Kako sta si Simen in Zefa voščila Novo leto. wSimen, Kaj dobim, 8e i) jaz prva voŠfeim novo letop*' — vpraSala je Zefa v jutro starega leta "dne svojega mo2a. ^Ja, ne vem še", je odvrnil Simen previdno; ,,pa povej mi ti poprej, kaj boŠ ti meni dala, ce jaz teba preliitim?" Zefa, ki je poznala Simnovo trdno spanjo in je bila rsled tega skoro za trdrto pr^prigana, da stavo gotovo dobi, je hotela koraižo in srčnost Simnovo podkuriti in je v ta namen rekla icar naravnost: ,,Cuj, mozek;, najlepšo, s srebrom okovano pipo ti kMpim pri kramarjii; po tej se ti 2e lahko slrne cediio." Simeii je bil radi tolike požrtvovalnosti svoje Ijubffisnjive, sladke ženkice skoro do solz ginjen ter je brez Tsakega dolgega premiŠlievanja zatrdil: M,No, moja slaidka Zefa, 6e pa me ti preliitiš v voSSlu, ti ,,Špendiram" novo Idkljo iz svilnatega blaga, po kateri tako poželjivo obragaš svoje oči." ,,,Velja!" pravi Zefa z žareSim pogledora. ,,Velja!" pritrdi Simen slovesno. Nato sta se podala vsak na svoje delo. Kolikorkrat stft še ftez dan sre6ala, vsikdar sta se drug drugeraii nekako lokavo nasmehnila. Vsak izmed njiju si jp »amreg že osnoval svoj načrt, kalco bi mogel drug Srugega pretaniti. Zefa je sklenila, da bo voliko stensko uro potisnila za 10 minut jiazaj, k"o bo morala po nofS pomiriti malega Pepčka v zibeli, ki se redno ob 11» nri aačne jokati in brcati. Simen pa si je iztuhtal velito aanimivejti nafirt. Ko so se po vefterni molitvi hlapci ip dekle za- kopali v svoje brloge, sta se tudi Simen in Zefa podala k pocitkii.. Simen si ]e bjl popolnoma srest da ne srae za noben denar pred polnočjo zaspati. sicer je njegova igra izgubljena. Predobro je poznal slabosti svojega umrllivega irupla, ki bi iraele v. tem slufiaju zanj zalostne posledice; 5e enkrat zaspi, potem bi mu kdo brez najmanjše skrbi laliko koso klepal na njegovem nosu, a on se ne bo prebudil. Zefa je že precej dolgo časai smrčala, kakbr k!ak jazbec od Sv. treli1 kraljev; saj se je popolnoma lalijko zanesla na svoj živi biidilnik v zibeli. Okoli 5411, ure se ]e podal Simen izvrševat svoj nafirt, Katerega je prej seveda prav teraeijito preStudiral, Kakor smo že omonili, je bil njegov naSrt vseskozi duhovit. Po vsej pravici je dejal sain pri sebi, da, je njegova igra vendar šc zelo koftljiva, četudi bedi do 12. ure; najbrže tudi brezuspešna, &e ima njegova tolj&a polovica Zefa v tem opasnem 5asu tudi svoje oči odprte. Zefi je namrefi podaril Bog neizreCeno hiter jezifiek, na katerega je bila ona po vsej naravni in nadnaravni pravici tudi ponosna. Predpo je mogel Simen, ki se je odlikoval v obfcudovainja vredni polževi poSasiiosti, samo le enega edinega svetnika poklioati na pomoS, je Zela že desetkrat relda: ,,'Prosi za nas!" In fieje Simen s svojim okornim jezikom še-le besedici: ,,Jaz voščim!" spravil na dan, ,io Zea ze meter dolgo voščilo izorgljala; zato je pa Simen izprevidel, da se mu bo treba pomakhiiti v Tcako skrivališoe in od ta.ra napasti brzojezigno Zefo. Ko se je Simen 'dovolj prepričal, da spi Zefa trdno kot klada, zrauznil se je na tihem iz postelje, vzel svojo obleko ter se splazil neslišno v knliinjo. Tu se je oblekel prin.esel si iz shram.be za orodje malo lestvico ter jo postavil kolikor mogofee brez šuma pod dimnik: v kuhinji. Kakega pol metra nad odprtino so bili vzidani v dimniku trije železni drogovi, na katere so vesili meso v dim. Semka] gori se spravi naS iznajdljivi. Šimenl vsede se na železhe drogove, potegne lestvico za seboj ter jo ostotako postavi na en drog, naredi se kolikbr