Celje - skladišče D-Per GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE SREČNO NOVO LETO Nihče verjetno ne ve, od kdaj je v navadi, da si za Novo leto drug drugemu želimo vso srečo v prihodnjem novem letu. To je lepa navada, čeprav pogosto, ko izrekamo to naše »srečno novo leto« niti ne pomisli- mo kaj pravzaprav s tem želimo. No, pustimo to razglabljanje ob strani. Jasno je, da si vsak od nas želi pod srečnim novim letom predvsem zdravje in dober zaslužek in to želimo tudi drugim. O težavah, ki so spremljale naše delo v podjetju, v letu od katerega se poslavljamo, smo v našem časopisu in na drugih mestih večkrat pisali. Ker o neprijetnih stvareh neradi govorimo in morda je tudi bolje, da nanje čimprej pozabimo, se bomo zato na tem mestu od starega leta poslovili le z ugotovitvijo, da si želimo novo leto boljše in uspešnejše kot je bilo preteklo leto. In kaj pričakujemo v poslovnem smislu od novega leta? Začetek leta bo v Libojah težak, saj je pred nami vključitev nove plinske postaje in rekonstrukcija prodornih peči. To je za naše razmere zelo pomembna zadeva, saj bodo s tem odpadli številni problemi, kateri nas že dalj časa tarejo v proizvodnji. Z novim virom toplotne energije, bo zagotovljena predvsem zadostna količina čistejše toplotne energije, kar se bo zlasti poznalo glede kvalitete izdelkov, zmanjšanju izmečkov in končno na sami čistoči v proizvodnji. Kvalitetnejši izdelki, zmanjšani zastoji in manjši izmečki so brez dvoma ključ do boljših poslovnih rezultatov in večjih osebnih dohodkov. Nova toplotno-energetska postaja bo poleg naštetega omogočila, da se lotimo reševanja prepotrebnega o-grevanja nekaterih delorrvih prostorov. Upamo, da bomo prihodnjo zimo v vseh tistih delovnih prostorih, kjer še letos s strahom pričakujemo ostro zimo, imeli urejeno primerno ogrevanje. V opekami so letošnji poslovni rezultati opravičili dosedanje investicijsko vlaganje. Tudi tu nadaljujemo v naslednjem letu z rekonstrukcijo, katera nam bo omogočila nadaljno rast proizvodnje in osebnih dohodkov. Čeprav smo bili v preteklem letu v precej večjih težavah stopamo v Novo leto s precejšnjim optimizmom. Tržne razmere so znatno izboljšane in zato je predvsem od našega dela odvisno ali bomo uresničili to kar od novega leta pričakujemo. Vsakemu članu kolektiva posebej in njegovim družinskim članom želimo »SREČNO NOVO LETO« in uresničitev vseh tistih večjih in manjših individualnih želja, ki jih imamo vsi. F. T. Sklepi z zasedanja DS Delo organov upravljanja je bilo v zadnjem času kar precej pestro, glede na probleme, ki se pojavljajo pred kolektivom. Delavski svet je poleg pravilnika o delitvi OD, ki je stopil v veljavo spomladi, sprejel tudi pravilnik o izumih, ter tehničnih izboljšavah. Pravilnik o inventurnem popisu ter razpravljal in sklepal o spremembi statuta podjetja. Ob priliki obravnavanja poslovnih uspehov v podjetju je DS resno razpravljal, ter sprejel več pomembnih sklepov. Dejstvo, da v podjetje nismo dosegli takih uspehov, kakor smo jih planirali, je terjalo resno analizo. Osnovni problem obratov v Libojah je tržna situacija. Velik uvoz keramičnih izdelkov po nizkih cenah, nemogoč odnos domače trgovine do domače industrije, ki se odraža zlasti v zanemarjanju plasmana domače proizvodnje in izsiljevanju bonifikacij, je pripeljalo industrijo nekovin zlasti pa industrijo keramike in porcelana v zelo težaven položaj. Glede na tako situacijo smo v preteklih dveh-treh letih sprejemali v izdelavo izdelke v minimalnih serijah ali pa tudi take, za katere nismo niti tehnično niti strokovno dovolj usposobljeni. To pa vse zato, da proizvajamo to kar je mogoče prodati in da se nam ne bi zaloge, katere so dosegle že skrajno kritično točko, še naprej večale. Ves ta napor ni bil zaman. V tem letu so serije izdelkov že večje, ostane pa še problem, kako doseči primerno ceno izdelkom. Pred približno dvema letoma, ko je bila situacija najtežja, je DS sklenil, da je potrebno iskati nove asor-timane, ki bi se vključili v okvir že obstoječe proizvodnje. Tako smo se lotili investicije v ploščice. Zadeva je izgledala finančno zmogljiva, proizvodnja sorazmerno enostavna in v kombinaciji s keramiko, tehnično izvedljive. Žal pa se je izgradnja objekta iz objektivnih in subjektivnih razlogov zavlekla in tudi končni rezultati niso taki, kot smo jih pričakovali. Potrebno je v to proizvodnjo še naprej investirati ter doseči večji obseg proizvodnje glaziranih ploščic. Zato pa je potreben denar, katerega pa žal zaenkrat nimamo. Velik problem je tudi delovna disciplina. Posebno v zadnjem času se opaža, da je vedno več delavcev kršilcev, ki kršijo delovne dolžnosti. Ko smo prešli na 42 urni delovni teden, smo se zavezali, da bomo dosegli iste poslovne rezultate, kakor pri 48 urnem delovnem tednu. To pa nismo dosegli. Storilnost po zaposlenem je padla. Povzročitelji tega, so slabe navade, kot so: zamujanje, pohajkovanje,predčasno koriščenje in podaljševanje odmora in predčasno zaključevanje dela. Ko je DS o vseh teh problemih razprav- ljal, je prišel do sledečih zaključkov: 1. Ker so tehnološki postopki zahtevni, surovine nestandardizirane, je potrebno povečati nadzor s strani nadzornega osebja in vestnost pri izvajanju del. 2. Z ustreznimi ukrepi je potrebno zboljšati delovno disciplino, ker se opaža indiferentnost do dela, malomarnost do povzročene škode. 3. Za efektivnejše izkoriščanje delovnega časa je uvesti nov delovni red. S kršitelji pa je potrebno strogo postopati. Pred nami je uresničitev naše dolgoletne želje, DS se je odločil investirati v izgradnjo plinske postaje. Za našo proizvodnjo bo to velika pridobitev, saj bo s tem delno odpravljen naš najbolj pereči problem, lom izdelkov, zaradi neenakomernega žganja. Zato je DS sklenil najeti kredit v višini 612.500 din. DS je dalje razpravljal tudi o izobraževanju kadrov ter ugotovil, da se le to vrši po planu, ki smo si ga postavili v preteklem letu. Pri tem pa je ugotovil, da ni mogoče upoštevati priporočila skupščine občine Žalec glede povišanja štipendij našim štipendistom. Občinska zveza DPM Žalec je poslala na naše podjetje prošnjo, da bi poravnali stroške za letovanje o-trok naših delavcev, ki niso mogli v celoti kriti teh stroškov. Na letovanje jih je poslala zdravniška komisija. Višina regresa, ki ga je v to svrho odobril DS je 1.100 din, koristili pa so ga sledeči otroci: Bot Milan, Rihter Marjan, Tepež Sonja, Goršek Boris, Jelen Andrej, Ambrož Srečko, Guček Celestina, Jelen Vinko, Kroflič Zdenko in Lipičnik Zlatko. Upravni odbor pa je v tem času razpravljal in sklepal o razpisu štipendij na srednji in visoki šoli ter dodelil štipendije tov. Kos Antonu ter Potočnik Marjanu za študij na STS. Zaradi odhoda tov. Deršek Ivana iz podjetja je imenoval za v. d. vodje delovne enote keramike tov. Verlič Konrada. Dalje je odobril plačilo stroškov za izredno izobraževanje: Smigoc Pavlu - za študij na VEKŠ II. stopnje; Verlič Jasni, Dolar Angeli - za študij na VEKŠ I. stopnje; Gothe Cirili, Zupančič Sonji, Kačič Otonu - na ESŠ. Na zadnji seji pa je razpravljal in sklepal tudi o suspenzu iz delovnega mesta Pader Draga ter odobril predlagani suspenz. Brez dvoma pa čaka naše organe upravljanja še ogromno dela. Pred nami je naloga organizacije nove tehnologije z ozirom na uvedbo novega načina žganja. Predvsem pa se bo potrebno odločiti za bodočo organizacijo samoupravljanja, ki naj bi jo določili z statutom podjetja z ozirom na spremenjene predpise, ki nam dajejo možnost svobodne odločitve glede organizacije upravljanja. G. Z. Uspeha polno novo leto želi centralni delavski svet sveti DS uprava podjetja sindikalna podružnica osnovna organizacija ZK in mladinska organizacija ♦ % i % PLINSKA POSTAJA Napovedana sprememba vira toplotne energije se počasi uresničuje. Skrajni čas je, da zamenjamo dosedanji način pridobivanja generatorskega plina. Novo butan-propan plinsko postajo gradimo skupaj s podjetjem INA Zagreb, od katerega dobimo dva rezervoarja 150 m3 z vso opremo. Ta dobava pa je že sedaj zamujena za dva meseca. Tako se nam začrtani program izvajanja del na plinski postaji pomakne v zimsko obdobje. Zima vsem najbolj neprijetni letni čas, tudi pri izvajanju del ni ugodna, ker se manj naredi, posebno če se mora delo opravljati na prostem. V zadnjem času so vse bolj pogoste okvare na generatorju in njegovih pomožnih napravah, kar nam pove, da moramo biti še bolj pazljivi pri opravljanju z njimi. Vse te okvare pa niso samo izvor dotrajanega osnovnega sredstva. Obstaja občutek, da z uvedbo butan-propan plina in s prekinitvijo dela generatorja, bodo do sedaj zaposleni na tem mestu ostali brez dela. Taka misel je popolnoma neumestna, saj je v naši tovarni dovolj dela za vsakega, ki želi delati. Osnovni razlog spremembe plina je, da smo z uvedbo barvastih glazur že nekaj let nazaj v precejšnjih težavah, ker ne dobimo enakomernih odtenkov barv. Te spremembe nastanejo pod vplivom žvepla in njegovih spojin