Posamezna Številka 6 vinarjev. Štev. 33. Izven Ljubljane 8 vin. V Ljubljani, v poneneljeK, 10. lebruarja 1913. Leto XLL s Velja po pošti: = Za oelo leto ua]irej . . K 26 — sa «n meseo » . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35* - V Ljubljani na dom: Za eelo leto uprt) . . K 24 — ia meseo „ . . „ 2 — V »pravi prejemu meuCai „ 1*70 š Sobotna*izdaja: = ■a oelo leto........ T— za Nemčijo oeloletno . „ B-— u oitalo Inozemstvo. „ 12 — Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat .... po IS v za dvakrat .... „ 13 „ ia trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren p opna t. Piroini i2nnlli, nknli. tsnflnles M.' enos olpna pc itvrsta po 18 vin, Poslano: , ■ enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, isvaemil nedelje in praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga Vozni red. K2- Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/ffl. Bokoplsl ae n« vračajo; neiranklrana pisma ae ne b sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravntštvo Je t Kopitarjevi uliot it. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bo n.-Uero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona it. 188. ca'attepe Jagskofc- ^^serefete Jusoren XerroriibU" Kaval' Kemer :ardaK zengrada leteče granate, ki osvetljujejo obzorje daleč na okoli, kakor mogočni meteori. S to razsvetljavo tekmujejo iz trdnjave reflektorji, katerih se poslužujejo turški branite!ji trdnjave od časa. do časa. To jemlje pogled vsakemu, ki gleda nasproti in dela znatne zapreke artileriji pri napravijanju topov. Okolu polnoči je sinoči topovno gr-menje prenehalo. A kmalu potem se je iz nekih odrinskih oddelkov začel dvigati dim in ognjeni plameni so se vzdihovali visoko, tako da je bil grozen položaj mesta daleč okoli videti. Celo obzorie je bilo rdeče kot kri. Kri na zemlji — kri na obzorju. HRABRI ŠUKRI PAŠA. Sofia. Šukri paša je izjavil, cla mc> sla ne bo predal, preden som ne pade. Ves dan vodi obrambo, ponoči spi oblečen le par ur. Požare v mestu so pogasili, paša je dal veliko Bolgarov postre-liti- Mesto so bo še neka j časa držalo. Učinek bombarclementa pa je že sedaj silen. bo prisilile kapitulaciji orožje oble- če li ki dobo I- listek. Roža sveta. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Naposled so dospeli do jeruzalemskih vrat, kjer je bilo vse polno ljudstva, ki je čakalo povratka svojih poslancev. Jezdili so skozi vrata v mesto, odkjer so jih spremljali velikaši, večina množice pa je šla za njimi, da izvedo, ali so jim prinesli mir ali vojsko. Tedaj sta se Godvin in Wulf spogledala in ugibala, kam bi se obrnila in kje bi našla sorodnike svoje zastrle spremljevavke, ki jih ni bilo nikjer videti. Iz ulice je držala nekaka veža, za njo pa se je razprostiral vrt, ki je bil videti zapuščen. Tja sta jezdila, da se posvetujeta; spremljevalka pa je šla za njima. »V Jeruzalemu smo in sedaj jo morava nagovoriti,« jc rekel VVulf, »najsi bo le toliko, da jo vprašamo, kam želi, da jo popeljeva.« Godvin je prikimal in obrnila sta konje. »Gospica,« je rekel v arabskem jeziku, »izvršila sva svojo nalogo. Bodite tako prijazni, pa nama povejte, kje so tisti sorodniki, kamor vas morava peljati.« »Tukaj,« je odgovoril mil glas. Debelo sta gledala naokoli, a na zapuščenem vrtu ni biio drugega nego kamenje in vreče prsti, ki so jih pripravili za obleganje. Tedaj je rekel: »Nikjer jih ni videti.« Tedaj je ženska odgrnila. plašč, dasi je še obdržala pajčolan, in razkrila pod njim svoje oblačilo. »Pri.sv. Petru!« je vzkliknil Godvin. »Dobro poznam vedenje na tej obleki. Masuda! Reci, ali si ti Masuda?« Pri teh besedah je odpadla tudi koprena in pred niima je stala ženska, ki je bila podobna Masudi, a vseeno ie Masuda. Lase je imela podobno počesane kakor ona, nakit in ovratnica iz krempljev leva, ki ga je Godvin ubil, so bili njeni, koža je bila iste barve, celo majhno vrojeno znamenje na licih je bilo tam; ker pa je imela glavo po-vešepo, ji nista mogla videti v obraz. Naenkrat jo je s tihim vzdihom vzdignila in se ozrla po njih. »Rozamunda!« je dahnil VVulf »Rozamunda. preoblečena kot Masuda!« Ni skočil, kar padel jc raz sedla in pohitel k njej mrmrajoč: »Bog! Hvala Ti!« Ona pa se je onesvestila in zdrknila s konja v njegovo naročje, kjer je obstala za tre-iotek; Godvin pa je obrnil glavo v stran. »Da,« je rekla Rozamunda in se mu oprostila iz rok, »jaz sem in nikdo drugi. Ves čas sem jezdila z vama, a nobeden vaju me ni spoznal.« »Mar imava oči, ki morejo prodreti kopreno in volneno oblačilo'.'« vpraša VVolf. Godvin pa je rekel s čudnim, prisiljenim glasom: »Rozamunda si, preoblečena kot Masuda. Kdo pa je bila potom tista ženska, ki sem se pred Saladinovim šotorom posivil od nje, ko je rabelj čakal name, zagrnjena ženska, ki je nosila Rozamundina oblačila in dragulje?« »Ne vem, Godvin,« je odgovorila, »znabiti je bila Masuda v moji obleki, ko sem jo zapustila. Prav tako ne vem ničesar o kakem rablju, ki je čakal na tebe. Mislila sem — mislila sem. da je čakal na VVulfa. Bog, tako sem si mislila!« »Povej nama svojo zgodbo « je rekel Godvin hripavo. »Le kratka je,« je odgovorila. »Po vadljanju, ki ga bom pomnila do smrtne ure, sem omedlela. Ko sem se zopet zavedla, sem mislila, da moram hiti blazna, kajti pred menoj je stala ženska v mojih ( lačilih, ki jc imela meni podobe i obraz, a no prav istega. »,Ne boj se,' je rekla .Masuda sem, ki sem se poleg mnogo drugih reči naučila igrati tucli več vlog. Poslušaj, niti minute časa ni izgubljati. Dobila sem ukaz, da moram oditi iz tabora; zunaj me prav zdaj čaka moj stric Arabec z dvema brzima konjema. Mesto mene pa odideš ti, princezinja. Glej, mojo obleko imaš in moj obraz — skoraj; dalje si moje velikosti in mož, ki li bo kazal pot, ne. bo spoznal razlike Sem že vse poskrbela, kajti dasi je Saladinov vojak, je mojega roclu. Jaz pojdem s teboj do vrat. kjer so plakaje poslovim od tebe vpričo evnuhov in straž, in kdo ugane, cla je Masuda balbeška princezinja, bal-beška princezinja pa Masuda?' ».Kam pa se naj obrnem?' sem vprašala. » Moj stric, Sin peska, te izroči poslanstvu. ki jezdi v Jeruzalem, ali te pa, če se mu to ne posreči, on popelje tja, ali te pa, čc se mu še to izjalovi, skrije v gorah pri mo"h " idoli. Glej, tukaj je pismo, ki ga mora prebrati; dam ti ga v nedrije.' ».Kaj pa bo s teboj, Masuda?' sem jo vprašala dalje. » Z menoj? O, vse se vrši po načrtu, po ačrtu, ki se ne more preprečiti,1 je odgovorila. ,Ne boj se, ponoči pobegnem — nimam ti časa praviti kako — v dveh, treh dneh sem pa zopet pri tebi. Vrh tega mislim, da najdeš gospoda Godvina, ki '<> popelje domov na Angleško.' (Dalje.) fiukri paša, turški poveljnik v Odrinu. KAJ PRAVI ŠUKRI PAŠA? Šukri paša je baje kabinetu Kiamil paše svojčas poslal naslednjo brezžično brzojavko: »V turški zgodovini ni generala, ki bi bil tako strahopeten, da bi eno najmočnejših trdnjav na svetu, kakršna jc naša, prostovoljno izročil tako krvoločnemu, grozovite-mu sovražniku. Nikoli se ne bo smelo reči o meni, da sem tako sramotno dejanje zakrivil. Raje bom naše čete do zadnjega moža žrtvoval in zadnji strel svojega revolverja prihranil zase. Ako bi uvidel, da je nadaljni upor nemogoč, bom skrbel za to, da se iO.OOO tukajšnjih Bulgarov spravi s sveta. Žene, otroke in bolnike bi izročil v varstvo tujih konzulatov in bi konzulom prepustil, da dado svoje varovance ravno tako poklali kakor so Bulgari storili z našimi ženami. Potom boni svoje topove obrnil proti vsem Bulgarom, proti vsem tistim lepim stavbam, ki so kras tega dragega mesta, katerega bom z ognjem in močem izpremenil v ogromen kup razvalin; moji dobri vojaki bodo preko ognja v notranjosti mesta in preko smrti zunaj njega prodrli sovražne čete — pa naj tudi štejejo mili-jene — ter slavno umrli ali pa zmagoslavno zapustili te razvaline.« General Ivanov, oblegovalec Odrina. Stavko v Vevčaii. Ljubljana, 8. februarja 1912. Današnji dan ostane stakujočemu delavstvu v Vevčah trajno v spominu. Veliko shodov smo že imeli, kar stavkamo, veliko govornikov je na teh naših shodih že govorilo, med njimi tudi kranjski deželni glavar, naš poslanec dr. Ivan Šusteršič, a današnji shod le prekaša vse prejšnjo glede na svoj pomen. Shod jc sklicala J. S. Z., govorili so pa na njem gospodje deželni odborniki dr. Evgen Lampe. dr. V. Pegan in dr. Zajec, govorili tako, kakor morejo tako govoriti lo mandanti demokratične S. L. S. Shod zase pomenja, da drži naša večina deželnega odbora s stav-kujočim delavstvom, obsodil je p« shod najodločnejše nečuveno samopašnost mogotcev popil nega kartela in njih kruto postopanje nasproti našemu slovenskemu vevškemu delavstvu. Stav-kujoče delavke in delavci so napolnili veliko obširno dvorano Ljudskega Doma pri Devici Mariji v Polju. Načelnik J. S. Z. dr. Ivan Zajec otvori shod in podeli besedo namestniku deželnega glavarja vojvodine Kranjske gospodu deželnemu odborniku dr. Evgenu Lampetu, ki mod drugim izvaja: »Bil sem večkrat med Vami na shodih in na delavskih poučnih tečajih. Bili so takrat mirni časi. Resničnost tega, kar smo takrat govorili o kapitalizmu, o kartelih, o delavskem vprašanju, danes občutite na lastnem telesu, kapital je prišel do velike moči in to ga napolnjuje s -amozavestjo, ki se tako kruto kaže tudi v Vašem boju. Kapitalist misli, da jo oblast le zato, da varuje interese kapitala, da je postava samo orodje zanj. V imenu postavo poineče delavcu pohištvo na cesto iz tvornice, v imenu pravice pomeče rodbine iz stanovanj v cestno blato. Shy-lok se sklicu jo na svoje »pravo«. In pn-staVa je bruJen meč. Gospodo kapitaliste bi pa le opozarjal, da je ta meč brušen na dve strani. Postava je dana za vse in se mora z vso strogostjo uporabljati tudi proti mogočnjakom. Postava jc dana za varstvo slabejšemu proti močnejšemu. Dolžnost naša bo paziti, da se bo pravica izvajala tudi nasproti velckapi-talu. Kapitalisti in tovarnarji so postali mogočni s pomočjo države. Polastili so se vodnih sil, ker jim je država dala pravico, da jih smejo izrabljati. Gledali bomo, da bo tudi politična oblast varovala interese javnosti in skunnosti. Mi smo prijatelji industrije in jo podpiramo, a zahtevati moramo, da delodajalec spoštuje človeške in državljanske pravice delavstva. Vprašanje organizacijo! Kapitalisti se v obče v kartelih združujejo. Tiste pravice, ki sc je poslužujejo tovarnarji v imenu postave, se mora posluževati tudi delavstvo. Nihče mu ne sme te pravice kratiti. V ste že skoraj štiri mesece v krutem upravičenem boju. Vzdržite v tem upravičenem boju še nadalje! Delajmo roko v roko! Vi zaupajte nam in mi zaupamo Vam, da boste v svojem boju vztrajali. Čc bi jud zdaj zmagal, bi bilo to za vas slabo. Mi pripoznamo zaslužek tovarni, ampak ravno tako tudi zahtevamo, da se mora od strani tovarne spoštovati delavstvo in do tega prepričanja mora priti tudi Leykamova družba. Korajžno in pogumno naprej! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Načelnik J. S. Z deželni odbornik dr. Zajec: Zahvaljujem se gosnodu predgovorniku. V Vašem boju Vas je deželni odbor podpiral. Nestrpno pa tudi čakamo, da se snide deželni zbor, ker lam bo mesto, da se bo izpre-govorila odločna beseda. Vztrajajte! Ce ste se borili malone štiri mesece, od 11. oktobra lanskega leta naprej, potem sc morate sami sebi smejati, če bi se prodali zdaj gospodu Taussigu. Početkom štrajka, ko sem tudi govoril, ste soglasno sklenili štrajkati, razmere sc od takrat niso nič izpremenile. Vojska naj sc vodi naprej, vsi, kar nas je, Vas bomo podpirali! (Živahno pritrjevanje, ploskanje in navdušeni klici: Zivio štrajk!) Domači župan in predsednik stav-karskega odbora Dimnik poziva delavstvo k vztrajnosti in poroča obširno o sedanjem stanju stavke. Govorniku zborovalci živahno pritrjujejo. Deželni odbornik dr. V. Pegan ožigosa v daljšem govoru postonanjc tvornice, ki je izjavila, da se organizaciji delavstva protivi, ker organizacija delavstva tovarni baje veliko škodi. Kaj li razume gospod Taussig pod škodo si pač govornik ne more predstavljati. Denarne škode po organizaciji Taussig pač nobene ne more imeti. Govornik ostro ožigosa postopanje deželne vlade in okrajnega glavarstva, ki imajo za delavstvo samo bajonete, med tem ko daje stavkujočemu delavstvu deželni odbor denar. Ni pričakovati, da bi se 700 ljudi udalo enemu človeku! (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Shodov predsednik načelnik J. S. Z. deželni odbornik dr. Zajec nato zaključi shocl z navduševalnim pozivom: Delavstvo, vztrajaj v stavki do zmage. Dnevne novice, -I- Nezdravi pojavi. Par let sem se na viših mestih naše vojne uprave opažajo pojavi, ki napravljajo na javnost jako neugoden vtis. Zdi se, kakor da manjka na vodivnih mestih močne roke in enotnega vodstva. Nikakor ne pretiravamo, če re- čemo, da avstrijska ljudstva že precej časa sem navdajajo resne skrbi, ker v oni panogi uprave, ki je z ozirom na obrambo države najvažnejša, 'očividno ne vlada potrebno soglasje. Imeli smo Conrada, ki so ga hvalili za vojaškega genija in njegove nazore o nujnosti vojske z Italijo oficiozno s simpatijami spremljali, pa je prav zaradi-tega moral iti, ne da bi ga bili oficiozi kaj branili. Nato jo je pobral Schonaich, ki je dolgo veljal za regeneratorja armade, pozneje pa se mu je malodane očitalo, da jc armada zaradi njega popolnoma propala. Spaunu so, ko je šel v pokoj, za slovo predbacivali, da je zapustil mornarico iz samih starih škatelj, Montecuccolija pa so pozdravljali kot drugega Nelsona aH Te-getthofa. Kako neslavno je moral vzeti slovo Auffenberg in kako so odstavili Schemuo, ki so ga preje v deveta nebesa povzdigovali, menda še ni pozabljeno. Zdaj pa je veleoficiozni »Fremdenblatt« napadel celo — Montecuccolija! To je pač nečuveno. Da so Auffenberga zdelovali listi, katerim sicer ne pripisujejo vplivne zveze, in vsaj očito niso uradni, to ni nič tako posebnega, da se pa na še službujočega poveljnika mornarice spravi list, ki dobiva politične direktive naravnost iz uradnega mesta, to je pa že nekoliko preveč mlado-turško. Na spuščamo se za sedaj v meri-tum in vprašamo naše vodivne kroge, ki so za ta napad morali naprej vedeti, kakšen učinek mora tako postopanje v sedanjih tako zelo resnih časih imeti na evropsko javnost? Javnost si more misliti le, ali da so naši armadni in mornariški poveljniki res vsi sami nesposobneži ali pa da je njihov položaj vsled močnih intrig nezdrž-Ijiv — v nobenem slučaju pa ni to ugledu monarhije koristno. Montecuccoli je bil — to je tudi naše mnenje — za Tegetthofom naš najboljši mornariški poveljnik od polovice preteklega stoletja sem in če je zdaj šel nakupovat mornariških potrebščin v Ameriko, je morebiti spričo oderuških cen našega železnega kartela imel za to svoje razloge. Če je vladni »Fremdenblatt« obenem glasilo železnega kartela — kar je že samo na sebi jako značilno — pa iz tega nikakor ne sledi, da bi moralo to glasilo napasti šefa mornariške uprave, ker je to z veleoficielnim organom čisto nevzdržlji-vo. Mogoče pa je, da so merodajni krogi to lepo priliko le izrabili, da Montecucco-liju, ki je morebiti postal radi drugih okol-nosti neljub, zagodejo zadnjo pesem ob slovesu. Toda vprašanje je, če je potrebno, da se vsak vojni minister ali admiral, ki ga odslovimo, povrh še tako grdo obrca. Treba pomniti, da je »Fremdenblatt« napadel Montecuccolija na uradnem mestu in mu očita malo prikrito nepatrioti-zem! Če že to večno odstavljanje dela vtis, kakor da se nahajamo v Orientu, kjer paše danes zlezejo na vrh, jutri pa padejo v nemilost, so taki vehementni napadi po oficielnih listih nekaj še bolj orientalskega. Na Dunaju mora tam, kjer je potrebna raz-boritest in hladnost, vladati zadnje čase strašna nervoznost. Brez izjeme sodi danes vsak človek v Avstriji, da je napad glasila vlade na sivolasega in mnogoza-služnega šefa naše mornarice nekaj tako grdega, da sc z nobeno besedo primerno ne da ožigosati. Želeti je le, da ostane tako postopanje, kakor je prišlo pri nas zdaj v navado, za državo brez večjih posledic. -j- Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 8. februarja 1913. Ker jc mnogo cestnih odborov v pokritje stroškov za leto 1913. moralo skleniti nad 20%ne cestne doklade, ki jih more dovoliti samo deželni zbor, dovoli deželni odbor v teh slučajih pobiranje 20%ne cestne doklade in dovoljenje zviška priporoči deželnemu zboru. — Cestnemu odboru v Ribnici, ki je moral skleniti 60f/cno doklado za loto 1913., a je po zakonu mogoča le 50% na doklada, se clo- Zemllevld o položaju n« balkanskem bojlSču, voli iOOO K izredne podpore in naprosi ministrstvo za javna dela za zvišanje državnega prispevka k vzdrževanju deželne ccste Škofelca — Kočevje—Črnomelj do deželne meje, da se razbreme-ne hudo prizadeti cestni okraji. — Začetkom marca 1913 priredi deželni od-.bor zidarski tečaj, na katerem se bo predavalo o racionelni zgradbi hlevov in kapnic. — Glede na mnogoštevilne prošnje za podporo vsled nesreče pri živini se sklene, da se take podpore sploh ne dajejo. Mogoča je podpora samo vsled izredne bede: — V prisilni delavnici so vpelje pouk o vrtnarstvu za mladoletne gojence. Odobri se predloga na deželni zbor o inkorpora-ciji Spodnje Šiške ljubljanskemu mestu. + Popis nemških pobalinstev pro« ti celovškim Slovencem. Ptujski »šta-jerc« prinaša to-le zanimivo sličico iz Koroškega, ki mu jo je poslal njegov nemčurski prijatelj. »Ljubi Štajerci Ali si čital, kako so Korošci Janko Brejca častili. V nedeljo, ko se je peljal na bal v hotel Trabesinger, so ga sijajno dekorirali. Dobil je srbski orden. Godci so žvižgali in trobentali, da so vso mačko bilčovskega predmestja pomagale, folk ie ploskal in kr*^«1! navdušeno — heil!« — Sedaj vsaj približno vemo, kakšne glasove je morala proizvajati celovška olikana purgarija, da sc je še mačji folk razveselil tega tuljenja in jo udaril ž njimi. In taki divjaki naj komandirajo na Koroškem. + Pametni Vsenemci. »Alldeut-schos Tagblatt« zelo priznalno piše o »kmečki republiki« Švici, ker je prepovedala prodajanje nečednega »Simpli-cissimusa« na vseh švicarskih kolodvorih. Naši »absolutni narodnjaki« krog »Slovenskega Naroda« naj se gredo prav razumljenega narodnega dela »les učit«! + Pogreba dunajskega kardinala dr. Nagla so se iz slovenskih dežel udeležili knezoškof dr. S e d e j, kne-zoškof dr. A. B. Jeglič, tržaški škof dr. K ari in, mil. g. prošt novomeški dr. S. E 1 b e r t, iz Trsta pa gospod je kanoniki: Slanec, Peter-calli, Buttignoni. Pri rekvije-mu, ki ga je imel kardinal Skerbensky, so pri tumbi imeli absolucije knezo-nadškof Sode j, nadškof Govrik, knezoškof Jeglič in tržaški škof K ari in. Zadnjo sveto mašo v dvorani, kjer je ležal pokojni kardinal na mrtvaškem odru, je imel mil. g. novomeški prošt dr. S. E I b e r t, v soboto pa v kardinalovi domači kapeli za sorodnike in za domače osobje. — Papirnica v Vevčah ln deželni odbor. Ker se je konstatiralo, da so na okrajnih in občinskih cestah od strani papirnice v Vevčah protizakonito postavljeni razni objekti (brzojavni drogovi, opozoritvene table, elektrovod, most), je deželni odbor sklenil: Papirnici v Vevčah se naroči, da tekom 8 dni odstrani, kar je protizakonito postavila, sicer bo dal deželni odbor vse omenjene objekte odstraniti na njene stroške. — Razpisana srednješolska mesta. Od 1. prosinca do 7. svečana so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Landskron (g. 5. II.). Klasična filologija: Dunaj VIII. (r. L. G. ali L. D. event. L. F.; po možnosti šo Ph. 15. II.), Dunaj VIII. (ref. rlg. L. G. ali L. D. event. L. F.; po možnosti