pozitivno in s katerim si je Govekar pridobil sloves dobrega gospodarja slovenskega gledališča. Da ni uprizarjal Cankarjevih dram tako pogosto, kot bi to nekateri iu tudi on sam želel, ni bil kriv temu Govekar, ki jih ni mogel in jih deloma tudi ni smel uprizarjati. Cankarjeve uprizoritve niso doživele tedaj nikdar več kot 3 re-prize in še takrat je moral Govekar »vatirati« parter z. brezplačnimi vstopnicami. Ložo pa so pri Cankarjevih dramah še danes prazne. Nihče ne bi rajši videl večjega uspeha Cankarjevih dram kot on sam, razen ene same drame: »Za narodov blagor«, kjer so med drugimi karikirane mnoge tedanje odlične osebe, kakor dr. Tavčar, dr. Jenkova, novinar Malovrh itd. (Sam dr. Tavčar se je izražal o Cankarju tako. kot se tudi g. Vidmar ne bi upal napisati.) Tudi »Lepa Vida« ni uspela radi svoje nedramatične simbolike. Uprizoritev »Hlapcev: pa je zabranil takratni policijski komisar Skubl. Drama 'Jakob Ruda« je propadla tudi v Zagnebu. Ako je v svoji kritiki Govekar odklonil »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«, je imel prav. Isto potrjuje v svoji literarni zgodovini tudi Čeh dr. Wollman, profesor na bratislavskem vseučilišču. Ta farsa je uspela le radi svojih pikanterij — Jacinta pleše n. pr. napol gola na odru — in iz istega vzroka je odklonila tako vprizoritev tega dela tudi revija »Mladina«, glasilo naših najmlajših literatov.
Cankarjeve drame niso imele uspeha ne v Mariboru, ne v Zagrebu in v Belgradu in ne v Pragi Odklonil jih je tudi na prav oster način zagrebški kritik Lunaček.
Da Govekar ni kriv, da so se Cankarjeva dela redko uprizarjala, dokazuje tudi to, da jih niti danes ne uprizarjajo. Govekar pa se tudi ni mogel podati v nevarnost. Nad njim je bil odbor Dramatičnega društva. Očitki satire »Govekar in Govekarjk ne veljajo toliko Govekarju samemu, kot nositelju tega tipa, nego vsem, ki spadajo v ta tip.
VVavi vzrok Cankarjevega napada v »Naših zapiskih na Govekarja pa je v tem, da ni Cankar dobil cd »Slovana«, čigai Tednik je bil Govekar, predujma na honorar, vsled česar se je Cankar strašno razburjal.
Dr. Krivic: »Na nasprotni strani gre do-kazilno postopanje daleč proč od predmeta razprave.
I)r. Knaflič: Za nekatere točke inkrimi-niranega besedila g. Vidmar sploh ni ponudil ni-kakega dokaza resnice.
Zastopnik ložitelja skuša z navedbo gotovih dejstev ovreči mnenje izvedencev. Izvedenci pre-judirajo, česar ne smejo in kar smejo samo sodniki. Nato navaja kot dokaz, da Cankar ni mislil osebno :"deti Govekarja v svojih spisih, nad 30 pisem, ki mu jih je Cankar pisal. Pisma datirajo od 1. 1893. do i. 1006., in iz njih sledi, da sta si bila Cankar in Govekar prijatelja tudi potem, ko sta se umetniško že ločila.
Dr. Knaflič izjavlja, da je skrajni čas ovreči »brezdršno kleveto dejanja, katerega Govekar ni zakrivil, če postavljala Cankar in Kraigher Govekarja na oder kot Siratko in Antrigo, se je izrazilo mnogo uglednih literatov, katerih imena noče navesti, v prav slabem sirislu o Cankarjevih osebnih vrlinah. Cankar je pisal n. pr v mnoge, po nazorih in ide dogiji popolnoma različne lisle.
Če zr vestno napadeš integriteto kritike in se loliš avtorjevega osebnera značaja, ponienja to prekoračenje kritikov.ih pravic in razžaljenje in obrekovanje. Francoska jurs: rudenca se je izrazila o sličnem slučaju, kot je Vidmarjev, na enak način.
Oblačila
za gospode in otroke kupite najugodneje pri sturoznani tvrdki
I MAČEK, Ljubljana,
Aleksandrova cesta it. 12.
TKrciunae GJJCT.v .. ."vrar..
Dekan Anton Skubic:
Zadrga čsrovn&ka pravda v Ribmc".
Kdor je čital Jakličevo povest »Za:'n;a na grmadi«, ki jo je prinašala pred dvema 1 o.na »Mladika« in je izšla tudi v posebni I v^i, — bralcev je imela veliko, — bo goto\o z zanimanjem bral njeno zgodovinsko ozalje. Podlaga ji jc kriminalni zapisnik zadnje čarovni-ške pravde, ki se je vršila v Ribnici od dne 30. aprila do 11. maja 1701. Kultura bo \sc!ej zatisnila oči, kadar sc bo spomnila na ta svoj madež, ki ga ni dobivala lc po Slovenskem, ampak tudi po drugih tedaj naprednejših deželah. Grozna zabloda jc mnogim sicer pametnim ljudem zmešala glavo. Ta zapi nik jc sicer žc 1. 1864. priobčil ribniški roj-k Anton Lesar, katehet in učitelj slovenščine na ljubljanski višji realki, v svoji knjižici »Rilniška dolina na Kranjskem«, pa sc naj vendar tukaj priobči v novi prestavi.
Najircj nekaj opazk. Čarovnš vo, to jc bila tedaj strašna beseda in je pomenila vso nemogočo zlobo. Dasi sc je cerkev bori'a zoper nečloveško ravnanje z ubogimi ljudmi, je vendar sodna oblast često nečloveško kru.o postopala z brezpravnimi ljudmi, ki so li i osumljeni čarovništva, in iz njih izsiljevala, da priznajo stvari, ki jih nikoli storili niso in jih tudi storiti niso megli. Da razum ni o poslednjo tako oravdo. ki se ie dovršila v Rib-
nici dne 11. maja 1701, naj omenim najprej mučilna orodja, ki so sc jih posluževali kruli sedni! i. To orodje so imenovali nakratko »ča-rovniški stol«. S tem orodjem so vsakega, ki ni takej cbstal, česar so ga težili cli sumili, stiskali, mlinLi!raztezali, vili in ?gali.
To m "..-nje je imelo več stopinj, druga o;l drtt^c Li . Prva jc bila, .la so okdolžcncu 1 deli oba palca v nr.vcj, ' i so ga toliko časa nav jali in palca nn rokah stiskali, da je kri iz nju štrkala in so mu ui zdrobili. Ako te i bolečine niso izsilile pri'• nja, je nastopila druga stopnja. Dcja'i so r.iu namreč navoje na noge okoli piščali in meč ter jih tako dolgo privijali, da jc vsled f c , ' 'h bolc-i čin osumljenec obljubil vse pot' "■'■ -.ar ga I dolže, ali če tega ni hotel ob'iubui, ro mu zdrobili vse kosti. Tretja slopnja p-' je bila natezanje, Osumljcncu so na hrbtu rv-zali roke z mo"n~ vrvjo, ki so jo napeljrli v škrpec | naV.roou, in "i r -rečn ;fa zato" n. a potegnili kvišku, tako <i *ta se mu roki zavili narobe nad g'avo. ka so mu bolečine šc povi-I šali, sp ga n ' spustili na tla ter ga zopet potcgnPi kvišku. Včasih so mu celo železo privezali na noge in ga pr- :iii po pol ure viseti na vrvi. Včasih so cc'o smolo in žveplo zažgali, da so mu raztoplj ni utnnki padali na golo telo, a'i mu pri"gali luč pod pazduho ali podplati, ali rta so mu cr'rc stvari zab.-d i za nohte na rokah in nogah. Konec je bila , vedno snu l n i grmadi. Take žrlvc oblasli r.ili v mrliške knjige niso [ r ile zap' li med dru-ife krščanske rajnike. Zapisnik ^adnic take
I)r. Knaflič zaključuje svoja izvajanja: To, kar je napisal Vidmar, je literarno banditstvo ter sc mu zalo ni posrečil dokaz resnice.
Dr. Krivic reagira na to, da je »literarno banditstvo Vidmarja ocenil tudi ljubljanski lektor frnnccskega jezika, ki ga je priporočil za podelitev štipendije v svrho potovanja v Francijo. Izvajanja zastopnika zasebnega obtožitelja so najboljši dokaz, da gre za literarno zadevo in ne gre tu za častikrajo. Tako so izjavili tudi literarni izvedenci. Kakor je bila Govekarjeva kritika ostra, tako je morala biti Vidmarjeva polemika še ostrejša. Ker no gre tu za kleveto ali žalitev, nego le za literarno mnenje, predlaga, da sodišče vprosti Vidmarja.
Vidmar ohso|en.
Sodni senat je zavrnil vse dokaze iu je spo« znal nato Josipa Vidmarja krivim prestopka čl. 52 zakona o tisku radi uvrede in klevete in ga obsodil po čl. 56 na 2 dni zapora in 11)0 Din kazni ter na objavo obsotlbe v prihodnji številki »Kritike;:.
Razsodba je motivirana s sledečim razlogi: Dva odstavka inkriniiniranega besedila pomenjata kleveti, eden pa uvredo (žalitev). Označba Govekarja je presplošna, da bi se mogla smatrati samo za literarno zadevo.
Razpravi je prisostvovalo mnogo slovenskih književnikov ter akademikov-slavistov in literarnih zgodovinarjev.
»ROŽE OB POTI.«
Tudi pri naslednji tožbi je sedel na obtožni kloni izdajatelj revije Kritika g. Josip Vidmar. Napisal je v prvi številki letošnje Kritike: sledeči epigram na naslov avtorja »Rož ob poti« g. Ivana Robide:
Zongavil iz, plesnivega papirja si Rože v potu — svojega obraza, sedaj jim še tako gnojnico prilivaj, pognale ti ne bodo — mojster skazal
Radi tega preklicanega »mojstra skaze« jO dr. Robida tožil Josipa Vidmarja radi razžaljenja.
Pri drugi razpravi je bil senat kot pri prvi. Dr. Robido je zastopal dr. Knaflič, Vidmarja pa tir. Krivic.
Dr. Krivic je dokazal, tla je v tem slučaju nastopilo za Vidmarja olajševalno dejstvo, tla je bil od dr. Robide v to izzvan, ker je dr. Robidi' v svoji polemiki proti Vidmarju rabil nekatere izraze kot: »domišljav ponirek , . labod• in »lastnik oslovske čeljusti-.
Sodni senat je to upošteval in je Vidmarja vsled tega oprostil.
Slovenci d Italiji
Iz Idrije nam poročajo: Povodenj nam je na« pravila veliko škode, ki postaja vedno večja. Ker je vodna struga s peskom in drugo navlako zasula, obrežno zidovje še ne popravljeno, dežuje pa vedno naprej, zalo poplavi Idrijca spodnji del mesta ob vsakem večjem nalivu. Trgovcem voda vedno uhaja v prodajalne. Mnogi so morali iz pritličnih stanovanj vse izprazniti in iskali stanovanja pri znancih. Nekatere družino so morale razdru-žili: mati jo odšla h kaki samski prijateljici, da se stisneta v majhni gumnati; sina je pobral kak tovariš ali se ga ie usmilil kak stric. Da bi se tako razdražene družine pred spomladjo zopet združile, ni lahko misliti. Premočeno zidovje se namreč še in posušilo. Poizkušali so nekateri sobe preslikati, pa se belež ne prime. Voda pa uhaja zopet in zopet in prinaša novega bla a. Ko bi bili precej po prvi povodnji 27. septembra začeli gramoz iz sirilo odvažati in popravili obrežni zid, bi se bili meščani obvarovali sedanje škode Tako pa bodo zla.-1 trgovci pozimi v vednein strahu, da jim voda iz-nc.va ne pridere v prodajalne. In koliko brezposelnih mladeničev imamo, ki bi radi delali! — 23. t. ni. je bila odpravljena naša realka. Osnovali so namesto nie neko;scuo!a complementare . stično našim meščanskim šolani; seve je vse ilali-| jansko. Učileli je Sicilijanec, govori v narečju, lako da ga n ti rojeni Italijani ne razumejo. Dosedanji realčni ravnatelj gre 27. t m. v Gorico, kjer bo poučeval v malem snn:eni:-ču latinščino, nemščino in hrvaščino. Pri nas je bil 5 let in ga bomo zelo pogrešali.
Mmm mi za tonin
j,
neobcljena, do 1.20 m dolga, od 10—45 cm, nekima, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu, eventualno proti akreditivi
ERNEST MARINC, Celje, Zrinskega ul. 4
Posredovalci dobe provizijo.
pravde v Ri! niči in na Kranjskem sploh se torej glasi:
»Krvava pravda o zadevah Marine Šu-šarkove (Češ rkovc), Lucijc Kczničcvkc n Kcnčarice (Skcnčaricc). Od ii, maja 1701. Kriminalni zvezek 14.
Leta 1701. tridesetega apula sc jc začela kriminalna pravda zoper nekatere čarovniške osebe, ki so bile zaprte v ribn ški graščini-(op. ječa še stoji). Tako-!e je potekala:
Nav 'ni sodnik (j'J x ordinarius). Fri-sedniki (asscssorcs): Cosp. Janez Gašper, svctovalcc, gosp. Jurij 1 esar, Peter Pu"cl , Peter Vesel, o zadevi Marijele Šurarkrvc. Gosp. Andrej Mordaks, zastopiiik deželne sodnijc. Gosp. Jrncz Ravnik, pisar pri r o .1 n i j i.