pri visokih temperaturah, takrat ko se glazura tali in zaliva črepinjo. Žveplo in njegove plinaste spojine se vežejo z različnimi sestavinami v glazuri in tako nastanejo nove spojine s po- vsem drugimi lastnostmi, za nas pa je posebno pomembna sprememba barve. Vsi naši premogi pa vsebujejo od 2—3 % žvepla, kar je zelo veliko. Drugi pomemben razlog je pogosta sprememba kalorične moči plina. To pa je odvisno od osnovne kvalitete premoga (svež oz. odležan), vsebujoče vode, količine pepela, delo samo enega generatorja, količina dodane pare, vlažnost zraka, enakomerno polnjenje generatorja, višina ognja in višina premoga nad ognjem. Vse to so lahko vzroki naglih sprememb kvalitete plina. Moramo priznati, da vse te činitelje ni enostavno uskladiti, zato pa je delo na generatorju zelo pomembno in predvsem vestno delo, kajti spremembe kvalitete plina ravno tako pogojujejo kvaliteto žganja in izdelkov. Za barvne glazure je temperatura žganja zelo pomembna in ni vseeno ali bo za deset stopinj višje ali nižje žgano. Deset stopinj temperaturne razlike je že dovolj za spremembo barve. Tretji razlog, ki bolj posredno deluje, je nesnaga, ki nastaja na generatorju in njegovih napravah. Ta nesnaga, ki jo povzročijo ogorki, onesnažena voda, puščanje cevovodov nagrizenih od žvepla in katrana, hitro nagrizeni ventilatorji, večkratno čiščenje gorilnikov, nesnaga okrog vodno varnostnih mest na plinovodu in podobno, psihično vpliva na delavca. Zato moramo vsi varovati izdelke zunaj peči pred nesnago, v peči pa pred atmosfero. Poleg tega smo še posebej obremenjeni z 0,5 starih dinarjev po vsakem uporabljenem ki- logramu premoga v industriji. Vsi ti razlogi in še vrsta drugih nam povedo, da je za kvalitetnejši proizvod in manjši izmeček goriva zelo nujno. Dela pri graditvi butan-propan postaje so se razvijala po programu, vse do dobave rezervoarjev, ki nista izdelana zaradi pomanjkanja tovrstne pločevine na trgu. Goli rezervoarji so prispeli v začetku decembra na postajo Žalec. Zapadli sneg, pomanjkanje prevoznih in dvigalnih sredstev za težka in velika bremena, je povzročilo še nadaljnjih štirinajst dni zamude. S pripeljanimi in postavljenimi rezervoarji na betonske podložke pa še delo ni opravljeno. Glavni deli, to je oprema za montažo rezervoarjev, še ni poslana in predvidevamo, da bo po novem letu. Brez te opreme pa sami rezervoarji niso uporabni. To opremo ravno tako dobavi podjetje INA preko izdelovalcev rezervoarjev — tovarne vagonov Kraljevo. Vsi zastavljeni programi rekonstrukcije peči v mesecu decembru so se morali pomakniti v začetek 1970. leta, neizkoriščeni dopusti pa v redno koriščenje do konca leta. Ali je treba vse to pisati, saj je bilo to že večkrat omenjeno pri prednosti uporabe v tehnologiji najbolj ustreza. Naj plina butan-propan za tehnološko gorivo. Poglejmo kje v Jugoslaviji že uporabljajo ta plin pri istovrstnih podjetjih kot je naše: 1. »Avtoelekro«, Tolmin — uporablja ta plin, prav tako tudi »Svit« Kamnik in »Elektroporcelan« Izlake. 2. Tovarna porcelana Titov Veles pripravlja podobne naprave kot mi. 3. Jugokeramika Zaprešič in Keramika Mladenovac se pripravljata na izgradnjo plinske postaje. Podjetja, ki so že uvedla ta plin, se lahko pohvalijo, saj so s tem izboljšala tehnologijo, olajšala delo, pridobila na proizvodnji in zmanjšala izmeček. Podjetja, ki pripravljajo rekonstrukcijo pa ravno tako govorijo o prednostih, ki jim jih prinaša tovrstno gorivo. Kaj pa pričakujemo mi? Uvodoma opisane napake, ki se nam pojavljajo pri uporabi barvnih glazur zaradi generatorskega plina se bodo vidno zmanjšale. Barvne glazure ne bomo opustili, temveč povečali, saj jih trg zahteva. Pristopili bomo k odprtemu žganju biskvita in loščenega blaga, s tem pa pridobili na prostoru. Bistvo vsega pa je, da se zmanjša izmeček in to predvsem tisti, ki je danes skrit za zaprtimi kapicami in je neviden, kar bo pri odprtem žga-(Nadaljevanje na str. 4) PLINSKA POSTAJA (Nadaljevanje s str. 3) n ju na regalih vidno in lahko se bo sproti odstranjeval. Pri takem načinu dela pridobimo mnogo delovnih ur v proizvodnji. Prav tako pridobimo prostor, ki je danes namenjen odlaganju kapic. Tako bi lahko še in še naštevali prednosti uporabe tega plina. Uvedba butan-propan plina pa zahteva novo znanje, predvsem žgal-cev pri pečeh. Zaradi tega bodo mo- rali vsi žgalci pri pečeh in kotlih obiskovati tečaj, da se seznanijo z novimi pogoji dela. Od njih se precej pričakuje, čeprav bo skoraj vse avtomatizirano. Napačna poteza pri uporabi plina lahko povzroči precej nevšečnosti. Gradnja plinske postaje se deli na dva dela: 1. Skladiščni prostor, ki bo imel trenutno dva rezervoarja in uplinje-valno postajo za potrebe našega podjetja. 2. Skladiščni prostor z dvema rezervoarjema in polnilnica plina v jeklenke, ki bodo namenjene široki potrošnji (to se bo gradilo 1972. leta). Sedanja gradnja je samo za potrebe našega podjetja. Zunanji del plinske postaje bo zgrajen posebej in bo opremljen s cestiščem za dovoz avto-cistern in naprav za pretakanje tekočega plina iz cistern v rezervoarje. V ograjen krog je speljano hidrantno omrežje ter elektro in strelovodno omrežje, kar je vse namenjeno varnosti pri delu. V uplinjevalni postaji se tekoči plin segreje in s tem spremeni v plin, ki teče po plinovodu, delno speljan v zemlji, delno pa po prostoru. Plinovod je speljan do predornih peči obeh kotlov in v sušilnico za ploščice. V prvi etapi se bodo rekonstruirale predvsem peči št. 3 in 4, oba parna kotla in sušilnica ploščic. Pripravljeno je za nadaljnjo rekonstrukcijo okrogle peči za žganje grafitnih izdelkov in za bodoče pre-dorne peči. Vsa ta dela morajo biti solidno izvedena, saj se bo delo odvijalo pod povišanimi pritiski. Sedaj, ko smo delno seznanjeni s prednostjo, ki jo prinaša novo gorivo, nam naj ne bo vseeno, kdaj bo končan prvi del rekonstrukcije. Tudi sorodna podjetja uvajajo novo tehnološko gorivo butan-propan iz istih razlogov. BV Rezervoarji čakajo za odvoz v Liboje Stanovanjski blok končno gotov! V mesecu juliju preteklega leta je DS našega podjetja ob priliki obravnave stanovanjske problematike odločil, da se prične z izgradnjo šest stanovanjskega bloka. S Stanovanjskim gospodarstvom Žalec, kjer imamo vložen ves stanovanjski sklad, smo se dogovorih glede financiranja in bili prepričani, da bo izgradnja tekla brez večjih problemov. Vendar smo kasneje ugotovili, da le ni šlo tako gladko, kot smo si predstavljali. Predvideno je bilo, da se bodo temelji zgradili že v jeseni leta 1968, z gradnjo pa se je pričelo šele v začetku poletja 1969. Kljub temu pa smo z zaupanjem gledali v stavbo, ki je zrastla hitro kakor goba po dežju. Ko je bila stavba pod streho in fasada gotova, pa je treščilo kot iz jasnega neba. Neuradno smo zvedeli, da Elektro ne bo pustilo priključiti električne napeljave, ker je zmogljivost obstoječega transformatorja premajhna. Ko smo zahtevali od tega podjetja uradno obvestilo, smo ugotovili, da je ta informacija pravilna. Takoj smo se obrnili na Stanovanjsko gospodarstvo Žalec. Ugotovili smo, da je Elektro Šempeter v letu 1967 dal pristanek za gradnjo v zaselku »Grič« v Kasazah pod pogojem, da se zgradi nov transformator z večjo zmogljivostjo. Po vseh mogočih poteh ter telefonskih posredovanjih, smo uspeli rešiti tudi ta problem. Žal pa pri gradnji bloka ni bila predvidena napeljava električnega kabla pod zemljo, zato je bilo potrebno ponovno razkopavati zidove in betonska tla v kleti. To pa niso bile edine luknje, ki so bile izkopane v zgrajeni hiši. Naknadno je bilo treba prebijati fasado tudi za vrata iz kurilnice. Ko smo bili že vsi prepričani, da res ne bo potrebno še kakšnih dodatnih del, smo ob prvem dežju v jeseni ugotovili, da so bile kleti predvidene samo za uporabo v suši. Že ta naliv je namreč povzročil v kleteh poplavo. In zopet so bile potrebne intervencije, da so naknadno izdelali drenažo. Seveda pa ni nihče pomislil na smetiščno jamo itd. No, kljub vsem težavam so le iz-gledi, da se bodo stanovalci v blok lahko vselili pred novim letom in^ hvaležni so vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresničitvi te pridobitve. Pridobitev takega stanovanjskega fonda za našo delovno organizacijo ne pomeni malo. Ta članek pa smo napisali predvsem zato, da bo v opozorilo ostalim investitorjem, če se bodo spustili v gradnjo. Pregovor namreč pravi, da je po toči zvoniti prepozno. No v našem primeru se je še dalo pomagati. Kaj pa če to ne bi bilo mogoče? GZ Opekarna prihodnosti! Očividci smo izgradnje stanovanjskih hiš, poslovnih stavb, novih industrijskih hal in še veliko drugih vrst nizkih in visokih gradenj, v katere se opeka kot gradbeni element vse bolj uveljavlja. Bolje rečeno, opeka dobiva ponovno primarno vlogo v gradbeništvu, kakor jo je imela skozi stoletja. V zadnjih petindvajsetih letih po vojni se je poskušalo z raznimi gradbenimi materiali dobiti zamenjavo zaradi pomanjkanja opeke. Delno je to uspelo in to