še Ph. 15. II.), Dunaj III. (rlg. L. G. d. 1. III.), Kufstein (ref. rlg. L. Ph. ali L. G. d. event. še Ph. 10. III.), Celovec (g. L. G. d. 6 III.). — Moderna filologija: Trst (r. D. E. 20. II.), Hostopeč (r. I). F. 15. IV.), Novi JiČin (r. F. E. d. 28. II.), Bruch ob M. (r. F. D. event. F. L. 15. II.), Dunaj VIII. (rlg. D), Dunaj I. (r. D. F. 20 II.), Celovec (r. F. J. 5. III.). — Historična skupi-n a : Topliče-Schonau (g. H. 25. II.). — Pri rod o p i sna skupina: Dunaj XVI. (r. Ph. m. ml. 1. III.). — Matematična skupina: Brno (r. M. NI. 28. II.), Bruck ob M. (r. M. Ge. 15. II.), Iglava (r. M. Ge. 28. II.), Dunaj III. (rlg. M. NI. 1. III.). — Telovadba: Dunaj XVII. (rlg. T. 1. III.), Olo-muc (g. T. 1. III.). — Suplenture: Praga II. (g. D. 1. g. 16. I.), Ljubno (g. H. 8. II.), Ljubno (g. Ng. nI. ch. event. Ph. 8. II.), Brno (r. Ng. nI. m. 10. II.) Dunaj (Soph. gimn. M. NI.), Inomost (g. T. 24. I.). — Jugoslovanska gledališča. V Bel- gradu so z velikim uspehom igrali dramo gospo Adele Milčinovič »Za srečo«. — Dne 19. t. m. igrajo na hrvaškem gledališču v Zagrebu izvirno igro Bra-nislava Nušiča »Narodni poslanik«. — Družinski blagoslov. Kamna gorica, dne 8. februarja 1913. Žena tukajšnjega posestnika in mlinarja Katarina Udir je povila dne 7. februarja trojčke, enega dečka in dve deklici, ki so vsi zdravi in trdni. Zanimivo nri tem je to, da jc ista mati pred dvema leti povila dvojčke in da trojčkov v tej župniji do sedaj ni bilo. — Novo oljarno, družbo za izdelovanje in čiščenje lanenega olja, dobimo v Kranju. V to svrho se bo porabil Pav-šlarjev mlin z vsem posestvom, ki ga je zdražil na petkovi dražbi Rudolf Ivo-kalj, veletrgovec in veleposestnik v Kranju, ki hoče postati šc veleindustn-jalec. — Grad Kleselstein v Kranju je prodal Pavel pl. Del Negro, zasebnik v Solnogradu, erarju za 80.000 kron. Koroški vojvoda je dovolil že leta 1256. ortenburškima grofoma Frideriku in Henriku, da sta sezidala v mestu Kranju ta grad kot trdnjavico. Ime Kiesel-stein je dobil pozneje, leta 1578., najbrž po grajščaku Ivanu Kiselnu ali Kislu ta grad, ki ga je vladar oprostil vseh davkov. V tem gradu so sedaj nastanjeni uradi c. kr. okrajnega glavarstva, stavbenega oddelka in davčnega referata. Poleg tega pa spada k njemu tudi precej obširen sadni vrt ter gospodarsko poslopje. Da se je grad prodal, je najbrž vzrok, ker jc letos potekla najemna pogodba. — Umrla Je v Martinjaku pri Cerknici 89 let stara gospa Uršula P r e -mrov, rojena Jcršan. — Umrl je v Ljubljani v deželni bolnišnici g. Mihael Luševc, dolgoletni poslovodja tvrdkc Josip Lorenzi, imeji-telj P. E. Grassi, trgovina z lesom, v starosti 56 let. Bil jc miren, značajen in prijeten družabnik. — V varstvo golobov pismonoscev. Pogosto se čujejo pritožbe, da reja golobov pismonoscev ne vspeva, ker mnogo trpi vsled pomanjkljivega varstva in pogostega streljanja teh živali. S takim postopanjem se pa tudi stremljenje v to poklicanih faktorjev, vzgojiti dobre in zanesljive prenašalce vojaških poročil, znatno otežkuje ali celo onemogoča. Občinstvo se tedaj opozarja, da so golobi pismonosci domači golobi, ki so nalašč za to službo priučeni, vzgojeni in udomačeni, zato ne spadajo med lovne živali. Prepovedano jih je torej zalezovati, loviti, pripirati, pobijati, streljati, pokončavati ali sploh kako zatirati. Tozadevni prestopki se kaznujejo v zmislu veljavnih kazenskih določb. Mestna straža ima nalog, da vsak tak slučaj nemudoma ovadi. — Umrl je v Slivnem 3 .februarja veteran Ivan Kralj. Rojen je bil 1. 1823. LASTNOROČNO CARJEVO PISMO NAŠEMU CESARJU. Princa Hohenloha jc dne 8. t. m. sprejel ruski car v poslovilni avdijenci, v kateri mu je izročil lastnoročen odgovor na cesarja Franca Jožefa. Saza-nov in avstro - ogrski poslanik grof Czerni« se živahno posvetujeta o podrobnih vprašanjih, s katerimi se je bavilo lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa ruskemu caru. Princ Hohen-lohe je odpotoval dne 8. t. m. ob 6. tiri zvečer iz Peterburga. PARLAMENTARNI DELOVNI PROGRAM. Ta teden bo imela poslaniška zbornica le dve plenarni seji, in sicer danes popoldne in jutri. Druge dni tega tedna zborujejo odseki. V torek zborujejo načelniki strank. Deželne zbore nameravajo sklicati dne 25. februarja ali 1. marca. Zasedanje deželnih zborov bo trajalo tri tedne; meseca aprila bo zopet zboroval državni zbor; majnika zborujejo delegacije in sicer bo prva seja 8. majnika. GALIŠKA VOLILNA PREOSNOVA. Pri ministru Dlugoszu so se v petek pogajali poljski in ruskinski zastopniki o gališki deželni volilni pre-osnovi. Pogajanja so na ponedeljek od-godili. Glede na število mandatov so se tako zedinili, da so Poljaki Rusinom priznali 61 mandatov, zahtevali so jih pa 62. Obstojajo pa šc močna nasprot-stva o volilnih redih za občino in za okrajne zastope. Primorske vesli. p Protestni shod proti volitvam v trgovsko obrtno zbornico. Včeraj, v nedeljo, se je vršil ob pol 11. uri dopoldne protestni shod proti volitvam v trgovsko in obrtno zbornico v Gorici. Zbrano je bilo precejšnje število "oslu-šalccv. Shod je otvoril v imenu »Narodnega odbora« dr. M c cl v c š č c k, ki je bil tudi izvoljen za predsednika shoda. Nato je govoril prof. Košnik o krivicah, ki so sc zgodile Slovencem pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Orisal je natančno vse krivično volilno postopanje v trgovsko in obrtno zbornico od prvega početka do zadnje pike. Nato jn dobil besedo jurist- Veko-slav V r t o v e c, ki je govoril o žalostnem položaju Slovencev, ki tvorijo pet šestin goriškega ozemlja, nasproti laški strahovladi. Dalje se je oglasil k be-eedi trgovec J. K o p a C. Omenil ie Dar ;ako karakterističnih zgledov, kako smo Slovenci oškodovani, ker nimamo pri trgovski in obrtni zbornici nikake-ga rastopnika. Trgovska in obrtna zbornica, ki je stanovsko zastopstvo, nc pomeni za slovenske obrtnike in trgovce samo narodnega vprašanja, ampak tudi krušno vprašanje. K sklepu povzame jesedo tudi urednik F. K r e m ž a r, ki omenja, da ni glede zastopstva Slovencev v trgovski in obrtni zbornici in pri drugih korporacijah kriva le vlada, ampak v prvi vrsti Slovenci sami, ki se za tc najvitalnejše stvari tako malo brigajo. Povdarjal je, da jc pri dejstvu, da ne napredujemo Slovenci v Gorici tako kot bi morali, kriva naša zanikr-nost. In zato se jezimo najprvo nase, potem šele na vlado in Italijane. Poslušalci so vse govornike burno akla-mirali. Nato se jo sprejela soglasno resolucija, kjer se zahteva razpust trgovske in obrtne zbornice in uvedba no-nih volitev po znižanem censusu in na podlagi proporcionalnega volilnega reda. Predsednik zborovanja tir. Medve-šček se je vsem govornikom in roslu-šalcem toplo zahvalil in zaključil zborovanje. Vlado je zastopal nadkomisar dr. Baltič. p Alkoholizem je liudo razširjen med tržaškimi slovenskimi šolskimi otroci, zlasti onimi, ki pohajajo šentjakobsko šolo družbe sv. Cirila in Metoda. Modri in z naravnost vojaško disciplino organizujoči »edinjaški« glavni stan je sklenil temu priti v okom s prirejanjem otroških veselic in plesov. p Needinjaški ton je ubrala tržaška »Edinost« proti Jugoslovanom, ki izdajajo v Trstu revijo »Trijalizam«. Očita jim igno-ranco oziroma narodno izdajstvo, ker so sc drznili očitati dr. Wilfanu, da je po nepotrebnem razkladal v tržaškem mestnem svetu, da posamična jugoslovanska plemena najbolje služijo bodočnosti jugoslovan-stva, ako za sedaj vsako neguje svoj jezik. Tudi po našem mnenju so taka teoretična predavanja pred Italijani popolnoma neumestna — tudi od strani najbolje laško govorečih Slovencev. Dosedaj smo vedno mislili, da živi »Edinost« v edinosti — vsaj s tržaškimi Slovani; toda sedaj nam zatrjuje, da sc bo borila za naredflost proti onim, ki ne hvalijo gotovih oseb. p Predavanja. V Renčah je 9. t. m. predaval v ondotnem katoliškem izobraževalnem društvu jurist Vrtove c o katoliških načelih in o socialni demokraciji. — Pri Sv. Luciji jo dr. B r e c e 1 j predaval o prvi pomoči v nezgodah. — V Kozani je govoril dr. C e s-n i k pri občnem zboru briškega okrožja »Orlov«. p Nova bojna ladja. Dne 15. t. m. se bo spustila v reški ladjedelnicii v morje brzokrižarica »Novara«. Kumo-vala ji bo soproga poveljnika vojno mornarice grofica Mantoccuccolijeva. Rrižarica »Novara« jc istega tipa kakor »Admiral Spaun«. S spustitvijo to križarice v morje bo razpolagala naša vojna križarica s štirimi brzokrižari-cami in sicer so te: »Admiral Soaun«, »Helgoland«, »Šaida« in »Novara«. Nova križarica bo lahko plula s hitrostjo 28 morskih milj na uro, med tem ko pluje »Admiral Spaun« samo 26 miilj. Tudi ima nova križarica clva topova po 10 cm več nego »Admiral Spaun«. p Nesreča pri vojni mornarici. Na vojni ladji »Eezherzog Friedrich« se je zgodila v petek velika nesreča; ponesrečil se je neki rezervist, ki ima doma ženo in tri otročiče. Ko so toga dne na vojni ladji ukrcavali municijo, jc padla imenovanemu rezervistu VVeissu po imenu na nogo granata velikega ladijskega topa, težka preko 200 kg. Granata jo nesrečniku stegno popolnoma zdrobila, pri čemer so je tudi glavna žila poškodovala. Težko ranjenega so pripeljali v rnornarično bolnišnico. Kakor se iz krogov vojaštva čuje, se ravna na tej vojni ladji z moštvom skrajno neusmiljeno, kar pa vse moštvo pripisuje poveljniku te vojne ladje. Moštva, osobito rezervistov, ne pusti nikdar priti do miru. Za vsako malenkost sena poveljnikovo povelje napravi kazenska ovadba, tako da. sc jo začela že stvar poveljniku vojne lnko zdeli sumljiva in romajo skoro vse kazenske ovadbe nazaj na ladjo z opazko, da se ima do-tičnik disciplinarnim potom kaznovati. Našo mnenje je, da je dolžnost, posebno šc sedaj, z vojaštvom človeško ravnati, ne pa ga tirati radi malenkosti v garnizijske zapore, ali celo tako daleč, da postane komu