Kako se pričujoča imenuje? Kje jc rojena in kje stanuje? — Imenuje sc Marina Šušar-kova in jc lukaj v ribniškem trgu rojena, kjer tudi r^nuje.
K;, iko jc stara? Okoli 40 let.
Kdo so bili njeni starši in kako jim je bilo ime? Oče je bil Mikula Gnidica, podomače imenovan Čcscnj; mati pa je to lclo umrla, in ji jc bilo ime Marijeta.
Ali jc pričujoča omo^sr-1? Ali ima kaj otrok ? Omožcna jc s čevlj - n Janezom Šu-šark"in in ima šestero otrok, pa tudi sedaj jc noseča.
A i vc, rakaj sinji pred soc'bo? Nc ve, cla bi bila 1 'ke reči kriva, dasi jo liti 'j- so-d'jo, cla jc čarovnica; ona pa da jc v tei stvari DOpJiiouia nedolžna.
Ali jc poznala Anko Zbačnikovo, Neže Rusovko in Lucijo Kerzničevko in ali vc, kan: so prešle? Vse tri je prav dobro poznala, ko! čarovnice so bile sežgane.
Ali se ni tudi ona udeleževala tc hudobije? Naj bi sama prostovoljno priznala? Or.o so s tem, da so zoper mene pričale, pegubile svoje duše, ker nikakor ni tako, kakor so govorile.
Ali vc, da so tc tri osebe do smrti zatrjevale kot resnično, kar so o nji govorile, in da niso niti besedice preklicale? Bodi temu, kakor hoče, vendar so krivo pričale. Vse hude duhove zaroti, naj jo takoj vzamejo, čc j.' es čarovnica.
Ker ni hotela jctnica o svoji pregrehi ničesar priznali, se ji je velelo, naj gre zopel v svoje prejšnje stanovanje. Izpraševanje pa sc bo nadaljevalo. Isti dan popoldne sc Jc Is jctnica drugič izpraševala, pa je odgovarjala ravnotako, kakor poprej. — Ko jc bila neke laži prepričana, so ji naznanili, da nc bodo več gledali na njene lažnjivc trditve. Pa saj jc bila tudi njena mati vdana tej hudobiji, tako je že nekaj prič pričalo zoper njo. Pri vsciv tem hudodelka šc vedno trdovratno taji.
Začasni sklep. Ker Marina Šušarkova ob tolikih dokazih noče prostovoljno priznati svojega hudodelstva, naj sc posadi na navadni čarovniški stol in potem naj sc dalje izpra-šuje.
Šestega maja sc jc izvršila ta obsrdba, in ko so vjetnico cele tri ure trpinčili, ie pripovedovala to-les
Dnevne novice
*k Popusti na železnicah za dijaške izlete.
Svoječasno je prometni minister ukinil popuste za dijaško izlete. Te dni je prometno ministrstvo zopet izdalo vsem podrejenim ravnateljstvom naredbo, da smejo izdajati popuste dijakom, ki gredo v skupinah na izlete pod vodstvom svojih profesorjev.
k Uniformiranje srednješolcev. Srednje in strokovne šole v Banatu so že uvedle za vse svoje dijaštvo uniforme. Učenci nosijo enake čepice, učenke pa ali mornariško obleko ali pa črn predpasnik.
k Novi cekini. Posebna komisija Narodne banke je te dni odpotovala v Pariz, kjer bo prevzela prvo skupino naših novih zlatnikov, ki so se tam izdelali in ki nosijo relief kralja Aleksandra.
^Ustanovitev živinorejske zadruge za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah. Naši zavedni somišljeniki nameravajo ustanoviti za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah živinorejsko zadrugo. Ustanovni občni zbor se bo vršil v nedeljo 7. novembra v prostorih gostilne Arnuš v trgu. Pripravljalni odbor vabi vse živinorejce sodnega okraja Sv. Lenart v Slov. goricah, da se udeleže tega za povzdigo živinoreje važnega zborovanja.
•k Rdeče jagode v pozni jeseni. Prijatelj našega lista z Bohinjske Bele nam je poslal mal šopek zrelih in pa še cvetočih rdečih jagod; utrgal jih je v nedeljo visoko gori na Belanski planini, ki je bila v ponedeljek že pokrita s snegom.
Nova velika cerkev v Belgradu. Društvo za zgradbo cerkve sv. Save v Belgradu je razpisalo natečaj za načrt nove cerkve. Gradbeni prostor obsega tritisoč kvadratnih metrov. V cerkvi naj bi bilo prostora za šest lisoč ljudi. Stolp l>o stal zase.
k Posvetitev pravoslavne cerkve v Skoplju. V nedeljo je skopljanski' metropolit blagoslovil cerkev >Cara Konstantina in carice Jelene«. Cerkev so pričeli graditi že 1. 1906. Radi nekega spora pa so z graditvijo kmalu prenehali in je vse delo počivalo do 1. 1924. ko se je gradnja znova pričela.
-Ar General Wrangel je prispel v Novi Sad, kjer se poslavlja od svojih ruskih tovarišev preden odpotuje v Belgijo.. Na poslovilnem večeru je imel dolg govor.
k Zborovanje satlilcev tobaka. V nedeljo so se sestali v Mostarju sadilci tobaka. Od fin. ministrstva in od monopolske uprave zahtevajo zvišanje odkupnih cen tobaka.
k Potres v Mostarju. V pondeljek ob 2.10 zjutraj so čutili v Mostarju več potresnih sunkov, vsled katerih je na več hišah popokalo zidovje.
kr Indijski pridigar v Novem Sadu. V Novem Sadu se mudi indijski luteranski potujoči pridigar Nelson Christananda. Iz Indije je prepotoval celo Evropo peš. Iz Jugoslavije se l>o podal v Ameriko. V Bački bo predaval v raznih luteranskih občinah.
k Težka nesreča na zagrebškem glavnem kolodvoru. V pondeljek je zašel železniški delavec Šljivar pri popravljanju pragov pod vagon. Kolesa so mu zdrobila levo nogo, na desni nogi pa vseh pet prstov.
it Mestna hranilnica v Sombnru. Mestni občinski svet v Somboru je sklenil ustanoviti po vzgledu drugih mest mestuo hranilnico, ki bo upravljala tudi razne mestne fonde in od agrarne reforme oproščena polja.
■k Kongres pridelovalcev sladkorne pese se bo vršil 7. novembra v Belgradu, na katerem bodo razpravljali o gospodarskem položaju pridelovalcev sladkorne pese.
•k Društvo pridelovalcev hmelja. 7. novembra se bo v Belgradu ustanovilo društvo
Ali je res, kar se je govorilo zoper njo? Res je, da je čarovnica.
Od koga se je naučila čarovništva? Kako in kdaj se ga je lotila? Od Anke Zbačnikovke in od Neže Rusovke, ravno od tistih, ki so bile sežgane. Z njima je pila pred osmimi leti pri sv. Marijeti (op. v Dolenji vasi), ko je.bilo tam žegnanje. Nazaj grede so jo povabile k sebi, češ -da bo vživala veselja in kratko-časja, kolikor si le more misliti. Ko je v to privolila, sta jo namazali po navadnih krajih (op. pod pazduho) z nekim mazilom, in nato so vse zletele kvišku.
Kam so takrat prišle in kje so imele shod? Najprej so prišle na zemljo na križpot, potem pa so letele na goro Klck, kjer je veliko shodišče.
Koga so tam našle? Mnogo čarovniških ljudi, pa tudi hudobnih duhov vTiuV.
Kaj so vsi ti ondi počeli? Sed/Ii so pri dolgi mizi, pa imeli različnih vin, mesa in tudi drugih jedil, kakor ludi belega, črnega in zelenega kruha. Tudi godci in piskači so bili pri njih.
Kdo so bili vsi ti, in če jih je poznala? Ptuji ljudje so bili.
S kom se je ona tam pajdašila, in kdo se ji je pridružil? Dobila ie tam ljubčka, ki se je z njim pečala.
Kako mu je bilo ime in kdo je bil? On, ki ga je kot za moža vzela, je imel siccr človeško podobo, pa je bil vendarle hudobni duh; ime pa mu fe bilo Hanzclj.
Če ni tudi plesala z njim? .,. Plesala,
Ali ni naredila z njim kake zveze? Morala ie zatajiti Boga in vse liubc svetnike in
pridelovalcev hmelja. Društvo hoče v prvi vrsti započeti obsežno akcijo v korist majih pridelovalcev, ki morajo svoje pridelke prodajati pod svetovno ceno.
k Banja Iliilže pri Sarajevu. Narodna banka je posodila upravi kopališča Ilidže tri milijone dinarjev, ki jih uprava namerava porabiti za povečanje oziroma moderniziranje kopeli in za zgradbo novega hotela.
k Osijek izgubi opero in opereto. Državna subvencija osiješkemu gledališču je znižana od 980.000 na 750.000 Din. Vsled tega bo moralo gledališče izvesti precejšnjo redukcijo osobja. Odpovedali l>«.do najbrž vsem članom opere in operete ter kapelnikom, tako, da bo ostala v Osijeku samo drama. Vprašanje hi se dalo rešiti tudi s splošnim znižanjem plač za 30%, česar pa uprava najbrž ne bo poskusila.
k Drobne vesti. V soboto je odpotovalo iz Splita 70 naših državljanov v Južno Ameriko. Odpeljali so se z ladjo >Belvedere«. — V Djakovački katedrali so te dni napeljali električno luč. — Patrijarh Dimitrije bo 2. novembra slavil 80 letnico svojega rojstva,
* Blagoslovjenje spomenika padlim borcem ob Bregalnici, ki je bilo napovedano za letošnjo jesen, je preloženo na prihodnje poletje.
k Vojni invalidi in vdove, ki so po invalidskemu zakonu zaščiteni, se opozarjajo na razpis trafike v Žalcu št. 21., katere letni kosmati donos je bil dosedaj 2.709 Din. Interesenti naj se zglasijo do 1. novembra t. 1. pri občinskem uradu v Žalcu ali pa v pisarn? krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov, Invalidski dom, Celje, kjer dobijo nadaljnja pojasnila.
ŠZ Lokrum — Dubrovnik, drž. okrevališče in zdravilišče za otroke od 6.—14. leta je odprto skozi celo leto. Sprejemajo se slabokrvni otroci in taki, ki nagibajo na tuberkulozo V okrevališču jc šumska osnovna šola s pravico javnosti. Vsa oskrba znaša dnevno 30 Din. Za podrobne informacije sc je obrniti z dopisom, kolkovanim s 5 Din, na upravo Drž, okrevališča Lokrum — Dubrovnik.
O Pobeljena Ljubljana. Včeraj zjutraj okoli 6. ure je v Ljubljani pričelo močno snežiti, Sneg je padal skoro celo dopoldne ter je pobelil strehe in aeloma tudi ceste. . Popoldne je sneg zopet zginil, samo na Gradu ga je nekaj ostalo za spomin. Obilo snega pa je padlo po naših hribih. Vreme je vsled tega postalo precej mrzlo in so se po Ljubljani že pojavili zimski kožuhi. Upajmo pa, da to vreme ne bo trajno in da bomo pred nastopom prave zime imeli še lepih toplih dni, ker večini nas proračun nikakor ne dovoljuje, da bi kurili že dva meseca pred Božičem peči kakor v hudi zimi.
O 501etnica Družbe sv, Vincencija Pavel-skega za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo mladine. Letos je minulo 50 let, odkar se je ustanovila prva Vincencijeva konferenca, stolna sv. Nikolaja v Ljubjani. Obhajamo torej 50letnico delovanja Vincenciieve družbe v Sloveniji, Družba bo to SOletnico slovesno proslavila v nedeljo, dne 7. novembra t. 1. z dopoldansko slovesno službo božjo v ljubljanski stolnici in popoldanskim slavnostnim zborovanjem v Marijanišču.
© Ljudski od~r v Ljubljani Uprizori v nedeljo, 31. t. m., ob pol 4. uri popoldne in v ponedeljek ob 8, uri zvečer občinstvu priljubljeno ljudsko igro »Mlinar in njegova hči«.
0 Na Oslavu československeho osvobo-zeni pofada zdejšl opera dne 27. fljna umč- ' lecky večer — opatfete si včas lfstky. Čcsk.i školka oslavuje v Mladice 27. fiina o 16 hod. Dale poiadž Československd obec v Ljubljani ve Zvezdč 28. rijna o 20 h. večerni oslavu s programom. Čcchoslov&ci pfijdtc všlchn». — Gostje dobro došli!
0 Mestna zastavljrlnica v soboto, 31. t. m., radi snaženja prostora ne bo pos'ovala.
O Občni zbor »Leonove družbe« se bo vršil v četrtek, dne 2. novembra t. 1., ob š lir IK popoldne v posvetovalnici Katol. tisk. društva* v Jugoslovanski tiskarni. Dnevni red; 1. Poročilo predsednika in odbornikov o delovanju v minulem poslovnem letu. 2. Volitev sedmerih novih odbornikov. 3. Eventualnosti. — Predsedstvo.
© Prijateljski sestanek starešin slov. kat. akad. društva »Zarje« 28. t. m., ob osmi uri zvečer v Rokod. domu: pogovor ,o 251e'nici »Zarje«. Tovariši, pridite vsi! — Dr. J, P.