uporaba betona in naravnega kamna, med tem ko ostali poizkusi so pozabljeni ali pa odmirajo ravno tako hitro, kakor so hitro prišli na površje. Na področju raziskovanja gradbenih materialov pa se ni prenehalo z raziskovanji. Na tem se veliko dela in je treba pričakovati, da se bodo nekateri tudi dobro prilagodili vse večjim potrebam sodobne gradnje. V tem času polne ekspanzije opekarn s svojimi proizvodi ne smemo tudi mi ostati samo gledalci, temveč aktivni sode-delavci razvoja. Zato niso vsi napori za modernizacijo proizvodnje opeke pri nas namenjeni samo trenutnim potrebam temveč bodočemu industrijskemu potencialu gradbeništva. Vse kar delamo, delamo za potrebe človeka. Človek ne bo nikdar odnehal proizvajati dobrin za družbo in za svoje potrebe. To kar je danes bilo zadosti, jutri ni več! Poglejmo kaj smo dosedaj naredili v modernizaciji proizvodnje opeke in kaj nas še čaka. Pred nekaj leti je bilo težko narediti milijon enot ali več. Danes pa je to ravno tako enostavno, kot bi seštevali napisane številke. Da se je to doseglo, se je moralo nekaj narediti. Osnovno delo usmerjeno v modernizacijo proizvodnje, se je začelo z uvedbo novega tehnološkega procesa »mazut«. Ta črna umazana smola, še pred desetimi leti zaničevana in zavržena dobrina, je bila tako imenovan »curj-no zlo« v rafinerijah. Kaj pa danes? Poglejmo kaj smo sami pridobili s tem. En milijon enot v preteklem letu. Saj to ni mazut proizvedel, temveč prihranil na račun izmečka. Kaj pa kvaliteti? Saj nam je marka na 200! Za začetek kar zadovoljivo. Kaj se še pripravlja v tem zimskem remontnem obdobju? Začeli smo urejevati potrebne toplotne naprave za sušenje izdelkov v umetnih sušilnicah. Ta tako dragocen topel zrak bo vrgel že spet nekaj stotisoč enot iz obstoječih sušilnic. Ampak s tem ni končano, saj je ta naprava predvidena za enkrat več posušenega blaga. V garaži čaka »viličar« na svoj začetni trenutek, da pokaže svojo moč. Saj je tu, da zamenja zelo težko fizično opravljeno delo uvoza in izvoza iz peči. Temu kolosu pa so potrebne razne poti, drugače bi rabil preveliko spremstvo za pobiranje izgubljenega, ali bi znali ostati brez kakšnega vogala in stebra. Z odpiranjem peči po dolžini in zazidanjem stranskih vhodov ter be-tonažam tla, dobimo dva mogočna predora, da jih lahko primerjamo z železniškimi predori. Ti novi vhodi bodo imeli mogočna vrata, kakršne so včasih poznali samo graščaki. Od tod bo speljana asfaltna pot na obstoječi prostor za skladišča ob glavni cesta ter po novi asfaltni poti do Keramik o 8 pokritega prostora ob mizarski delavnici in nasprotno. Ob južni strani peči bo asfaltiran prostor, kjer bo bodoča »pakirnica«, saj bodo tu oblikovani »paket« za viličar, katere bo ta prevažal v peč in iz peči. Vse to bo urejeno le zato, da se preneha s težkim delom ki je bil sedaj potreben, da se uvozi in izvozi milijone enot opeke. Seveda bo s tem viličarjem delo opravljeno veliko lažje in hitreje. Veliko krivico bi storili, če bi pozabili sedaj na parni kotel. Spomniti se moramo zelo kratkih vročih poletij in dolgih zim, pa se Bomo zavedli, da nas včasih zebe in da glino ravno tako z ogrevanjem pozimi spravimo v enoto. Torej na kratko. Vsi imamo radi toplo. Vsa ta dela je treba opraviti do začetka spomladanske sezone; saj ni veliko! Kako pa s tekočimi remontnimi deli, katere moramo redno Pred leti je delal v našem kolektivu v oddelku strugarne tov. Ran-čigaj Franc. Iz našega kolektiva je odšel v JLA, po vrnitvi se je zopet zaposlil pri nas, vendar zelo kratek čas. Zbolel je in bolezen ga je priklenila na bolniško posteljo že pred letom dni. Bolezen mu je zapustila Strašne posledice, tako, da je ohromel na obe nogi. Da bo lahko vsaj delno hodil, so mu potrebni ortopedski pripomočki, ki stanejo ca. 380.000 din. Socialno zavarovanje bo prispevalo polovico, drugo polovico pa bi moral plačati Rančigaj Franc sam. Ker je že dolgo bolan, nima sredstev in je zaradi tega vložil prošnjo na naš kolektiv, da bi mu finančno pomagali. Sindikalni odbor je razpravljal o prošnji in zavzel sklep, opraviti? Seveda bo treba vse stroje temeljito pregledati, odstraniti tisto, kar je čas vzel, obnoviti obrabljene dele in pripraviti tako, da jim lahko zaupamo težko delo. Pri tem pa bomo prestavili transporter tja, kjer je potreben in to v etažno sušilnico severno od peči. Zamislite kolikokrat se je treba žgalcu pripogniti, 'da bi obšel transporter, v etažni sušilnici pa potiskajo vozičke. Na eni strani se ga umikajo, na drugi strani pa je potreben kot žlica pri kosilu. Zato prepustimo strokovna dela okrog asfaltiranja cestišča specializiranem podjetju, mi pa pristopimo k tistemu kar smo zmožni napraviti in upamo, da bo tako, kakor bo nam po volji. Ne mislim, da je s tem končano, treba je nekaj prepustiti bodočnosti. Bodoča dela pa niso majhna, kar je treba v dveh letih ustvariti je sledeče: 1. Raziskovanje novih nahajališč ilovice; 2. povečanje umetnega sušilnega prostora in 3. automatizacijo surove proizvodnje. Pojasnitev tega prepustimo času, ki bo primeren za to. Torej dela in skrbi nam ne bo zmanjkalo. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na dvig kvalitete izdelka in da bo treba največ dela opraviti v pripravi surovin. Ponovno bi rad poudaril, da čas, ko bo v obstoječi peči možno odžgati dvanajst in več milijonov enot ni več daleč. Samo tako lahko razvijamo opekarno prihodnosti. Upoštevajmo vedno, da znanosti in tehniki ni konca. dipl, ing. Bauer V. da se po oddelkih napravi nabiralna akcija. Ta humana akcija je nepričakovano uspela, saj je večina prispevala po 5.00 din, tako, da bo prejel tov. Rančigaj od našega kolektiva pomoč v znesku ca. din 1500. Lahko trdimo, da je med našimi delavci visoka zavest sotovarištva, ki se je pokazala prav v tej akciji. Prav gotovo bo tov. Rančigaj zelo vesel te pomoči, saj mu bo omogočen nakup obeh ortopedskih pripomočkov in tako bo imel možnost, da bo po svoji strašni bolezni vsaj delno pokreten. V imenu sindikalne organizacije in v imenu prosilca se zahvaljujemo celotnemu kolektivu za izkazano pomoč. HUMANA AKCIJA NAŠIH SODELAVCEV REL Simpozij o porcelanu in keramiki v Karlovih Varyh Karlovy Vary je svetovno znano zdravilišče z 12 vrelci termalne vode, ki zdravi predvsem bolezni notranjih organov človeškega telesa. Prav blizu mesta pa je središče najfinejšega porcelana, znanega pod imenom »Karlovarski porcelan«. V neposredni bližini pa se nahaja rudnik kao-lina »sedlec«, ki oskrbuje tovarne. Kaolin je izredne kvalitete, zaradi tega je kvaliteten tudi porcelan. Zanimivo pa je to, da živec v celoti uvažajo prav iz Jugoslavije, ker jim omenim še to, da je tam keramična šola, ki daje zelo dober kader, potreben številnim tovarnam. nologijo kakor npr. enotna gmota, žganje izdelkov v peči brez Samotnih kapic do 1200° C. Vse to bi bilo zaže-ljeno tudi pri nas. Pot, ki je vodila proti Pragi,- je hitro minevala in že sem bil v predmestju. Tukaj je promet celo za izkušenega voznika dokaj težaven, a gostoljubni Pražani so me rešili iz zagate. Za počitek ni bilo časa, zato sem pritisnil na plin, da bi čimprej pripeljal v Karlove Vary. Na cilju sva — oba sva se oddahnila — fičko in jaz. Prijazno jesensko sonce je mesto še bolj olepšalo. Cilj mojega potovanja pa ni bil samo udeležba na simpoziju temveč obisk prijate- ljev in znancev, pa tudi tovarne, v kateri sem se pred leti učil. Srečanje s prijatelji in znanci iz vajeniške dobe je bilo prisrčno, obenem pa so mi z veseljem razkazovali obrate tovarne »Bohemije«, v kateri izdelujejo večinoma servise za kavo in čaj. Tovarna zaposluje 1.500 delavcev, njen zunanji videz se v dvajsetih letih ni bistveno spremenil. Velika sprememba pa je v samih obratih. Avtomatizacija in tehnologija sta na višku. Klasičnega oblikovanja in vlivanja izdelkov sploh ni, delo je popolnoma avtomatizirano. Glaziran j e, žganje, dekoriranje in razvrščanje izdelkov je po tekočem traku. Naslednji dan sem obiskal še tovarno »Klašterec«, kjer izdelujejo samo jedilne servise. Posebna zanimivost je globinsko obdelovanje, izredna natančnost in čistoča — posnemanja vredno. Za zaključek simpozija pa še ogled muzeja češkega porcelana in keramike, tu so razstavljeni izdelki iz leta 1750. Ti čudoviti izdelki so prava paša za oči. Vhod v razstavne prostore krasita dve vazi v velikosti dveh metrov, ki ju je ročno dekoriral priznani češki umetnik. V vitrinah pa so razstavljeni prekrasni servisi, nekateri od njih so prava dragocenost. Pot proti domu me je vodila preko mesta Plzna, ki je znano po težki industriji in dobrem pivu. Kmalu sem prispel v Češke Budjevice. To mesto je v bližini avstrijske meje. Zopet formalnosti na meji, ki so minile brez težav, pozdrav »nashledanov« in kmalu sem prispel domov, poln lepih spominov in z mislijo: »Povsod lepo, doma najlepše«. Rus Češko mesto Karlovi Vary Simpozija o porcelanu in keramiki, ki je že po tradiciji vsako leto, sem se udeležil tudi jaz. Z veseljem sem se odpravil na