življenje toli grenko, da si je skuša končati, kar se jc na omenjeni vojni ladji že tudi pripetilo. S takim ravnanjem si pač poveljnik, osobito v sedanjih resnih časih, ne bo pridobil zaupanja svojega moštva. Zato bi bilo nujno želeti, da se razmere, osobito na vojni ladji »Erzherzog Friedrich«, v prid moštva in javnega mnenja obrnejo na boljše, in to temeljito. p Polom v Pulju pred sodiščem. Pri sobotni razpravi je izjavil Galante sodnemu dvoru, da se priznava krivini in da je sam poneveril 57.000 Iv, za katero ni znal nobendnn drugi obtoženec. Sploh je Galante pri tem procesu no samo obtoženec, ampak tudi glavna priča. On daje potrebna pojasnila in bistri spomin drugim obtožencem, ki --kakor razvidno — večinoma tajijo. Tudi ni več žalosten kakor je bil spočetka, ampak so mu zdi vsa stvar kakor zabava. Kakor se naši čitatelji spominjajo, je bil precl enim mesecem obsojen prejšnji ravnatelj plinarne, inženir Lcban, na dve leti težke ječe. Kei' pa je rekuriral proti obsodbi, je bil na predlog svojega branitelja izpuščen na svobodo proti kavciji 40.000 K. Kakor pa se je danes dognalo, jo je Lebar popihal in je že v Ameriki. Po mestu pa se jo raznesla vest, da so ta znesek založili njegovi prejšnji obč. predpostavljeni in to radi tega, da se ga rešijo iz strahu, da nc bi pri sedanjem procesu govoril kot priča in jih kompromitiral. Leban bi znal namreč povedati marsikaj. Po Pulju kroži vest, da hočejo ta velik proces proti občinskim tatovom zistirati. In to iz razloga, ker se širijo glasovi, da nameravajo porotniki — ki so po večini pristaši italijansko-liberalne stranke — oprostiti to bando od vsako krivde. Kolikor jo dokazano doslej, je ta banda pokradla, oziroma poneverila občini vsoto 213.112 K. Izvedenci v računski stroki, računski svetnik Girometta in cesarski svetnik Fa-vetti, sta izjavila pred sodnim dvorom, da mora vsota pokradenega in pone-verjenega denarja znašati najmanje 1,000.000 K! Ali, kakor rečeno, vsega se ne more dokazati, ker je mnogo knjig in računov — izginilo, nc vc so kam. p Umrl je v Trstu gospod Rudolf B a v c o n. KARTELIRANI AVSTRIJSKI ODERUHI PROTI VOJNI UPRAVI. Znani zloglasni avstrijski železni karte! je, kakor znano, zelo odiral vojno upravo. Naši dreadncughti so veliko predragi, sploh vse domače nabave so naši železni kartclisti v cenah grozno pretirali. Delegacije so zato 3, marca 1911 že sklenile, da naj vojna uprava naroča potrebščine v inozemstvu, če bodo domači karteli cene pretiravali. Vojna uprava je zdaj res pričela sklep delegacij izvajati in je naročila v inozemstvu oet podmorskih čolnov in plavalni dok. V taboru karteliranih oderuhov in bogatašev je zato nastal strašen vihar. Značilno z.a naše razmere je, da je tisti »Fremdenblatt« izstrelil prvi strel, ki le po vladni milosti more izhajati. Pri nas jc cena železa jako visoka, a dobavam za vojno mornarico so kartelirani železni oderuhi še cene za 6 odstotkov povišali. Proti poveljniku mornarice Montccuccoliju mogotci železnega kartela strašno splelkari-jo in poroča se, da odstopi. Iz krogov mornarice se pa izjavlja, da grof Montecuccoli odstopi zato, ker hoče, da ne bi poveljeval vojni mornarici nikdar kak častnik, ki je star 70 let, in cla odstopi zaio, da da dober zgled, ker doseže čez nekaj tednov 70 leto svoje starosti. IjliStic novice. ij Shod zaupnikov S, L. S. Včeraj se je zbralo v Ljudskem Domu lopo število ljubljanskih zaupnikov, da izvoli nov izvrševalni odbor za Ljubljano. Na predlog primarija g. d?-. V. Grego-r i č a je bil soglasno izvoljen za novega načelnika ljubljanskega vodstva obč. svetnik, predsednik dež. pospeš. obrtnega zavoda in svetnik trgovske in obrtne zbornice J v a n K r e g a r, za načelnikovcga namestnika je bil pa istotako soglasno izvoljen g. dr. F r. Dolšak. Na. predlog ravnatelja g. dr. M a n t u a n i j a se je, da se delo prak-tičneje uredi, znižal.> število vodstva ter jo bil soglasno sprejet predlog, naj tvori vodstvo izvrševalni odbor dvanajstih članov. V izvrševalni odbor S. Iv. S. v Ljubljani so bili nato soglasno izvoljeni: Dr. Vinko Gregorič, dr. Jos. D e r m a s t i a, Maks L i 11 e g, prof. Ant. S u šmi k, Tomaž Novak, Vinko Zobu k o v e c , Rudolf V r a n č i č, Fr. Kcrhuc, dr. Iv. Zajec, Janko Jeglič, Iv. O g r i n in lv. Š t e f e. lj 5>-ja klubi občinskih svetnikov S. L. S. bo danes ob osmi uri zvečer. lj V Rokodelskem domu je imel včeraj prav temeljito in poučno predavanje o s t a v b i n s k i h slogih gospod Ivan Ogrin, svetnik trgovske in obrtne zbornice. Poljudno jo razložil kako so je razvil slog pri starih narodih: Indih, Babiloncili in Egipčanih, potem pa jo podrobno in natančno opisal klasične sloge Grkov in Rimljanov. Gospod predavatelj jc opctovano opo-?nrjo!, kolike, važnosti ie klasična umetnost tudi dandanes za stavbenike in posebno povdarjal, da morajo vsi obrtniki: stavbeniki, ključavničarji, mizarji itd. dobro poznati sloge, da morejo izvrševati enotna, vsem zahtevam umetnosti ustrezujoča dela. Zanimivo predavanje bo gospod Ivan Ogrin nadaljeval v nedeljo, dne 16. t. m., ob 10. uri dopoldne. Posamezne sloge bo pojasnjeval tudi s slikami. lj V »Hofmanovih pripovedkah« je nastopila v soboto vprvič v tej sezoni kot, gost gospa C. Otahalova in sicer z izrednim uspehom v vlogi Olimpije. Gospa združuje v sebi odlično kolora-turno pevko z rutinirano igralko, tako da se je v svoji lahkoživi vlogi repre-. zentirala elegantno in žela za svoj dovršen nastop burno priznanje izborno obiskano hiše. Gotovo bo gledališkim obiskovalcem ustreženo, če se bo dobila prilika, opazovati zrelo umetnost gospo Otahalove šc v drugih, tu manj znanih vlogah laških mojstrov, kjer ji bo mo, goče v razkošni koloraturi teh del razviti vse moči in pokazati vse svojo zmožnosti bolj kot drugod. V drugom pogledu pa dobi občinstvo priliko primerjati eno in drugo moč v istih vlogah, kar jc za njegovo kritično vzgojo pomenljivo. A. S. lj Iz tiledalšike pisarne. Leon Bi> rinski »Vrtoglavci«, Komedija v štirih dejanjih. Jutri v torek (nepar sc prvič na slovenskem odru vprizori Birinske-ga štiridejanjska komedija »Vrtoglavci« (»Narrentanz«), nenavadno zanimiva, satire polna, clovtipna in gledališki učinkovita farsa izredno darovitega. mladega ruskega avtorja, ki jo to leto uprizarjajo vsi večji gledališki odri na Dunaju, v Pragi, Zagrebu, Berolinu, Draždanih, Monakovem, Frankobrodu, Hanovru, Bremenu itd., povsod z naj-vočj.im uspehom. Gledališka poročila največjih listov soglasno označujejo Birinskega kot dramatika izjemne nadarjenosti in veliko izvirnosti, ki jo vso nade, katere je. vzbujal njegov resno-tragični »Mololi«, daleko preko vsega pričakovanja prekosil. Njegovi »Vrtoglavci«, skoz in sko/, zabavna, duhoviti in clovtipna. satira na počenjanje ruskih »revolucionarjev«, so ueugnano vesela farza na. temo: Kako si; dela revolucija? in oiisujejo z nedosegljivo komiko, kako jo neki ruski guverner v svojem okolišu uprizoril navidezen revolucionaren atentat, da bi mogel iz osrednje državne blagajnice iztisniti večjo vsote, samo v to svrho kajpak, »da zatre nevarno revolucianarno gibanje v svojem distriktu«. Nekaj vrtoglavih mladih ljudi pa je. lačas skrivaj v resnici snovalo revolucijo, in se zbiralo ravno v njegovem distriktu. ker so se zaradi guvernerjevo nečuječnosti prav tukaj čutili najbolj varno. Njim jo sovo guvernerjeva nakana vso prej nego dobrodošla in zato izjalove tisti njemu neobhodno potrebni atentat. Guverner pa lo no odneha, ampak rovari in uprizarja revolucijo toliko časa, cla jo naposled resnično oživotvori. Ta narejena revolucija se mu tako izborno posreči, cla ga končno samega, kot nevarnega revolucionarja, vržejo v ječo. Vse te zmede in vrtoglavosti orisuje Bi-, rinski z izredno spretnostjo. Milje kakor tudi posamezno nastopajočo oseba so izborno označeno in podane z veliko dovtipnostjo, tako cla jc njegova komedija vsepovsod i izzivala salvo bučnega in prisrčnega smeha ter zaslovela kot ena najboljših sodobnih zabavnih dram gledališko in literarne vrednosti. Režijo vodi z znano svojo spretnostjo in vestnostjo g. Skrbinšek, sodeluje pa vse našo. dramsko osobje. lj Policijske stražnice državne policije bodo v naslednjih hišah: 1. Filip Supančič, Šubicova ulica 5. V tej hiši bo policijsko ravnateljstvo. -— 2. Dr. Ivan Mauring, Slomškova ulica 20, pri mestni elektrarni. — 3. August Heuf-fol, Vodmat, 158, pri železniškem prelazu. — 4. Elia Predovič. Poljanska cesta šl. 60, pri Živinskem trgu. — 5. Franc Švigclj, Dolenjska cesta 18, blizo Dolenjskega kolodvora. — 6. Maks Zalo-kar, Krakovski napis 26. -- 7. Franc Mariučič, Glince št. 207, blizu šolo. —• S. Anton Naehtigall, Sp. Šiška št. 229, blizu siurc šolo in sedanjo orožniške postajo. lj Kako je Poianjko deCravdiral. Po mestu so o tem razširjeno najrazličnejšo vesti in posebno veliki prijatelj zadružništva »Slovenski Narod« poizkuša stvar zavijati po svojo. Ker pa doslej take stvari razsoja pravilno sodišče in pri razsodbi »Narodovo« uredništvo no bo prišlo v poštev, bo stvar končno izgledala, nekoliko drugače, kakor si jo jo pa »Narod« izmislil. Po mestu širijo gotovi ljudje govorice, da so bili čeki že kar in binnco naprej podpisani in da podpisa nista ponarejena. Prav lahko konstatiramo. da jo Poljanko p o n a r e d i 1 oba podnisa, posebno enega tako nerodno, da bi se to lahko takoj spoznalo, če bi se pri banki nekoliko bolje pogledalo. Pri ponarejanju podpisov jo Polanjko rabil dva raznovrstna svinčnika. Tudi ni dvignil denarja s čekom, ampak s papirjem: na katerem je bila beseda ček prečrtana, čoz pa napisano »Nakazilo« in kar je posebno čudno: Polanjko je rabil pri tem nakazilu številko okolu 200, dočim so tekoče številke »Zadružne zveze« pri banki bile že nad 500. Če bi se le nekoliko pogledale tekoče številke, bi bila morala manjša tekoča številka vzbuditi sum. Sicer je bil pa Polsanjko prepričan, da bo več kot tri dni imel časa, predno bodo prišli njegovi goljufiji na sled, saj mu banka ni dala samo 40.000 K, ampak tudi potrdilo, katero bi morala sprejeti »Zadružna zveza«. Tako jc defravdant imel v rokah denar in potrdilo o dvig-njenju denarju. Zgodilo bi se lahko, da bi tako cel teden ali še več nihče no prišel na to, da je kje kak denar dvignjen in je le slučaj, da sc je prišlo na sled prej, kakor si jc pa morda Polanjko izračunal. Kdo bo trpel škodo, je torej iz povedanega precej razvidno. Defravdant. je pred begom pobral seboj vse svoje fotografije. Policija je jako živahno na delo. Poročajo, da je Polanjko že kot narednik v neki hu-zarski garniziji na Hrvatskem pone-veril 6000 kron. lj Odvetniška vest. Odvetnik Ar-tur Wurzbach pl. Tannenberg je vstopil v advokaturo pri svojem očetu g. dr. Maksimilijanu VVurzbachu pl. Tannenberg v Ljubljani (na Bregu 10) kot družabnik. lj Umrli so v Ljubljani: Makso Sušnik, sin železniškega uslužbenca, 16 mesecev. — Albert Petan, premogo-kop. 22 let. — Uršula Bedenčič, posest-nikova žena, 36 let. — Marija Benegali-ja, uboga, 75 let. lj Krajevna skupina Društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Ljubljani. Odborova seja vrši se v torek 11. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji Tratnik. Ker bodo na razpravi važne zadeve se gg. odborniki prosijo, da se je zanesljivo udeleže. lj Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Sinoči je brezposelni hlapec Kranc Mehle iz Velikih Brusnic na Dolenjskem na ulici pokazal nekega drugega hlapca, češ, da ima na sebi njegovo pelerino, ki mu je bila pred mesecem ukradena. Osumljenec je na stražnici to odločno zanikal in izpovedal, da je sedaj prišel iz dvamesečnega zapora in je pelerino šele rešil v neki gostilni, kjer jo je bil pred nastopom kazni zastavil. Ker je policija dognala, da je resnica, je Mehlcta natančnejše preiskala. In glej! Osumljenca je izpustila kot nedolžnega, Mehleta pa vtaknila v zapor. Možakar je začel debelo gledati, kaj naj bi to pomenilo, in ko so mu to povedali, da ga sodišče preganja po policijski tiralici zaradi prestopka 8 460. k. z., se je mirno udal usodi in se vlegel k počitku mesto obdolženca v celici. Telefonska in Brzojavno poročilo. Zadnje novice izpred skadra. Podgorica,. 10. februarja. Obstreljevanje Skadra je trajalo celo danes ponoči. Celo noč se je čulo grmenje topov in prasketanje strojnih pušk. Turki so poizkusili več obupndh naskokov na Veliki Brdanjol, katerega so bili Srbi in Črnogorci zavzeli. Turki so bili odbiti. Ranjenci pripovedujejo, da so bile izgube na obeh strameh velike. Turški vjetniki pripovedujejo, da je bil Hasan Riza bej umorjen in da garniziji primanjkuje živil, pač pa ima še veliko municije: vsak mož 150 patron na dan. Cetinje, 10. februarja. V tridnevnih bojih za Brdanjol so imeli Črnogorci in Srbi 2500 mrtvih in ranjencev, na bojišču je bilo najdenih okolu 4000 mrtvih in ranjenih Turkov. Pri Tarabnšu in pri Brdici se b"»ji neprestano žc tri dni nadaljujejo. Ako tudi morajo oblegovalne čete premagati ovire žičnih oeraj, vendar korak za korakom vspešno napredujejo. Več okopov so Črnogorci In Srbi ie zavzeli. Izgube na obeh straneh so velike, natančno pa izgub še ni mogoče dognati, ker se boji neprestano nadaljujejo. ZADNJA VEST IZ ODRINA. Sofija, 10. februarja. Neoiicielna vest /rdi, da je včeraj en turški polk na vzhodni fronti poizkusil izpad, a bil odbit. OFICIOZNO POROČILO O DRUGI BULGARSKI ZMAGI NA GALLIPOLSKEM POLOTOKU. Sofija, 10. februarja. V soboto so Turki napadli pred Bulairjem se nahajajoče bulgarske čete. Prišlo je do ljutega boja, ki je trajal do 3. ure popoldne. Bulgarske čete so prešle v ofenzivo, vrgle Turke nazaj in fih zasledovale do pred utrdb Bulairja. Veliko število mrtvih in ranjencev pokriva bojno polje, Turški vjetniki pripovedujejo, da se je na turški strani udeležilo boja 6 divizij. V mraku je sovražnik poizkušal pri Sarkftiu izkrcati čete. Turki so dospeli z 20 ladjami. Komaj se je izkrcevanje začelo, so Bulgari izkrcano turško pehoto napadli in ji velike izgube prizadeli. Turške ladje so pa odplule. Obstreljevanje Odrina se uspešno nadaljuje. Po pripovedovanju ubežnikov in vjetnikov se premikajo čete v Drinopolju od enega dela mesta do drugega, da ubežijo bolgarskim krogljam. Na čataldški črti so se vsi poizkusi Turkov, začeti ofenzivo, dozdaj popolnoma izjalovili. Med ranjenimi in padlimi Turki se nahajajo tudi zamorci. Od Turkov pri Badini, severovzhodno od Strandže na črnomorskem obrežju po-izkušeno izkrcanje se je preprečilo. Turki so pustili na bojišču 50 mrtvih. LADJE VELESIL PRED CARIGRADOM. Carigrad, 10. februarja. Vlada je izdala irade, glasom katerega se dovoli francoski križarki »Victor Hugo« prehod skozi Dardanele, TURŠKA POROČILA. Carigrad, 10. februarja. Pri Čataldži se ni ničesar izpremenilo. Na levem krilu so Turki Bulgare vrgli nazaj, Bulgari so imeli 40 mrtvih in 45 ranjenih, 80 Bulgarov je bilo vjetih. Na Gallipoliju je pri Bulairju in Ka-milo prišlo do spopadov, ki pa situacije niso izpremenili. Po še nepotrjenih vesteh je obstreljevanje Odrina včeraj prenehalo. Transporti čet proti Gallipoliju in Ro-dostu se nadaljujejo. Porta je 9 Bulgarov iz Carigrada izgnala, okoli 200 pa zaprla, od katerih bodo 40 izgnali v Anatolijo. Policija je zaprla tudi okoli 100 Grkov, zdravnikov, advokatov in trgovcev, — V Carigrad sta dospeli laški križarki »San Marco« in »Pisa«. — Vlada je izgnala poročevalca »Matina«, Guincta. BULGARSKO - GRŠKI SPORAZUM? Belgrad, 10. februarja. Iz Sofije se poroča, da je Venizelos v Sofiji sklenil baje pogodbo, glasom katere bo Grčija Bulgariji pri osvajanju Dardanel izdatno pomagala, zato pa se Bulgarija odpove aspiracijam na Solun. TURKI SE HOČEJO Z BULGARI POGAJATI. Carigrad, 10. februarja. Bivši vezir Hakki-paša je včeraj konferiral z velikim vezirjem. Hakki-paša je sprejel misijo, da se z Bulgarijo glede miru pogaja. Sestanek turških in bulgarskih delegatov se bo vršil baje v Bukareštu, DEMENTIRANE IZMIŠLJOTINE. Belgrad, 10. februarja. Vest, da je vlada polkovnika Popoviča, guvernerja v Draču, odstavila, se dementira. Popovič ni odstavljen, marveč imenovan za poveljnika srbskih čet pred Skadrom. Vest, da so Turki pred Skadrom tri srbske bataljone vjeli, je izmišljena. PROTI SRBSKIM ČASNIKOM. Dunaj, 10. februarja. Vlada je srbskim časnikom >Pravda«, »Tribuna«, »Stampa« in »Ilustrovana Ratna Kronika« odtegnila poštni debit. PROTI BULGARSKIM ČETAŠEM. Belgrad, 10. februarja. Grki so, kakor se govori, v Solunu aretirali znanega bulgarskega četaša Dovezenskega, ki ima veliko zločinov na vesti in ustavijo tudi neki bulgarski list v Solunu. PET NOVIH SRBSF'H DIVIZIJ. Belgrad, 10. februarja. Razun dveh divizij, ki so se že na novo ustanovile, bo vojna uprava organizirala v novo-osvobojenih krajih baje še tri. ITALIJANSKE LADJE. Rim, 10. februarja. Italijanska kri-žarka »Agordat« in neki torpedolovec sta iz Stampalje dospela v Smirno. — Italijanška vlada je odposlala bolniško ladjo »Regina d' Italija« v Drač. TURŠKO-RUSKA POGAJANJA. London, 10. februarja. Med tukajšnjimi diplomatskimi krogi se govori, da se med Turčijo in Rusijo vrše važna pogajanja. TURŠKE FINANCE. Carigrad, 10. februarja. »Ikdam« javlja, da je finančno ministrstvo z ozirom na vojno stanje ukazalo, da odgo-de državne blagajne vsa izničila, iz-vzemši sodne stroške in stroške za pobiranje davkov, če ne presagajo 100 piastrov. POSLANIŠKA KONFERENCA. London, 10. februarja. Poslaniška konferenca se zbere jutri in bo nadaljevala debato o albanskem vprašanju, ki jc šc vedno nerešeno. Sofija, 10. februarja. Car in princi so danes ponoči v spremstvu mini? :rov Teodorova in Fragije odpotovali iz De-rnotike v Dedeagač. Sofija, 10. februarja. Pozornost vzbuja, ker je dr. Danev odpotoval na bojišče. Tu se ne ve, ali je dr. Danev odpotoval k oblegovalni armadi pri Odrinu ali k čataldžki armadi. Včeraj so pripeljali v Sofijo prve ranjence z bojišča po obnovitvi vojske, POŽAR V CARIGRADU. Carigrad, 10. februarja. V predmestju Tophane je včeraj izbruhnil ogenj. Laška bolnica je bila od plamena obdana. Akciji pomorščakov pred Carigradom stacioniranih tujih ladij sc je posrečilo odvrniti nevarnost, da bolnica zgori.150 hiš je vpepeljenili, človeških žrtev pa ni nobenih. xxx KONKORDAT SRBIJE Z VATIKANOM. Belgrad, 10. februarja. Pravoslavni mctropolit je glede nameravanega kon-kordata srbske vlade z Vatikanom izjavil: Minister za prosveto mi je izjavil, da se to vprašanje ne bo reševalo brez sporazuma z vladajočo cerkvijo. Naša cerkev ima dobre strokovnjake, ki bodo lahko sodelovali. Naše končno stališče je odvisno od tega, kakšen bo kon-kordat. Jaz nisem netoleranten; meni je ljub vsak Srb, naj bo katerekoli vere. Toda odnosi do katoliške cerkve se bi pač ne smeli urediti na našo škodo. Ako bi se tako zgodilo, bi sklepal glede tega arhihierejski zbor. Ako bi kljub opominu tega zbora ostale v veljavi nam^kodljive odredbe, ostale 1' hrez blagoslova naše cerkve. Ako vlada hiti, ima politične razloge, v katere se nc vtikam. PRAVOSLAVNO VPRAŠANJE V SRBIJI. Belgrad, 10. februarja. Metropolit raško-prizrenski, ki stoluje v Skoolju, je mnenja, da je on vrhovni glavar nra-voslavne srbske cerkve. Oblast tega vprašanja še ni rešila, ampak odločila, da ostane pri starem, dokler se razmere pravoslavne cerkve splošno clefini-tivno ne urede. XXX LASTNOROČNO PISMO CARA CESARJU FRANCU JOŽEFU. Dunaj, 10. februarja. Danes se je vrnil s Peterburga posebni cesarjev odposlanec na carja, knez Gottfried Ho-henlohe in bil sprejet v avdienci od cesarja, kateremu je izročil lastnoročno pisma cara Nikolaja. Vse vesli glede odgovora cara so istotako brez vsake dejanske