© Odlikovanje. Kakor doznavamo, je bila v Rimu dne 12. avgusta letošnjega leta odlikovana z zlato kolajno in križcem tudi tukajšnja parna pekarna Jakob Kavčič, Gradišče št. 5. Omenjeno odlikovanje je bilo priznano tvrdki radi prvovrstnih produktov.
0 Knj;govcdski in nemški tečaj. Kul-turno-prosvetni odsek Delavske zbornice bo priredil za delavce in nameščence v Ljubljani po'cg dramatične šrde tečaj za knjigovodstvo in koresoondenco ter za nemščino (za začetnike) Oba tečaja se bosta vršila na srednji tehnični šoli (na Mirju) v sobi št. 5, vhod iz Gorjupove ulice 10, čez dvorišče. — Knjigovodski tečaj se prične v sredo, 3. novembra, nemški pa v petek, 5. novembra, oba ob 7. uri zvečer. Vsi priglašenci naj se zj. ero že pred to uro. — Naknadne prijave sprejema prosvetni odsek D. Z. v Gradišču št. 2 še do 1. novembra.
© Gasilska smola, V neki hiši na Gospo-svetski cesti so se v ponedeljek vnele saje ter je bila takoj pozvana požarna bramba. Gasilskemu avtomobilu pa se je medpotoma utrgala veriga pri kolesu, tako da ni mogel ne naprej ne nazaj. Na pomoč došli avtomobil je komaj komaj spravil polomljen avtomobil domov. Goreče saje pa so med tem pogasili domačini sami.
O Policijska kronika. Aretirana sta bila dva pijanca radi kaljenja nočnega miru. in neka Rusinja, ker je prenočevala v neki baraki. — Ukradeno jc bilo 1000 Din vredno kolo, last g. Ivana J. — Policija je ovadila tri osebe radi kaljenja nočnega miru in dve rar-i nedostojnega vedenja. Zabeleženo je 7 prestop-i kov cestnega reda, 2 prestopka polici|sl;c ure in 1 izgon nekega nadležnega Italijana lz naše države.
0 Zobozdravnik dr. Puher zopet redno ordinira.
O Cenjene dame! Preden kupite moderen pTšč, se prepričajte, da ga dobite naj-ecne'e le pri tvrdki Fr. Lukič, Pred škofijo št. 19.
Maribor
□	Prvi sneg. Včeraj zjutraj je pričelo v Maiyboru deževati, toda dež se je knirlu spremenil v sneg V debelih kosmih je snežilo celi dan. Sneg je pobelil mesto ter izgleda kakor sredi januarja, ne pa koncem oktobra.
□	Prosveini večeri Prosvetne zveze v Mariboru bodo ob četrtkih ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružno-gospodarske banke, in nič več kot lansko leto ob petkih. Na to opozarjamo cenj. čitatelje in prosimo, da si to izpromembo zapomnijo zase in opozorijo še -druge nanjo!
□	V spomin na prve dneve svobode l on-cem okiobra 1. 1918. se vrši v četrtek prvi pro-
svetni večer oh 8. uri v Zadružno-gospodarski banki. Na dnevnem redu je govor narodnega boritelja, g. duh. svetnika Kačkota iz Št. llja v Slov. goricah. Slovenski Maribor naj ta večer obnovi ono navdušenje in ono veselje do narodnega udejstvovanja, ki je potegnilo državno mejo nad Mariborom skoroda ob narodni meji. Zato ta večer na svidenje ra tej proslavi!
□	Veliki župan g. dr. Otmar rirkmajer tekoči teden ne bo sprejemal, ker je uradno
odsoten.
! Maribor ne dobi gozdarske šole. Finančno ministrstvo je črtalo v proračunu postavko za ustanovitev gozdarske šole v Mariboru.
□	Ljudska univerza priredi dne -4. novembra v Kazinski dvorani koncert znanega pianista g. prof. Antona Trosfa z Dunaja.
□	Koncert Jankovičevoga kvarteta. Glasbeni Matici se je posrečilo angažirali Janko-vičev kvartet iz Trsta za nastop v Mariboru. Koncert se vrši dne 6. novembra v GStzovi dvorani.
□	Poplavo v kleteh. Na križišču Aleksandrove in Melj ;l e cc:;te vdere voda ob vsakem večjem nalivu v kleti nekaterih hiš. Letos so lake kletne poplave že napravile veliko škodo. Voda, ki pridrvi od kolodvora, zamaši požiralne kanale in se nabere v celo. jezero tako, da skozi okna vdere v kleti. Morda b) pomagalo, če bi se napravilo še več požiralnikov, da bi voda lažje odtekala v kanal.
□	Imenovanja v sodni službi. Avskul-tant g. Branko Goslar je premeščen od mariborskega k ljubljanskemu okrožnemu sodišču. — Za avskultanta sta imenovana pri mariborskem okrožnem sodišču absolvirana juri-sta dr. Miroslav Dev in Franc Logar.
□	Otvoritev razstave mariborskih umetnikov Coliča, Mežana, Kosa, Pirnata in Žago-nja se vrši dne 7. novembra ob 11. uri dopoldne v Kazinski dvorani.
□	Klavirski večer prof. Antona T ros ta z Dunaja se vrši v četrtek 4. novembra v veliki Kazinski dvorani.
□	Zadeva obrtno-nadaljevalne šole še ni urejena. Prvotno smo poročali, da se šola začne na določeni dan, kakor smo dobili vest iz učiteljskih krogov. Naše poročilo se je pozneje preklicalo. Kmalu na to se je po nekaterih listih objavil nov datum vpisovanja. Pričakovalo se je, da se bo zdaj šola začela. Kolikor je znano, zahtevajo učitelji honorar, kakršnega drugod po enakih šolah niso imeli. Uvidevnosti vseh pa bo mogoče, da se ta šola čimprej otvori.
□	Nova stanovanja, ki jih bo dodelilo stanovanjsko sodišče: 1. Majstrova ul. št. 2, III., 4 sobe, soba zi služkinjo,' kuhinja in pri-tikline od stranke Jerneja Aljančič, 2. Ob brodu št. 5, I., 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Ivana Kosi. 3. Gosposka ulica št. 28, podstrešje, 1 sob?, kuhinja in pritikline od stranke Ivana Bach. Prošnje je vložiti najpozneje- do četrtka.
□	lz kroniko stanovanjske krize. V »Slovencu« smo že beležili vesl, da je mariborsko stanovanjsko sodišče priznalo proti predpisom zakona ženi odvetnika g. Angeli Reis-man stanovanje 5 sob na Aleksandrovi cesti, akoravno ima že stanovanje treh sob. Po zakonu upravičeni koirpetenti za 5 sobno stanovanje so se pritožili na drugo inštanco v Zagreb, pritožbi je ugovarjala gospa Reisman, a Zagreb je ustregel zakonu in razveljavil podelitev marib. stanovanjskega sodišča.
□	Močno narasla Drava zaprta za splave. Kakor druge reke je od zadnjih nalivov močno narasla tudi Drava, Visoko stanje Drave onemogoča splavarjem vožnjo. Že v nedeljo niso pustili na Fali splavov preko jeza in sta nadaljevala od Fale naprej le dva splava, ki sta bila zgrajena pod jezom in sta last Lak-
njemu, namreč hudobnemu duhu, obljubiti popolno zvestobo ter se mu vdati z dušo in telesom in ga častiti in moliti kot sve-ega boga,
Kdaj 'se jc zgodila ta vdanoslna zveza? Takoj pri prvem prihodu.
Za koliko časa? Na veke.
Kdo jo je v to zapeljal? Slaba tovarišija.
Kakšno znamenje ima od njega? Na levem pleču jo je s kremplji vprasnil do krvi in jo zapisal v svoj zapisnik.
Če je že kdaj čarovala? Delala je točo, ki je z njo predlansko leto poškodovala poljske sadeže v tem kraju in proti Hrovači.
Ali debjo čarovnice še kake druge škode pri setvi? Da, izpreminjajo se v ptiče in v predpasnik prestrezajo vse tisto zrnje, ki ga vrže sejalec naprej, to ko da požene le tisio seme, ki pada zadaj za sejalcem.
Kam devajo prestreženo zrnje? V neko globoko jamo blizu Kleka.
Ali je tudi ona naučila koga čarovništva in koga? Nikogar.
Če ni nevredno prejela prosvete bostije, jo oskrunila in nesla na čarovniško goro? Kdaj in kako? Pred tremi leti jo je tukaj v župnijski cerkvi nevreHno prejela pri sv. obhajilu in jo nesla na Klck.
Kaj so ondi počele z njo? Pretepale so jo s šibicami, da se jim jc izoremenila v dete, ki je kvišku dvigalo svoji ročici.
Kaj se je potem zgodilo? in kam so jo potem dele? Z besedami so ga zasramovale, zlodeju pa so nanovo obljubile zvesto!>o ler ga molile. Nazadnje pa so hostiio vrgle v mazilo 7» letanie.
Kaj so šc sicer počele pri tem shodu? Šle so še po svojih drugih opravkih, pcJem pa so sa vrnile domov.
Zatoženka naj sedaj izda vse. ki so se udeležile tega čarovniškega hudodelstva; toda resnico govoriti, ker si sicer dušo pogubi; zamolčali nikogar, kdor je kriv, pa tudi nedolžnega ne imenovati? To bo tudi stonia, dobro vedoč, da še na to opira zveličanje njene duše,
Zatoženka naj jih pove! — V Ribnici so: j Marijeta, njena žc umrla mati; Lucija Br sber-tovka, stara vdova; ITanzelj Bcnčina; Alenka j Štamcarca, vdova; Miktila Grcgorcc, sicer I Grega Erko imenovan; Mar'in M!Sni.': stari; . Anka, njegova ženn; Mihael Lamut, dul o\n'k in beneficijat pri Novi Štifti. V Gorenji vasi: \ I. Jaklovka, vdova; Neža S"uhadolniko\1 V Dolenji vasi: I. Pavlek Šajbova žena in oni dve že sekani zapeljivki.
Da je nc bo vest pekla, naj še potrdi, da jc to res! Vse jc res.
Nato se jc zatoženka zastran omenjenega duhovnika tako-le izpraševala;
Čc jc res, da se je udeleževal čarovništva duhovnik, ki ga je zato"ila? Vse je res, nrav dobro ga jc videla na križpoli na polju in tudi na Kleku.
Kaj je ta duhovnik ondi počel? Vse io, kar vsa družba; jedel, pil, pa plcral je in imel svoj sedež med najimenitnejšimi, ker se je štel med prvake, Greh mu je tudi, da sveto mašo bere in pravega Boga nosi v svrjih rokah.
Težko je verjeti, da bi sc duhovnik udeleževal trikih hudobij! — Naj bi le nekoliko premislili, kako hudobno ie nLtfovo živlicnie
in vedenje, pa bodo lahko verieli; saj se bo itak še več pritožb pokazalo zoper njega.
Kar o njem ve, naj vse pove! — Nihče drugi kot on ni dobrega gospoda Jurija Fa-bra, tukajšnjega kaplana, cšepil in okrulil zaradi nekega prepira, ki sta ga imela; to je še sedaj videti pri ubogem duhovniku.
Kako zatoženka to ve? Ker ve že ves svet.
Kako, kdaj in kolikokrat je vit'ela gospoda Lamuta na čarovniških shodih? Skozi štiri leta vselej, kadar je tudi ona tam bila, zlasti pa pred dvemi leti, ko so bile hude nevihte, katere so napravile grozno škodo vsej dolenjski strani. Na križpoti in tudi na Kleku ga jc videla.
Kaj, da bi imel duhovnik tako ime pri ljudeh? Naj le povprašujejo povsod, kjer jc že poprej bival, kakor na Blokah, v Laščah, v Dcbrepoljah in tudi sedaj pri Novi Šti'tl. Povsod je imel to ime, zato jo je tudi od-povsnd potegnil, kar je tudi sedaj storil, ko se je vrnil v svoj rojstni kraj Črnomelj.
Ali jc vse to gola resnica, in čc ni tega govorila iz kakega sovraštva, kake zavisti ali jeze ali kakega drugega vzroka? Zaradi čiste resnice in iz nikakega drugega vzroka.
Nato so jenjali raztezati hudodclko. Izpraševanje pa se bo nada'jevalo.
Osmi dan meseca maja je bila hudodclka zopet poklicana pred krvavo sodbo. Ko so ji prebrali od besede do besede vse, kar jc bila dos^j priznala in povedala, jc spoznala vse za resnico in zopet, potrdila, in siccr vse, kar ie zadevalo njo in zitožene soudcle/nikc.
.'Dalie.l
nerja. Eden od teh splavov se je odtrgal na Pristanu v Mariboru in oddrčal proti Duple-ku, drugi niti pristati ni mogel v Mariboru, ampak je moral odpluti naprej proti Ptuju. O kaki nevarnosti poplave od Drave sedaj Se ni govora.
□	Ekshumacija in prepeljava. V četrtek bo izkopan na starem mestnem pokopališču pred 14 leti umrli Ernst Rathansky. Prepeljali bodo ostanke v Gradec, kjer je sin omenjenega dvorni svetnik pri štajerski deželni vladi. Prevoz bo oskrbel graški pogrebni zavod.
□	Tatvina. Mizarju Francu P. je bilo iz uove stavbe v Kamniški ulici ukradeno raz? uovrstno mizarsko orodje v vrednosti več tisoč dinarjev.
□	Policijski drobiž. V" ponedeljek je izvršba mariborska policija eno aretacijo. Prijavljenih je bilo 14 slučajih raznih prestopkov. Radi prepovedanega povratka v mesto je bila aretirana Julijana G. Množe se zadnje čase slučaji žalitve policijskih stražnikov, ki so v službi. Več takih slučajev pride pred so dni jo.