Je bilo pac možno, udobno, ter sklene tako prifiakovati riovega jutra, k'o bo prišla Zefa v kuhinjo pripravljat kavo, k]er jo bo mogel potem od zgoraj s svojim novoletnim vošCilom presenetiti. Ura je odbila enajst, Trenotek za tem je dal mali pep6ek" v sobi glasno znainenje. Šimen je začul nek Šum. Kmalu je bil otrok vtihnil; totla koraki v sebi so bili vedino bolj slišni. Cez mato casa je prišlapala Zefa vun v vežo ter je nekaj iskala;; končno je prišla, držefi maJo lučko v roki, v kuhinjo, ter je svetila v vsak kot, ,,Kje za božji svet ti5i ta Šimen, ta razlimani?" hudoivala se 3e glasno. Simen je komaj premagoval smeli, — Zefa je šla zopet v sobo, a kmalu se je zopet prika-zala v kuhinji. ,,Ne vem, ne vem, kako Sudno spanje imam iio. coj", jo je slišal Simen spodaj mrmrati. ,,Siraen gotovo tiBi v kakem kotu, in Če ne bedim, potem jo izgub^ ljeno . . . Marani si navsezadfnje res skuhati za par požirkov kave, da ne zaspira." Simen se je začel potiti, ko je zaslišal te ženine besedo; pa kmalu se ,]e potolažil, če§, kot orjaSki kadilec bo to malenkost dima vendar prenesel. Toda stvar se je zasukala drugage. Spocetka, kb ie naredi. la ZeJa ogenj, se je vrtel dim v tank.ih. kblobarfikik skozi dimnik; kakih 10 minut pozneje pa se je privalila k.ar cela debela megla dima, litotec Simna zadušiti, Simen se je potil v dimniku kakor krompir vloncu; z yso silo se je zadrževal, da ni kihnil. SlDd»ji6 pa tudi to ni šlo več. Kihnil je strašno: ,,H&b!" ,,Jejmene, vsi dobri diuhovi!" je kriftala Zef» spodaj pred ognjiščem. Toda zopet je §e moCnejSe »a>lire&čalo: ,,H5e, hče, hče", obenem pa je padla. taiK lestvica z groznirn ropotom iz diriinika. ,,Jezus, Marija in Jožef!" je zatulila prestraSena žena, ,,tatovi, roparji!" Hitro kakor srna je zbežala klicat hlapcev. ,,Frano, Jaka, Joža! — Pojdite hitro, roparji so tu — vlomilci!" Ravno so prihiteli bjapci z Zefo v kuhinjo, vsi oboroženi s sekirami, ko se je spustil Simen iz dimnika, ker mu ni bilo veC mogoče prestati. — Bil je Crn kot pristni zamorec, Nikdo ga ni spoznal. Hlapci, ker ga niso spoznali, &o ga hoteli zgrabiti. Simen se pa zadere na vse grlo: ,,Glejte, da se mi poberete, me boste vendar poznali!" Hlapci so sedaj spoznali gospodarja po glasu ter so odstopili. Med tem pa je ravno tolkla stenska ura 12, ali nikdo ni mislil na novoletno voŠČilo. Zefa je bila strašno razkažena, da jo ]e spravil njen ljubi mož v tolik strah, ,,(Ti. . .!" je kri&ala, ,,,ali ne veš ni8 painetnejSega poBeti! . . ." ,,Ti . . .! Ali moraS celi hram spraviti pokonci ? .. ." To je bilo pač lepo novoletno vo&ftilo na obeh straneh. — Hlapci so se smejali, 3a so se tolkli po koleniji; sedaj so prišle tudi dekle iz svojih zavetiS^, in vsi so si voščili veseto iri srečno novo leto. Obazakonca pa sta bila tako čmerna drug na drugega, da si nista izpregovorila se sajmo nobenega voščila, am_ pak sploK nobene prijazne besede. Drugega dne sta hodila drug mimo drugegaKakor dva pravcata mutca in pol tedna nista grhnila niti besedice med seboj. KonBno je postala ta kbmedija Simnu predolgočasna, Sel je h kramarju, da bi lčupil svilnato obleko Zefi za kikljo. Pa, ko je stopil v trgovino, je zagledal v svoje veliko začudenje Zelo notri, k\ je ravno izbirala lepo, s srebrom okovano pipo. Simen je seveda malo pozno, vendar-le voŠČila veliko sreče v novem kupil, dasiravno je Zefa na vse pretege branila, blago njej za kjkljo, Na po[u proti domu sta drug drugega Še malo podražila, in slednjifi sta si, fietudi že precej pozno, voščila Novo leto. Al. Leben.