precej dolgo pot (s fiatom in na lastne stroške). Kratka formalnost na prehodu čez mejo in že sem bil v Avstriji, ki ima dobre ceste, predvsem cesto, ki pelje proti Dunaju. Prometno vozlišče na Dunaju je precej zamotano, a prijazni Dunajčan mi je pokazal pravilno smer in že sem bil na poti proti avstrijsko-češki meji. Tudi na tem prehodu je steklo brez težav, še nekaj kilometrov in že sem bil v mestu Znojm. Mesto ima 50.000 prebivalcev in je znano kot razvito industrijsko mesto, poleg tega pa prav dobro cvete turizem, posebno še zaradi dobre kapljice. V lem mestu je keramična tovarna po-iobna naši, ima pa zelo dobro teh- Srečno in uspeha polno novo leto 1970 želi Krajevna skupnost Liboje - Kasaze SZDL Liboje - Kasaze DPD Svoboda Liboje Leto 1970 ali »vremena kranjcem se jasnijo« Besede o minulem letu so odveč, ker zgodovina je običajno samo v poduk ni pa efektivno koristna, na napakah se učimo in zaradi napak živimo dobro ali slabo, še boljše ali slabše ali tudi celo nič več. Tovarna, šola ali trgovina, s temi stvarmi je tako, če znamo gre, sicer ne gre. To niso modrosti, so stvari, ki se dogajajo vsak dan, tako pri nas, v svetu kot tudi v žalski občini ali v Libojah. Nekateri grešijo in se učijo nekaj let, mi v Libojah nekajkrat po 50 let, a kaj znamo in koliko grešimo, ne vemo. Zaradi raznih faktorjev bi marsikateri pisec člankov najraje uporabljal simpatetično črnilo, vendar med drugim le zato, da bi se ob pogrevanju starih grehov takoj pojavila vsa zmota v vsej svoji jasnosti. Bojimo se jasnosti, jasno, splošno je znano, da preveč jasne stvari niso zanimive, posebno velja to za ženski svet, v industriji je podobno, vendar je tukaj uspeh ah fiasko mnogo jasnejši. Še je jasno, da so sodišča, vojska, SDK in podobne neumnosti nepotrebne, vendar jih srečujemo na vsakem koraku, da, človek je svoje življenje zgnjavil sam, s svojo neumnostjo, snobizmom, pohlepnostjo in značajem, ki je daleč od altruizma, postavil je sebi stražo, inšpektorje, sodnike, a kar je najhuje, s tem je spravil preostali del človeštva v situacijo, ki je ni zaslužilo. Variante po kateri bi se lahko premaknili v idealno prakomunistično dobo ali še celo malo nazaj ni, ostane nam le, da si uredimo življenje v času za katerega imajo zasluge naše matere in očetje, da sploh eksistiramo, mi pa kot posledica verižne reakcije sledimo diktatom matere narave. Zanamci bodo dali našo končno oceno pa nam to ugajalo ali ne, sedaj je čas, da se izkažemo. Vsako leto dobivamo akontacijo oziroma avans za naše delo, obračun je ob koncu leta, kje pa, obračun je na koncu življenja in hasek je enak ničli. Ko si mrtev nimaš več potreb, no da, v Ljubljani sem videl krsto, ki ni stala nič manj kot nekaj preko pol milijona S-dinarjev in če verjamete ah ne, je bila prav čisto lesena. Tako sem dobil dokaz, da tudi mrtvi še vedno pTačujemo davke za tiste, ki smo jih sami sebi postavili, od avansov za življenja pa nam trgajo, trgajo. V kolikor od naših libojskih avansov odtrgajo le še malo, bo masa dohodka postala negativna veličina, vse investicije, že po začetnici »i« pa dobe gotovo temu odgovarjajočo imaginarno vrednost. Škoda bi bilo idej, ki smo jih polni, nismo pa pravi idealisti, saj takšnih danes že skoraj ni. Idealist, ki se danes bori za idejo je v končni fazi materialist pa najsi je gospodarska veličina ali nepismen poljski delavec, borba se vodi za dinar, tako preko stolčka, kot tudi s pametjo ali znanjem, malo slabše pa se je boriti z rokami ali lopato. Debata o idealizmu, ne bi ga zaenkrat imenoval drugače, mi je prišla na misel ob precej velikem preseljevanju ljudi iz našega podjetja. Kdo je idealist, tisti ki nas zapušča ali tisti, ki ostane. Za obe strani bi našel dodatno ime, vendar bi par excellence raje prepustil zaključke bralcem. Ne moti me dejstvo, motijo me vzroki. Frekvenca fluktuacije je normalna, vendar je kategorija te frekvence zaskrbljujoča, a tako malo je relativno visoko kotirani odliv zapažen, jezu zanj ni, zakaj ga ni? Proizvajalne enote imajo že zgodovinsko staro navado, da planirajo. Vsi planiramo, doma, v tovarni, v ustanovah, celo banke planirajo procente, je že tako, da jih lahko, uprava pokopališča planira, upam, da plan pri njih ne bo dosežen in upam, da bo pri nas le malo drugače. Kaj je upanje, kakšno ima recimo dolarsko vrednost, ali je človek, ki upa, srečen, a mu to sploh zadostuje? Nonsens! Beseda upanje je pogrunta-cija 'človeka in to ne najboljša. Tisti, ki je to človeštvu dano lastnost spravil na papir ni bil bedak, vendar to je tudi vse. Res, upanje je pol življenja, vendar se od tega ni še nihče zredil, pokopalo pa je marsikoga. Plan ni predmet upanja, je farsa, katere cilj je, da ob njej ostanemo kar najbolj resni. Danes planirati je umetnost in naj mi samozvanci, ki se imenujejo umetnike ne zamerijo, če sem uporabil prav ta naziv za čudežna izvajanja od katerih naj bi posamezniki in skupnost nekaj imeli. Družbeni plan je naloga, ki jo družba daje, kako, s čim, kdo, je naša zadeva, koliko, si pa spet delimo, jasno je, da gre participacija vedno po zaslugah in sem razen nas nekaj parti-cipientov omenil v uvodu. Delati brez plana nima smisla, delati po planu pa je obupno. Kdo ima razumevanje za naše probleme, kdo se bo razburjal, če ne uspemo, nihče, o pač, naši participienti se bodo mi bomo pa tako ali tako lačni in bomo modro iskali, kot vedno, vzroke neuspeha, mogoče za spremembo tudi povzročitelje. Pesimizem je odveč, dokaz pesimizma ob koncu leta pa bi bil lepa nagrada za sodelovanje pri izvajanju plana in pri vseh oscilacijah nizkega avansa, obračun sam pa je rutinska zadeva odgovarjajočega sektorja s sodelavci. Komercialno gledanje na izvajanja javi problemov večno konkurenčnih strank. Kulisa Fraze, ki so sestavljene iz reforme, situacija na trgu, sezone, okusa kupcev, uvoza, volje predstavnikov na terenu, kupne moči, pridelka solate ali paradajza v posameznih regionih in še ostali problemi, so barve teh kulis. Plan prodaje je presežen, dosežen, lahko bi rekli tudi premajhen, v primerjavi s proizvodnjo. Rabati, skonti, super rabati, provizije, dobropisi, transportni lom na konto mehke črepinje, to seveda ni nič. Prištejmo pomanjkanje osnovnih surovin, embalaže, pomožnih sredstev in najnižjih nabavnih cen, pa se stehtajmo; tehtnica običajno ne laže. Proizvodnja pa vis-a-vis uživa še dobrote strukture kadra, večne fluktuacije, pomanjkanje pare, premoga, surovin, električne energije, smisla za sodelovanje med vodilnim in strokovno vodilnim kadrom, upoštevanja nadur, za katerih blagodati padajo podpisi, še malo pa posebne prošnje lepo kolkovane ne bodo zadosti, dobrote so tako očitne in tako v nesorazmerju, da bi želje po razmerju asortimenta proti volumnu proti dinarju proti delovni sili proti amortiziranim strojem, investicijam in kreditom, proti banki in občini bile komaj opazne. Zanimiv je pregled osebnih dohodkov bivšega celjskega okraja, človeku pride, da bi počil, vzrok proizvaja, ampak tja, kjer niti ne vedo kako se dobrine, ki prinašajo mastne zaslužke sploh dobe. Procent, provizija, davek in prispevek so operativni plani tam, kjer je denarja na pretek, naš besedni zaklad ob vsem tem pa poleg kletvic in tistega kar sem zgoraj naštel ne obsega več. Da, vsi moramo živeti in je najbolj neumno, da res živimo in s tem negiramo svoje trditve, da nam gre slabo. Mrtvi umetniki žanjejo priznanja, živi pa le tisti, ki se izrecno, poudarjam, znajdejo. Diskusija v istem tempu, na kakšnem drugem mestu, ob dobri zasedbi in ubrano ter smiselno napisanih notah bi izvabila simfonijo, katere zvoki bi prekosili tudi Verdija, tako pa, kupimo si long-play plošče, ki bodo eventualno v stanju prevpiti trušč v podjetju, želodcu ali kje drugje in razpresti misli na kaj lepšega, prijetnejšega, predvsem pa realnejšega. Proizvajalna enota za grafitne lonce želi vsem sodelavcem srečnejše leto 1970! I. Z. 40 LET SVOBODE Čeprav nekoliko pozno, pa vendar želimo napisati nekaj vrstic o 40-ob-letnici društva Svobode v Libojah. Zelo malo je društev, ki bi’ slavilo tako visoko obletnico svojega sodelovanja. Ne bi omenjal zgodovine društva Svobode, pač pa želim opisati sam potek praznovanja tega jubileja. Že 7. septembra je dramska sekcija uprizorila 41. jubilejno predstavo Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Kljub temu, da je bilo delo zelo zah- kroviteljstvom občinskega sveta ZK PO Žalec. Sam kulturni spored je bil zelo pester, saj je nastopalo kar 5 pevskih zborov in tamburaški zbor DPD Svobode Ptuj, celo slavnost pa je povzdignila godba na pihala Svoboda Liboje. Izkoriščamo to priliko in se javno zahvaljujemo pevskim zborom, ki so sodelovali na naši prireditvi in to: moškemu zboru DPD Svobode Petrovče, ženskemu zboru DPD Svobode Griže, pevskemu zboru upoko- Tov. Meglič predsednik obč. sveta otvarja razstavo jencev iz Žalca, moškemu pevskemu zboru iz Polzele in moškemu zboru DPD Svobode Liboje. Posebno pa se zahvaljujemo