□	Požar v Slivnici. V noči od ponedeljka na torek je opazila mariborska stolpna ču-vajka v smeri proti Slivnici požar. Mariborska požarna bramba je odhitela z avtobriz-galno na pomoč, toda prišla je prepozno. Pogorela je neka bajta.
□	Najdeno avtoniobilno kolo. Neki avto-mobilist je izgubil z avtomobila rezervno kolo, katerega dobi pri policiji.
□	Najboljše čcvTe »Karo« dobite Maribor, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgovini SI. Cernetič.
je pričela goreti neka zidanica na Stražnem vrhu pri Črnomlju. Ko so ljudje prihiteli požar gasit, so našli v zidanici mrtvega nad 80 let starega grsno-darja Matija Kobetiča. Na glavi in vrtu je imel jez ;e rane, ki so mu, po vseh znakih sode«, morale i iti zadano od zločinske roke. Mož je bil namreč znan kot precej petičen, in kakor so govorili ie imel denar skrit v neki luknji v zidu. Bil je vdovec. Imel je sicer sina, posestnika nekje na Kočevskem, vendar je raje živel samotarsko v tej zidanici in ni maral nobenega človeka pri sebi. Vse te okoliščine so bile kaj ugodne in vabljive za brezvestnega zočinca, da je na starčku izvršil roparski umor. pa bi zabrisal vsako sled, je zidanico zapa-Iil, da bi zgorela z žrtvijo vred. Morebiti jih je bilo udeleženih tudi več. Do tega trenutka zločincev šo niso izsledili.
Zlcfin ali nesreča? Isti dan je neka mlada zena, rodom iz Rodin pri Črnomlju, ki je sicer poročena z nekim posestnikom iz Crmošnjic, pa živi točeno od svojega mjoža že nekaj let, porodila dete v vlaku. Dete je padlo z vlaka, ko je ta pri-vozil iz predora pri Semiču in je k sreči ostalo pri živ'jen ju. Mater so prijeli orožniki. Preiskava to že dognala, ali gro tukaj za zločin ali nesrečo.
et Zadnja pot umrlega Bena Serajnika.
V soboto dopoldne je mrtvaški avto pripeljal iz Ljubljane telesne ostani:e Bena Serajnika. Na trgu pred magistratom je bila zbrana šolska mladina s svojim učiteljstvom. Tudi drugo občinstvo je izkazalo v velikem številu zadnjo čast nepozabnemu mežu poštenjaku. Navzoči so bili dv. svetnik dr. Kotnik, predsednik okrožnega sodišča, svetnik dr. Žužek, mestni župan dr. Hrašovec, šolski nadzornik Černej, učiteljstvo in profesorski zbor gimnazijo ter ogromno število znancev in prijateljev rajnega. Pogrebne molitve je opravil g. opat ob asistenci dveh duhovnikov. Od umrlega sta se poslovila z nagovorom g. nadzornik Černej v imenu 'učiteljstva in šolske mladine ter g. Salmič v imenu lovcev in ribičev. Nato so lovci počastili spomin rrjnega s salvo iz pušk, lovski rog pa mu je zapel zadnjikrat turobno pesem. Žalostinke so zapeli dovršeno učenci rajnega pod vodstvom g. učitelja Gerlanca in moški zbor združenih celjskih pevcev pod vodstvom g. Mihelčiča. Nato se je za avtomobilom, ki je odpeljal truplo v Konjice, otvoril sprevod udeležencev, ki so spremljali umrlega do meje našega mesta. Istega dne popoldne se je vršil pogreb v Konjicah. Iz Celja je pohitelo v Konjice večje število pokojnikovih prijateljev in tovarišev. Zastopane pa so bile vse celjske šole, ljudsko vseučilišče in mesto samo po mag. ravnatelju g. svetniku Šubicu. Med pogrebci smo vL, deli tudi gg. dr. Ogrizka, upravitelja bolnice' Prekorška in ravnatelja pošte Mimika. Ob grobu so se poslovili od prijatelja g. arhidi-akon Hrastelj, g. Humek, ravnatelj meščanske šole v Mariboru, in g. StrmSek v imenu naraščaja višje pedagoške šole v Zagrebu. Konč-' no so mu pevci zapeli v slovo »Blagor muc Zopetna povodenj nas je obiskala v nedeljo. Ker je v soboto podnevi in ponoči skoro neprenehoma deževalo, je Savinja prestopila bregove in poplavila vso celjsko okolico. Poplave ni zakrivilo lokalno deževje, temveč ono v gornji Savinjski dolini. Mesto samo je bilo ves popoldan odrezano od okolice, ker je voda poplavila vse dovozne ceste v mesto. Edino Gaberje ni bilo po vodi prizadeto. Te večkratne poplave grozijo povsem uničiti našo okolico. V zadnjem letu je bila že šestkrat pod vodo, kar je povzročilo'prebivalstvu ogromno škodo. Zn.to se bo treba vendar enkrat resno oprijeti regulacijskih del in vsekakor pričeti z rcgulacijo struge Savinje. Pri zadnji poplavi smo videli, da je isto povzročila le Savinja in njena plitva struga.
•©• Tragična smrt dveh otrok. V soboto okoli 10. ure dopoldne sta se igrala brata Cijan, stara po pet oziroma sedem let na bregu potoka Voglajne. Med igro je padel v vodo mlajši bratec, katerega je hotel rešiti starejši. Pri tem mu je pa spodrsnilo, tako da je tudi on padel v vodo. Ker je voda radi deževja narastla in je precej hudo drvela, sta oba otroka izginila v valovili in utonila. Oče je mizar pri železnici.
Čraomel/
Napredek Črnomlja. V mestu so letos razširili trg pred loteloni Lackner s tem, da so pomaknili prejšnjo škarpo z:i nekaj metrov proti La! inji, tako da gre sedaj ob cesti pod glavarstvom v eni črti z novo škarpo ob razširjen« ni trgu do Komende. Vsled tega so morali podreti tudi kapelico, ki je stala na robu stare škarpo in sezidali novo tako, i da moli cela čez škarpo. Prednja vhodna stran sloni na škarpi, zadnja pa na dveh cementnih podporniki!!, i<j se opirata poševno navzdol na škarpo. Trg je s tem pridobil precej r.a prostoru in lepoti. — Zdaj širijo tudi cesto od pekarije Grahek do kolrla Jaklič in bodo napravili na eni strani trotoar, ki bo spajal že obstoječega proti kolodvoru. To bo velika dobrota /.a pasante. Črnomelj napreduje!
Zločinska kronika zopet beleži v tukajšnjem kraju žalosten slučaj. V četrtek. 21. t. m. zvečer
l etošnje p»vodnji so lice mes'a in zlasti cko-Iice nekoliko neprijazno izpremeni'e. Pogled na strugo Poljsnščice, na pedr e mostove in brvi ter deloma razdrte hiš? ob bregu ni ravno lep In to ubogo Sorško polje! Kako priietni so bili SDrekoli po poti med niivami podnevi ali v mesefini! Danes vali tam Sora svoje kalne valove; struga ie trikrat ali štirikrat tako široka, kot je bila. Gmotna škoda prizadetih posestnikov povsod ob reki je seveda pesebno velika, tako da jim je nobena podpera ne pevrne docela. Poleg njih pa trpi — ravno kot letoviščarsko mes!o — Škofja Loka sploh. Mnogo časa in milijonskih vsot bo treba, da sc kelikorteliko zakrije opustošenje, ki so ga povodnji pus'ile za seboj. Ce nam jjodo vsaj v bodoče toliko prizanašale, da bo obnova sploii mogoča? — Narasla Selščica je odnesla tudi še staro, naool raznadlo javno kopališče Olepševalnega društva, ki je sicer stalo na neprikladnem mestu in je bilo
v nedeljo je podrl kozolec ge. Marije Kunaver ki i je imel 8 oken.	' ;
ti oren j i Lngatee. V torek, 2G. okt. je padel pri i nas prvi sneg. Tako zgodnje zime pomnijo komaj ' najstarejši ljudje. Toplomer kaže 1" nad ničlo — j V soboto zvečer je tu utonil v gnojnici sinček Silvester, posestnika Antona Rupnika iz (ior. Lo- * gntca 8. Skoro ves popoldan se je igral na vrtu; ko pa. se je okolu 5. ure popoldan mati nekoliko oddaljila, da je vsadila kruh v peč, kar je trajalo le kakih 10 minut, je otrok padel v odprto gnojno jamo m utonil. Pogrešili so ga takoj in potegnili iz jame a vsi poskusi, da fci ga oživili, so bili zaman.
Iz laskeen »krair,. Pri nas se je vršil v ne-delio v društveni dvorani izredni občni zbor Kmetijske podružnice, ki je bil obiskan zelo dobro Mesto od Puclja prestavljenega živinskega zdravnika dr. Jer re je bil izvoljen v odbor in za delegata na glavni občni zbor Jože Bezgavšek posestnik iz Bezgovja pri Sv. Rupertu. V očigled dejstvu da so začeli tudi naši krnele gojiti hmeljarstvo se je sklerilo kupiti plug za globoko oranje Kupila' se bosta najbrž dva pluga, ako se bo posrečilo iz-poslovati kako podporo. Tudi sadna drevesia vsSh vrst lo naroč la podružnica za svoje člane in so naročila sprejemajo že sedaj. Premovani« povoje živine se bo vršilo prihodnjo sopmlad NaEa kmet podružnica zadnja leta zrlo dobro deluje v dobro kmetskemu stanu. — Pri št. Miklavžu nad LaŠkm se je ustanovila na spodbudo poses'nika Š'ucina ki se ie preselil v laški okraj iz Cerkna na Goriške'i, mlekarska zadrunra, ki prav dobro obratuie in jo v sedanjih težkih časih za našega kmeta prav važen in izdaten vir dohodkov. Izdeluie lep ter okusen sir, katerega se je že veliko prodalo
zadnja let že zaprto- ker ni bilo obiskovano. Ostali s'a le dve zasebni kopališči. Sicer je v Škofji Lok:
precej po domače ter so se kopali domačini k'"er-koli v^Selščici in predvsem v Poljanščici, posebno okoli županovega jezu. Tudi tam pribodnie poleje ne bo posebno pripravno. Vsekakor je že nujno potrebno da se postavi kje zopet javno kopališče — pa ne samo za ime, kot je bilo staro.
Nova vojašnica bi morala biti do novega leta pod streho. Ce bo pa vreme tako nagajalo kot doslej, je dvomljivo, da bi se do takrat sploh priku,. il zid iz zemlje. Delo izvršuje tvrdka inž. Tavčar iz Ljubljane.
Žiri
Elektrika iz tovarne »Globus« na Vrhniki tam je prvič zasvetila v torek, 19. t. m. Najprej na Dobra.čevi in, ko so zvezali omrežje s staro-vaškim, še drugje. Stnrovaški transformator je pokvarila strela, ki je užgala hišo Ivana Seljaka. S početka so bili trije transformatorji, sedaj bo menda zadostoval eden.
G. inž. FVlhan je kupil razpadojočo staro cerkev in zemljišče okrog nje. Na tem mestu namerava zgraditi električno žago. G. 1'ek an nadzoruje tudi gradbo Poljanškovega jezu na Selu. 10. t. m. je že vzdržal veliko povodenj, kljub temu, da ie bil zgrajen šele do polovice.
Uršulin sejem je bil zelo slab, ker sejmarji iz škofje Loke in Poljanske doline zaradi razdrte ceste niso mogli priti.
Dežuje že ves teden. Vi*ek je dosegla voda v nedeljo dopoldne, ko je bila pri m<žneriji do ceste. Velika veja, ki jo je močan veter odlomil od kostanja pred cerkvijo, je padla na znamenje in mu strla streho.
»Ljudska posojilnica« se je preselila iz pogorele hiše Ivana Seljaka k Anzelnu v Stari vasi.
i i
[ ] Živahno življenje v Društvenem domu. Že nekaj nedelj sem se obširni prostori Društvenega doma polnijo do zadnjega kotička. Pred štirinajstimi dnevi je privabila igra »Mildova Zala r občinstva, da se je vse trlo; drugo nedeljo so naši kršč. soc. delavci priredili vinsko trgatev ih so imeli obisk, da še sanjali niso o takem uspehu. V nedeljo se jo >Miklova Zala : ponovila, prizor isti. Prihodnjo soboto priredi Zveza s!ov. vojakov tragično igro ICalvorija in se smo za gotovo pričakovati naval občinstva, ker je za vstopnicami veliko povpraševanje. V nedeljo se odkrije spomenikov vojni padlim Trboveljčanom in so prijavljene že danes iz cele države razne osebnosti, od-nekod celo skupine, in prostori bodo komaj zadoščali, da sprejmejo vse le goste. Drugo nedeljo t. j. 7. novembra pa se vrši v veliki dvorani žrebanje loterije v korist Društvenega doma, katere, se bo gotovo udeležila velika množica lastnikov srečk. Glavni dobitki bodo razstavljeni v veliki sobi pred dvorano ves teden. Pripravljeno je že vse, samo pazi'i naj b! vsi, katerim smo razposlali srečke, da bi jih do nedelje plačali ali pa vsaj vrnili. — Vse lo in drugo križ?, da bo življenje ceio zimo v Domu živahno, da ne kmalu kje drugje tako. Po loteriji so odpre tudi kino, za Vaferčgn s? občani v Trbovljah močno zmvniajo; kino jim bo pozimi nudil raznega razve trika.
':iSncg. Včeraj v torek je sneg pobelil pokra- j jino globoko v n>žavo. Pada pa tudi zmešan z dež- | jem v do'ini. Otroci se vesele, starši nasprotno. I Fl Meščanska šola. Za našo meščansko šolo, J ki bi se morala ž-' lrtns otvoril i, menovani ravna- i telj g. Pilbrani iz Bvržic je resig-iiral na to mesto j ter je ua njegovo mesto imenovan g Albin Tanzl iz Ljubljane, za učitelja pa g. Pleskovič, učitelj na Vodah in še gdč. Šularieva.
tV-j Nesreča v rami. 1'lektričar Povše Franc so je v nedeljo doro1 'an težko ponesrečil. Motor na bencin je premikal polne vozičke, li so se zadeli v praznega ,'-i .ie stal na tiru. Od močnega sunka je ta prazni voziček sVočil s tira proti strni jame, kjer je stal Povše, ki se je izognil vozičkom in I čakal, da se nvemilanje konča, da odide dalje na svoie delo. Pritisnilo ga io ob trebuh in mu z'o-mi'o nogo v stenu. Prrpeljali so ga v novo bolnico.
LiuMjanslio gledišče
DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda. 27. oktobra- JOY, isrra. Red E.
Četrtek, 28. oktobra: ZAPRTO.
Petek, 29. oktobra: SLABA VEST, narodna igra
Premijera. Red C. Sobota, 30. oktobra: Vojaška predstava ob 0. uri zvečer.
Nedelja. 31 oktobra: DRUGI BREG, drama Izven Ponedeljek, 1: novembra: HAMLET, žaloigra. Izv.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 27. oktobra: I. INTIMNI OPERNI VEČER Na čast čehoslovaškega narodnega praznika Izven.
Četrtek, 28 oktobra: ZAPRTO. Petek, 29. oktobra: NIŽAVA. Gostuje Anton Buk-šek. Red D.
Sobota, 30. oktobra: GROFICA MARICA. Red B. Nedelja. 31. oktobra: TANNI1AEUSER Izven. Ponedeljek, 1. novembra: SEV1USKI BRIVEC. Izven.
Toiok, 2. novembra: ZAPRTO.
Abonente reda.C opozarjamo, da imajo v petek, dne 29. t. m. premijero Anzengruberjeve narodno igre ;>Slaba vest«, in ne kakor je bilo javljeno v soboto.
Proslava čehoslovaškega narodnega praznika.
Danes v sredo zvečer ob pol 20. uri na predvečer čehoslovaškega praznika se vrši v operi slavnostna prireditev, na kateri se izvajajo prvokrat v Ljubljani znamenita dela iz glasbene literature bratskega češkega naroda. Slavnostni večer nosi naslov prvega intimnega večera, katerega priredi
ciklus nam zapoje gna. Marija Žaludova in pa znamenito delo Leoša Janačkn, avtorja izredno uspele opere >Jenufec, Zapisniki človeka, ki je izginil brez sledu . Uprava opozarja občinstvo, da so cene vstopnicam za ta večer izredno znižane in sicer stanejo tako posamezni sedeži, kakor tudi lože le polovično ceno običajnih opernih cen. Uprava vabi k obil ni udeležbi. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
Prva repriza .Galsvvortvjcv • ljubke igre »Tov« se vrši danes v sredo in sicer za abonente reda E.
Marilh&rslso gledišče
Sreda;, 27. oktobra ob 20: PLESNI VEČER. —
P!-s"o skupine Valerije Kratine. . Četrtek, 28. okobra ob 20; MORALA. Ab C.
Otvoritev operne sezone v mariborskem gledališču. V soboto, 30. oktobra bo v mariborskem gledališču otvoritev operne sezone. Ob tej priliki bosta pod muzikalnim vodstvom opernega ravnatelja A. Mitroviča vprizorjeni dve deli svetovne popularnosti in sicer Leoneavallovl ;,PagHacci« (Glumači) ter prekrasna Mozartova »Baslien in BastieneSodeči po sedanjih vajah, bosta doživeli imenovani operi kot povsod kjerkoli sta bili vprizorjeni i pri nas zelo lep uspeh.
£ fužini a der
v Ljubljani
Nedelja, 31 oktobra ob 4. uri popoldne: MLTNAR
IN NJEGOVA IIČI. Pondeljek, I. novembra ob pol 8. uri zvečer: MLINAR IN NJEGOVA HČI.
'Bcmisi
Stranska v,-« pri Dobravi, Silno skabo cesto imamo po 7"drfii povodnji. že poprej jo bita zapuščena, sedaj pa se jo izpremenila v vodno strugo, tako, da je premet no nii nemogoč. Otroci že ves | mesec ne moreio v šo'o. Tnkozvani Stranski graben 1 je res s:lno potreben regulacije; ob vsai-em dc-! Ž3vjll n-"m poplavi nnve in Iravnil-e, lotos jo pa ! napravil še prseh"o veliko š'-odo. Volil o moramo plačevati za •močvirni ertbor-r, n odbor
lacijo našega prahni sko ccs'o proti T jul jedla, da je vsak, 1 nevarnosti. Spornim ž.ii, sedaj ie ua ceh.
na rerru-■■'bi. — Tu li okčin-•daščiea tako Iz^od-ie po nii, v smrtni lisija rgVdah po'o-»ala .— Velik vilmr
Za konccrt vijolinskcga virtuoza Zlatka Balo-kovi'». vlada v našem mcslu največje zanimanje. Balokcvič, umetnik svetovnega slovesa si je izbral za svoj četrtkov koncert bogal in raznovrsten vijo-linski program, na katerem so zastopani komponisti starejše klasične dobe. Predvsem so lo skladbe nekdanjih vijolinskih virtuozov, ki so izvrstno obvladali instrument, za katerega so pisali kompozicije. Na vzporedu je pa tudi par angleških skladateljev, katerih imena so prvič zastopana nii javnem koncertu v Ljubljani. Kritike največjih -valovnih listov na Angleškem in v Ameriki prištevajo Balokoviča med prve svetovne vijolinske viiluoze ter .-e o njegovi igri izraažjo v najlaska-vejših besedah. Za časa svojega bivanja v Ameriki <!«l samo v Ne\vyorku l(i vijolinskih koncertov, i so bili vsi popolnoma razprodani. V predprodaji ■a dob'va koncertni spored s sliko umetnika, s kratkimi živijenjepisnimi podatki o njem samem in pa o skladateljih, ki so zastopani na koncertu. Kolicert se vrši v Četrtek, 28. t. m. v veliki dvo-eani hotela Unian.
I	KONCERT PEVSKE ZVEZE.
Dno 2(>. sejVembra je bil v Gor. Logatru obč. /.bor Pevske zveze. Ob 10 je bila sv. maša. pri ka'eri je prav čedno pel združeni okrožni pevski zbor. Ob 11 je bilo zborovanje. Popoldne ob 2 so bile v Dol. Lotratcu pete litanije m blagoslov. Pri altarju je pel kvartet znane se-meni' ke litanije, na kom je odpevala peščica pev-eev. Litanije n o bile posrečene.
Ker jo do -vnlo je bil za 3. uro napovedani koncert preložen iz vrta v dvoran- prosv. društva in se ie pričel s precejšnjo zamudo.
Samo oni so pravi Penkala izdelki,
ki so označeni z imenom ali varstveno snamko.
Nastopil je moški seks'el iz Unca. Volja jo bila hvalevredna, petje oa še nezrelo /.a nastop izvzemsi baritonista ki je rešil celo stvar.
Gornji Logatec je pel 2 mešanega zbora pod vodstvom g žup. Supina. Otroški glažovi, moški v manjšini, tež!;.; ohranili tonaliteto. Zbor se bo naredil samo šoie bo treba.
Dolnji Logatec pod vodstvom! D. Cerarjal toljsi zboi, soprani imajo w uglajeno glasove, lotili so se težjih skladb iu jih dobro naštudirali
Žirt ped vodstvom g. Jobsta. Ta zbor je v spretnih rokah, gibčen, prožen, ima lep glasovni material, zlas!i kremenile base in I i daio celemu zboru krepko podlago.
Vrhnika pod vodstvom A. (iruma. Pel je dva priljubljeni točki: Foers'.erjevo Ljubico in Schvva-bovo Kangljico. Ljubica je naredila največji vtis ker je zbor izvajal to pesem z veliko razumnostjo in gorkoto »Kangljica« je prišla zato manj do veljave, ker je bil zo spremljanje na razpolago samo zelo razglašen harmonij.
Združeni zbori so peli samo tri točke, dve sta morali izostali radi istega pomanjkanja klavirja. — Ferjančičev moški zbor je bil nekak spo-min iz »Cinquec(|§lo i, tenoii preglasni, basi krepki. Skupni /.bori so bili premalo pripravljeni.
Nauk, ki ga nam je dal ta koncert, je pa ta:
1.	Zbori naj se na podlagi Bajukove šole marljivo vadijo dihanja, v marljivem nastavku, ritmiki, intervalih in sicer pred vsako vajo vsaj četrt ure potem bo delo zelo olajšano.
2.	Pevovodje naj zberejo pesmi, ki so zmožnosti zbora prikladne. Nekateri se mučijo s tež-k mi skladbami in ker jim niso kos, nastane karikatura. Želel sem čuti kako lepo staro pesmico, pa lepo m srčno zapeto, a zborovodje menijo, da lo ni vec moderno. Vezite staro z novimi.
3.	Slovenci naj pojo samo sloveiske pesmT, če tudi gredo med Hrvate ali Srbe. Hrvatske lie--mi znajo H. sami in S. srbske. Radi pa poslušaio nase. 1
4.	Pevovodje v svojih kretnjah niso spretni. Brez pc'rebe se mučijo z gestami rok in celega telesa, toda brez prožnosti in ličnosti. Govornik se vadi pred zrcalom, in prav nič re bi škodilo, če bi se dirigent tudi semtertje pogledal vanj.
5.	Način petja, kakor se v navojšem času no-javlja, je prav gotovo pogrešen. ker je nekako zadiraven, se giblje v nemotiviranih kontrastih; zdaj se strastno zadere v višino, zdaj zopet zgino v nižini, ona lepa kanlilena, po kateri se je'sloveli d:a pesem odlikovala, ie skoraj izginila Povrnite se zopet nazaj, pojte bolj naravno,' lepo nijansirajte, naraščajte, pojemajte, povdarjajte, kjer je treba, opuslite pa vsako sekan ie. vsako zadi-ranje, ker to ni umeinost.
6.	Pomanjkljivo je bilo tudi aranžiranje celo prireditve; manjkalo je namreč eno osebnosti, v kateri bi se bilo vso osredotočilo. Zalega!lelj' jo bil red zelo pomanjkljiv.
^ Sicer pa sp prireditve pevskih okrožij jako srečna misel in veseli pojavi kulturnega dela med Slovenci. Višek glasbene umetnosti je tudi višek splošne kulture, zato nikdar nazaj, vedno naprej.
H.
Kamniško orlovsko okrožje ima svoj občni zbor v nedeljo 31. oktobra ob pol 10. uri dopoldne v Kamniku. — Okrožni predsednik
Ljudski oder v Si. Vidu pri Ljubljani vprizori dne 31. oktobra 1926 igro : lfanice pot v nebesa , sanje revnega otroka v dveh delili. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Parter 10, 8 in (1 Din. Galerija 8 in (! Din. Stojišče 4 Din. Predprodaja vstopnic pri gdč. Zakotnih- v št. Vidu.
Kat, prosv. društvo na Homcu priredi v nedeljo, dne 31. oktobra 1926 igro: Na smrt obsojeni Narodno-politična igra v treh dejanjih. Spisal Ksa-ver Meško. Začetek ob 3. Konec ob 6. Ker je čisti dobiček namenjen : Jugoslovanski Matici , vabi k obilni udeležbi odbor.
Ncszr.m ?? nHla
Družabni klub v Ljubljani. Občni zbor družabnega kluba se vrši v petek 29. t. m. ob °0 v stare
finski sobi Akademskega doma. Spored običajen. člani vljudno vabljeni.
ZAHVALA.
Najlepše se zahvaljujem cenj. uradništvu mestnega gradbenega urada in mestnim uradnicam v Ljubljani za poslanih Din 800.— mesto venca na krsto gospe Helene Premrle, mag. uradnice. Jožo Demšar, mlinar, težko prizadet po zadnji povodnji, Hotavlje pri Poljanah.
JPožzsve&ovanja
Poziv! Poziva se oni potnik, ki je v sredo, dne 13. t. ni. ob Ki. uri 15 minut v vlaku na kolo-; dvoru v Zidanem mostu prevzel v varstvo nov i| dežnik in v Trbovljah izstopil, ne da bi bil oddal !i dežnik sprevodniku ali kakemu sopotniku, da odda | zaupani dežnik pri občini v Trbovljah, ter se s | tem izogne posledic, katere bi za njega v nasprot-i nem slučaju nastale, ker io
man.
Zatekel so je nilad, velik, rjav pes brez repa in z odrezanimi ušesi (Doberman). Dobi se uri županstvu občino Dobrunja.
Blrdvar.ski maharadža
'.astopnik Indije na sedanji britanski konferenci.
Spori
ŠPORTNE NOVICE.
Kar po vrsti: 1. Nogomet: BAC TTakoah 5:3, Viennna Amateri : Rudolfshtigel 2:0, Simmering djanski 1 : 1. Angleška : Irska 3 : 3, Torino
Sportklub 2 : 0, Rapid : FTC Budimpešta 2 : 2, Gra-Mi-
no 2 : 2. Crcmona : Bologiia 1:0, Avstrijsko prvenstvo je sedaj sledeče: BAC ima 13 točk, Admira 10, Simmering in F. A. C. pa po 9 točk.