podlage kakor so bile one glede cesarjevega pisma. Zlasti r>a je sprejeti z rezervo pesimistične glasove dunajske vojne stranke. Dejstvo je, da je odposlanec cesarja Franca Jožefa v Peterburgu konferiral s Sasonovom in vsemi merodajnimi krogi Rusije in je torej izključeno, da se ne bi bili dosegli pozitivni bodisi ugodni ali neugodni rezultati glede temeljnih spornih točk med Avstrijo in Rusijo. Upravičeno pa je upanje, da so ta pogajanja imela ugoden rezultat v zmislu miru, dasi bo podrobna vprašanja imela reševati še diplomacija. Dunaj, 10. februarja. Princ Hohen-lolie se je na potovanju preliladil in je moral v postelj. S princem je konferiral njegov tast nadvojvoda Friderik, ki se je nato peljal poročat cesarju. DUNAJSKI IN RUSKI DVOR. Peterburg, 10. februarja. Iz dvornih krogov se čuje, da bo veliki knez Nikolaj Nikolajevič meseca marca obiskal dunajski dvor. VPRAŠANJE REŠKE ŠKOFIJE. Dunaj, 10. februarja. Papežev nuncij Scapinelli je nasproti zagrebškemu nadškofu koadjutorju dr. Ante Bauer-ju izjavil, da so vse vesti o odeepljenju Reke od senjske škofije neosnovane in n:4stinlte. Reka, 10. februarja. Kardinal tajnik Merry del Val je senjskemu škofu brzojavil: »Vesti o odeepljenju Reke od senjske škofije so brez vsake podlage«. NOVICE Z DUNAJA. Dunaj, 10. februarja. Včeraj je bil izvršen vlom v poslopju nemškega konzulata na Grabni'. — Požar je izbruhnil v tovarni t. patrone »Alder« v Oberlaa. Požar je velik del poslopja uničil. Zaloga se k sreči ni zažgala. NAŠA MORNARIŠKA UPRAVA. Dunaj, 10. februarja. Danes je v zbornici vloženih več interpelacij glede nabav mornariške uprave v tujini. Vlada bo na interpelacije takoj odgovorila. LUKACS. Dunaj, 10. februarja. Cesar je sprejel včeraj Lukacsa v opsebni avdienci. Govori se, da je stališče Lukacsn zelo omajano. VILJEM GOVORI. Berolin, 10. februarja. V avli tukajšnjega vseučilišča je včeraj v spomin na osvobodilno leto 1813. govoril cesar Viljem sam, ki je jako ognjevito, udarjajoč z roko po pultu, končal: »Hodimo, ne glede na desno in levo, po svoji ravni poti! Kvišku srca k Bogu in potem lahko ponavljamo besede silnega prvega kanclerja: Mi Nemci se bojimo Boga. sicer pa nikogar na svetu!« ZVEZA SOCIALNIH DEMOKRATOV IN PRISTAŠEV ČEŠKEGA DRŽAVNEGA PRAVA V PLZNU. Plzen, 10. februarja. Za občinskfe volitve dne 16. t. m. so sklenili socialni demokrati s pristaši češkega državnega prava kompromis, da strmoglavijo sedanjo mladočeško večino v plzenski občinski upravi. Narodni socialisti so bili tudi pozvani, da naj sklenejo kompromis, a so ponudbo odklonili in nozi-vajo svoje pristaše, cla naj se volitev vzdrže. ČEŠKI UČENJAK POZVAN NA NIZOZEMSKO. Praga, 10. februarja. Docent semi-tiških jezikov in knjižničar dr. Friderik Hrossny na Dunaju je pozvan na staroslavno nizozemsko vseučilišče v Leydenu. KITAJSKA PROTI MONGOLSKI. Urga, 10. februarja. Mongolska vlada je dognala, da zbira kitajska vlada za vojsko proti Mongolski ob meji 40 000 mož močno armado. Kakor znano, je Mongolska, ko so proglasili kitajsko republiko, odpadla od Kitajske FRANCOSKO - ANGLEŠKI DOGOVOR O MAROKU. Pariz, 10. februarja. Francosko angleški dogovor o upravi mesta Tanger je sklenjen in podpisan. Angleži so priznali fancoski protektorat v Maroku. SLAVNI ARHITEKT SEIDEL NEVAR. NO OBOLEL. Monakovo, 10 .februarja. Slavni stavbenik pl. Seidel je nevarno obolel. POTRES V NEAPLJU. Neapalj, 10. februarja. Močan potres je prestrašil v soboto prebivalstvo Neaplja in okolice. Prebivalstvo je prestrašeno bežalo iz hiš. Zemlja sc je tresla dve sekundi. STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA V RUSIJI. Grozni, 10. februarja. Med postajama Sljepzowskaja in Karabulak proge Beslan—Petrovsk se je odtrgalo od vlaka 40 z nafto naloženih voz, ki so, ker proga tam pada, drčali navzdol, se strašno hitro peljali skozi postajo Slep-zowskaja in zadeli v neki drugi tovorni vlak. Nafta se je zažgala. Dva železniška uradnika sta zgorela. BRAT USMRTIL SESTRO. Saarbriicken, 10. februai'ja. V Zit-terndorfu je 151etni Jožef Simon z nožem zaklal svojo 181etno sestro, ker se je spri ž njo. POSEDANJE ZEMLJE OB PREKOPU PANAMA. Londm, 10. februarja. Iz Washing-tc.na poročajo: Ker se zemlja ob prekopu Panama poseda, so zelo vznemirjeni in se boje, da oblasti še ne bodo dovolile otvoriti prekopa. VELIKANSKA TATVINA V MONAKO' VEM. Monakovo, 10. februarja. V nekem tukajšnjem hotelu je bilo neki dami ikradenih za i.0.000 kron biserov. iz slovansKeoa svelo. Slovakinje obsojene, ker so nabirale za balkanski »Rdeči križ«. Oblast v Rimavski Soboti je obsodila slovaške dame Eleno Zvarovo na denarno globo 150 K, Eleno Manilovo, Maro Bradna-novo in Maro Kuchtovo vsako po 100 K denarne kazni, ker so nabirale za balkanski »Rdeči križ« ter učitelja Jana Urama na 50 K, ker je nabrani denar poslal v Sofijo. Madžarsko nasilje se hoče res ovekovečiti. Poljska vojaška organizacija. Poljska korespondenca poroča, da so sc res Poljaki za slučaj kake vojske pripravljali. Poljsko kolo gališkega deželnega zbora je že lani decembra meseca sklenilo, da organizira vse moške poljske Galičane, ki ne pripadajo armadi. Vodstvo Poljskega kola je to organizacijo poverilo narodnemu svetu, oziroma posebnemu odboru, ki mu predseduje predsednik poljskega narodnega sveta in ki mu 70 članov pripada. Poleg odbora narodnega sveta se je pa osnoval še drugi odbor, ki se naziva stalna komisija združenih neodvisnih strank in ki organizira socialne demokrate, pristaše poljske ljudske stranke, poljske in napredne demokrate, snuje strelske legije in delovne in strelske zveze. Zveza slovanskih gledališč se pripravlja. Stvar je sprožilo češko narodno gledališče v Pragi. Pogajanja z zagrebškim in belgrajskim glediščem so že vrše, prihodnje, dni pa odpotuje v Sofijo poseben odposlanec praškega narodnega gledališča, da stvar tudi tam spravi v tir. Pouk na srbskih gimnazijah se zo* pst prične dne 1. februarja letos (stari koledar). Učenci 4., 7., in 8. razreda III. in IV. gimnazije v Belgradu bodo začasno hodili skupaj v ene prostore k pouku. Tudi na trgovski akademtii se pouk zopet prične- Štajerske novice. dom, ki so v to hvalevredno delovali, srčno zahvalo. Več vinogradnikov. š NemŠko-slovenska zveza. Včeraj Je bila seja obč. odbora okolica Celje. Na dnevnem redu je bila: Nova šolska stavba v Gaberju, ki je Nemcem neljuba. Zato je dr. Ambrositsch protestiral zoper veljavnost seje, češ, da dr. Benkovič ni več odbornik, ker nima obrti v okolici in ne plačuje davka. Dr. Benkovič je zavrnil protest, ker tudi v okolici plačuje več davka, nego dr. Ambrositsch. Nemci so vprizorili krik in odšli. Seja je postala nesklepčna. Liberalni slovenski župan je bil pasiven. Sokol dr. Božič je sekundiral Ambro-sitschu. Dr. Benkovič je danes odložil mesto odbornika, ker je slovenski skupno izvoljeni župan mirno dopuščal nemške izgrede. š Iz Justične službe. Dr. Neudl, c. kr. sodnik, je premeščen iz Maribora v Ljubljano. Pri nas na Štajerskem slovenskih sodnikov seveda ne rabimo. š Izpremembe v misijonski družbi. G. Mihael Klančnik je prestavljen iz Ljubljane v Celje; Franc Birk pa iz Celja v Ljubljano; Franc Javšovec, supe-rior v Gradcu, se zdravi v Voloski in se priporoča v molitev. š DuhovniSka vest. C. g. Jos. Kunej, župnik v Zgornji Ponikvi pri Žalcu je stopil v pokoj. š Celjski mestni svet se je v zadnji seji izrekel proti ustanovitvi bolnišnice usmiljenih bratov v Žalcu, ker bi Celje v gospodarskem oziru trpelo škodo. Na drugi strani pa bi baje savi ij-ske kopeli izgubile na svoji vrednosti, Ce bi se razni odpadki iz žalske bolnišnice spravljali v Savinjo. Ali mestni očetje niso imeli časa o tem razpravljati, da je celjska deželna bolnišnica ea celi Spod. Štajer premajhna? š Umrl je v Gorenjem gradu slikarski mojster Jožef Špeli. š 50 rudarjev zbrielo na legarju. Iz Trbovelj nam poročajo: Tukaj je zbolelo na legarju okoli 50 rudarjev in se še vedno novi slučaji dogajajo, tako da je občinska izolirnica prenapolnjena. Občina je brzojavila »Rdečemu križu« za poljske barake in usmiljenke. Izbruha legarja je največ kriva nesnaga po rudniških hišah in slaba hrana. Svetujemo našemu okrožnemu zdravniku dr. Kepi, da bi se bolj zanimal za zdravstveno stanje naših rudarjev, za stanovanja in straniščne prostore. š Letošnji vojaški nabori sc vrše: Maribor mesto dne 16. iu 17. aprila, Maribor okolica: Ranče— Pesnica 18., 19., 21. in 22. aprila, Sv. Lenart v Slov. goricah 23. in 24. aprila, Račje 25. in 26. in Slovenska Bistrica 28., 29. in 30. aprila, Radgona 1. in 3. in Cumrek 4., 5. in 6. marca. Celje mesto 1. aprila, Celje okolica 2., 3., 4. in 5. aprila, Šmarje 7. in 8., Laško 9., 10., 11., Vransko 12. in 14., Mozirje 15. in 16. in Ljtlbno 17. aprila, Konjice 28., 29. in 30. aprila, Ljutomer 1. in 3. in Gornja Radgona 4. in 5. marca. Ptuj mesto 6. marca, Ptuj o k o-lica 6., 7., 8., 10., 11. in 12., Ormož 13. in 14. in Rogatec 15. in 17. marca, Sevnica 18., Kozje 26. in 27. in Brežice 28., 29. in 31. marca; Šoštanj 18. in 19., Slo-venjegradec 21., 22. in 23., Marenberg 24., 25. in 26. aprila. š Deželni vzorni vinograd in »Cvič-barji«. »Srovenski Narod« je v 27. štev. z dne 3. t. m. priobčil pod naslovom »Savinjska dolina« članek, v katerem neki cvičkar na podel način napada naše poslance, češ, da je vsled njihove obstrukcije v deželnem zboru vzorni vinograd v lepih in prijaznih paških gričih v nevarnosti. Namen tega članka je očividen. Očrniti hoče marljive naše poslance, sejati razdor in delati zdražbo. Vzorni vinograd je pa že zagotovljen in dela so se pričela. Vendar dopisnik članka v »Slov. Narodu« hinavsko pripominja o nevarnosti, katera po njegovem mnenju preti podjetju. Dasiravno dobro ve, da je odločujoč deželni odbor, vendar razlaga v modrosti razne dvome in pomi-Znano nam je pa, da dopisnik ni neveden, pač pa je v tem oziru ,io zloben. Kakor že omenjeno, 30 se že pričela, se bodo tudi izvr-n naj razni cvičkarji še tako na-jo naše poslance zaradi obstruk-V dopisu se tudi omenja, da imajo poslanci pri tem ravno toliko za->, kakor za lepo ali grdo vreme, i pa dovoljujemo tole vprašanje: Sne zasluge pri tem podjetju imajo beralci?