tam-buraškemu zboru DPD Svobode iz Ptuja, ki so se kljub temu, da so zelo oddaljeni, udeležili naše jubilejne predstave in s svojim izvajanjem izboljšali kvaliteto naše prireditve. Končno se moramo zahvaliti pevovodjem tov. Rizmalu Vinku in Gostenčniku Ivanu, ki sta pokazala tolikšno zanimanje in razumevanje za sodelovanje. Izvajanje nastopov pevskih zborov je bilo nadvse veličastno, zelo lepo je bilo poslušati naše narodne in delavske pesmi. Ker je bila ta kulturna prireditev v mrtvi sezoni, ja za prizadevanje nastopajočih in organizatorjev potrebno izreči še posebno priznanje. Posnetek Nine in Francke tevno, pa je uprizoritev zadovoljivo uspela. Poleg občinstva, ki je napolnilo dvorano, si je uprizoritev ogledal predsednik občinskega sveta ZK PO tov. Meglič in član komisije za dramsko umetnost tov. Jordan, ki sta se pohvalno izrazila o predstavi. Pri sami predstavi je par prizorov posnel snemalec RTV, toda žal posnetkov ni bilo na televiziji, vzroki pa nam niso znani. Skratka lahko trdimo, da je jubilejna predstava dramske sekcije uspela, zlasti pa smo zadovoljni zato, ker ugotavljamo, da občinstvo rado obiskuje dramske uprizoritve. Omeniti moramo še to, da je tov. Čoki Ivan slavil svoj 50 nastop, režiser tov. Šular pa 41 režijo. Za nesebično delo na področju dramske dejavnosti, so tov. Čoki Ivan, Šuler Darko in Tramšek Angela prejeli od republiškega sveta ZK PO Linhartove značke, kot znak priznanja za delo na tem področju. V nedeljo 14. septembra pa je bila zaključna prireditev v čast visokemu jubileju društva in to pod po- Zaključni prizor »Kralja na Betajnovi« 40 LET SVOBODE (Nadaljevanje s str. 8) Poleg nastopajočih so se naše prireditve udeležili številni gostje in nekdanji sodelavci. Med gosti, ki so se udeležili naše jubilejne prireditve, je bil tudi predsednik občinske skupščine tov. Rozman Joško, podpred- in še ostali predstavniki družbenih organizacij. S tem, da so se naši predstavniki udeležili te prireditve, so pokazali svoje vsestransko razumevanje za množično kulturno dejavnost in upamo, da bodo v naši občini kulturnemu amaterizmu posve- de, kar je bilo za naš mali kraj izredno kulturno doživetje. Med samim programom pa so bila nekaterim članom društva podeljena priznanja za dolgoletno delo, ki jih je podelil v imenu občinskega sveta ZKPOS Žalec predsednik tov. Meglič. Društvo Svoboda je prejelo v znak priznanja visokega jubileja od republiškega sveta zlat lovorjev venec, od občinskega sveta pa umetniško sliko; za vse se v imenu društva iskreno zahvaljujemo. Posamezni člani društva pa so prejeli naslednja priznanja: Za pevsko dejavnost je sprejel srebrno Galusovo odličje pevovodja tov. Gostečnik Ivan za 15-letno delo, tov. Vočko Anton pa za delo na področju tamburaškega zbora. Zlato Galusovo odličje je sprejel za neumorno 30-let-no delo tov. Rotar Jakob, ki je dolga leta vodil pevske zbore v Grižah in Libojah. Od občinskega sveta ZKPOS Žalec so prejeli pismena priznanja". Za dolgoletno udejstvovanje v pevskem zboru naslednji: Oblak Viktor, Potočnik Martin, Rihter Ivan, Podpečan Gvidon, Cilenšek Leopold, Sevčnikar Jože, Jelen Alojz, Germadnik Vili, Vočko Tamburaši iz Ptuja Nastop združenih zborov sednik občinske skupščine tov. Jan, predsednik občinske konference SZDL tov. Selan, sekretar tov. Robič Društvo je prejelo priznanje ZK PO Žalec trli še več pozornosti. Prav gotovo si sodobne družbene ureditve ne moremo zamisliti, brez rasti kulturnih dobrin delovnega človeka. Da ne bi z našim člankom obravnavali splošne kulturne probleme v občini, bi se povrnili ponovno na potek jubilejnega praznovanja Svobo- Leopold, Dosedla Stanko, Mahne Anton. Za dramsko dejavnost: Pražnikar Angela, Kroflič Jože, Vočko Egon, Golavšek Karolina, Kladnik Avgusta, Čoki Marija in Gothe Jože. (Nadaljevanje na str. 10) 40 LET SVOBODE (Nadaljevanje s str. 9) Za organizacijsko dejavnost v društvu: Ing. Zorka Godler, Gothe Pankrac, Šuster Anzelm, Kveder Karel, Pader Drago, Breči Anica, Kovač Anica, Meh Ivan, Tilinger Franjo in Topo-lovšek Franc. Podelitev priznanj pevcem Vsem, ki so prejeli priznanja, izrekamo s strani UO društva vse priznanje in zahvalo za dolgoletno delo z željo, da še vnaprej sodelujejo po svojih možnostih. Gotovo nam ne bodo odrekli svojo pomoč tudi v prihodnje pri razvijanju nadaljnje kulturne dejavnosti društva, ki naj bi s svojim delom opravičilo svoj visoki jubilej. Po končanem kulturnem sporedu je sledila zakuska za vse goste in nastopajoče. Ob tej priliki so prejeli vsi spominske vrčke iz keramike, kar nam je podarila Keramična industrija Liboje in se ji tudi iskreno zahvaljujemo. Pevska vnema se je nadaljevala tudi v dvorani ob zakuski, kjer je donela lepa slovenska pesem, še lepše vzdušje pa so ustvarili ptujski tamburaši. Nadaljevali smo s prosto zabavo in ob igranju društvenega ansambla »Veselih Libojčanov« smo se prijetno zabavali. Ob zaključku bi se zahvalil našima podjetjema tj. Keramični industriji in Rudniku za vso pomoč, ki sta nam jo nudila, prav tako ostalim podjetjem, ki so s svojimi prispevki omogočili izvedbo naše jubilejne prireditve. Prepričani smo, da se bo to plodno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje, tako, da bi društvo s svojim delom zmoglo opravljati svoje kulturno poslanstvo do kraja in s tem upravičilo svoj visoki jubilej »40-let-nico obstoja«. REL 90 let Marije Benetek Na Dan republike, 29. novembra, je praznovala naša upokojenka Benetek Marija 90 let starosti, kar je redek jubilej. Benetek Marija je ena izmed najstarejših še živečih upokojencev našega kolektiva. Čutili smo dolžnost, da jo obiščemo in z njo obudimo spomine na leta, ko je bila zaposlena v našem kolektivu. Povedala je, da se je zaposlila v Keramični leta 1893, takrat je bila lastnica g. Šiitz. Benetekova je delala v tovarni kot slikarka celih 38. let tj. do leta 1931. Delovodja slikarne je bil takrat g. Rendl, ki je prišel iz Graza. Največ so takrat slikali ročno in to majo- liko. Takrat je bil v tovarni še 11-urni delavnik tako, da so morali delati od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Opoldne so bili 1 uro prosti. Vsekakor so bili pogoji dela slabši kot so danes. Šele leta 1909 so začeli delati 8 ur dnevno. Takrat niso vplačevali sklad za pokojnino, tako je tudi naša Benetek Marija prenehala delati leta 1931 brez pokojnine. Šele po letu 1946 je bila po novih predpisih upokojena. Nova ureditev v povojni Jugoslaviji ji je šele zagotovila prejemanje pokojnine. Ko smo jo vprašali kako je treba živeti, da dosežeš tako starost, pa je dejala: »Celo življenje sem delala in skromno živela, pohvaliti pa se moram, da sem bila v svojem življenju samo dvakrat bolna.« Res je, da je bilo njeno življenje samo delo, še posebno pa je morala delati, ko je leta 1914 postala vdova in je morala skrbeti za majhne otroke. V času prve svetovne vojne so marsikdaj bili tudi brez kruha, toda s svojo vztrajnostjo in skromnostjo jih je uspela lepo vzgojiti. Uprava podjetja in člani kolektiva se pridružujemo čestitkam ob 90-let-nici in ji želimo vse najlepše, predvsem pa zdravja in še mnogo let. REL Nastop godbe na pihala Srednjeročni program razvoja KIL za obdobje 1970 -1975 Z zveznim zakonom je predpisana sestava srednjeročnega programa razvoja delovnih organizacij in po- sameznih proizvodnih tej in naslednji številki 1. Proizvodnja v KIL Keramika grupacij. V bomo obja- po letih. Leto Količina Vrednost (v t) (PC) v N din 1958 1.584,1 3,427.770 1959 1.686,2 4,046.070 1960 1.683,1 4,311.500 1961 1.779,6 4,993.460 1962 1.753,7 5,705.280 1963 1.908,1 6,099.990 1964 1.945,7 7,184.730 1965 2.078,5 12,284.660 1966 1.930,6 11,019.300 1967 1.542,5 10,796.000 1968 1.212,4 10,000.710 pred. 1969 1.130,- 10,960.000 Plošče pred. 1969 24.000 m2 530.000 Grafit 1958 1,8 18.090 1959 5 51.890 1960 16,3 188.950 1961 — - 1962 — - 1963 — - 1964 0,7 8.150 1965 149,3 1,399.120 1966 227,7 1,941.500 1967 297,3 2,724.030 1968 294,4 2,613.650 pred. 1969 260 2,570.000 Opeka tisoč/NF 1958 5.966 567.620 1959 5.814 694.810 1960 6.387 845.640 1961 6.098 970.800 1962 5.783 980.220 1963 6.136 1,094.400 1964 6.855 1,341.310 1965 6.976 1,765.480 1966 5.975 1,685.680 1967 6.967 1,938.890 1968 7.079,3 2,364.770 pred. 1969 7.600 2,550.000 (predlog za razpravo) vili predlog, 'ki je bil predložen našemu poslovnemu združenju. Posebna komisija pri združenju bo poizkušala uskladiti predloge vseh podjetij in izdelati program razvoja za Iz pregleda razvojne poti in produkcije keramičnih industrij se vidi, da je naj več ji porast ravno v potrošnji keramičnih proizvodov za izgradnjo stanovanj. Zaradi tega mislimo obravnavati predvsem razvoj stanovanjske izgradnje, katero smatramo kot osnovo za nadaljnji razvoj keramične industrije. (Povzeto iz predloga Zveznega zavoda za urbanizem »Osnova za dolgoročno programiranje stanovanjske izgradnje«). Na podlagi proračunov strokovnjakov združenih narodov je stanovanjski deficit v SFRJ enak štiriletni proizvodnji stanovanj ustvarjenih leta 1965, kar bi skupno znašalo približno 488.000 stanovanj. Na osnovi primerjave z drugimi evropskimi državami je deficit povsod visok, naša država pa pride v vrsto držav z naj-višjim stanovanjskim defecitom. celotno grupacijo keramike in porcelana. Vse člane kolektiva vabimo, da v razpravi o predlogu sodelujejo in dajo svoje pripombe in predloge. Stanovanjski deficit se giblje v posameznih državah med 6—10 %. Med tem je v Jugoslaviji v zadnjem letu popisa znašalo 11,3 %> v SSSR 11,6 %> v Čehoslovaški 12,9 %, v Italiji 15,8 %, v Turčiji 50,4 %, V kolikor se stanovanjski deficit gleda skozi vzporedbo stopnje stanovanjske izgradnje, ki je ustvarjena 1965. leta, bi bilo potrebno večini držav približno 3 leta, da se ta deficit likvidira. Medtem ko je v nekaterih državah obdobje za likvidacijo deficita nekaj daljše kot 4 leta, kakor na primer v Avstriji, Poljski in Jugoslaviji. V Čehoslovaški, Italiji in Madžarski je potrebno 5 let, da se stanovanjski deficit likvidira. V Jugoslaviji je bilo 1968. leta zgrajeno 128.883 stanovanj ali 7,355.000 kvadratnih metrov stanovanjskega prostora ali poprečno 57 m2 po enem stanovanju. Da bi se ustvaril fond 2. Razvojna pot SFRJ za primerjavo: A — keram., pore. za gosp. in gost. Enota m. 1960 1965 1966 1967 1968 poraba t 6.153 7.954 9.707 9.499 9.565 uvoz t 775 1.135 1.918 2.086 1.969 izvoz t 930 1.725 926 229 171 proizv. t 6.094 8.755 8.935 9.030 8.590 index na proizv. 100 143 147 148 141 B — kanalizacijske cevi poraba t 13.292 27.524 22.674 26.088 26.717 uvoz t — — — — — izvoz t 682 — 708 — — proizv. t 13.271 28.141 22.901 23.893 25.854 index 100 212 172 179 194 C — vse vrste ploščic poraba t 14.768 27.390 28.737 47.451 53.317 index 100 186 198 322 365 uvoz t 26 834 2.847 19.925 18.434 izvoz t 161 2.013 6.860 6.121 3.186 proizvodnja t 14.653 30.757 34.640 32.476 36.327 index proizv. 100 210 236 220 245 D — sanitarna keramika poraba t 1.137 3.586 4.510 4.649 5.571 uvoz t 48 7 46 73 442 izvoz t 1.806 588 231 201 35 proizvodnja t 2.723 4.387 5.146 4.295 5.017 index proizv. 100 161 189 157 184 3. Pogoji za nadaljnji razvoj keramične industrije stanovanj (predvidenih s planom 1966-1970) bi bilo treba 1969. in 1970. leta izdelati po približno 160.000 stanovanj. To se bo zelo težko zgodilo in za naš obračun bomo vzeli poprečno možnost okrog 130.000 stanovanj. Po študiji Zveznega zavoda za urbanizem se programira izgradnja stanovanj za leta 1971—1975 približno 720.000 stanovanj, kar znaša letno 144.000 stanovanj. To daje poprečno stopnjo rasti gradnje stanovanj približno 10 %, kar znaša osnovo za programiranje bodoče proizvodnje keramike namenjene za stanovanjsko izgradnjo. Ta stopnja bi predstavljala minimum dinamike proizvodnje keramike za stanovanjsko izgradnjo. V poštev pride tudi položaj obstoječega stanovanjskega fonda, kakor tudi kvalitetne spremembe opremljenosti stanovanj. Jugoslavija spada v skupino držav z relativno mlajšim stanovanjskim fondom, ker je samo 1/3 stanovanj zgrajena pred 1919. letom. Po kvaliteti stanovanj tudi zaostajamo za drugimi evropskimi državami. Samo 22,5 % stanovanj v mestih naše države imajo kopalnico ali tuš. V Evropi sta še edino Grčija z 20 % in Bolgarija z 18 % za Jugoslavijo. Največji odstotek stanovanj s kopalnico imajo Švica 82 %, Anglija 78 %> Švedska 74%. V Franciji, Danski, Norveški, Švedski, Angliji, ZR Nemčiji in Portugalski imajo čez 80 % stanovanj vodovodne instalacije. Od 1960. leta naprej vse dežele Evrope skrbijo, da novo zgrajena stanovanja opremijo z vodovodom, kopalnicami in kanalizacijo. Tako je tudi v Jugoslaviji, saj se je opremilo približno 50 % stanovanj v mestih in vaseh s kopalnicami in tuši. Pričakovati je, da se bo tendenca v povečanju opremljenosti stanovanj povečala v naslednjih 5 letih, kar je v interesu industrije keramike. Ker stanovanjska gradnja predstavlja pomemben element v urbanizaciji naselij, bo stanovanjska izgradnja vlekla razvoj komunalne dejavnosti, ker se ti dve dejavnosti vzajemno dopolnjujeta. Zaradi tega se bo bodoča poraba kanalizacijskih cevi, zidnih, podnih, fasadnih in mozaik ploščic kakor tudi sanitarne keramike povečala na domačem tržišču in — za potrebe stanovanjske izgradnje 10% — za zamenjavo strukture opremljenosti stanovanj in potrebe komunalne dejavnosti približno 2 %, kar bi znašalo približno 12 % letnega poprečja. Pri posameznem asortimanu keramike za gradbeništvo bi ta stopnja lahko bila nižja ali višja, kar za-visi od konjunkture na trgu. Proizvajalci in strokovne državne institucije predvidevajo, da bi se družbeni proizvod v državi v nasled- njih 5 letih lahko povečal letno za poprečno 8 %. V približno istem razmerju bi še povečali osebni dohodki, oziroma osebna potrošnja državljanov. Medtem ko bi se uporaba keramike v gospodinjstvu umerjena dvigala, predvsem zaradi tega, ker se sedaj počasi dviga. Od 1060-1968. se je poraba keramike za gospodinjstvo povečala od 6.163 ton na 9.565 ton ali 55,4 %, kar znaša poprečno 5,7 % letno. Iz navedenega programiranja bi se lahko računalo s povečano porabo keramike za gospodinjstvo okrog 6 % letno. Poleg porabe na domačem trgu se računa na manjše povečanje izvoza domače proizvodnje, kakor tudi uvoza za dopolnitev asortimana. Obširen prikaz razvoja stanovanjske izgradnje je dan, zaradi tega, da bi planirali bodoči razvoj podjetja KIL. Zaradi tega predlagamo, da se nadaljnji razvoj obdrži pri proizvodnji keramike za gospodinjstvo in grafitnih loncev, pospeši pa proizvodnja glaziranih ploščic, marmor ploščic in opeke. 4. Predlog razvoja KIL 1970.—1975. leta A — keramika za gospodinjstvo: Iz desetletnega pregleda bruto proizvodnje keramike se vidi, da je stopnja dviga minimalna oz. je sploh ni. Zadnja 3 leta je podjetje na osnovi tržnih zahtev moralo spremeniti asortiman proizvodov, kar je za nas bila izguba. Ta orientacija pa se je v letošnjem prometu keramičnega blaga izkazala za pravilno. Zaradi tega je gospodinjsko keramiko potrebno še bolj približati trgu s kvalitetnejšo izbiro. Tako postavljen program omogoča realno rast bruto proizvodnje za 8 %. Od tega računamo 6 % za domači trg in 2 % za izvoz. Za rentabilno poslovanje in ustvaritev tega programa je potrebno, da ostane število zaposlenih v DE keramike nespremenjeno. Predvideva se letno povečanje produktivnosti na vloženo delo 4 % in na izpopolnjeno mehanizacijo v tehnologiji 4 %. B — grafitni lonci: Grafitni lonci so izključno namenjeni livarski industriji, zato moramo upoštevati programirano rast te vrste proizvodnje, kar je 5—6 % letno, od tega 2/3 za izvoz. To povečanje proizvodnje se računa z uvedbo nove tehnologije SiC loncev na osnovi kupljene licence. Ti lonci bi se izvažali na čvrsto valutno področje ter bi z ustvarjenimi devizami odplačevali nakup licence. V povečanem obsegu proizvodnje, predvsem zaradi velike uporabe zlitin in barvnih kovin, kjer je bolj primeren SiC lonec. Tako postavljena osnova za poprečno rast 5 % letno povečane proizvodnje, bi šele 1975. prišli na polno izkoriščenost danih možnosti. C-opečni izdelki: Hiter porast stanovanjske izgradnje v zadnjih letih in pa povpraševanje po gradbenem materialu, predvsem opeke, katera se zopet uveljavlja kot najboljši gradbeni material, omogoča, da se hitreje razvija ta obrt. Razvoj naj bi potekal v prvih treh letih do polnega izkoriščanja kapacitete tj. 11 milj. letno. To se da doseči s popolno avtomatizacijo surove proizvodnje in dograditvijo umetnih sušilnic. Z ozirom, da se v neposredni bližini črpa glina, bi se v letu 1974 začela urejevati zorilnica, oz. depo gline, ki pa zahteva precejšnja vlaganja. Zorilnica omogoča kvalitetnejši proizvod, kar je osnova bodoče uspevanje na trgu. Asortiment bi se izboljšal in to predvsem glede izdelave večjih votlih gradbenih elementov. D-podne ploščice: Dosedanje uvajanje proizvodnje neglaziranih podnih ploščic je treba izkoristi v zgrajenih možnostih in s tem opravičiti visoko rentabilnost. Če ne bi bila tovrstna proizvodnja rentabilna se verjetno ne bi potegovalo veliko drugih podjetij za izgradnjo tovarn keramičnih ploščic. Iz pregleda uvoza ploščic je razvidno, da se ogromne količine uvažajo in to predvsem podnih. 