2. Riigby : Maori so igrali proti nekemu angleškemu moštvu 3:3, proti S\vansea 11:6. — V Chicago se bo vršil 27. nov. boj med ameriško armado in ameriško mornarico, /.a ložo s 4 sedeži plačujejo že naprej po 2500 dolarjev.
II. Tenis: Malloryjeva je zopet premagala Ryanovo.
4. Boks: Včeraj smo pozabili zapisati, da je umrl Greb na posledicah lanske avtoinobilne nesreče. — K0 je prišel Tunney v gledališče in so ga spoznali, so začeli ploskati in se je morala igra prek niti. Ko je čez nekaj časa spet nazaj prifel, so tako ploskali, da tisti večer irso več naprej igrali. — Princ Wales pravi, da je izvojeval prvo svojo zmago v boksanju, . tej plemeniti umetnosli samoobrambe .Boks nam daje duha poguma in samozavesti in nas usposobi, da ne gledamo nasprotniku hrabro v oko, temveč da tudi težave vsakdanjega življenja neustiašeno prenašamo in da odstranimo vse nasprotne nam ovire. — Prihodnji boj Perssona bo boj z Bud Gormanom, 29. t. m.
5. Kolesarstvo: Za berlinsko šestdnevno dirkanje, ki se prične 4. novembra, se je priglasilo 14 parov.
fi. Avtomobilizem: štiri velika ameriška dirkališča so se združila v United Motor Speed\vays of America« (uni'ed združen, speedvvay dirkališče) Torej kartel dirkališč. Glavnica 3 milijone dolarjev. Ravnatelj družbe ie znani bokserski manager l'ex Rickard.
Spomenik padlim vojakom pri Chalons ob Marni ki so ga odkrili Francozi v zadnjih dnevih.
M. Avarescu
sedanji romunski ministrski predsednik.
J. Braliar.u
prejšrji predsedrik romunskega ministrskega sveta.
7.	Plavanje: Holandka Baron je plavala 200 metrov prsno v 3:18.4, nov svetovni rekord, p.ej 3:19.4. — Američanka Loti Schommel je v 38 urah preplavala 24(i kilometrov v več etapah.
8.	Lahka atletika. Nemec Meyer je skočil /e večkrat čez 7 111 na dal javo, zadnjič 7.32 m
9.	Težka atletika. Priznan je Edingerjev rekord 102.5 kg tezno (lahka srednja teža).
PROTI ALKOHOLU.
Na letnem zborovanju berlinskega društva proti alkoholu je govoril o tem vprašanju dr. Pel-l/.er. Dejal je, da ni zadosti, če mladina samo ve, da je alkohol škodljiv; moralne pridige ro zale-žejo dosti. Ce hočemo upoštevati posebne l:'stno3ti mladine, ji moramo pokazati športni k'ral V prvi vrsti moramo poudarjati tekmovalni značaj s|> iti. Kdor hoče v tekmi zmagali, mora priznati vzdržnost kot neobhodno potrebno sredstvo Točilni o lip spadajo na športne prostore! Pravi spori je volja, da nekaj naredim: v športu pa le tedaj nekaj dosežem, če sem vzdržen.
ODLOČNA IN SAMOZAVESTNA BESEDA ŠPORTNICE.
Nemkn Lisa Gross piše:
: Žensko športno gibanje se je začelo šele po vojski, je torej zelo mlado. Smo v začel k u-razvoja, io so strokovnjaki že npetuvano povedali. Se pred šestimi leti ni hotel nihče nič sliša'i o ženskih rekordih, tudi ne naši zvezni uradi. Sr< tu !e,tda smo imele me ženske močnega zaveznika, fas; la je z nami in za nas Voditelj ep nam manjka. Voditeljica je 1 ista, ki razume zahteve sedanjosti in jih udejstvi. Naše sportkinjc v javnosti premalo nastopajo; ne mislim aktivnih, temveč tiste, ki bi lahko na organlzatoričnem polju nastopale, kot predsednice, športne učiteljice, športne zdravnice. Danes nas pn povsod še moški nadzirajo in vodijo; in sicer večkrat t:iko, kot da bi me svojih za 'ev nc mogle same urediti. Priti moramo tako daleč kakor so Američanke v svoji Kpoiling Societv of Ludiesc: to zvezo uoiavliaio samo ženske, sodiio
in priznavajo rekorde itd. Zato pa potrebujemo voditeljic. Mi moramo preko predsodka, da morejo voditi ženski šport samo moški! '
ŠVICARSKI POLET OKOLI SVETA.
Par mesecev že pripravljajo Švicarji veMk polet ki bo šel po vseh petih delili sve'a. To b bil prvi tak polet. Vodja bo nadporočnik Hans Wir-.li. V 55 dnevnih etapah hoče preleteli 65.000 km. Poleg pilota hoče vzeti s seboj še mehanika, časnikarja in operaterja filmov. Filmi bodo kazali vse etape in vse e'apne kraje. Ekspedicija bo trajala šliii mesece ali pet, stari in cilj bo Bern.
OBJAVA JZSS.
Tz seje JZS-S dne 21. oktobra 1920: Zveza bo izdajala svojim verificiranim članom legitimacije s sliko, ker bodo iste po'rebne za znižano vožnjo, prset planinskih koč šumske uprave in prehod preko meje v turist čni coni. Legitimacije izdaja proti plačilu takse 'Hi g,— I. tajnik g Pel n Slane, Ljubljanska kred. banka. — Zveza bo zbrala v svojem arhivu vst fotografične posnetke naših phnin pozimi, ozir. posnetke i?- zimskega športa. 7,a'o naprošamo vse foto-amalerje, da poklon.io za aihiv po en izvod proti pc vračilu stroškov. Slike sprejema I. tajnik. — Letošnje državno prvenstvo v smučanju se bo izvedlo na progi 50 km dne 2. februarja. Razpis sc lip izdelal tekom prihodn ega meseca. K temu prvenstvu se bodo prvič povabili tudi smučarji iz sosednih zvez, ki bodo tekmovali kol gostje za prehodni pokal. — Vsi klubi morajo juviti še tekom novembra program snuiških tekem, da jih spravi zveza v soglasje in odobri termine.
Smuške tečaje naj izvedejo vsi klubi v lastnem delokrogu. Zveza bo izvedla v Ljubljani enega ali več tečajev za šolsko mladino do 11. lita en tečaj v Kranjski gori začetkom januarja ter tečaj za zvezne krmarje v Ljubljani. — Zveza bo posredovala pri prometnem ministrstvu, da se dovoli ve-i riii turistovski vlak iz Kamnika in sinlnj večerni vlak i/ Pltniice-.V ienice. — TK Skala bo napravila načrt zimske markacije tur v Sloveniji.
Zveza bo skušala v teku prihodnjih let in s sre<i» sivi, ki jih bo imela na razpolago, izve -V enotno zmsko markacijo — Zag.efcški SK C neordia je razpus il smufko sekcijo in ni več član zveze. — Avstrijski Oeste.r. Skiverbamk je črtan iz mednarodne federacije (FISe), ker ni črtal arijskegt paragrafa — Objave zveze bodo prinašali v Zagrebu »Novo<li in »Ju'arnji list:, v Ljubljan: ■Slovenec in Jutro«, v Belgradu odredi list SrPD Službene ol j. \e svojim članom bo prinašal »Slo venski spoit . — Tajnik I.
Et.1 35E VBt iHH .-.TU. E3S .lil \t& CE3 C9 SKt E3C! 532
m od
Dan 122
naprej
I
i
■
1 i
I i
i i i
i i
! dričar & IK!?ia£
D3ru 259
naprej damske plašče
I
fi ■
«
samo
$e"enbnrcoja ulica štes. 3.
SepfembBPshe povodnji v Idriji.
Spomenik dr. A. Medveda
ki so ga dne 24. t. m. odkrili na njegovem grobu na mariborskem pokopališču.
Razdejano pokopališče v Spodnji Idriji.
Mali Marof pri Idriji, kjer jc voda odnesla dve deklici
Polonico in Maričko Velikanje.
Joško Adamič
sin tovarnarja za vrvi v Domžalah, ki se je pred kratkim smrtno ponesrečil pri vožnji z motornim kolesom na cesti Domžale—Ljubljana.
Gospodarstvo
Finančni problem gradnje
novih stanovanjskih hiš.
G. vladni komisar Mencinger jc na prvi magistratni seji, katero je on vodil, sprožil vprašanje reševanja stanovanjske bede. Predlagal je, da sc najame 20 milijonsko posojilo v obliki obligacij. Posojilo naj bi v glavnem podpisala ona podjetja, ki so po stanovanjskem zakonu priinorana graditi stanovanjske hiše. Obligacije tega posojila bi bile pupilarno varne (za posojilo bi garantirala mestna občina s svojim premoženjem) in bi se obrestovale s 3—4%. Posojilo bi sc vračalo na ta način, da bi se vsako leto gotovo število obligacij izžrebalo.
Ta načrt znači gotovo napredek v načinu financiranja gradnje stanovanjskih hiš, kajti ne gre, da bi se stanovanjske hiše gradile iz dohodkov mestne občine, kajti tako financiranje more občutno povečati davčno obremenitev meščanov, kar z ozirom na krizo v našem gospodarstvu gotovo ni priporočljivo. Vendar je treba ta problem dobro proučiti, da bo usr>eh akcije čim ugodnejši. V proučevanje tega predloga, se je na seji odredil posebni odsek, ki naj pripravi materijal za širšo anketo, ki se bo sklicala v to svrho.
Da jc stanovanjsko vprašanje mogoče rešiti le z gradnjo novih stanovanj, temu dejstvu gotovo ne bo nihče oporekal, kajti z zaščito najemnikov sc le odlaga rešitev vprašanja. Gre torej pred vsem za to, kako rešiti finančno stran tega problema. Pri tem je treba upoštevati sledeča načela.
Z gradnjo stanovanjskih hiš sc nrrje -'obilen kapital trajno imobilizira. Volumen mobilnega (obratnega) kapitala se je pri nas po vojni zelo skrčil, kar se izraža v visoki obrestni meri. Siccr se je stanje v zadnjih letih nekoliko zboljšalo, vendar bo treba še precejšno število let predno bomo dosegli predvojno likvidnost. Vzroke tega stanja je na eni strani iskati v veliki potrebi po mobilnem kapitalu v svrho investicij (mobilnih in imobilnih) na drugi strani pa v zmanjšanem obsegu tvorbe novega kapi.ala. Imobilizacija kapitala (potom investicij) trenutno sicer ni velika, vendar pa ima tendenco, da veže večje množine kapitala, kakor pa znaša obseg novonastalega kapitala in pritekajočega inozemskega kapitala. To neugodno razmerje med potrebo po novem kapitalu in obsegu novorazpoložljivega kapitala pa se more izbilancirati edino pri visoki obrestni meri. Visoka obresna mera je torej več ali manj potrebna, da se izravna povpraševanje in ponudba.
Če hočemo torej financirati gradnjo stanovanjskih hiš, ne da bi se pri tem skrčil obseg za produkcijo potrebnega mobilnega kapitala, potem moramo, če treba tudi prisilno, dvigniti obseg novonastalega kapitala.
Pripomniti pa je treba še eno. Rešitev stanovanjskega vprašanja potom gradnje novih stanovanj s strani države ali občin ne more imeti popolnega uspeha, ako se te akcije ne udeležuje privatna inicijativa. Da pa se omogoči privatni inicijativi gradnja je treba izenačiti rentabilnost kapitala, investiranega v nove oziroma v stare hiše. Rentabilnost se pri starih hišah more doseči le potom zmanjšanja davčne obremenitve v zvezi z evcntuelnim zvišanjem najemnin; pri novih stavbah pa potom nizko obrestujočih se hipotek in davčne prostosti. Da pa to zmanjšanje obdavčenja istočasno koristi gradnji novih stanovanj, je treba najti mo~ dus, po katerem bi sc več ali manj preprečilo, da se višji dohodek hišnega gospodarja konzu-mira. Ta višek naj se uporabi za gradnjo novih
hiš. Ta princip se jc upošteval v veliki meri v Češkoslovaški republiki, sicer ne v okvirju občin, temveč v celi državi, vendar pa je ta princip mogoče upoštevati tudi z gotovimi spremembami v velikih občinah.
Stanovanjski sosvet Češkoslovaške republike je prišel do zaključka, da se morajo v svrho izenačenja najemnin in rentabilitete povišati v etapah najemnine v starih hišah. Ker država ni v stanju prispevati og-omna sredstva za gradnjo novih stanovanj iz davčnih dohodkov, je bilo treba najti drugi vir, iz katerega bi se zbiral za gradnjo potreben kapital, toda brez škode za denarni trg. Ta vir se je našel v dohodkih posestnikov starih hiš, nastalih vsled povišanja hišnih najemnin. Omenjeni način financiranja jc predlagal arhitekt Bittermann v svoji spomenici ra stanovanjski sosvet. Njegov finančni načrt jc interesanten, kc"r v resnici proži marsikatere garancije za rešitev stanovanjskega vprašanja brez obremenitve drž. blagajne, kakor tudi brez obremenit ,e denarnega trjga.
