ŠTEVILKA
LETO XI.VII, 8. MAJ 2015 CENA 1.60 EUR
x
c^i
3
-C .2
Od 8. do 13. maja 2015
obiščite EUROSPIN
IIU POSKUSITE HIAŠE IZDELKE
Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete
BREZPLAČNO
Mešanico pražene mlete kave 100 g
BREZPLAČNO
Mešanica pražene mlete kave 100 g
. /}/**y/t rj
S
Eon velja samo od 8 do 13. maji 2015, Z1 borom prejmete 1 trap&en i?deWc. Borti se ne seštpaisr na nakup se lahko uveljavi samo 1 bon Večajo samo bcni č ongir^ine lakwtnc Ve^s w količino na ub&f v trgom.
Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica S6, 3331
17703519
Oglasi
2 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015
Iz vsebine:
Tema tedna:
Zgornja Savinjska dolina tudi v najhujših časih II. svetovne vojne ni klonila......................4
Golte:
Zazrti v poletje in novo smučarsko sezono ... 5
Konferenca OO SDS Luče:
Poslanka predstavila aktualno
politično dogajanje v državi...............................6
SŠGZ:
Brez izvozno naravnane proizvodnje
ne bi imeli gospodarske rasti.............................7
Prvomajska budnica:
V ljubenskem KLS-u godba
pričakala delavce nočne izmene...........................9
Golte:
Prvomajsko srečanje krojilo vreme............... 11
Kulturni dom Mozirje:
Pestra paleta nastopajočih obogatila slovesnost pred dnevom
upora proti okupatorju......................................12
Galerija Mozirje:
Predstavitev nove knjige
Aleksandra Videčnika Laykaufova
vojna kronika Mozirja 1914-1918...................15
Tretja stran
»Držite skupaj, branite svoj narod, kajti to je največ, kar imamo«
Jutri, 9. maja, bomo v Sloveniji praznovali 70. obletnico konca druge svetovne vojne in zmage nad nacizmom in fašizmom. Na izhodiščih pro-tinacizma in antifašizma je utemeljena današnja svobodna in demokratična Evropa.
Ob tej obletnici se je in se še bo zvrstilo niz spominskih svečanosti, ob katerih pa se, tako pri nas kot v nekaterih drugih evropskih državah, odpirajo določena vprašanja, povezana tudi z aktualnimi družbenopolitičnimi dogodki. Zlasti delikatna je za politike vojaška parada v Moskvi, ki jo bodo nekateri bojkotirali zaradi vpletenosti Rusije v državljansko vojno v Ukrajini.
Slovenska osrednja slovesnost ob dnevu zmage pod naslovom Pod svobodnim soncem bo jutri ob 13. uri na Trgu republike v Ljubljani. V teh dneh v počastitev obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom znova oddaja Radio Kri-čač. Najdete ga na UKV frekvenci FM 88.8 MHz.
V nedeljo je na prostoru, kjer je bilo nekoč eno najbolj zloglasnih nacističnih koncentracijskih taboriščih Dachau, potekala slovesnost ob 70. obletnici osvoboditve tega taborišča, na kateri je bilo slišati tudi opozorila pred novim rasizmom in antisemitizmom. V Dachau je bilo v letih 1933-1945 zaprtih več kot 200 tisoč ljudi iz vse Evrope, od teh jih je okoli 40 tisoč umrlo, med njimi 1.700 Slovencev. Dachau je bilo eno od prvih koncentracijskih taborišč in je služilo kot model za ostala taborišča.
Ganljivo je poslušati spomine nekdanjih interni-rank, ki so preživele pekel koncentracijskega taborišča Auschwitz na Poljskem. Večina izmed njih je bila takrat v otroških letih; nekatere so bile v taborišče napotene skupaj z materami, nekatere same. Ženske, ki so bile v taborišče izgnane iz Slovenije, so se tam med seboj povezale, se tolažile, si pomagale in se ščitile, kolikor so lahko. V taborišču so pristale večinoma zato, ker so same ali njihove družine pomagale partizanom v boju proti okupatorju oziroma so sodelovale z osvobodilno fronto.
Danes, sedem desetletij po koncu morije, so te ženske najbolj srečne, da so preživele. Dan, ko so bile osvobojene, je bil zanje najsrečnejši dan v življenju. Kljub mučenju, ki so ga prestale, želje po maščevanju nikoli niso čutile. Ljudem, ki so jih izdali, se je življenje tako ali tako večinoma obrnilo v veliko nesrečo.
Dana Valič, ena od nekdanjih taboriščnic, pravi takole: »Mladi, želim vam, da nikdar ne bi doživeli vojne. V težkih trenutkih bodite prijatelji in drug v drugem iščite tisto, kar je dobro in lepo. Držite skupaj, branite svoj narod, kajti to je največ, kar imamo.«
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 19, 8. maj 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015
3
Tema tedna
70. OBLETNICA ZMAGE V II. SVETOVNI VOJNI
Zgornja Savinjska dolina tudi v najhujših
časih ni klonila
8. in 9. maja Evropa praznuje konec II. svetovne vojne, najobsežnejšega oboroženega spopada v zgodovini. Takrat se je uradno predala Nemčija, boji po svetu pa so trajali še vse do septembra 1945. Totalna vojna je terjala okoli 60 milijonov mrtvih in 3 milijone pogrešanih. Tudi Zgornja Savinjska dolina je vojno močno občutila, njeni ljudje so za svobodo dali okoli 750 življenj, dogajanje med vojno pa je močno zaznamovalo več generacij.
O tem, kako so Zgornjesavinjčani preživljali vojne grozote, katere bitke so zaznamovale našo dolino in še o veliko drugih pomembnih stvareh, ki jih je naši dolini zadala omenjena vojna, je objavljeno na spletnem portalu Kamra, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domo-znanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah.
POSLEDICE OKUPACIJE SO
ZGORNJESAVINJČANI BOLEČE OBČUTILI
Aprila 1941, po napadu na Jugoslavijo, je največji del slovenskega ozemlja okupirala nacistična Nemčija. Podobno kot po ostali Štajerski so Nemci takoj po zavzetju doline vzpostavili svojo civilno oblast, v večjih krajih so nastanili policijske in orožniške oddelke, v Gornjem Gradu, Mozirju in na Ljubnem pa so delovale tudi izpostave varnostne službe in tajne policije, zloglasni gestapo.
