LISTEK, Vojni spomini ^JannS DdI»o.] (Dalje.) O(i8l»i se nas kozaki niso več lotili pri Bežavi; pafi pa nas je začela v živo česati ruska artilcrija, ki je bila predrznejša, ker naše tokraj reko sploh ni bilo. Pomagala nam je z nekaj havbicami, ki so pucale preko Dnjestra, pa še to po najveČ v nsr Se lastne hrbte. Sovražna pehota nas tudi ni napadala, menda iz strahu ne, da s© jim ne izjaiDv* naval kot bratom kozakom. Proti vefieru je že tičal vsak naš vojak uo vrata zakopan in zarit v zemljo. Iz naših src sc ie posio\il obup in nam je podala roko samozavest: Itt nas niso danes, nas ne bodo tudi jutri! V jmraku smo začeli zbirati po travi mrliče in jih nositi do vaškega pokopališča. Leži ta mirodvor bolj kraj vasi, ga diči lifina kapelica in je skrbno obzidan krog in krog. V to zemljo miru so zasadili pionirji lopate in kopali skoro celo noč. Za šastnik« so naberaCili po hišah deske za krste; moštvo so pa zavili v šotorovo platno (Z«ltblatt) in jih polagali k skupnemu po6itku t skupni grob. Ob svitu zore smo se poslovili od padlih tovai-iš6T. jih zaupali materi zemlji, za katere posest so se borili <t smrti. Pionirji so jim napravili lep» grob«ve s križi, z napisi in venci. Nikdo ni zna tako ptUiipljiTO milo okrasiti in priprosto lepo okiniati ^aoOs Bot tovarifi padlemu tovarigu. S^aj pa tudi niso prfbpalflWa mHt\m v toliki iasti i« t spoStovanj«, ¦d»s >a 15bj»« poljm. Vsnk vojak pottgn« kapo nb rojalktm grobu in povesi so&utno glavo t »av«sti: la»«s )m t»bi, jvtri drugi norda n»ni! V*dkrat 9* Mi je iMBtta frilika, opacorati nlajS* Tojak«. ki so jjrfliajafi prriK ic -lomOTijo« M b«jitt«. Kako sq za{¦¦€(«• gl»t«H f ¦•prtgltfa« »Min« -ali*« r*mi, posajant z nagrobnimi križi. Kako so prebirali ti fantje napisft na lesenih spome»ikih, snemali kape, in so »• jim spuščale iz mladeniško ntskaljenih oči solza za solzo na grobišča padiih tovarišftv, ki so morali tudi še v cvetofii mladosti v led«no zimo — v smrt . . . VojaSka grobigia vs«bujejo, govorijo šep«lajoč* ntkaj pr»tr»sljivega, ganljivega, solzt izžemajoSega onemu, ki jih obišče z res braisko sočutnim srcem. Se stoletja bodo pridigovali ti molčeči grobovi človeštvu o zmaju svetovn« vojne, ki se j« nasičeval skozi l«ta samo z mladimi in moško krepkimi žrtraMi« Odslej nismo napadali pri Bežawi n» mi in n« Rusi. Samo naša artilerija se je Še preselila k nam, da ja obstreljevala sovražn« postojanke. Preko Dnjestra so začeli graditi pionirji most za prevoz živil in municij«. Pri tem dehi j« bil zaposlen tudi Francl z našimi pionirji. Ker so se pretvarjali ttoji v vsakdanje in brezpomembne praske, sem obiskoval tovariša domala vsak dan ob vodi, da sva se vozarila v pontonu po Dnj«stru in ubijala na ta način predolge poietn« dn«ve. Domislil si je prijatelj, da bi ne bilo prenapaf-no, Se bi malo poskusila, če morda hrani ta globowo, široko se valeči Dnjestr kaj rib. Naši pionirji so \ozarili že ve^ nego lelo dni s seboj cele zaboje tkrasita, dolofienega za razstrelbo mostov. Vendf*/ se natn ni ponudila nikoli pri polku prilika, da bi bili sploh kaj pognali po nepotrebnem s pomofijo ekrasita v zrak. Teh odrešenja CakajoCih ekrasitnih zabojev sva se lotila, jih povezala po več kilogramov težke skupaj, jih spojila s pod vodo gortiim prižigalnim motvozom in hajdi na lov t«r smrt ribam. T mirnih časih bi menda vsakega zemljana obesili. fie bi puhnil po ribaii z aiorilnim ekrasitmn. Pa od naju ni bil nobtden preiežni ljubitelj nemih stvari: sva pad c»nila proetor« Žloveškega želodca viS.j« n«go ribj« življenjr Strtljan.i« z tkrasitom jt (iresneto nivarnn i»oi|»t.i»; JBovek nsora skrbno paziti, »1« «w ¦• dvipnt saa kar brez peruti proti n»htson. Mi ilTa kot izk^eaa ro.ifAa sra si čurala zračnih jtoletov, se peljala v najbolj globok« tolmune Dnjestra iu pognala v vodo prvič kar 3 kjj te morilno ntvarn* tvarin*. P« pr»teku nekaj sekund s« je ekrasft vnel na rinu vode. Počilo in bruhnilo je, da so s« potresli visoki bregovi; deb«l vodni curek j« pognalo kakih 15 metrov na visoko v zrak. Prepričana sva bila, da nama privabi silna eksplozija kar «a oent« rib na površje. Salament! Še mrtvt žabjt kraS« «i bilo na vrh, kaj š« lt rib«! Ponovila sva strel Š« na drugem, tr»tjem in 6etrtem mastu, a nikjer nisra ubila niti naj»anjšega ribjega repa. Zaklinjala sva že oba ta gr«Sni Dnjestr, ki pogoltava vse sam, rib« pa n« hrami prav nob*i». Imela sva še samo j>ol kg ekrasita pri rokah. Pocrnal ga jt Francl prav na plitvino, nekoliko pod novo zgradbo mosta. Komaj se je pomirilo nekoliko vsled eksplozije razburkano valovje, se je že pokaza!o na površju vs« belo rib: manjgih, Tečjih in tmdi relo vtlikih. Gledalcev tega »fiinka je bilo na obeh bregovih Dnjestra vse polno. Ko so zapaeili obilni ribji plen, ,je vrelo med burnim krikom vse t pontone — vsak je hotel nekaj vjeti za pod lačni zob. Drugi so zopet vpili iz polnega grla z bregov, hoteš opozoriti lovce na največj« komade. Takega hrupa, Ukanja, prtrivanja in krika nisem fiul z l«pa t ¦ajbujSem bojnem metežu ne, kakor ravno pri tej priliki. Z 6nim samim strelom sva ubila 80 kg i#) razaih vrst in vtlikosti. Ponavljala sva odislej ta ribji Iot Tsak flan v zabavo in korist. Na mesta pa in v okolici, kjer je posmodil »krasit eakrat ribe, «6 ni prikamla oele tedn« §• žaba ne. Streljala sva vsikdar w», irugeiB mestu tw premnogtkrat brez najmanj&ega rspeha. To enostavno ribarenj« se mi jt tako p»ijubilo, da s»m puhal jtzo iz dna duš«, ko smo Btorab pt pret«ku «n«ga ttdna zapuatiti BtžaTro in s trt«i hataljoni odrinMi n«z«ano kMbt t Bukovino la po«ofi naiiM ictaa. (•aljt prik»inji6.)