« To naj nam dopisnik snskega Naroda« poroča! Temu otno pa mi njemu lahko povemo, nepobitno dejstvo, da se dr. Vr-ku zasluge za ta uspeh nc mo-drukati. skrbeli bomo, da vino-ki in kmetje o teh zaslugah iz-Dolžni smo vsem poslancem, po-ie dr. Vrstovšeku, kakor tudi dc-iu odboru, vodstvu kmetijske po-ce v Sraartnu in drugim gospo- Gospodarstvo. g C. kr. priv. splošna prometna banka, Dunaj. Dne 6. t. m. je bila bilančna seja upravnoga sveta C. kr. >n'iv. splošne prometne bauke na Dunaju in bilo je^lognano, da znaša čisti dobiček pretelafga leta i,937.876 K in presega onega leta 1911 za 735.911 K. Občnemu zboru, kateri je sklican za 7. sušca t. 1. predlagalo se bode: določiti dividendo na 21 K ali 7inpol odstotka, proti 20 K lanskega leta, rezervnemu zakladu dodati 800.000 K proti 500.000 K v lanskem letu in prenesti ostanek dobička 781.548 kron (prejšnje leto 226.067 K) na nov račun. Rezerve od čistega dobička znašajo 7 K na vsako delnico, rezervni zaklad zvišal se je z letošnjim dodatkom na 116 miljonov kron ali 77 K na delnico. g Grafična razstav^ v Amsterdamu. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da se namerava v času od 15. julija do 15. septembra t. 1. prirediti v Amsterdamu medanarodna grafična razstava. V razstavnem odboru so odlični holandski industrijalci, ki so garantirali razstavni fond in katerih glas in značaj jamči za uspeh podjetja. Izvod predmetnih tiskovin je v pisarni tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice na vpogled. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 10 februarja 1913. Pšenica za april 1913.....1186 Pšenica za oktober 1913 . . . 1221 Rž za april 1913.......10 96 Rž za oktober 1913.....9 71 Oves za april 1913......10'35 Oves za oktober 1913 . . . 8 91 Koruza za maj 1913.....7 74 Koruza za julij 1913.....7'93 Brez posebnega obvestila. 437 Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes v soboto 8. febr. ob 12. uri opoldne po daljši mučni bolezni, previdena s sv. zakrament} v starosti 62 let zaspala v Gospodu naša iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati, tašča in sestra Uršula Somrak Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 10. febr. na pokopališče v Vel. Laščah. Predrago rajnico priporočamo v pobožno molitev. 6MII0 Moči ostali. Vel. Lašče, 8. febr. 1913. ZAHVALA. 438 Povodom smrti svoje preljube, nepozabne soproge Jožefe Dolinar izrekam svojo iskreno zahvalo za spremstvo k zadnjemu počitku pre-častiti duhovščini, zlasti g. župniku Barletu za vodstvo sprevoda, gosp. voditelju moške Marijine družbe križevniške Valerijami Učaku, častiti Marijini družbi šentjakobski za žene kakor tudi dekliški Marijini družbi, ki se je udeležila sprevoda z zastavo; slednjič vsem dragim sorodnikom, znancem in prijateljem za obilno udeležbo. Obenem priporočam drago rajnico v blag spomin in molitev! Ivan Dolinar. Sanatorium Emona L™""1*"1; Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In ief-zilravnllc Dr. Fr. Dergano, prlmar I, klr. odd. dež. boln. Novozidana hiša se proda; zraven spadata dva vrta, 15 mernikov posetve polja. Hiša ima 4 sobe, eno kuhinjo, dve kleti. Proda se za 5000 kron in se nahaja en četrt ure od postaje Podgorje v Rožu na KoroSkem. Pojasnilo daje Franc Smole, kovaški mojster, Podgorje. 441 sprejme takoj dr. Jos. Furlan, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 18 (26). W2 Ravnokar je izšla v naši zalogi molitvena knjiga, ki se je že v svojih poprejšnih izdajah priljubila in katera se je občutno pogrešala, posebno odkar je pošla v trgovini že sedma izdaja. Molitvenik obsega krasna premišljevanja Kristusovega trpljenja in je nova izdaja na novo prevedena iz izvirnika in v mnogih pomanjkljivih točkah izboljšana. Ta lepa knjiga, ki bo nudila veliko duhovno korist nosi znani naslov: Getzemani in Golgata Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Premišljevanje in molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Po namški izdaji priredil Fr. Ks. Sie žaj. Cena: platno, rdeča obreza K 260, šagrin, zlata obreza K 3 60. Nova izdaja te knjige je tiskana na fin, tenak papir in ima molitvenik kljub svoji obširnosti, prav priročno žepno obliko, kar je tudi velika prednost novega natisa. Istodobno priporočamo sledeče nabožne novosti: 2)r. 5os. tjerše, JVEati čudovita. Šagrin, zlata obreza K 3-—. Te šmarnice se ne priporočajo samo kot šmarnično berilo, temveč bodo zbog svoje prekrasne vsebine, ki je skozi in skozi dog-matičnega izvora, služile tudi pridigarjem, posebno' pa voditeljem Marijinih družb pri izdelovanju govorov. CoIkmUm J„^nVM Priredil Frančišek B!eiweis, Jolazba dušam v vicah. Cena: rde2a obrcza K 120; zlata obreza K 2'—, šagrin, zlata obreza K 260. jVtac iia kt»alJiea src Naukb,ažcne^a Grin^ona Mon_ IJdj tVldUtd alv* fortskega o pravi pobožnosti do Matere božje. Rdeča obreza K 160, fin šagrin zlata obreza K 2'40. ^Pnt ti Yl0Vt0Q9 ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška. J Ol V ncuebd Spisal O. Nikolaj Me z nar ič. VI. natis 1912. Okusno vez., rdeča obr. K 180, zlata obr. K 2'40. fin šagrin K 320. Molite bratjel Molitvenik arskega župnika bi. Janeza Via-neja. Z velikim tiskom. Cena: rdeča obreza K 1'20, zlata obreza K 1"80, fin šagrin, zlata obreza K 240. Ta molitvenik ima velik tisek pa zelo priročno žepno obliko in lepo vsebino. Za slabovidne je zelo priporočljiv. Cerkvenim zborom priporočamo: P. Angel i k Hribar, Postni In velikonočni napevi za mešani zbor. Partitura K 240, glasovi a K —'60. Fr. Kimovec, Rihar renatus. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Partitura K 3—, glasovi a K —'60. (Obsega poleg drugih tudi več postnih in velikonočnih napevov.) Ant. Foerster. Cantica saera I. del za 4 enake (ženske ali moške) glasove K 2-40. Ant. Grum, Cerkvena pesmarica za Marijine družbe I. del za 4 enake (ženske ali moške) glasove K 2*—. Ant. Foerster, 12 Pange lingua — Tantum ergo za i^šani zbor. Partitura K 180, glasovi a K —'SO. Dr. A n t. C h 1 o n d o w s k i, Sancte Joseph. Invocatio za soli, mešani zbor in orgle. Partitura K —'60, glasovi a K —'10. Prav lahka a vendar zelo efektna in lepa skladba. Za praznik sv. Jožefa najpripravnejša. p. H u gol in Sattner, Missa Seraphica za mešani zbor in orgle ali orkester. Partitura K 3'20, glasovi a K —50. Ant. Grum, Deset pesmi k blagoslovu za mešani zbor. Part. K I—. Najnovejše: %l I i ■ Ant. Grum, 10 velikonočnih pesmi za mešani zbor Partitura K 1*20. st. Premrl, Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi v čast svetnikom za mešani zbor. Partitura K 2-40, glasovi a K -'60. Ta zbirka je ravnokar izšla in bo cerkvenim zborom prav dobro došla. saj nismo imeli dosedaj nobene zbirke, ki bi nudila pesmi v čast svetnikom. Fr. Gerbič, Slovenska maša v čast sv Frančiška Sera-t.nskega za mešani zbor. Partitura K T80, a K —'20. Katoliška Bukoorna u Mani. Po svetu. Osoda Carigrada. Neki vzhodni prerok je prerokoval o Carigradu, ki so ga pred 2500 1. ustanovili dorski kolonisti, da se bodo zanj potezali vsi narodi sveta. Zanj se bedo vršile krvave vojske, toda stalno ne bo pripadal nobenemu narodu. To jc vsekako hudo prorokovanje, a še huje je, kar Carigradu napovedujejo geologi. Ti pravijo, da je treba le malo jačjega potresa in Carigrad bo izginil s površja zemlje. Tragična osoda bdi nad tem bajnim mestom. . Španska ne potrebuje Boga! Lanskega avgusta so prebivalci .španskega mesta Tuy-a, na portugalski meji, sklicali shod, na katerem so sprejeli protestno resolucijo proti temu, da jih je vlada prepustila na milost in nemilost portugalskim roparjem; resolucija je končala z vzklikom: »Bog reši Špansko!« Na to resolucijo je tedanji ministrski predsednik Canalejas brzojavno odgovoril: »Španska n c potrebuje Boga, da bi jo reševal !« Par mesecev nato je Canaleja-sova kri ruuečila madridski tlak, prelita po roki enega onih, ki tudi ne priznavajo Boga — a istotako ne nobenega zemskega gospodarja. Canalejasu bi bila tedaj prav prišla božja pomoč, Španska jo pa danes nujnejše potrebuje kakor kdaj prej. Upor na izseljeniškein parniku. Na krovu parnika »Austro - Amerika-ne« »Oceania«, ki se je iz New Yorka. vrača v Trst, je eden častnikov zapazil, da se med potniki III. razreda, med katerimi je bilo 300 Grkov, hazar-dira. Prepoved tretjega ladjinega častnika ni ničesar zalegla, nakar je nastopil drugi častnik Senekovič; tega so potniki zlostavljali in se različno oboroženi obrnili tudi proti ostalemu moštvu ladje. Moštvo je nato prijelo za črpalnice in uporne potnike z mrzlo vodo spravilo k pameti. V Patrasu so uporneže izkrcali. Davek na mačke so vpeljali v Coswigu na Laškem. Davku so podvržene vse nad 4 tedne stare mačke. Za eno mačko je treba plačti cekin, za vsako nadaljno pa 6 mark. Muca mora krog vratu nositi davčno znamko kakor njen hišni tovariš pes. Z mačjim davkom se bo podpiralo varstvo ptic. Dobra reč! Ponarejene pomoranče. Iz Londona poročajo listom, da so prišli na sled ponarejevanju pornoranč. Med trgovci s pomarančami se pojavlja vsako leto neko tekmovanje, kdo izmed njih bo prišel s prvim sadjem na trg, zakaj pri njih to veliko velja. In tako se je sadje večkrat prezgodaj trgalo, takorekoč še zeleno. In kaj si izmisli zvitn buča. Meni nič, tebi nič pobarva zeleno po-morančo z rumeno barvo, da je bila (vsaj na oči) zrela. V prostorih, nalašč za to pripravljenih, so bile namreč nezrele pomaranče izpostavljene žveple-nim parom, in šc zelena lupina je