19.000 ton letnega uvoza ploščic predstavlja približno 1000 vagonov. Povpraševanje za ploščicami je še večje, saj je indeks v 8 letih narastel na 365. Zaradi tega je opravičeno, da naše podjetje izgradi primerne kapacitete za proizvodnjo glaziranih podnih ploščic. V Evropi je merilo, da se na 1 m2 zidnih ploščic uporablja 6 m2 podnih ploščic. V Jugoslaviji pa sedaj proizvajamo 3,200.000 zidnih ploščic, podnih pa samo 500.000 m2, ostalo je iz registriranega uvoza. Uvoz posameznikov pa ni registriran, verjetno je precejšen. Predvidena stanovanjska izgradnja in popravila obstoječih stavb opravičuje izgradnjo večje kapacitete podnih ploščic v našem podjetju. Rekonstrukcija bi bila izvedena v danih prostorih, kar občutno zniža investicijske stroške. Predlaga se postavitev za 600.000 m2 letne produkcije in to da bi polna produkcija stekla sredi 1970. leta iz domačih surovin. E — marmor ploščice: V širjenju asortimana potrebnih elementov za gradbeništvo se predlaga uvesti proizvodnjo marmor ploščic, na osnovi nove tehnologije umetno vezanega marmorja, z rezanjem in poliranjem. Tovrstna proizvodnja pri nas obstoja v dveh podjetjih in to v Škofji Loki in Novem Pazarju. Ker je pri nas precejšen vir surovine raznobarvnega marmorja (Zreče, Mozirje, Solčava) je popolnoma opravičeno postaviti tak obrat v sklopu KIL za dopolnitev asortimenta. Ta obrat predvidevamo popolnoma zase in bi imel začetno produkcijo 200 m2 na dan oz. 60.000m2 na leto. Predvideni porast družbenega standarda opravičuje postavitev tega obrata in z ozirom na raznolikost zahtev po gradbenem materialu. Predlagane variante razširitve, oz. postavitev novih obratov v obsto- ječe prostore, gredo na račun zmanjšanega vlaganja osnovnih investicijskih sredstev v stavbe, skladišča in vseh potrebnih napeljav, kar nam daje prednost pri iskanju kreditov, istočasno pa pravilnejše izkoriščanje obstoječih prostorov in naprav. Tako predvidena investicijska vlaganja v obstoječe objekte omogoča tudi pravilnejše izkoriščanje zaposlenega kadra, večjo proizvodnost in boljše nagrajevanje. Pregled proizvodnje, bruto I. proizvodnja denarne realizacije in zaposlenosti: vrsta 1970 1971 1972 1973 1974 1975 keramika 1.360 1.470 1.590 1.720 1.860 2.000 grafit t 315 330 345 365 380 400 opeka NF/ milj. 8 9 10,5 11 11,5 12 pod. pl. m/000 100 200 500 600 650 720 marmor m2 II. bruto denarna realizacija 30.000 60.000 60.000 vrsta 1970 1971 1972 1973 1974 1975 keram. din/000 13.600 14.700 15.900 17.200 18.600 20.000 grafit 8.080 3.300 3.450 4.000 8.200 4.400 opeka 2.720 3.060 3.580 3.730 3.900 4.080 podn. pl. 2.500 5.000 20.000 24.000 26.000 28.800 marm. pl. — — — 2.400 4.800 4.800 Skupaj 21.900 26.060 42.920 51.340 57.509 62.080 III. Zaposlenost vrsta 1970 1971 1972 1973 1974 1975 keram. 297 297 297 297 297 297 grafit 13 13 15 15 15 15 opeka 77 77 67 60 60 60 marm. pl. — — — 20 20 20 podne pl. 12 16 75 100 100 100 upr. usluge 96 96 110 110 110 110 Skupaj 495 499 564 592 592 592 IV. dohodek V letu 1968 je ostvarjen dohodek dohodka. Za osnovo vzamemo doho- v višini 50,5 % od bruto dohodka, v 9. mesecih 1969 leta pa je dohodek ostvarjen v višini 49,7 % od brutto d ek od 50, % brutto dohodka v plan, za katerega smatramo, da ne sme biti nižji od postavljenega v bodoče, leto dohodek index dohodek na zap. index 1969 9.730,000 100 19.600,00 100 1970 10.950,000 112 22.200,00 113 1971 13.030,000 134 26.200,00 134 1972 21.460,000 221 38.000,00 194 1973 25.670,000 264 43.300,00 222 1974 28.750,000 295 48.500,00 248 1975 31.040,000 320 52.500.00 268 | Slovo od sodelavcev! | Po težki in zahrbtni bolezni je nenadoma umrl naš dolgoletni član kolektiva tov. Dvojmoč Jože. Že v rani mladosti je čutil preganjanje naprednih ljudi. Kot predan član ZK in prežet z napredno miselnostjo se le že leta 1941 vključil v NOB. Leta 1946 je prišel v naš kolektiv, v katerem je preživel polnih 17 let. Zaposlen je bil kot skladiščnik tehničnega materiala vse do leta 1963, ko je odšel v zasluženi pokoj. V kolektivu, kot tudi na območju Liboj, je bil zelo priljubljen. Bil je vedno med prvimi pri graditvi naše socialistične domovine. Sodelavci in ostali so imeli zaupanje vanj, saj je bil izvoljen v razne družbene organizacije v kolektivu in izven kolektiva. Svoje funkcije je izvrševal z predano poštenostjo in s svojim delom bil vedno v prvih vrstah v borbi za dosego zadanih nalog. Čeprav je prišel k nam na Štajersko z Dolenjske, se je povsem vživel v naše razmere in naše življenje. Tu si je našel tudi svojo življenjsko družico in si s svojimi napori zgradil lasten dom. Ko bi naj svoje zaslužene sadove dela zadovoljno užival, pa je kruta smrt prekinila njegove želje in hotenja. Nam vsem, ki smo ga poznali in delali z njim, bo ostal v lepem in trajnem spominu, njegovi ženi pa v imenu kolektiva izrekamo globoko sožalje. _______________ Nenadoma je umrl v 45. letu starosti Anton Hlačar. Zaposlen je bil v strojni delavnici kot ključavničar. Pri nas je bil zaposlen le tri leta, prej pa je bil od leta 1946 zaposlen v rudniku Zabukovica in ko je bil rudnik likvidiran, se je zaposlil v našem podjetju. Če se delno ozremo na njegovo živi jensko pot, lahko trdimo, da je bila zelo težavna in polna razočaranj. Že kot mlad fant, komaj 17 let star ga je okupator poslal v zloglasno taborišče Mauthausen, kjer je bil dve leti. Po vrnitvi, se je vključil v NOB, nato pa se je leta 1946 zaposlil v rudniku Zabukovica. Prav gotovo je trpljenje v taborišču vplivalo na njegovo zdravje, zlasti na njegove živce, da je vseskozi bolehal. Želel si je ustvariti srečno družinsko življenje, toda tudi to mu ni uspelo. Umrl je nenadoma, popolnoma sam, saj ni imel nikogar, ki bi m ubil v oporo in tolažbo v zadnjih trenutkih življenja. Med svojimi sodelavci in zlasti domačini je bil zelo priljubljen, kar je pričal tudi njegov pogreb. Zapustil je sina in nepreskrbljeno hčerkico ter ženo, ki je bila med tem časom zaposlena v tujini. Ob izgubi dragega sodelavca izrekamo tudi mi iskreno sožalje. V. delitev dohodka leto brutto OD Neto OD na posam. v S din Pog. zak. obvez. Stanov. izgradnja Ostanek doh. 1970 7,915.000 83.500 1,340,000 395.000 1,300.000 1971 9,180.000 96.000 1,400.000 450.000 2,000.000 1972 13,000.000 120.000 1,520.000 490.000 6,450.000 1973 15,990.000 140.000 1,650.000 530.000 7,500.000 1974 17,390.000 152.000 1,780.000 580.000 9,000.000 1975 18,500.000 163.000 1,920.000 620.000 10,000.000 To pomeni, da bi v letu 1972 do- računamo i la osnovi brutto dohodka hiteli naraščajoči povprečni osebni in dohodka iz leta 1966 z normalnim dohodek v SFRJ in bi še ostalo za porastom dohodka letno od 8 % ter z sklade ca. 6,500.000 din. V kolikor pa istim številom zaposlenih dobimo da ne investiramo v razvoj podjetja in bo leta 1975 index na 1969 leto — Bruto i dohodek 30,800.000 158,6 (ind. 100/69) — dohodek 15,400.000 158,6 —■ Pog. zakon, obvezn. 1,900.000 141,— — Stanovanjska izgradnja 600.000 152,— — Ostanek dohodka 2,000.000 — za OD 10,900.000 142,— To pomeni, da bi tako orientirana proizvodnja z letnim porastom od 8 % bilo omogočeno šele v letu 1975 povprečni netto osebni dohodek od 112.000 din. To pa pod pogojem, da se število zaposlenih ne poveča. Tako ostvarjeni povprečni netto OD (112.000) se računa povprečje v SFRJ v začetku 1971 leta. Istočasno to pomeni pustiti podjetje brez denarnih skladov za širitev temveč samo za obnovo starega dotrajanega strojnega parka. 5. Realizacija programa Za predvideno realizacijo proizvodnje in prometa v srednjeročnem programu je potrebno narediti po DE v grobem prikazu naslednje: I. DE keramike a) Gmota ostane z istimi vgrajenimi kapacitetami v obstoječem prostoru, s tem da se redno zamenjujejo dotrajani stroji in dopolnijo z novimi. b) Strugama se poveča za dva avtomata (za skodelice in globoko struženje posode) s potrebno sušilnico za nadomestilo obstoječih v sedanjem proštom. c) livarna z uvedbo mehaniziranega vlivanja in parnega gretja poveča svojo kapaciteto na 1/3 celotne produkcije keramike s širitvijo nad bunkerji surovin. d) Predorne peči: Nastran peč služi samo za žganje kamenine. Peč Madarka pa za žganje celotnega biskvita in glaziranega blaga iz strugar-ne, skupaj z terakoto. Konvejer se skrajša za del, ki je pred vhodom v Nastran peč in poveča k vhodu v Madarko. Skladišče biskvita se skoncentrira za žganje v Madarki v sedanji prostor sušenja mavčevih modelov. Glaziran j e za peč Madarko poteka od izhoda Nastran peči in vhoda Madarke ob sedanjem vhodu k manjšemu dvigalu in se podaljša preko prostora sedanjega malega kotla. Skladišče biskvita, kamenine v sedanji prostor pakirnice, kateri se poveča za potrebni prostor za glaziran j e pred vhodom v Nastran peč. e) Razvrščevalnica in pakirnica se prestavijo v celoti v prostor sedanjega skladišča gotovega blaga od razvrščevalnice. f) Slikama ostane v istem prostoru s tem, da se prehod k pečem iz dvorišča prepusti za potrebe slikar-ne, ter se neposredno poveže s prehodom bodoče razvrščevalnice oz. pak'rnice. g) Okrogle peči se opustijo in podrejo (št. 1 in 2), prostori pa se skozi tri etaže uredijo za skladišče gotovih izdelkov. h) Samotni oddelek se zmanjša na polovico in bi tako postal oddelek za pripomočke pri žganju. V predome peči se uvajajo regali. V prostor sedanjega vlivanja Samotnih kapic se uredi vlivanje terakote, katero pozneje preide v prostore dograjene nad bunkerje surovin ob sedanji livarni. i) Modelama se dopolni s sušilnico modelov v sedanjem proštom. Skladišče modelov ostane še vedno podstrešje nad okroglimi pečmi in se ob enem uredi podstrešje nad mode-larno. j) RIC se preseli v prostore sedanjega laboratorija. Opomba: V kolikor se uspe urediti tehnologija enojnega žganja keramike, odpade deponiranje biskvita in glaziran j e na obeh straneh peči, ostane pa žganje biskvita kakor se- daj v Nastran peči in žganje glaziranih izdelkov v peči Madarki. II. DE grafit Z uvedbo nove tehnologije SiC-loncev se izpopolnijo sedanji prostori grafitnega oddelka, odstranijo se nepotrebni stroji (stiskalnica za milo, stiskalnica-goba, nepotrebne stružnice in podobno), tako da se pridobi potrebni prostor za dodatno tehnologijo izdelave SiC-loncev. Tehnologija glineno-grafitnih in SiC-loncev bodo v surovi proizvodnji verjetno potekali paralelno, med tem ko žganje vsako za sebe. Dopolnjevanje obeh tehnologij gre predvsem za izkoriščanje kapacitet izdelave, sušenja (prostorov) in peči, da se doseže predvidena kapaciteta Mislimo', da z glineno-grafitnimi peči. Za tehnologijo SiC-loncev bodo verjetno potrebni dopolnilni stroji, katere bo mogoče postaviti v sedanje prostore. III. DE opekama Za dosego predvidene proizvodnje se mora urediti sedanja okrogla peč v dva tunela, izkoristiti mehanizacijo polnjenja in praznjenja kapacitete proizvodnje vročega zraka. Surovo proizvodnjo se mora popolnoma avtomatizirati in vskladiti s potrebami peči. Obstoječa tehnologija se bo predvidoma izboljšala z izgradnjo zorilnice, katera pa istočasno služi kot mešalnica materiala. Zaradi __ več j e potrebe na eksploataciji glinišč in s tem oddaljevanje od sedanjega obrata II, je potrebno dopolniti transportna sredstva. Tako postavljena tehnologija v opekarni omogoča popolno izkoriščanje peči, za katerega se smatra, da je najdražje osnovno sredstvo. IV. DE uprava in usluge Pri DE uprave se predvideva predvsem urejevanje skladišč gotovih izdelkov, tehničnega materiala in skladišča surovine za grafit. Sedanji prostori skladišča gotovih izdelkov so premajhni, zato bi jih preselili v prostore treh etaž, kjer se nahajajo okrogle peči. Pritličje bi bilo namenjeno za skladiščenje in pakiranje grafitnih izdelkov; prva in druga etaža pa za skladiščenje keramičnih izdelkov. To predvsem zato, ker je ta stavba grajena pred več kot 50. leti in ni varno postavljati v njo stroje, ki vibrirajo. Obstoječe barake so prvenstveno namenjene za skladiščenje ploščic, eventuelni ostanek prostora pa za višek ostalih proizvodov. Skladiščenje tehničnega materiala se preseli iz sedanjih prostorov v prostor, kjer se sedaj nahaja stiskalnica in sušilnica ploščic. Ravno tako se izpraznijo prostori pod laboratorijem in se celotni prostor nameni ureditvi garderob in kopalnic. Skladišče surovin za potrebe grafita, bi se na novo zgradilo. Vsa predvidena skladišča, bi se opremila s potrebno mehanizacijo, ki je namenjena deponiranju in nakladanju prevoznih sredstev (kamionov). Pri DE uprave bi se uredila po sodobni metodi prodajalna gotovih izdelkov v sedanjih prostorih gasilskega doma. Pri DE usluge se obnovi vozni park in dopolni s potrebnim strojem za obdelavo orodja za stiskalnice in stružnice. Predvideva se graditev nove trafo postaje. V. Podne ploščice (oddelek keramike) Za širitev proizvodnje podnih ploščic predvidevamo po programu urediti in pokriti prostor, na katerem sedaj stoji generator z vsemi pomožnimi napravami ter v ta prostor postaviti bunkerje za surovine, stare in še dve nove stiskalnice s sušilnico ter glazirno linijo. Na prostor med slikamo in pečjo Madarko se bo postavila nova peč za ploščice. Sedanji prostor, kjer se nahaja stiskalnica in sušilnica ploščic se bo izpraznilo in preuredilo v skladišče tehničnega materiala. Skladišče surovin s pripravo surovine se bo dopolnilo s potrebnimi stroji za tehnologijo ploščic. V oddelek bodočih stiskalnic in sušilnic se bodo postavili potrebni mlini za mletje frite. VI. DE marmor ploščic: Proizvodnja marmor ploščic se predvideva s postavitvijo celotnega obrata s potrebnimi stroji severno od plinske postaje butan-propan ob cesti Petrovče-Liboje. Tehnologija umetno vezanih marmor ploščic se predvideva na bazi tehnologije »BRETON«, od katere firme bi kupili stroje. VII. družbeni standard v podjetju: Ker v podjetju ni dovolj potrebnih garderobnih in sanitarnih prostorov za delavce, se predvideva, da se v prostor sedanjega tehničnega skladišča in skladišča gotovih izdelkov pod laboratorijem uredi z vsemi potrebnimi sanitarnimi in garderobnimi oddelki. Ta prostor bi bil izključno namenjen ženskemu osebju, ki je zaposleno v DE keramike. Sedanje prostore garderobe, ki so zasedene pod bifejem se prepusti moškemu osebju. Dodatno se uredi potrebni prostor za garderobe in sanitarije za ca. 30 ljudi pri oddelku podnih ploščic. Proizvodnja umetno vezanih marmor ploščic bi imela lastne prostore za garderobo in sanitarije. Sedanji bife predvidevamo urediti s potrebnimi sedeži in mizami ter uvesti ponovno toplo malico, prostor koristiti v izmenah, malico pa dovažati v podjetje. Sredstva namenjena za stanovanjsko graditev se morajo predvsem vložiti za delavce 15 delovnih mest, ki so nepretrgoma na delu pri pečeh. S tem se preskrbi kader, ki je vezan na delo tudi ob nedeljah in praznikih. Prevoze delavcev z dela in na delo bomo tudi v bodoče izvrševali s prevoznimi sredstvi. 6. Potrebna denarna sredstva za realizacijo programa. V letu 1970 a) DE keramike N din — 2 kom. reduktroja 15.000 — naprava za utekočinjen j e povratne gmote 30.000 — tekočo gmoto v livarni v krožni obtok z mono pumpo 60.000 — sušilnica za modele 50.000 b) DE grafit — rekonstrukcija peči (plin butan-propan) 120.000 c) DE opekama — rekonstrukcija peči 90.000 — transportne poti 70.000 — odkup zemljišč ca. 3 ha 180.000 d) DE uprava — urediti prodajalno keramičnih izdelkov_____________35.000 Skupaj 650.000 ostanek dohodka vložiti v celoti v obratna sredstva in v poslovni sklad. V letu 1971 N din a) DE keramike — stroji za izdelavo skodelic 150.000 — ogrevanje livarne 50.000 — 10 kom. vozičkov za Nastran peč 50.000 — peč za ploščice 1,500.600 — glazirna linija 400.000 — viličar 50.000 —• bobni za mletje glazure 100.000 — rušenje okroglih peči in ureditev skladišpa 50.000 b) DE opekarna —• 6 kom. umetnih sušilnic 360.000 c) DE usluge — nabava orodja 10.000 —• nabava kombija 30.000 d) DE uprava —■ obratna sredstva______1,500.000 Skupaj 4,250.000 Leto 1972 a) DE keramike — rušenje generatorja 20.000 — hala za stiskanje in sušenje ploščic s sanitarijami 450.000 — sušilnice za glino 600.000 — mlin grobi 2 kom. 60.000 — mlin fini 50.000 —• transporterji in elevatorji 100.000 —■ 2 kom. sita 10.000 —■ vlažilec 30.000 — silosi za 200 ton 120.000 — preša P-220 2 kom. 800.000 —• sušilnica z vozički 250.000 — generator za vroči zrak 100.000 —• parni kotel 250.000 b) DE opeke — avtomatika za surovo proizvodnjo 300.000 c) DE usluge — trafo postaja 200.000 d) odplačilo anoiteta 1,000.000 Skupaj 4,340.000 Leto 1973 a) DE keramike — stroji za strugamo (glo- boko struženje) 100.000 — nova črpalka za gmoto 100.000 — odplačevanje anuitet 2,500.000 —• garderobe in sani- tari j e 200.000 b) DE grafit — nabava licence za SiC z opremo 750.000 c) DE opeka — obratna sredstva 400.000 d) DE marmor ploščic — stavba in oprema z obratnimi sredstvi 3,370.000 Skupaj 5,920.000 Leto 1974 a) DE keramike — skladišče surovin z livarno 300.000 — vakuum stiskalnica 150.000 —■ anuitete 2,500.000 b) DE grafit —• obratna sredstva 300.000 —• odplačevanje licence 400.000 c) DE opeke — raziskovanje in odkup zemljišč — obratna sredstva d) DE uprave — nabava računskih in pisalnih strojev 400.000 300.000 50.000 — odplačilo anuitete 2,500.000 b) DE grafit — odplačilo licence 400.000 — skladišče surovin in got. izdelkov 600.000 c) DE opekarna — prevozna sredstva za — oprema za tehnični glino 70.000 sektor 300.000 — zorilnica 800.000 e) DE usluge d) DE uprava — nabava kamiona 70.000 — centralna kurjava 250.000 Skupaj 4,500.000 — nabava pohištva 30.000 Leto 1975 e) DE usluge a) DE keramike — stružnica za — strešna konstrukcija kopiranje 90.000 nad pečmi 400.000 Skupaj 5,140.000 Za pregled vlaganja sredstev se pri-laga sledeča tabela: leto ostanek doh. investicije anuiteti 1970 1,300.000 65.000 tekoči 1971 2,000.000 4,300.000 tekoči 1972 6,450.000 3,340.000 1,000.000 1973 7,500.000 3,420.000 2,500.000 1974 9,000.000 1,600.000 2,900.000 1975 10,000.000 2,240.000 2,900.000 Iz pregledne tabele je predvideno, da se ostanek dohodka v letu 1970 in 1971 skupaj z amortizacijo vroči v banko s tem da se dobi za ta sredstva dvojni kredit. Amortizacija od leta 1972 naprej namenoma ni prikazana in mora služiti samo za obnovo oz. zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev. V nikakršne druge namene naj se nebi v bodoče amortizacija uporabljala. Pevovodja moškega zbora Svoboda-Polzela Izdaja keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Šuler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tisk »Grafično podjetje »Celjski tisk« Celje. ►*♦*♦**»♦♦*♦♦♦♦•» »*»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ * Srečno novo leto 1970 ŽELI KOLEKTIV STRELSKA DRUŽINA »BRATOV HORVATINOV«, KRAJEVNA ORGANIZACIJE ZB IN RK LIBOJE.