Temeljna ideja jc sledeča. Posestnikom j starih hiš se devoli zvišati najemnine tekom 7 let vsako Mo za 14% (toliko znaša osnovna višina hi«re najemnine). Celokupni donos povišanja pobere davčni urad in ga izroči gotovemu javnemu kreditnemu zavodu, ki je pooblaščen izvesti vse transakcije. Hišni posestnik prejme za povišano najemnino pupilarno varne 4% zadolžnice, ki se izžrebajo v 50 letih. Ta denarna Sredstva pa se dajo na razpolago onim, ki želijo graditi. Pocenitev hipote-karnega kredita bi gotovo znižala najemnine v novih hišah, posebno če sc upošteva Garantirana davčna prostost za večje število let. Dejstvo, da bi te zadolžnice notirale na borzi z ozirom na ni^ko obrestno mero le kakih 50% bi prisililo hišne poscstrilce, da istih ne prodajo; s tem pa bi se omogočilo prisilno tvor-jenje potrebnega kapitala, kar bi povzročilo, da imobilizacija kapela potom gradnje ne bi škodovala denarnemu trgu. Privatni kapital pa bi se pričel zanimati za investicijo v nove zgradbe.
Pred kratkim je češkoslovaška vlada izdelala projekt za rešitev stanovanjskega vprašanja, ki se v glavrem nanaša na načrt «rhi-tekta Bittermanna. Po tem projektu naj bi se hišnim posestnikom odvzelo le polovico razlike med staro i., povišano najemnino, vendar pa bi bil efekt ta, da bi sc tekom 7 let pridobilo v svrho gradnje novih stanovanjskih hiš nič manj kot 2.800 milij. čK.
Ta princip financiranja gradnje novih stanovanjskih hiš jc našel odziva tudi v Avstriji, kjer se je pri ocenjevanju konkurence za rešitev vprašanj sanacije avstrijskega gospodarstva dodelila prva nagrada sličnemu načrtu, prikrojenemu za avstrijske razmere.
Čeprav je reševanie stanovanjskega vprašanja na osnovi arh. Bittermanrt-ovih idej v okviru države lažje izvedljivo, vendar bi sc tudi pri reševanju finančne strani stanovanjske akcije mestne občine ljubljanske mogla v veliki
meri upoštevati gori označena načela. ♦ * *
Sarajevo ne more plačali davčnih zaostankov. Davčni zaostanki Sarajeva so ogromni in z leta v leto naraščajo. Gre predvsem za zaostanke iz zadnjih treh let, so pa med njimi tudi zaostanki, ki datirajo še iz prvih let po preobratu. Ker teh zaostankov Sarajevčani z ozirom na težko gospodarsko stanje ne morejo plačati, pripravljajo obsežno akcijo, ka eri se bo pridružila tudi sarajevska trgovska in obrtna zbornica.
Likvidacij". Tvrdka Fran Leben & Co., družba z o. z. v Ljubljani, se je razdružila in prešla v likvidacijo.
Madiarski konzulat v Zagrebu, pod katerega spada tudi Slovenija, je začel dne 25. t. m. s poslovanjem. Njegov naslov je: Samostanska ulica 3 a, telefon ima št. 12-00, uraduje pa se od 0 do 13.
Odkup tobaka. Kakor poročajo iz Belgrada, začne država odkupovati prihodnji mesec od sa-dilcev tobak in sicer v drugi polovici novembra v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji; v decembru v Vojvodini in v januarju v Srbiji.
Odkritje velikih leiišč kalija v Rusiji. Iz Leningrada poročajo, da so odkrili v Rusiji velika ležišča kalija na površini Olcm-. Zaloge ležišč cenijo na 00 milijonov. Vendar pa raziskovanja šo niso zaključena. V dobrem slučaju bo mogoče svetovno produkcijo kalija z izrabo teh novoodkritih ležišč podvojiti.
V Ameriki se pripravlja ponovno znižanje davkov. Davčni dohodki Združenih držav Severne Amerike stalni naraščajo in to čeprav so se davčne postavke že večkrat znižale. Ni dolgo, odkar so se znižali davki za 25% in povišal davka prosti dohodek na 3500 dol. letno. V tej srečni državi se torej letni dohodek od 200.00 Din (kar odgovarja mesečnemu dohodku od 10.300 Din) sploh ne obdavči. Navzlic temu, pa so davčni dohodki za prvo četrtletje tekočega proračunskega leta za % višji od davčnih dohodkov za nrvo četrtletje preteklega davčnega leta. To dviganje davčnih dohodkov je posledica sijajne konjunkture v ameriškem gospodarstvu, ki nikakor no pojema, čeprav se je Io že večkrat napovedalo. Čim se izkaže, da to naraščanje dohodkov ni samo začasno, se bodo davki ponovno znižali.
Produkcija avtomobilot v Franciji. V Franciji imajo že sedaj okoli 800.000 avtomobilov. Avto-mobilna industrija dela s polno paro za tuzemski in inozemski trg. Tako je v 1. 1025-1920 izgotovila tvrdka Peugeot 30 000 voz, namerava jih pa v 1. 1020-1927 izgotoviti 40.000. Lepo sliko tehničnega napredka te važne industrijske panoge v Franciji kaže letošnji pariški avtomobilski salon.
Velika bančna insolvenca v Italiji. Banca Garribaldi je pred par dnevi ustavila izplačila in najavila insolvenco. >Corriere della Sera« poroča, da znaša deficit nič manj kot 150 milij. lir. Posledice dviganja lire so pričele torej iskati žrtve tudi med večjimi denarnimi zavodi.
Osnutek zakona o prisilni poravnavi. Minister za trgovino in industrijo je poveril sestavo zakonskega predloga o prisilni poravnavi posebni komi-i siji, ki bo delo dovršila v gotovem roku. Predno se j csnutek predloži ministrskemu svetu, namerava i trgovski minister nuditi gospodarskim krogom priliko, da se o njem izjavijo na posebni anketi.
Horssa
Dne 20. oktobra 1920.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.4715—13.5015 (13.477 do 13.5077), Italija 256.63-258.63 (244.37-210.37), London 274.415—275.50 (274.40—275.20), Nevvvoik 56.56—56.66 (50.448-50.048).Pariz 176—177 (172 do 174), Praga 167.50—168.30 (167.40—108.40),
Dunaj 7.975 - 8.005 (7.975—8.005), Curih 10.JM57 dn 10.9557 (10.0275-10.9575), Amsterdam 22.05—22.71.
Curih. ltclgrad 0.145 (9.145), 1'ešta 72.50 (72.50), Berlin 123.275 (123.275), Italija 23.40 (22.75), London 25.145 (25.12875), Newyork 518.75 (518.25), Pariz 16.0125 (15.737)), Praga 15.85 (15.345), Dunaj 73.075 (73.05), Sofija 3.7375 (3.7875), Bruselj 14.45 (14.525), Varšava 58 (58.25),
Dunaj Devize: Belgrad 12.4575—12.4975, Kodanj 187.90—188.30, London 34.2675—84.3675, Milan 32.15-32.25, Ne\vyork 706.75—709.25, Pariz Varšava 78.15—78.05. Valute: dolarji 705.60 do 709.60, lira 31.97—82.13. dinar 12.47—12.58, češkoslovaška krona 20.91—21.03.
Praga. Devize: Lira 154.05, Zagreb 59.08, Pariz 105.1750, Lrndon 163.50, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot invest. pos. 72 den., vojna odškodnina 312 den., zastavni listi 20—22. kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—197, Ljubljanska kreditna 150-150, zaklj. 150, Merkantilna 94—f«, Praštediona 805 —8l>8, Kreditni zavod 105—175, Strojno 70 den.,Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagreli. 7 odstot. invest pop. 72.25—73.2.'>, agrari 43.25—43.50, vojna odškodnina 314.50—315, kasa 314.50-315, oktober 315.50, november 316.50 do 318, Hrv. esk. 100—101. Kred. 100—101, Hipobanka 55—56, Jugobanka 93—94, Praštediona «65 do 870, Ljublj. kreditna 150 den., Srpska 130—131, Zeiv. banka 137 den., II,jed. banka 95 bi.. Narodna bark.i 4250 den., Šečerana 415 den., Nihag 12 bl„ Gutmann 240 den., S!avex 95—100, Slavonija 3150 do 32.50, Trbovlje 300-310, Vevče 102 den., Ns-šička 1250 den.
Dmii.j. Don.-snvska jadr. 781.000, živno 730 tisoč. Alpine 387.000, Kranjskp industrijska 474 tisoč, Trbovlje 382.000, Hrv esk. 148.500, Leykam 122.000, Hip. banka 70.000, Slavonija 37.800.
BLAGO.
Ljubljfti.a. Les: Smrekovi hlodi od 25cnt naprej, L, H., rn;nte, iVo nakl. post., 4 vag. 200 do 200, zaklj 200, drvi bukova, sulm. zdrava meter-s\-i, fco vag. meja 22.25 den., bukovi testoni, mon-•e, fco vag. meja 520 den. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75-76 fco nakl. p. 297.50 bi., pšenica 73-74, fco vag nakl. post. 292.50 blag., koruza umetno sušena za X.. XI., XII., fco vag. nakl postaja 165 bi., koruza nova, fco vag. nakl. ]>ost. 125 blag., koruza nova v klipu, fco vag. nakl. post. 85 bi., oves novi. fco nakl. post. 157.50 bi., rž, /1-72, fco vag. nakl. post 215 lil., ječmen krmilni, 02-63, fco vag. nakl. post. 160 bi., ječmen krmilni, 63,64, fco vag. nakl. prst. 165 bi., ječmen letni, 65-00. feo vag. nakl. p. 185 bi., otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 125 bi. fižol beli. 0.75 odstot., fco vag. nakl po-'. 170 bi., fižol prepeličar, fco vag. nakl. post., v vrečah po 50 kg 315 bi., krompir, fco vag. slov. post. 135 lil., lrneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno sem« Podravinp, rco Ljubljana 370 dc-n.,laneno seme prekmursko, vag. Ljubljana ra" riteta 420 bi. seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. postaja 100 blago.
Vremensko poročilo
Meteorološki /avod v Ljubljani, dne 26. oktobra 1926. Višino barometra 308'8m
Opazovanja		Baro-I meter	loploto v C'	Kel. vloge •''<■	Vclei in brzina v m	Obleč-nosi 0-10	Vrsta padavin		i ~ I	ro . cs ex *« a
krni	ns						oh opazovanju	»mmdo7>'		
	7	753-3	2-6	89	NW 0-5	10	sneg, dež	21-6		
Ljubljana (dvorec)	8	7fS2"9	2-5	86	NW 0-5	10	sneg, dež			
	14	753-5	4-1	86	SW 1-5	10				
	21	756-6	28	91	NE 0-5	5	megleno		5-2	1-8
Maribor		734-5	2-0	97	mirno	10	sneg	3-0	8	2
Zagreb		753-2	5-0	85	ENE 3	10	dež	0-3	10	4
Belci rad	8	757-3	5-0	61	SE 19	6			9	2
Sarajevo		755 1	6-0	84	ESE 3	10	dež		9	0
Skoptfe		762-7	1-0	76	E 0-5				18	0
Dubrovnik										
Split		754-1	16-0	70	SSW 19	10	morje val.		18	13
Praga	/	753-6	2-0		SE 1 5	7			6	I
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme Dunajska vremenska napoved za sredo, 27. oktobra: Trajajoče naglo vremena; temperatura se ne bo veliko izprensenila. Povpr. baroni, nižji ko včeraj za mm: 8-2.
izpreminjevanjo
Sir H. Rider Haggard:	28
Hci česana Montezume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. P o I j a n e c
Izza tedaj sem cesto mislil na njegove besede in še verlno mislim nanje sedaj, ko je že moja zadnja ura tako blizu. Fcnscca js bil fatalist (človek, ki veruje, da je vsakomur neizbežno naprej usojena usoda), kakor se da posneti iz njegovih besedi; jaz pa ne soglašam ž njim, ker sem mnenja, da je nam ljudem v gotovih mejah dano, da sami izoblikujejo svoj značaj in usodo. Njegove zadnje besede pa verujem. Bog je in je usmiljen in smrt ni strašna niti v njenem poteku niti posledicah.
Naenkrat je Fonseca zopet začel govoriti. Zakaj si me pripeljal do tega, da govorim o takih rečeh? Niso mi prijetne in časa imam malo. Govoril sem o svoji oporoki, Nečak, poslušaj. Izvzemši gotove vsote, ki sem jih namenil v dobrodelne namene, sem vse, kar imam, zapustil tebi.«
»Meni si zapustil!« sem vzkliknil ves začuden.
»Da, nečak, tebi. Zakaj ne? Sorodnikov nimam, tebe pa sem sčasoma vzljubil, dasi sem že mislil, da nikdar več. nc bom mogel biti naklonjen ne moškemu, no ženski, ne otroku. Hvaležen sem ti, saj si mi dokazal, da moje srce ni mrtvo. Vzemi, kar ti dam kot znamenje moje hva'ežnosti.
Jecljaje sem se začel zahvaljevati, on pa me je prekinil.
»Vscta, katero boš podedoval, znaša vsega skupaj okrog pel tisoč zlatih pesos ali okroglo kakih dvanajst tisoč vaših angleških funtov (funt, sedaj približno 275 Din, je v času povesti imel večjo vrednost), dovolj, da more mlad človek pričeti živeti, tudi če ima žene. Tam na Angleškem t j i ta vsota bila že veliko premoženje in ja/, menim, da sc te oče tvoje zaročenke seda i nc bo več branil za zeta. Povrh denarja
je še ta hiša iu vse, kar je v njej. Knjižnica in srebrnima je velike vrednosti in boš najboljše storil, ako oboje sam obdržiš. Vse to sem ti zapustil zadostivši vsem zakonitim predpisom, tako da se ne bo mogel pojaviti nili najmanjši dvom, da je vse tvoje. Ker sem bil spoznal, da gre z menoj h koncu, sem zadnje čase tirjal in prejel ves denar, ki sem ga imel pri ljudeh; zlato se nahaja izvečine v močnih skrinjicah v skrivni omari tam v zidu, kakor ti je znano. Da bi te bil poznal nekoliko let več, bi bilo več, ker sem skoraj enako vsoto razdal za dela usmiijenja in da sem preskrbe] zavetje njim, ki so brez doma, in za bolnike. Thomes "VVingfield, ta denar je izvečine prišel k meni kot sad človeške neumnosti in človeške podlosti, slabosti in greha. Uporabljaj ga v namene modrosti in pameti in pospeševanje pravice in svobode. Naj ti bo v prospeh in naj te spominja mene, tvojega starega gospodarja, španskega mazača, dokler ga ne izročiš svojim otrokom ali ubogim. Sedaj pa še nekaj. Ako ti vest dopušča, opusti to zasledovanje de Garcie. Vzemi svoje imetje in se vrni ž njim domov na Angleško; poroči dekle, ki si jo želiš, in živi srečne, kakor se ti najboljše vidi. Kdo pa si ti, da bi izvršil maščevanje nad tem lopovom de Garcia? Pusti ga, maščeval se bo sam nad seboj. Drugače boš pretrpel mnogo bednosti, naporov in nevarnosti, in naposled na en udarec izgubil ljubezen, življenje in premoženje.
: Jaz sem vendar prisegel, da ga ubijem, sem odgovoril; kako mi je mogoče prelomiti tako svečano prisego? Kako bi mogel mirno sedeti doma pod pezo tolike sramote?«
»Ne vem; o tem ne morem soditi. Ravnati moraš pač kakor tc je volja. Ako pa ga boš še nadalje zasledoval in ga navsezadnje usmrtil, seti lahko zgodi, da boš zabredel v še večjo sramoto kot je ta. Boril si se ž njim in on se je rešil in pobegnil. Pusti ga, če si parne len. Sedaj pa se skloni, me poljubi in se poslovi od mene. Ne želim, da bi me videl umirati, in
moja smrt je blizu. Ne vem, ali se bova zopet srečala, kedar pride tudi nate vrsta in ležeš kakor jaz sedaj ležim, ali pa naju bodo najna pota ločila. Če se to zgodi, ostani zdrav!«
Po teh besedah sem se sklonil k njemu in ga poljubil na čelo; bridko sem se zjokal in šele v tej uri sem spoznal, kako resnično sem ga bi! vzljubil, tako resnično, kakor da bi pred menoj Jež; i moj oče.
»Ne jokaj, : mi je rekel, »saj vse naše življenje ni drugega kot ločitev. Nekoč sem imel sina. kalcor-šen si ti; nobena ločitev ni bila tako bridka za mene kot ločitev od njega. Sedaj grem k njemu, ker on ni mogel priti nazaj; tcrej nc jokaj. Z Bogom, Thomas VVingfield. Bog ti naj dodeli srečo in naj te čuva. Sedaj pa pojdi!«
Jokajoč sem odšel in v listi noči, pred zoro, je Andres de Fonesca preminul. Pcvedaii so mi, da jc bil do zadnjega pri zavesti in umrl šepetajoč ime siria, o katerem je govoril v svojih poslednjih besedah do mene.
Zgodovine tega sina nisem doznal nikdar, niti Fonsece samega; liki Indijanec je zakrival svojo sled korak za korakom, ko je stopal po poli življenja. Nikdar ni govoril o svoji preteklosti, in v vseh knjigah in listinah, ki jih je zapustil, ni najti besede, ki bi se nanjo nanašale. Pred nekaj leti sem nekoč prebiral že omenjene knjige, pisane s skrivno pisavo, do kater emi je bil dal ključ, preden jc umrl. Se sc ta j, ko pišem te vrslice, stoje pred menoj na polici; v njih so mnogovrstne zgodbe o žalosti, sramoti, zlu, o prevarjeni zvestobi in izdani nedolžnosti, o krvoločnosti, o lakomnosti, zmagujoči nad ljubeznijo, o ljubezni, zmagujoči nad smrtjo — t liko, da bi nudile gradivo za pol stotine resničnih povesti. V vseh teh zapiskih sedaj že minulega in pozabljenega rodu se nikjer no omenja Fonescovo ime. nikjer ni najti trohice njegove zgodbe. Izgubljena jc za vedno in nKgoče je prav tako. Tako ie umrl moj dobrotnik in najboljši prijatelj.
ESII:
o	o.		
o		O	
	>		•o
-	cr o	o	O
<	B	c	<n
n			O
p		t	o,
A	« H	o o	to
o	e>	o.	3
D	—*		o
	te,		
S	O h	M h)	f
1	B	m p	C— C
to to	00	<	O C/t
N <	O	o	«
	ET	Si	o
O	< n	o	« z
		p	t-,
o	03		
K*	□	T: 01 B	Nt
(t			2
pr	o		n
■o	g	01 o. V) ET	o
S"	B°		
o <
Ul « < _ 00 • ■
5?
• o
50 5'
X"
u
O. w	"
•	o	_
D* C S.
S	»
5.	,	a
m	I	"
? 3 o o
r n
co
O sO
IIIESilE
1 ali 2 sclid. gospoda
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi št. 7377.
Učinka LSb'
še, pridna in močna, najinimi 13 let stara, sc sprejme v večjo trgovino na deželi. - Ponudbe je poslati na trgovino JOS. RUDMAN, Krika van — Brežice.	7258
ali KOKS-FIŽOL, letošnji, lep, izbran, nudi po Din 3.50 za 1 kij SEVER & KOMP., Ljubljana. 7225
j1 .j X " s c kupi Ponudbe upravi »Slo-vcnca« pod štev. 7351.
n vso blohlnštru monte, tor lovski; rogove hitro iti J | preeizno poprav "if i 1 1 Ju ni preglasuje
; ALFONZ B3EZKIK
Z	Ljubljana
Mestni ti K štev. :i £	(poleg magistr.)
St ji ii Inštrumenti vzamejo v zameno uti pa kupijo.
Jo naj cono Iši In najred lnejil prl-datok k vsaki juhi ln prikuhl. Idealno krepetlo, velik prihranek na denarju Dobiva se povsod!
»""V, ■ I- M*!*	-—*.'
separirano, lepo opremljeno, s kuhinjo, s 1. novembrom t. 1. Vprašati: MARIBOR, Ptišnikova 7.
ucs'cs volnene pullcver medni
tricct hiaccs
„ sJlene kombhieža
rck2v'ce „ podložene oisce rcsaT/ce sni!, flor „ melčangL ,, z ažuro
pmeiik, sistema, kupim. — Ponudbe na: Poštni predal št. 85, Ljubljana.
D«« se je ZATEKEL. IM mlad, velik, rujav, brez repa in z odrezanimi ušesi (Doberman). — DoM se pri Županstvu v Dobrunjah pri Ljubljani.
Pozcr krojači, šivilje in »lame !
Krojenje za kiojaee in šivilje. Dauui ni poseben pouk. ki se žele izobrazili v Katnouporabi po lahkem našimi v popoldanskih in ve. fernih urali. l> rit'o tek dne ;(. novembra. Kroji po meri. lievnejšim in urailn. slojem t,ei"a i i-eiieje. - KROJNO l*(iLISCE - Stari trg 19.
za pridobitev gostilničar-ske, obrtne, trgovske ali kake druge KONCESV T
da> »RADO« Ljubljana VII, Alešovčeva.
SREBRNE KRONE
kupuje F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ulica 1.
S, PETAN, Maribor,
Nasproti glav. kolodvora
Vsakovrstno
H 4.NNO LUCKMANN naznanja v svojem in v imenu svojih sestra ANTONIJE HAUFFEN, ADELINE KOSLER, JEANETTE HODOVERNIG, MATILDE pl. BANNIZA, ROZE LARISCH, FRIDE GALLE, SILVE TRAPPEN, PAULE BORGER in MELLE AIDINVAN, kakor tudi v imenu vseh svakov, vnukov in pravnukev ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest o smrti svoji drage matere ozir. stare matere, prababice in tašče, gospe
po najvišjih cenah Černe, juvelir, Ljubljana \Volfova ulica štev. 3
SOBO (meblov.), takoj
oddam v bliž. glav. kol, 2 solidnima gospodoma. Naslov v upravi: št. 7373.
tnadjarske, nemške in avstrijske obvcznice, obligacije, prioritete, državne dolgove, mestna posojila itd. itd. — Bankrnakler ARNOLD EHRENTEIL -Budapcst, V. Sas ucca 28.
Iščemo večjo ali 2 manjši
Adeie Luckmann roj. Kack
ki je danes dne 26. t. m. zjutraj nenadoma v 83. letu svojega, neizmerni ljubezni do svojih otrok posvečenega življenja, mirno v Gospodo zaspala.
Truplo predrage pokojnice se blagoslovi v četrtek 28, t. m. ob pol 3, uri popoldne na Črnučah št. 1, nato pa prepelje k Sv. Križu kjer se bo ob pol 4 popoldne zopet blagoslovilo in potem položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v petek dne 29. oktobra t. 1, ob 9, uri dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani ter v farni cerkvi na Črnužah.
V Ljubljani, dne 26. oktobra 1926.
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Kailu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
ta dijake za čas od 1. novembra do Velike noči. -Ponudbe na ZADRUŽNO ZVEZO v Ljubljani.
Odda se lepa, velika DELAVNICA
primer, tudi za skladišče. Ponudbe na upravo lista pod: »Delavnica« št. 7334
Dobro vpeljana tvrdka v Rimu
večje
9X12, »Ica«, Extra-Rapid Aplanad z vsem kor pl., malo rabljeno, ceno_ p -dam, radi odpotovanja. — Naslov v upravi: št. 7316
Družini nll društvu, lil si želi za glasbene prireditve
Ponudbe na upravo lista pod „LESNA TRGOVINA" št. 7361
NAPRODAJ
11 delov gozda
bukovega, hrastovega in,' jelkinega — za takojšnje ! podiranie, tudi že do 1000 m:1 posekanih DRV. i Gozdi so blizu postaje in pripravni za trgovca, ki rabi mešani les. Jelovine do 1000 debel. Cena in plačilni pogoji ugodni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro »GOZD« ali pa Poštno ležeča Žužemberk 100.
Iščem trgovski lokal
v sredini mesta, obstoječ po možnosti iz treh prostorov: prodajalne, skladišča in event. delavnice. Dopise na upravo lista pod šilro: »LOKAL«,
oglejte si poprej ravnokar dospele krasne OF^IeSKC Š$©l€ in teSUfje za plašče in kostume v novem lokalu trgovine
se nudi edina prilika za to. Naprodaj sta 2 violini, vi-.ioln In vljolonEel, ki jih igraš 7. lokom, s pomočjo laslature. - Kdor le pozna note, obvlada goltala v 14 dneh. ( PRAVA ZAVODA Sv. Stanislava — ST. VID nad Ljubljano.	Ii!l27
Sv. cesf« Sf.
Več vagonov
maa^-ss ssm »MBiMaaaK^ifMs.^ »
za izvoz se kupi.
Naslovi pod: »Seno 1926 —7385« na upravo lista.
za moške, žene in otroke, volna v raznih barvah, rokavice, sioflavtce. doke-
lin ce, nahrbtnik) za šo'arje in lovce, dežn 1:1, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, p. »leDščme z.,n šivilje, krojače, čev.jarje, brivce iu t. d.
edino le pri tvidkl
V neizmerni žalost, naznanjamo, da je naša ljena mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
'2srcnn
TONE KN^FLJč, tovarnar F^aNCKR KNfiF^Ič POj.TOMŠIČ
poročena Kamnik	Vrhnika
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika Najnižje cene! Na veliko in malo!
sett ■•' )m "" v" • »?y jgsfl ^jm**?stt ~7£ss
posastmea in trgovka na Savl-J&ssnlce (Gorenjsko)
v sredo; dne 26. oktobra 1926 po dolgi in mučni bolerni, preminula v 47. letu starosti,
Pogreb predrage pokojni :c sc bo vrlil v četrtek, 28. oktobra t. 1. ob pol 4 popoldne iz hiše žalost", na Savi št. 48, na jeseniške pokopališče, kjer se peleži v rodbinsko grobnico, Pokojnico priporočamo v b!cg in trapn rn min !
elegantno izdelane, vseh velikosti, v veliki izbfri:
iz finega modnega sukna ....	Din 350 do £03
iz najfinej. velourjd, lina podlaga	Din 520 do 780
za dcklice od 8 let naprej od . .	Din 150 dalje
F, :n I. GORIC AR, Ljubljana, Sv. Pelra 29.
Ob prebridki izgubi svoje * srčno ljubljene soproge,
gospe
se zahvaljujem etnj. društvu diplom, babic v Ljubljani, gg. pevcem, osobito pa preč. gosp.' prof. Kotniku za lolažilne obiske ter vsem darovalcem vencev, kakor tudi Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogebrojno spremstvo blagi pokojnici na njeni zadnji poli. Vsem najsrčnejša hvala.
Ljubljano, dne 26. oktobra 1926.
Žalujoči soprog
IVAN CERNE.
črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjtva ulica 6,II
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, jotirna-lov i. t. d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke, i. t. d.
•;m in v imenu csloliii sored likov.

Urednik: .Insio Fr. Knr.fiič-
Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec.
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karol C tč.