kmalu kar najlepše zarumenela. A še ženialnejša je metoda, za ponarejanje toli priljubljenih rdečih pornoranč. Pod lupino navadnih znotraj rumenih pornoranč se vbrizga anilinova barva, ki se po sadežu hitro razširi, pa imaš rdečo pomorančo pred seboj. Izumitelj tega ponarejanja, neki Italijan, si je baje s to metodo naredil leoo premoženje. Dandanes sc res že vse ponareja. Največji kolodvor na svetu otvori-Jo tc dni v New Yorku: Z zemljiščem vred, ki meri 32 ha, je stala zgradba 600 miljonov kron. To je sploh največje poslopje na svetu. Zgrajen je kolodvor v dve nadstropji; vgornjem je 42 prog za brzovlakc, v spodnjem ravno toliko za druge vlake. V ogromni zgradbi je prostora za 1043 vagonov. Vse je urejeno tako, da prihajajo potniki na peron še le zadnji hip, da jim ni treba poslušati silnega ropota. Urejene so gromne in krasne čakalnice. Glavna čakalnica je naravnost veličastna, kakor kaka ogromna katedrala. Dvorana je zgrajena iz kamna in Botticino marmorja, čegar rdeča barva jako ugodno učinkuje. Oken je šest in je upadanje svetlobe tako urejeno, da se dvorana zdi še večja nego je v resnici. Na stropu je naslikano plavo nebo z 2500 zvezdami; ekvator in ekliptika sta v zlatu zarisana. Večje zvezde so električno razsvetljene. Poleg te čakalnice jc še druga manjša, potem kopeli, brivnice, garderobe itd. Originalna stava. V Londonu se je te dni izvršila imenitna stava. Slavni angleški igralec Elder Hearn je stavil s svojim ravnateljem, da ni moeoče v Londonu prodati v dveh urah 15 pravih bankovec po 100 K za 1 vinar. Stava ee je izvršila. Igralec se je napravil v najslabšo obleko pocestnega pometača ter ponujal ljudem pravi bankovec za 100 kron po en vinar. Velika večina gospode ga je ogorčeno zavrnila. Eni so ga imeli za neumnega, drugi so mislili, da je denar ponarejen. In res ni mogel v dveh urah prodati več kot dva bankovca. Enega je kupila soproga nekega poštnega ravnatelja. Tako jc bila imenitna stava dobljena. Utonila sta pri Zoppotu kapitanski poročnik Jenetzki in višji strojni mojster Dickmann, ki sta ob viharju z aeroplanom »Westpreufien< poletela v zrak. Aeropla-na tudi še niso dobili. Poulični boji delavstva s policijo. V Ngw Yorku so se bili hudi boji med stavkujočim konfekcijskim delavstvom in med policijo. Delavci so metali di-namitne bombe na policijo. Zelo pogumne so bile ženske. Trije'policisti so nevarno ranjeni. Član vladarske rodbine proti dvo-bojnim neumnostim. Don Alfonzo Lour-lionski je pisal predsedniku mednarodne protidvobojne lige ostro pismo, v katerem z ozirom na dvoboj Tisze - Ka-roly ostro vsak dvoboj obsoja in zahteva, da naj nihče ne prevzame mestu seJ "--+ov ob dvoboiih. Prcds-odnik statistične centralne komisije je postal bivši finančni minister dr. Robert Meyer. Paroplovni promet med Belgradom— Zemunom in Pančovo je zopet otvorjen. Donava je od 6. t. m. brez ledu. Ponesrečen častnik. Pri utrdbi Civez-zano na Tirolskem je peščeni plaz ubil stotnika Staudingerja in več častnikov ranil. Koliko plače imajo evropski vladarji na vsako minuto. Neki statistik je objavil naslednjo zanimivo statistiko o plači raznih evropskih vladarjev na eno minuto. Po tej statistiki ima ruski car plače na eno minuto 405 K, avstrijski cesar 175 K. nemški cesar 108 K, italijanski kralj 88 K, angleški 75 K, španski 72 K, švedski 48 K, bavarski 46 K, saški 24 lv, norveški 46 K, belgijski 24 K, danski pa 18 Iv. Predsednik francoske republike ima na minuto 9 K, predsednik Združenih držav v Ameriki 2 K, predsednik švicarske lju-dovlnde pa 12 vinarjev na minuto. Ustanovitev kitajske letalne šole. V Pekin se je pripeljal francoski pilot Bonne, da ustanovi kitajsko letalno šolo. Kitajska vlada je v Parizu deset letalnih aparatov naročila. Bogati socialni demokrati. Ob zadnjih občinskih volitvah v Gradcu se je doznalo. da so socialno demokraški poslanci Resel, Schacherl in Muhič volili v I. volilnem razredu, kjer volijo le tisti, ki imajo letno 8400 do 9200 K dohodkov, a ker se državnozborske di-jete, okroglo 5000 Iv na leto, ne vštevajo, imajo navedeni rdeči voditelji na leto okroglo 13.000 do 14.000 K dohodkov. Umetni sneg. Iznašli so stroj, ki izdeluje sneg, v katerem se veliko lažje kot v ledu ribe sveže ohranijo. Led je namreč pretrd, zato pa riba v njem lahko svojo obliko izgubi. SMEŠNICE. Napačno razumela. »Na, stara, zavaroval sem se za življenje — tu je polica!« »Kaj, številka 624.530? No, to boš pa lahko dolgo čakal, predno boš na vrsto prišel!« Izdajalec. Žena, ki se je vrnila iz letovišča: »No, ti si se pa moral dobro imeti, ko me ni bilo doma; papagaj neprestano kriči: »Na zdravje« in »Ex«!« KNJIGOTRŽTVO. Getzemani in Golgata. Premišljevanja bridkega trpljenja našega Odreženika Jezusa Kristusa. Poslovenil Fr. Ks. Steržaj. Založila ^Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena knjigi platno z rdečo obrezo 2 K 60 h, šagrin zlata obreza 3 K 60 h. — Je pač malo premišljevanj, ki bi obvladala človeško dušo z večjo, silnejšo in obenem grenkoljubo silo, kakor ta premišljevanja o Kristusovem trpljenju. Dasiravno nam evangelij pripoveduje trpljenje našega Gospoda s priprostimi, skoro rezkimi besedami, pa se nam vendar priljubi po večkratnem branju; še veliko bolj pa pri premišljevanju. Da je premišljevanje sploh potrebno in velike koristi za vsakega kristjana, posebno pa za onega, ki se trudi do popolnosti, ni treba povdarjati, zakaj vidi se tudi iz tega, ker je pošla v trgovini že sedma izdaja Volčičeve prestave: »Getzemani in Golgata«. Razvidno pa je tudi iz tega, kako so se priljubila ta prekrasna in stvarna premišljevanja. Po knjigi se je zelo povpraševalo, zato je »Katoliška Bukvama« preskrbela novo prestavo teh premišljevanj, ki so ravnokar izšla izboljšana, na mestih, ki se docela ne vjemajo s svetim pismom. Koristno in lepo knjigo prav toplo priporočamo. Pridno prebirajte ta pretresujoča premišljevanja in deležni boste velike duhovne koristi. — Velika prednost te nove izdaje je, da ima, četudi je izredno obširna, zelo priročno žepno obliko, ker je tiskana na fin, tenak papir; dodan je seveda tudi popol molitveni«. * Dr. JerSetove Šmarnice »Mati čudovita«. Zopet enkrat Šmarnice, ki jih bo res vesel šmarničar in veselo ljudstvo! Ni lahko vedno kaj novega povedati o Materi božji. Dr. Jerše je povedal najlepše, kar je vedel, in tega lepega je mnogo. Povil je v Šmarnice najlepše cvetove, kar jih je našel po vr-teh Marijinih častilcev. Z govorniško silo, živahno, pestro — morda nekoliko prebujno — a brez pretiravanja in iz-mišljanja kaže dr. Jerše Mater čudovito, njene prelepe prednosti in čednosti. Že naslovi šmarnic so kakor lepi cvetovi v vencu Marijinem: Lilija dolinska, Mati dobrega sveta, Mati lepe ljubezni. Mati svetega veselja, Žena, obdana s solncem, Dolorosa . . . Največja prednost teh Šmarnic je pa, da so res Šmarnice, govori o Mariji in sicer govori, povzeti iz dogmo, in te Šmarnice takorekoč poganjajo iz Marijine dogme kakor poganjajo belc maj-niške šmarnice iz plodne gomoljke. Ker je radi finega papirja oblika kaj priročna in so knjižici dodane lepe mašne in druge molitve, se bodo te Šmarnice priljubile tudi kot molitvena knjižica s premišljevanji. Obče priznana, na poseben način namočena (Stcckfiscb) se dobiva vedno pri tvrdki Josip Pollak, Ljoiana, Sv. Petra cesta o. NB. Da mi bode mogoče na veliki teden vsem postreči, prosim da se blagovolijo naročila vsaj en teden poprej rezervirati. 323 aR? ^et,arn" Centrd Vsak dan od 9. ure zvečer naprej KONCERT nanovo došle dam s k e tamburaške kapele GRANIČAR ki je tri leta z izbor-nim uspehom s vira/a v inozemstvu. Vstop prost. Vso noč odprto. Sestanek tujcev. 439 Gostilna v Orauijajj pri Sojerju št. 30 da v nojem za dobo 6. let. Najemniki naj se zglase v 14. dneh pri posestniku Lovro Florjančlču na Poljanah 4. p. št. Vid nad Ljubljano. Nastop po dogovoru. 435 n Otvoril sem popolnoma urejen it 11 m ak- ftl Idrija, 1. svečana 1913. Dr. B. Žižek okrožni zdravnik ^enitria ponubba. (©r^ovee v žeto prometner^ primorskem mestu, samce 45 let, zbray, E^repak ter prijetne in rr^irne zunanjosti, sofiier[, s 1000 f\ mesež. boftofc^a se v svrKo žerjitve želi sezrjaniti z igospobižno alt vbovo brez olro£^ s primernim premoženjem, ki pa ni glavna sivar, ker sc ^leba fc bolj na blatno, pfetT|er|ito srce in iobroob^ojo. ^u^oinem sfu-čajuiu&i priženitev qavečjeposestvoniizf^ljužer^a. 3arrjo resne por|ubbe s sliko naj se io pošljejo na upravo lista pob sijro ,,,Srear|a pomla b 420". (§ajnost zajamčena. 420 3 Lepa, hO" pletna, dobro ohranjena baročna garnitura se proda. Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod št. 4( 5. ob lepem sprehajališču, s solnčno lego, se pod ugodnimi pogoji proda. Vprašati je ua Cesti na Rožnik štev. «1. 408 BlagajniCarka z večletno prakso, vešča knjigovodstva, želi svoje mesto premenlti Prijazne ponudbe pod: »Sprememba« 407 na upravništvo „Slovenca", Radi na novo ustanovljene večje trgovine v mestu sem primoran oddati tako| v najem manjšo trgovino z mešanim blagom v lepem kraju na Kranjskem. Trgovina je zelo dobro vpeljana. Prometa okoli 45.000 K letno. Potreben kapital 3000 — 5000 kron. Reflektantje blagovolijo pošiljati njih ponudbe pod „dobro idoča trgovina 425" na upravo »Slovenca". izarje (strojne) za Izdelovanje zabojev sprejmemo v trajno delo. Ponudbe: Knezoškolljske žage v Vrbovcu p. Mozirje, Štajersko. slikarski mojster se priporoča sl. občinstvu za razna rsKd dela ter prečastiti duhovščini za izvršitev cerkvenih del itd. Na zahtevo izvršim vzorce brez-4,71 plačno, ako sc mi delo poveri. Izgetovljene obleke za moške ln otroke v veliki Izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini W 3934 Ljubljana pj»j SltOfU zrau-ihotl|e ltdaia konzorcij »Slovenca«. ftsk: »Kalolilke Tisk&rnei Odgovorni urednik: