D o p i s i. Kranjsko. Iz TipaTske doline. (f Marija Moser rojena S t e i n e r.) Ni minulo še leto dni, odkar je pobrala neizprosna smrt na dvorazrednici v Št. Vidu tamošnjega nadučitelja, in že zopet je prizadel smrtni angel tej šoli neizrekljivo bol. Gospa Marija Moser roj. Steiner, učiteljica v Št. Vidu, je mrtva. Od prenapornega dela, zakaj od raalega travna do grudna 1899. je kot interiraistiška voditeljica saraa obskrbovala na imenovani šoli pouk, si je nakopala smrtonosno bolezen, katera jo je po trimesečnem bolehanju dne 15. sušca t. 1. spravila v Ljubljani v hladni grob, kamor si je šla iskati zdravniške poraoči. Pokojnica se je rodila dne 12. listopada 1857. v Postojni, kjer je tudi obiskovala ljudsko šolo. Šolala se je potem na Moosinem zavodu v Ljubljani ter tu obiskovala od šol. leta 1876. do 1879. c. k. uciteljišče, dne 3. mal. srpana 1880. zadobi zrelostno izpričevalo. Prva njena služba je bila na Razdrtem, katero nastopi dne 4. vinotoka 1880.; tu službuje 4*/2 leta v popolno zadovoljnost šol. oblastnij, kar svedočijo njeni pohvalni in priznalni dekreti. Meseca mal. travna 1883. je dovršila sposobnostni izpit. Dne 8. sušca 1885. zapusti Razdrto ter pride kot def. učiteljica na 4. mesto v Postojno; z dekretom z dne 10. vinotoka 1886. se imenuje pa dekliški učiteljici na tej šoli. S privoljenjera c. kr. okr. šolskega sveta v Postojni se poroči dne 11. vinotoka 1887. s posestnikom in c. k. cestnim mojstrom g. K. Moserjem, v katerern zakonu rau je povila dva sina in eno hčerko. Na lastno prošnjo je bila dne 22. prosinca 1889. premeščena v Št. Vid, kjer ima nje soprog svoje posestvo. Pri odhodu iz Postojine se ji je izrekla zopet pohvala na uspeŠnem poučevanju, marljivosti in lepem vedenju. Pokojna gospa je uživala mnogo sirapatij povsod, kjer so jo poznali; vse jo je čislalo in spoštovalo — saj je bila dobrega in blagega srca. S stanovskimi to- variši je bila vedno zelo kolegijalna. Ker se zaradi oddaljenosti tovariši niso raogli vdeležiti pogreba, so se zbrali pa na osmi dan v Št. Vidu, kjer se je v župni cerkvi opravil po nji slovesen requiera z libero. Pokojnica je zapustila troje nepreskrbljenih otrok. Bodi ji zemljica lahka! Štajersko. Sv. Jurij oh Talboru. Dne 6. svečna t. 1. je bila v Mozirje sklicana uradna učiteljska konferencija za vranski in gornjegrajski okraj. Zborovanje se je vršilo v šolskem poslopju, katero otvori predsednik, novoimenovani nadzornik, g. Jožef S u p a n e k. Ko se nadzornik zbranemu učiteljstvu predstavi in imenuje svojim namestnikom g. Praprotnika, se najprej spominja z toplimi besedami svojega vrlega prednika, prerano unirlega g. Pavla L e i t g e b a ; v znak sožalja vstanejo vsi prisotni. Nadalje razmotriva važnost kolegijalnosti in harmonije med učiteljstvom in priporoča toplo rnedsebojno sporazumljenje; zakaj to nam pripomore do potrebnega ugleda in nas podpira v našem delovanju. Eventuelno nesporazumljenje naj se po mogočnosti poravna doma. Potem govori o dolžnostih narodnega učiteljstva in dokazuje, da le tisti je pravi narodni učitelj, kateri se ves posveti mladini in šoli. Na to slede običajne točke. Zapisnikarjem sta bila na predlog g. S.ritarja po vzkliku izvoljena gg. Franc Peč o v n i k in Fortunat J e 1 o v š e k, oba iz St. Jurija ob Taboru. G. Franc Praprotnik, nadučitelj iz Mozirja, je referiial o ^prifodopisnem pouku s posebnim ozirom na kmetijstvo". Ker je g. referent obljubil, da hoče svoj temeljiti in obširni jzdelek priobčiti v -Popotniku", omenim le toliko, da so bili njegovi stavki navdušeno sprejeti. Drugi referent je bil g. Anton Ž a g a r, nadučitelj v Gorici: nKako je postopati pri obravnavi šolskih zamud, da se dožene boljši obisk?" Tudi ta referent je dobro rešil svojo nalogo; na eni strani je kazal vzroke slabega šolskega obiska in njegove posledice; na drugi strani pa nam je podal določno navodilo, kako je ravnati učitelju, krajnemu, okrajnemu in deželnemu šolskemu svetu, da se doseže boljše šolsko .obiskovanje. O tem predmetu se je vnela živahna razprava, katere so se vdeležili gg. predsednik, Zotter, Jelovšek, Kramar in Farčnik. Ker je bilo že precej pozno, se odloži obravnava berila nSreče dom" na prihodnje zborovanje. Bibliotekarjem sta bila izvoljena gg. M e g 1 i č za vranski in Kocbek za gornjegrajski okraj. Kot učiteljski zastopnik v okrajnem šolskem svetu za gornjegrajski okraj je bil izvoljen g. Anton Žagar, nadučitelj v Gorici; za vranski okraj pa sta dobila gg. Farčnik in Zotter vsak polovico glasov. Potem je bil izsrečkan g. Ivan Z o 11 e r, nadučitelj v Gomilskem. Končno se g. nadzornik zahvali navzočim udom za živahno stvarno zanimanje in zaključi sejo. Za taktno in požrtvovalno vodstvo konferencije pa se v imenu zborovalcev zahvali g. nadzorniku g. Franc Praprotnik. Po tem smo šli na flPoštott, kjer smo imeli skupen obed. Tu smo se za naporno delo pri čaši rujnega vinca dobro odškodovali in v prijetni družbi vrlih tovarišic in tovarišev veselo zabavali in marsikatero ukrenili. Omenim naj samo govor g. Megliča, v katerem nam je kot stari znanec novoimenovanega g. nadzornika naslikal kot moža na svojem mestu in izrazil še posebno veselje nad tem, da imenovani ni odšel v Maribor, kakor se je prvotno mislilo, ampak da je ostal kot tak med nami. Ali Bčasek radosti" nam je potekal hitro. Ko smo se razhajali in v slovo sti- skali roke, snio se razšli s prijetno zavestjo, da se v cvetočem poletju zopet sestanemo in sicer vse učiteljstvo celjskega glavarstva v prijaznem okrilju staroslavnega Gelja ob bistri Savinji. Savinjski. Goriško. Narodna-napredna stranka na Groriskem. Ustanovni shod naše mlade in čile nnarodne-napredne stranke" dne 8. sušca t. 1. je soglasno sprejel med drugimi pod točko 4. tudi to resolucijo: »Svobodna šola in svobodno učiteljstvo, kateremuje zagotoviti po državi in deželi stanu primerno gmotnopodlago, damore skrbeti za potrebniugledinvsestransko daljno izobraževanje." V raalo besedah so obsežene vse težnje resnično naprednega učiteljstva. Naj gledam in premišljujem to resolucijo od katerekoli strani, pridera vselej do sklepa, da bi bilo jedrnatosti lena škodo, ako bi dodal le še kako besedo, a da se tudi ne sme prav nič izpustiti. Na shodu sprejete resolucije se nikjer ne spuščajo v podrobnosti, pac pa proglašajo le kardinalna n a č e 1 a , tvorijo p r o g r a m stranke. In da je v programu naše narodne-napredne stranke tudi prej označena točka 4. o svobodni šoli in s v o b o d n e ra učiteljstvu, se moramo le veseliti, dasi je samo po sebi umevno, da v resnici napredna stranka mora eo ipso stati v šolskem in učiteljskem vprašanju na takem stališču. Veselimo se, pravim, da je ralada stranka tako odločno naglasila svobodno šolo in svobodno učiteljstvo, ker je pokazala že s tem činora, da se dobro zaveda, kaj hoče, in da ima tudi dovolj potrebne eneržije, boriti se za uresničenje onega lepega ideala, ki že od nekdaj prešinja kri in meso slehernega pravega učitelja. Pa tudi v gmotnem pogledu se je postavila stranka popolnoma na stališče, katero zavzema goriško uciteljstvo zadnje čase. Mi učitelji sami dobro verao, da bomo od sedanjih okrajnih šolskih zalogov zaman pričakovali, da se nam dovole plače zadnjih tr#eh činovnih razredov, ker to je naš ideal, za katerim težimo. Toda mi znamo racunati in vemo, kako veliko bi nastalo šolsko breme, ako bi ga morali nositi posamezni okraji; vemo tudi, da bi okraji tega breraena ne mogli nositi. Zato tudi zahtevamo in moledujemo, naj bi prevzela učiteljske plače država, ko ima itak že vse pravice nad narai. Toda zopet vemo, da dežele sarae ne raarajo izrociti šolstva sploh državi. Razlogi so različni. Zato tudi ni upanja, da bi kaj krnalu doživeli čase, ko bo država plačevala vse ljudske učitelje, ako bi to tudi hotela, kakor danes še noče! Iz tega razloga pa je goriško učiteljstvo že lani prosilo vlado, naj bi obljubljeni državni prispevek razdelila posameznim okrajera v svrho, da se izboljšajo učiteljske plače. — Boj gre dalje za to, da se plačevanje učiteljskega osebja sploh odvzarae posameznim okrajern in izroči d e ž e 1 i, kakor je povsod drugod v Avstriji, kateri bo pomagala d r ž a v a , dokler ta morda vsega ne prevzame. Tako nekako smo učitelji sarai nastopili taktično pot v svojih zahtevah — in na isto stališče se je postavila tudi naša narodna-napredna stranka. Ta resolucija nam daje zagotovilo, da si lepšega učiteljstvo ne raore želeti. Da pa stranka noče ostati le pri lepih besedah, raarveč da je našemu stanu tudi res vseskozi naklonjena, dokazuje dejstvo, da je izvolila v izvrševalni odbor 21 mož tudi — dva aktivna učitelja poleg enega, ki je že v pokoju. Taka stranka zasluži simpatije vsega učiteljstva. Ker pa tudi stranka ne bo cvetela le z našimi simpatijami, treba vsekakor, da se je učiteljstvo oklene z vso dušo, z vsem ognjera. Kje pa dobimo resničnih prijateljev, ako ne v taki stranki?! Ali tarn, odkoder nam dohajajo le grožnje o farovškem gospodstvu nad šolo in učiteljstvom ?! Zato je tudi le naravno, ako je z malimi izjemami vse ueiteljstvo v taboru narodne - napredne stranke. Izjeme imamo tudi tu, ali žalostne so tako, da je najbolje, ako o njih ne govorim. Morda oni gg. tovariši niso izgubili še zadnje iskre učiteljskega ponosa in se vrnejo v ono družbo, kamor edino sodijo. Te dni sem nekje čital, da stranka ni odgovorna za počenjanje posamičnikov. To se nanaša na glasovanje nekaterih članov pomnoženega c. kr. okraj. šol. sveta goriškega, ki so sicer prištaši narodne napredne stranke, pa so baje glasovali za pritožbo na upravno sodišče proti ministrski rešitvi, naj se vštejejo za petletnine tudi pro vizoriška leta. Doslej so štela le za pokojnino, odslej pa naj bi se štela tudi za petletnine. — „ S o 6 a" je v tem oziru na strani učiteljstva in je prav lepo pisala. — Ker bi pa znašalo doplačilo v goriskem okraju okolo 4000 gld., je sklenil okr. šol. svet z večino glasov pritožbo. Stranka kot taka se ni vraešala v to vprašanje, ker takrat ni bila še organizovana in — ne poučena. Na Tolminskem pa je okrajni šol. svet brez obotavljanja dovolil poplačilo petletnic; v pomnoženera Šol. svetu so pa sami pristaši narodno-napredne stranke. — Isto bi se bilo zgodilo v Gorici, da je bila o pravem času govorjena prava beseda. Prepustilo se je preveč vse naravnerau razvoju. Neopravičeno je bilo torej razlivanje jeze -i z učiteljskih krogov" v klerikalni podružnici nPrim. Lista" na narodno-napredno stranko, ki kot taka ni nič zakrivila, nič zamudila, kar bi bila dolžna storiti. — V goriškem okraju je vprašanje postalo zapleteno, ker pritožba je sklenjena in jo bo treba vložiti v določenem roku. Ako pa se to reši ugodno kako drugače, bo zasluga narodne-napredne stranke. Bodimo torej vselej pravični, ako hočemo utrditi svojo pozicijo v očeh naroda. Naslonimo se na prijatelje, ki so z narni: ne le po preračunjeni kalkulaciji, marveč — po srcu. In ti so le v taborju narodne-napredne stranke.