Posledice okupacije so prebivalci naše doline
Pohod Zidanškove brigade skozi Gornji Grad
(Fotodokumentacija MNZC)
občutili hitro in boleče. Prve aretacije so se pričele aprila, poleg tega so okupatorji v tem času iz doline izgnali številne duhovnike, učitelje ter druge ugledne narodno zavedne posameznike in
njihove družine. Enajst družin je moralo zapustiti Gornji Grad, šest so jih izgnali iz Luč, tri iz Bočne, z Ljubnega, Rečice in predvsem iz Mozirja pa je bilo izgnanih skupaj več kot sto oseb.
KLJUB GROŽNJAM OKUPATORJA VSE VEČ DOMAČINOV MED PARTIZANE
Vsem grožnjam navkljub so jeseni začeli v dolini nastajati prvi odbori Osvobodilne fronte, prve partizanske enote (Celjska, Savinjska, Pohorska in druge čete) pa so na Štajerskem nastale že poleti 1941. Kmalu so izvedle nekaj odmevnih akcij, oktobra se je odvila težka bitka z Nemci na Dobrovljah. Osvobodilno gibanje se je v jeseni 1942 še okrepilo, vse več domačinov se je pridruževalo partizanskim enotam. Nemci so zato pričeli nad domačini izvajati neusmiljeno nasilje. Zaradi izdaj je bilo aretiranih ter ustreljenih več kot sto talcev iz doline, njihove družine so aretirali in poslali v različna taborišča - od Auschwitza do otroških ponemčevalnih taborišč po vsem rajhu. Okupator je obenem izvajal prisilno moNa portalu Kamra je Osrednja knjižnica Mozirje v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje objavila digitalno zbirko z naslovom Ko bo svoboda zasijala, ki preko besedila in številnih fotografij opisuje vojna leta v Zgornji Savinjski dolini. Podatki o ljudeh Zgornje Savinjske doline v času vojne in njihovem uporu so za potrebe članka povzeti iz omenjene razstave.
Dr. Tone Kregar, prof. zgodovine in sociologije,
muzejski svetovalec, vodja oddelka za zgodovino v Muzeju novejše zgodovine Celje:
»Osvobojeno ozemlje v Zgornji Savinjski dolini je bilo pomembno tako z vojaškega kot političnega in moralnega vidika. In to ne le za razmah in ugled osvobodilnega gibanja v neposrednem okolju, temveč na celotnem okupiranem Štajerskem, pa tudi v drugih delih Slovenije. Z zaplenjenim orožjem in opremo so slovenski partizani povečali svojo bojno moč, s prostovoljnim prilivom in rastočo mobilizacijo domačih fantov in mož okrepili svoje vrste, pospešili razkroj vermanšafta ter v osvobojenih krajih organizirali zaledno bazo z vso potrebno infrastrukturo, od preskrbe in sanitete do zvez in vojaškega usposabljanja novincev.
Obenem se je še okrepilo sodelovanje z zahodnimi zavezniki, ki so lažje dostavljali oziroma spuščali nujno potrebno pomoč ter sem poslali tudi svojo misijo, ki je usklajevala in sodelovala v skupnih vojaških akcijah. Preko osvobojenega ozemlja so rešeni zavezniški letalci in ujetniki lažje prišli na varno, pa tudi sicer je bila olajšana povezava z ostalimi slovenskimi pokrajinami ter tamkajšnjim osvobodilnim gibanjem. Tako glede transporta in pretoka opreme, informacij, borcev, civilistov, pa tudi političnih funkcionarjev, ki so prihajali na osvobojeno ozemlje, da bi tukaj pomagali organizirati partizansko oblast in vsakodnevno življenje, od gospodarstva do šolstva in kulture.
Zgornja Savinjska dolina je poleti in jeseni 1944 postala eden od centrov slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja ter skupaj z ostalimi osvobojenimi ozemlji dokazovala, da je tudi na Štajerskem, v najtežjih razmerah, možen uspešen in množičen odpor proti okupatorju.«
4 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015
Tema tedna, Gospodarstvo
bilizacijo v nemško vojsko, delovno službo ter vermanšaft (pomožno vojaško-policijsko formacijo), ljudje so bili posledično močno ustrahovani.
DOLINA PRVIČ OSVOBOJENA POLETI 1944
Pogumno prebivalstvo Zgornje Savinjske doline se ni vdalo brezupu. Ravno obratno. Partizansko gibanje na Štajerskem se je prav na območju naše doline ob veliki podpori prebivalstva hitro krepilo. Zaradi okrepljene partizanske dejavnosti so Nemci junija 1943 Spodnjo Štajersko celo raz-
glasili za območje protipartizan-ske borbe oziroma »Bandenkampfgebiet«.
Poleti 1944 so enote 4. operativne cone izvedle eno največjih in najuspešnejših ofenzivnih akcij slovenske partizanske vojske. Med 30. julijem in 2. avgustom 1944 so osvobodile velik del Zgornje Savinjske doline in Zadrečke doline. To je bil prometno bolj odmaknjen prostor in zato lažje ubranljiv pred sovražnikovimi vdori, veliko pa je pomenilo tudi dejstvo, da so bili prebivalci naše doline zelo naklonjeni osvobodilnemu gibanju in so že dlje
časa aktivno podpirali partizane. Z osvoboditvijo je bil v celoti razbit nemški upravni, vojaški in politični aparat. Po več kot treh letih ponemčevanja so otroci spet imeli pouk v maternem jeziku, saj je prva partizanska šola začela delovati že maja 1944 v Solčavi, kasneje tudi po ostalih krajih doline.
NASILJE V DOLINI KONČANO ŠELE S KONČNO ZMAGO, MAJA 1945
Nemške enote pa so ves čas ogrožale osvobojeno ozemlje, že v drugi polovici oktobra 1944 je okupator znova udaril na Zgornjo Savinjsko dolino. Partizani so jih si-
cer po hudih bojih v nekaj dneh odbili, a Nemci so ob napadu in umiku naredili ogromno škode. Od Logarske doline do Gornjega Grada so požgali več sto hiš in stavb ter približno 140 ljudi iz Solčave in bližnjih zaselkov izgnali v taborišča. A že sredi decembra 1944 so enote nemške vojske in policije zasedle Zgornjo Savinjsko dolino. Sledilo je plenjenje in požiganje domov, zapiranje in pobijanje tako civilistov kot partizanov. Trpljenje Zgornjesavinj-čanov ter okupacijsko nasilje je bilo ustavljeno šele s končno zmago, maja 1945.
Tatiana Golob
NA GOLTEH ZAZRTI V POLETJE IN NOVO SMUČARSKO SEZONO
Nad zlatimi medaljami za naj smučarski center
visijo temni oblaki
Kot smo pred kratkim poročali, se je Smučarski center Golte v minuli zimi že petič v kategoriji srednje velikih smučarskih središč v Sloveniji uvrstil na prvo mesto, ki so mu ga s svojimi glasovi zagotovili obiskovalci. Kljub temu, da so v zimski sezoni delali dobro, ob povprečnem izkoristku smučarskih dni, se je družba morala soočiti z 800 tisoč evrov težkim negativnim poslovnim rezultatom.
GOSTITELJI VEČ KOT 40 TEKMOVANJ
Turistični kompleks na Mozir-ski planini pestijo krediti, težave največjih solastnikov PV Invest in HTZ ter nekaterih drugih. Kljub dejstvu, da je bil začetek zimske sezone pozen, za kvalitetno pripravo smučarskih prog in pogojev zasneževanja pa zelo zahteven, so na Golteh vse napore usmerili prav v to. Sanirali so del fasade na hotelu in opravili nekatera gradbe-no-vzdrževalna dela v okviru reklamacij. Nenačrtovanih stroškov pri obratovanju hotela, gondole in žičnic ni bilo.
Po poznem in slabšem startu iz novembra v december so snežne padavine v januarju izboljšale pogoje, odličen je bil tudi mesec februar, saj so takrat smučišča obratovala s 100-odstotnimi zmogljivostmi, tako da je bil obisk smučarjev dvakrat boljši kot lani. Velik del
zimske sezone je razmere oteževal močan veter, ki je kar nekajkrat odpihnil snežno plast, zasneževanje pa je bilo oteženo ali celo onemogočeno, a so kljub temu uspeli organizirati tekme svetovnega pokala v telemark smučanju.
smučarjev kot tudi za lasten obstoj. Za tem je center do prvomajskih praznikov obratoval le za najavljene skupine. Potem ko so v slabem mesecu opravili nujna dela za poletno sezono, so za prvomajske praznike odprli hotel in zagna-
pa bodo dopolnili z novimi in dodali označitve in panoramske info table.
Na akumulacijskem jezeru pri Treh plotih bodo omogočili vožnjo s čolni, vodni zorbing in pripravili sprostitvene piknik kotičke. Del ponudbe ostaja tudi plezalna stena na hotelu, izposoja koles, vodeni pohodi, nordijska hoja, v načrtu pa je nadgradnja zip-line parka. Konec maja bo tod potekalo državno prvenstvo v gorskih vzponih in dvodnevni tekaški dogodek, namenjen gorskim tekačem.
Vodstvo ZLTC Golte vidi prihodnost v kompletirani ponudbi turističnih storitev, poslovnega turizma ter v sodelovanju z zmogljivostmi in ponudbo iz dveh dolin in bližnje ponudbe hotelov ter malih turističnih ponudnikov, turističnih kmetij, kulturno etnografskih ustanov ter kampov.
Čeprav je odprodaja depandans zaradi prestrukturiranja celotne verige dejavnosti in družb v okviru sistema Premogovnika Velenje ter zmanjševanje negativnega finančnega stanja nujna (nekaj je že prodanih, za nekatere so posli še odprti), vendarle računajo, da bodo apartmaji v večini ostali v funkciji oddajanja in privabljanja dodatnih gostov in s tem povečevanja zmogljivosti centra. To bi lahko povečalo prenočitvene zmogljivosti vsaj za 150 gostov.
Jože Miklavc
Turistični kompleks na Mozirski planini pestijo krediti, težave največjih solastnikov PV Invest in HTZ ter nekaterih drugih.
(Foto: Jože Miklavc) Ponovno so pripravili dogodek li gondolski sistem. Z normalnim
Golte ski gourmet, na katerem so gostili tri vrhunske slovenske vinarje in tri vrhunske kuharje oziroma restavracije. Golte so bile prvič tudi gostitelj štirih FIS tekem, saj so pridobili homologacije za smučarske proge. Bili so gostitelji več kot 40 tekmovanj podjetij, sindikatov in drugih športnih organizacij.
Od 14. decembra do 31. marca je kolektiv Zimsko letnega turističnega centra (ZLTC) Golte opravil obsežno delo tako v zadovoljstvo
obratovanjem so ponovno pričeli 30. aprila, Mozirska koča pa je odprta ves čas.
PRIHODNOST V KOMPLETIRANI PONUDBI TURISTIČNIH STORITEV
V poletni sezoni načrtujejo odprtje gorsko-kolesarskega centra s kolesarskim parkom, dopolnili bodo urejenost Alpskega vrta z več kot stotimi gorskimi rastlinami, cvetjem in drevesi, obstoječe pohodniške poti na Golteh
Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 5
Politika, Iz občin, Oglasi
KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SDS LUCE
Poslanka predstavila aktualno politično dogajanje v državi
Občinski odbor SDS Luče je zadnjo sredo v aprilu pripravil letno konferenco. Na njej je predsednik odbora Niko Brezovnik predstavil delo v preteklem letu in povedal, da so največ aktivnosti usmerili v lokalne volitve v domači občini. Svojo podporo so dali županu Cirilu Roscu in v občinskem svetu dobili enega svetnika.
Gostja večera Nada Brinovšek, poslanka v državnem zboru, je predstavila aktualno politično dogajanje v državi. Pri tem je poudarila, da bo naša dolina pri reorganizaciji nujne medicinske pomoči ostala
brez satelitskega centra. Tako bodo Zgornjesavinjčani vezani na zdravniško pomoč v Velenju ali Celju.
V razpravi so se udeleženci dotaknili tudi poplavne varnosti svojega kraja. Pri tem so poudarili, da je na referendumu pred dobrim letom kar 92 odstotkov občanov izglasovalo izgradnjo obvoznice in ureditev porečja Savinje. Ob tem je Brezovnik zelo kritično poudaril, da je na tehnici tehtanje dejstev o tem, ali bo nemški ribič lovil ribe v Savinji ali bodo ljudje varni pred poplavami, nedopustno in neprimerno.
Marija Šukalo
Niko Brezovnik je predstavil aktivnosti lučkega občinskega odbora, poslanka Nada Brinovšek pa politično dogajanje v državi.
(Foto: Marija Šukalo)
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Obravnavali zaključna
v	w I •	I v*
računa sole in občine
Zadnji četrtek v aprilu so se na šesti redni seji zbrali gornjegrajski svetniki. Prisluhnili so zaključnemu računu občine in osnovne šole, ki sta ga podala župan Stanko Ogradi in ravnateljica Lilijana Bele.
Ogradi je poudaril, da so bili tako prihodki kot odhodki manjši od planiranih. Vzroki za to so bili različni. Po njegovih besedah je težko točno predvideti prihodke, odhodke pa prilagajajo. Realizacija proračuna je bila 93-odstotna.
V nadzornem odboru občine na zaključni račun niso imeli pripomb, je povedal njegov predsednik An-
poročila, nato pa odgovarjala na vprašanja svetnikov. Poleg poročila je na pobudo svetnikov šola pripravila tudi višino stroškov za podružnični osnovni šoli Nova Štifta in Bočna. Svetnik Klemen Petek je namreč pred časom izrazil pomisleke glede delovanja obeh podružnic z vidika stroškov občine.
Beletova je povedala, da nobena od podružničnih šol v prihodnjih petih letih ne bo imela premalo vpisanih otrok, zato njun obstoj ni vprašljiv. Je pa res, da se starši iz različnih razlogov odločajo, da
otroke vpišejo v matično šolo, nekaj je tudi preseljevanja, kar vpliva na razliko med rojenimi in vpisanimi otroci. Dodala je, da je bočka šola popolnoma prenovljena, poleg šolarjev jo zasedata tudi dva oddelka vrtca.
Šola v Novi Štifti je po besedah Be-letove potrebna nujne prenove, na kar že dolgo opozarjajo. Glede na število vpisanih je načeloma za vse otroke prostor na matični šoli, ampak obstoj podružničnih šol ni ogrožen in ju ne bi bilo dobro zapirati.
Štefka Sem
drej Rihter. Na vsa zastavljena vprašanja so dobili korektne odgovore. Predsednik odbora za proračun Jure Purnat je povedal, da so se v odboru posvetili postavkam, kjer je realizacija bolj odstopala, s pojasnili s strani občinske uprave pa so bili zadovoljni. Svetniki so tako na priporočilo obeh odborov odlok o zaključnem računu soglasno potrdili.
Zaključno poslovno poročilo osnovne šole sta podali ravnateljica Lilijana Bele in računovodkinja Katka Pečnik. Beletova je povzela nekaj pomembnejših podatkov iz
ZDRUZENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA
Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica GSM: 031 471 1S6 www.z3ornjesavi nj s k i -zelo dc i. s i
VABILO izdelovalcem želodca
Gotovo vas zanima strokovna ocena kvalitete vašega izdelka - želodca, zato vas vahimo, da sodelujete na 25. ocenjevanju želodca, ki ga tudi letos organiziramo v okviru Združenja.
Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 16. maja 2015, v prostorih Medgeneracijskega centra na trgu Rečica 61.
Izdelovalci tekmujejo v dveh kategorijah:
1/ Izdelovalci zgornjcsavinjskega želodca z geografsko označbo po uradni specifikaciji
2/ Izdelovalci domačega želodca po lastni specifikaciji.
Vaše izdelke lahko oddate v petek, 15. maja 2015, na naslednjih zbirnih mestih:
-	MOZIRJE, sedež Kmetijske svetovalne službe, od 11. do 13. ure,
-	GORNJI GRAD, gostišče Menina, od 9. do 10. ure,
-	LUČE, gostišče Kmet, od 10.30 do 12. ure,
-	LJUBNO, kmetijski obrat, ob 12.30 uri,
-	REČICA, v prostorih Medgen centra, od 18. do 21. ure.
Strokovna komisija, sestavljena iz uglednih strokovnjakov, bo scnzorično ocenila vaše izdelke glede na izgled, prerez, teksturo, vonj in okus. O oceni prejmete uradni zapisnik.
Razglasitev rezultatov ocenjevanja bo na dan ocenjevanja ob 14. uri v prostorih ocenjevanja, kjer bo tudi ocena letošnjega letnika in pokušina. Potrdilo o kvaliteti bodo po pošti prejeli vsi izdelki z najmanj 16 točkami od 20 možnih. Dobra ocena je pomemben činitelj vaše primerjalne prednosti v ponudbi domačih jedi na turističnih kmetijah. Stroškov ocenjevanja ne bomn zaračunali.
Trije najbolje uvrščeni izdelovalci bodo ob razglasitvi prejeli praktične nagrade, darilo pokrovitelja B/S/H Nazarje.
Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 6

Gospodarstvo
UPRAVNI ODBOR SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE
Brez izvozno naravnane proizvodnje ne bi imeli
gospodarske rasti
V ponedeljek, 20. aprila, so se v Velenju na 9. redni seji sestali člani upravnega odbora Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice (SŠGZ). Obravnavali in sprejeli so letno poročilo o delu zbornice v lanskem letu, po razpravi pa so sprejeli tudi program dela in finančni plan za leto 2015. Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena re-indu-strializaciji Evrope in aktivnostim na področju priprave strategije pametne specializacije Slovenije.
Mag. Marko Bohar je podal aktualne informacije glede strategij za re-industrializacijo evropskih držav. (Foto: JM)
Z aktualnimi informacijami glede strategij za re-industrializaci-jo evropskih držav in aktivnosti na področju priprave strategije pametne specializacije Slovenije je člane
upravnega odbora seznanil samostojni svetovalec GZS Zbornice elektronske in elektro industrije mag. Marko Bohar. V razpravi je bilo poudarjeno, da je vzpostavitev konkurenčnega poslovnega okolja za industrijsko proizvodnjo tudi za Slovenijo edina prava strateška usmeritev, saj se je v zadnjih desetih letih pokazalo, da zgolj od storitev ne moremo preživeti. Brez izvozno naravnane proizvodnje še danes ne bi imeli gospodarske rasti, s katero se hvali vladajoča politika.
V nadaljevanju seje je beseda tekla o delovanju zbornice v minulem in letošnjem letu. Lani je število članov SŠGZ upadlo za devet odstotkov, ne glede na to pa savinj-
sko-šaleška zbornica še vedno dosega cilj, da pod svojim okriljem združuje vsaj dve tretjini gospodarstva po številu zaposlenih in po kapitalu.
Med ključnimi nalogami SŠGZ ostaja prizadevanje za tretjo razvojno os, dobro je tudi delovanje sekcije računovodskih servisov in sekcije za inovacijsko dejavnost. Lani je bilo na regijskem nivoju podeljenih sedem zlatih in šest srebrnih priznanj v kategoriji profesionalno podprtih inovacij ter eno zla-
to priznanje v kategoriji inovacij, ki niso bile deležne profesionalne podpore, letos pa se je število prijavljenih inovacijskih projektov povzpelo na osemnajst.
Članarina SŠGZ ostaja v letu 2015 osmo leto zapored nespremenjena, vendar bo potrebno pred iztekom leta na to temo sprejeti odločitev, kako naprej, saj je zaradi varčevalnih ukrepov s 1. januarjem 2016 napovedan izstop Termoelektrarne Šoštanj. Ob zaključku seje je bila imenovana komisija, ki bo v prihodnjih tednih izpeljala postopek izvolitve treh predstavnikov SŠGZ v skupščini Gospodarske zbornice Slovenije.
Jože Miklavc
Zavzeto delo in konstruktivna razprava na 9. seji upravnega odbora SŠGZ (Foto: Jože Miklavc)
A. M. MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. USPEŠNO SKOZI KRIZO
Nova steza tehničnih pregledov za gospodarska
vozila že v funkciji
Najnovejša tehnična oprema omogoča hitre in natančne preglede ter meritve, kar vpliva na varno uporabo motornih vozil. (Foto: Jože Miklavc)
Po enoletni investicijsko-grad-beni akciji so pri družbi A. M. Miklavc Tehnični pregledi 7. aprila z novo opremo zaključili naložbo v razširitev poslovne dejavnosti. Ob dolgoletnem uspešnem obratovanju linije tehničnih pregledov za osebna vozila v Nizki ter po šestih letih od začetka izvajanja tehničnih pregledov za isto kategorijo v Črnovi pri Velenju so se v družini odločili, da trdo delo in uspehe okronajo z nadgradnjo v domačem kraju.
Po besedah lastnika in direktorja družbe Antona Miklavca je bil logičen razvoj, ki je sledil potre-
bam za izvajanje tehničnih pregledov za tovorna motorna vozila ter priklopnike nad 3,5 ton in avtobu-
se, kompletiranje ponudbe, ki je v interesu zadovoljnih koristnikov. »Za imetnike vozil in delovnih stro-
jev je izvajanje obveznih tehničnih pregledov blizu njihovih bivališč prihranek na času in pocenitev zaradi krajše razdalje do centra tehničnih pregledov,« je povedal Miklavc. Če dodamo še zadovoljstvo koristnikov uslug tega družinskega podjetja, ki skupaj z zunanjimi sodelavci zaposluje 15 oseb, potem kaže, da ga čaka obetavna prihodnost. »A je potrebno trdo delati, premišljeno vlagati in se stalno strokovno izpopolnjevati. To velja zame, za sina Aleša, ženo Anko ter vse sodelavce,« je dodal direktor.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015 7
Gospodarsto, Kultura
I
NARAVNE DANOSTI ENERGETSKEGA POTENCIALA
Naši vodotoki nudijo zelena delovna mesta
Kako priti v Zgornji Savinjski dolini letno do desetih ali dvajsetih vodnih dovoljenj namesto ene same izgradnje male hidroelektrarne? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo gospodarji malih hidroelektrarn v naši dolini. Postopek izgradnje tovrstnega obnovljivega vira energije traja pri nas deset let. Tako papirologija onemogoča razvoj, ki ga poleg biomase nudi voda.
Danes imamo v celotni Sloveniji postavljenih 500 malih hidroelektrarn, poleg njih pa še neizkoriščenih 4.500 pregrad in jezov. V preteklosti so na vodni pogon delovali mlini, žage in kovačije, ki so v večini šle v pozabo. Kaj storiti danes, da se približamo na primer Avstriji, ki izkorišča 90 odstotkov vodnega potenciala?
Predsednik Zveze društev MHE Slovenije Stane Čadež je pred kratkim prisostvoval zboru Savinjskega društva za obnovljive vire energije in ekologijo. Čadež in predsednik društva Bojan Germelj sta spregovorila o stanju na tem področju v državi in v naši dolini. V Sloveniji bi lahko zgradili še nekaj sto malih hidroelektrarn, saj imamo tudi ustrezno proizvodnjo mehanizacije, ki podpira tovrstno izgradnjo. Če hočemo zadostiti 25 odstotkom virov iz obnovljivih virov, ki nam jih je določila Evropska unija do leta 2020, potem je skrajni čas, da uravnovesimo razvoj, ki je v zadnjih petih letih podpiral večinoma postavitve sončnih central.
Trenutno je na čakalni listi približno 200 pobud za vodno dovoljenje, a v glavnem se zavra-
čajo zaradi nekaterih uredb. Stane Čadež in lastniki malih hidroelektrarn se zavzemajo za bolj življenjske uredbe, ki bi bile podobne, kot so v drugih državah članicah unije. V Avstriji na primer traja od vloge do dokončanja objekta dve leti. Skrbniki vršijo tekoče vzdrževanje v korist vodnega vira, morajo biti naravovarstveniki in zagotavljati reki biološki minimum. Vse to je za državo razbremenilnega pomena, hkrati pa pripomore tudi stanju voda v času poplav.
Pozabljamo na vode na manj urbanih področjih in tamkajšnji prebivalci ostajajo brez dodatnega vira dohodka, je poudaril Čadež. Posebnost podeželja so tudi vodni viri in lokalna proizvodnja hrane in energije lahko postane dobro izvajan način življenja ljudi, ki tu živijo. Te težnje pa morajo podpreti tudi ribiči in naravovarstve-niki, sicer bo skupnost v tej smeri le počasi napredovala.
Slavica Tesovnik
Gospodarji malih hidroelektrarn v naši dolini si želijo primerljivo odzivnost države z Avstrijo, ki izkorišča 90 odstotkov vodnega potenciala. (Foto: Slavica Tesovnik)
ZAKLJUČEK 10. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE
Preko sto zbranih uživalo v družbi Borisa Cavazze
in Vesne Milek
April je mesec, ki je tako v Sloveniji kot drugje po svetu posvečen pisani besedi. 2. aprila je dan otroške in mladinske književnosti, 23. april pa je Unesco razglasil za svetovni dan knjige. Posebej slovesno je bilo v Knjižnici Mozirje v torek, 21. aprila, ko so številni ljubitelji knjige proslavili zaključek jubilejne, 10. bralne značke za odrasle »Zgornjesavinjčani s knjigo v roki«. Prireditev, ki je potekala v okviru praznovanja občine Mozirje, je bila deležna velike pozornosti tudi zaradi prepoznavnih gostov, pisateljice Vesne Milek in priljubljenega igralca Borisa Cavazze.
ZGORNJESAVINJČANI ŽE DESETLETJE S KNJIGO V ROKI
Letošnji, jubilejni zaključek najbolj prepoznavnega projekta Osrednje knjižnice Mozirje, v katerem že desetletje sodelujejo bralci iz vseh občin naše doline, je v največje potrdilo mozirskim knjižničarjem, da so se spodbujanja bralne kulture lotili na pravi način. Pred desetletjem je bila
Zaključek 10. bralne značke za odrasle je bil deležen velike pozornosti tudi zaradi prepoznavnih gostov, pisateljice Vesne Milek in priljubljenega igralca Borisa Cavazze. (Foto: Tatiana Golob)
8 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015
Kultura, Gospodarstvo
mozirska knjižnica med prvimi tovrstnimi ustanovami v Sloveniji, ki so pristopile k izvajanju te dejavnosti za odrasle bralce, članstvo pa narašča iz leta v leto. V prvem letu, ko je bralna značka poskusno potekala v ljubenski knjižnici, je k skupnemu branju pristopilo šest bralcev. Že leto kasneje je priznanje prejelo 49 Zgornjesavinj-čanov, ob letošnjem zaključku pa je bilo prejemnikov kar 109.
SLOVENSKI AVTORJI VSE BOLJ PRILJUBLJENI
Kot je v svojem pozdravnem nagovoru povedal Roman Mežnar, namestnik direktorice Osrednje knjižnice Mozirje, je naraščajoče število sodelujočih najboljše priznanje knjižničarjem, da bralci njihovemu seznamu tridesetih naslovov, izmed katerih je potrebno prebrati sedem knjižnih del in
eno pesniško zbirko po lastnem izboru, vsekakor zaupajo. Seznam predlogov je pester in primeren za vse okuse. Bralci lahko izbirajo tako med lažje berljivimi naslovi kot med zahtevnejšo literaturo priznanih avtorjev iz vsega sveta. Poudarek je na kakovostni literaturi, med priporočenimi naslovi pa je polovica del slovenskih avtorjev. In ravno podatka, da so slovenski avtorji med Zgornjesa-vinjčani iz leta v leto bolj brani, so mozirski knjižničarji najbolj veseli. To namreč pomeni, da kakovostno slovensko leposlovje ne ostaja več skrito na policah, temveč s spodbudo knjižničarjev prihaja v roke bralcev.
GOSTA NAVDUŠILA S SVOJO SPONTANOSTJO
V zahvalo zvestim bralcem za desetletje zaupanja in zvesto prebiranje predlaganih knjig mozirska knjižnica ob vsaki podelitvi pri-
znanj za osvojeno bralno značko na zaključno prireditev povabi priznane slovenske kulturne ustvarjalce. Letos sta pisateljica in pu-blicistka, avtorica biografskega romana Ca-vazza, Vesna Milek in priznani gledališki ter filmski igralec Boris Cavazza v prostore galerije privabila preko sto obiskovalcev. V prijetnem vzdušju sta sproščeno odgovarjala na vprašanja knjižničarke Vladke Planov-šek, ki je pogovor z njima povezala v zaključeno zgodbo o bridkih in lepih življenjskih izkušnjah Borisa Cavazze ter posledičnem nastanku biografskega romana, ki je med najbolj branimi knjigami v slovenskih knjižnicah. Stik med gostoma in občinstvom je bil pristen, poln čustev, zato navdušujoč aplavz ob koncu pogovora ni bil presenečenje.
Tatiana Golob
PRVOMAJSKA BUDNICA
V ljubenskem KLS-u godba pričakala delavce
nočne izmene
Člani Godbe Zgornje Savinjske doline so se prvega maja zarana podali na pot po vseh sedmih zgornjesavinjskih občinah. Prvo budnico so odigrali v Mozirju, nato pa so se ustavili v ljuben-skem podjetju KLS, kjer so ob šestih zjutraj pričakali zaposlene v nočni izmeni, ki so odhajali iz službe. Tam jih je sprejel direktor podjetja Mirko Strašek.
Strašek je dejal, da je ohranjanje tradicije bu-dnice ob prazniku dela pomembno, zato so se v KLS-u odločili, da godbi finančno pomagajo, da dogodek tudi izpelje. Igranje godbe, izrečene čestitke direktorja Mirka Straška ob prazniku dela vsakemu zaposlenemu posebej, pripet nagelj-ček na prsih in malica za zaposlene ter člane godbe so popestrili prvomajsko jutro.
Kot je povedala predsednica društva Godba Zgornje Savinjske doline Fanika Strašek, so sindikati, ki so vse do predlani skrbeli za izvajanje budnice, odstopili od organizacije le-te in v god-
Člani zgornjesavinjske godbe so ob šestih zjutraj pred podjetjem KLS zaigrali zaposlenim v nočni izmeni, ko so odhajali iz službe. (Foto: Štefka Sem)
bi so bili prisiljeni poiskati nove sponzorje. Na prošnjo se je odzvalo podjetje KLS, ki je pokrilo stroške, nekaj sredstev pa so zbrali tudi na raz-
Igranje godbe, izrečene čestitke direktorja Mirja Straška (desno) ob prazniku dela vsakemu zaposlenemu posebej, pripet nageljček na prsih in malica za zaposlene ter člane godbe so popestrili prvomajsko jutro. (Foto: Štefka Sem)
pisih po posameznih občinah, je še dodal član godbe Matej Kranjc.
Kranjc je povedal, da so se ustavili v vseh občinah, v Solčavi jih je pričakala tudi županja Katarina Prelesnik. Zelo veseli so jih bili tudi v Centru starejših Gornji Grad. Da je prvomajska bu-dnica del tradicije, kaže tudi številna udeležba v orkestru. Letos se je kljub zgodni uri, praznikom in počitnicam v orkestru zbralo preko štirideset glasbenikov.
Krajnc je še dodal, da so jih ljudje povsod po dolini sprejeli z veseljem in da se duh delavstva iz nekdanjih časov znova prebuja. Povsem nova in lepa izkušnja jih je letos čakala v KLS-u, kjer so bili deležni posebnega sprejema in kjer je delodajalec poskrbel, da so zaposleni občutili praznik na poseben način. Ker v preteklem letu bu-dnice ni bilo, saj sindikati niso poskrbeli zanjo, v godbi verjamejo, da bo ta tradicija ostala, saj je del njih in bi se ji težko odpovedali.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015 9
Organizacije, Ljudje in dogodki
OBČNI ZBOR ZDRUŽEN Z OBISKOM CENTRA STAREJŠIH ZIMZELEN
Sožitje uspešno uresničuje humanitarno poslanstvo
Vodstvo Sožitja, Društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Zgornje Savinjske doline, je za letni občni zbor članov in izobraževanje izbralo Center starejših Zimzelen v Topolšici. Pod vodstvom Rečičanke Ane Šimenc, strokovne sodelavke kolektiva Zimzelen, so si ogledali prostore te ustanove in se seznanili z delovanjem centra ter oskrbo varovancev. Predstavili so jim prostore za rekreacijo, terapijo, ustvarjalne delavnice za ročne spretnosti in konjičke ter sistem varovanja oseb z omejenimi zmožnostmi gibanja in obolenji za demenco.
Člani Sožitja so prisluhnili predavanju vodje zdravstvene nege in oskrbe tega zavoda mag. Dalje Pečovnik o demenci, bolezni sodobnega časa. Predsednica društva, ki združuje prostovoljce, humanitarne osebe, svojce in osebe s posebnimi potrebami iz Zgornje Savinjske doline ter širše, Lilijana Rakun je poudarila, da se večina članov vključuje v posamezne aktivnosti, zato so bili lanski rezultati tinskega dela prostovoljcev izjemni.
Dr. Katja Vadnjal, predsednica Zveze Sožitje, je pohvalila njihovo delo, podala aktualne informacije in omenila problematiko delovanja društev, ki skrbijo za ljudi, potrebnih strokovne obravnave ter pomoči soljudi. Stanko Fajs, predsednik regijskih društev Sožitje, je zaželel vodstvu Sožitja iz naše doline še naprej dobro sodelovanje in uspešno
pomoč ljudem, ki to potrebujejo.
O nalogah, ki so pred nosilci posameznih dogodkov, so nato razpravljali kot dobra družina, ki ne pozna slabih besed in dejanj, a priskoči na pomoč, ko je le-ta najbolj potrebna. Občni zbor je z igranjem na harmoniko popestril Urban Goltnik.
Jože Miklavc
Predsednica Sožitja Zgornje Savinjske doline Lilijana Rakun je predstavila uspešno delo članov društva v preteklem letu. (Foto: Jože Miklavc)
USPEŠNO ZAKLJUČEN TEČAJ V LACJI VASI
O nevarnostih in preprečevanju padcev starejših
občanov
V krajevni skupnosti Kokarje so v aprilu zaključili s srečanji starejših, ki so v okviru projekta Krepitev medgeneracijskega sodelovanja v lokalni skupnosti obiskovali tečaj za preprečevanje padcev. Tečaj za krajane Kokarij je vodila Milena Zavolovšek, potekal pa je ob sredah v prostorih doma PGD Gorica ob Dreti. Zavolovškova je udeleženkam v štirinajstih
-
VLADO PAREŽNIK IZ MOZIRJA
Dobrodelna likovna razstava za prizadete v Nepalu
Likovni samorastnik Vlado Parežnik se je ponovno izkazal s svojo dobrodelnostjo in za pomoč prizadetim otrokom v nedavnem katastrofalnem potresu v Nepalu pripravil prodajno likovno razstavo, ki bo v njegovem likovnem salonu na Levstikovi 9 v Mozirju odprta do 21. maja. Celoten izkupiček prodanih del bo nakazan v sklad za v potresu prizadete otroke v Nepalu preko Rdečega križa Slovenije. Za dobrodelno prodajo je razstavljenih 50 unikatnih slik z imaginarno vsebino v tehniki tempera velikosti 50 x 20 cm.
KF
Srečanja v Lačji vasi so bila namenjena tudi pogovoru o težavah, s katerimi se starejši občani soočajo
pogosteje od mlajših. (Foto: US)
lekcijah predstavila največje nevarnosti za padce, kako se da te vsaj omiliti in zmanjšati strah pred njimi. V nadaljevanju jim je pokazala najbolj priporočljive vaje za krepitev ravnotežja.
Tečaj za prostovoljce, ki po opravljenih obveznostih poučujejo starejše o nevarnosti padcev, je Zavolovškova skupaj z ostalimi prostovoljkami opravljala v prostorih medgeneracij-skega centra na Rečici ob Savinji. Tečaj je izvajal Inštitut Antona Trstenjaka v sodelovanju z Občino Rečica ob Savinji, ki je ena izmed partnerjev v projektu Medgen borza. Prostovoljke
podobne tečaje, kot je bil ta v Lačji vasi, izvajajo še v Nazarjah, Gornjem Gradu in seveda na Rečici ob Savinji. Svoje znanje bodo tako prenesle na okoli petdeset udeležencev omenjenih tečajev.
Srečanja v Lačji vasi, ki so potekala ob sredah, so bila namenjena tudi sproščenemu druženju, pogovoru o vsakdanjih stvareh in o težavah, s katerimi se starejši občani soočajo pogosteje od mlajših. Takšna druženja so zagotovo ena velikih prednosti, ki jih ti tečaji prinašajo.
Tatiana Golob
10 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
GOLTE
Prvomajsko srečanje krojilo vreme
Hladno vreme, megla z ostrim vetrom in grožnje padavin so odvrnili večjo množičnost osrednjega prvomajskega srečanja na Gol-teh ter onemogočili sproščeno rekreacijo in zabavo. Največ ljudi se je zbralo ob 11. uri pri maši na prostem pri kapelici Dobrega pastirja v Moravi, nekaj jih je nato poiskalo zavetišče v objemu Mozirske koče, veliko pa jih je pritegnila zabava z
ansamblom Golte v hotelu.
Izredna popestritev dogajanja so bili gorski kolesarji, ki so v organizaciji smučarske šole Beli zajec in Downhill team-a izvedli neformalno odprtje gorske kolesarske proge Medvedjak in demonstracijski dan.
Mašo, ki se je udeležilo okrog sto vernikov, planincev ter celo nekaj konjenikov, je vodil mozirski župnik Aleksander Koren. Ljubitelji Mozir-
Ansambel Golte je v napolnjeni smučarski dvorani hotela Golte goste zadržal v pozno popoldne, saj so lahko na žlahtne viže tudi zaplesali.
(Foto: Jože Miklavc)
Maše pri kapelici v Moravi se je zaradi slabega vremena udeležilo nekoliko manj ljudi kot običajno. (Foto: Jože Miklavc)
ske koče so se zadržali v družbi z oskrbnikom Filipom Vrabičem. Del gostov se je vrnilo v dolino, največ pa jih je obiskalo hotel Golte, kjer se je pričela prvomajska zabava z domačim ansamblom Golte. V napolnjeni smučarski dvorani so se številni gostje zadržali v pozno popoldne, saj so lahko na žlahtne vi-že tudi zaplesali.
Kolesarji na gorskih kolesih so ves dan preganjali gosto meglo z nove kolesarske steze z vrha Med-vedjaka do strojnice trisedežnice pod hotelom. Zimsko letni smučarski center Golte je v sodelovanju s smučarsko šolo Beli zajec, tako imenovanim Downhill teamom pod okriljem Janik Bojan Napotnik
s. p. in strastnih gorskih kolesarjev, zgradil in odprl poligon za neustrašne kolesarske akrobate.
Na demo dan so prav 1. maja progo preizkušali do onemoglosti. Še posebej so goste navduševali več metrski skoki s posebne terenske mize čez profil ceste. Upravljavec proge se nadeja, da se bodo prvim mladim športnikom na strokovno izvedeni progi na Golteh že kmalu pridružili mnogi drugi in se tako do neke mere umaknili iz naravnega okolja. Bojan Napotnik, ki je tudi sam preizkusil strmo progo, je dejal, da so še določene zanke na progi, ki pa jih bodo po temeljitem testiranju že kmalu odpravili.
Jože Miklavc
Gorski kolesarji Beli zajec - Downhill team so na praznik dela prvič preizkusili progo za kolesarje na Golteh. (Foto: Jože Miklavc)
Dodatne muttimedfjske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.SiJ vinjshe. com
Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015 11
Organizacije

PRIREDITEV PRED DNEVOM UPORA PROTI OKUPATORJU
Pestra paleta nastopajočih obogatila slovesnost
Pred dnevom upora proti okupatorju in ob sedemdesetletnici zmage nad fašizmom so člani mozirske krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB organizirali tradicionalno spominsko slovesnost. Slavnostna govornica Stanislava Borovšak se je dotaknila povojnih dni zmagoslavja, hkrati pa ni mogla mimo sedanjega stanja v družbi.
Prireditev so z ubrano pesmijo počastili pevci Moškega pevskega zbora KD Mozirje, za njimi so se z deklamacijami predstavili mozirski šolarji. Borovšakova se je v govoru najprej dotaknila dogodkov, ki so prisilili slovenski narod v upor in ustanovitev Osvobodilne fronte: od okupatorjevega nasilja do zapiranja v taborišča, kraje otrok in ponemčevanja. Zgornja Savinjska dolina je plačala krvav davek v tej moriji, ki marsikoga zaznamuje še danes.
Želje Slovencev po samostojni državi so se uresničile slabega pol stoletja po drugi svetovni vojni s plebiscitom. Takrat so bile dobljene mnoge pravice, demokracije pa, po Borovšakinih besedah, slovenski narod še vedno ni dosegel in ostaja neizpolnjen cilj. Od zmagoslavnih dni, ko je bil okupator pregnan s slovenske zemlje, je že skoraj sedem desetletij, stanje v Sloveniji pa je po njenih besedah na mnogih področjih bistveno slabše in zaskrbljujoče kot takoj po vojni.
»Takrat si nismo predstavljali, da bodo generacije naših otrok in vnukov živele slabše kot mi. Mi smo odraščali po vojni, sicer skromno, a vsako leto je bilo lepše in boljše. Takrat nismo razmišljali o tem, da bo kateri koli otrok lačen v šoli. Generacije svojih otrok nismo pripravili za brezobzirni neoliberalistični kapitalizem, niti ga nismo znali preprečiti. To je naša slaba vest, ne pa
Nastop folkloristov skupine Oštarija, ki jo sestavljajo plesalci iz Bočne in Mozirja.
Slavnostna govornica je bila Stanislava Borovšak (v sredini), priznanje je iz rok Jožeta Rakuna sprejela učiteljica v OŠ Gornji Grad Bojana Zupanc.
naša odgovornost in krivda. Krivi so pohlepne-ži in politiki, ki so nam obljubljali slovensko Švico in namesto odgovornih državljanov ustvarili potrošnike. Sedaj mnogo ljudi to ne more biti več,« je dejala.
Recitatorji so prebirali zgodbe, ki sta jih pisala boj in zmaga. Jože Rakun, predsednik zgornje-savinjskega Združenja borcev za vrednote NOB, je Osnovni šoli Gornji Grad podelil priznanje združenja v zahvalo, ker dobro skrbijo za ohranjanje spomina na drugo svetovno vojno in se aktivno vključujejo v prireditve, povezane z njo.
Na oder so nato stopili folkloristi skupine Oštarija, ki jo sestavljajo plesalci iz Bočne in Mozirja. Kot je temu že tradicija, so pred koncem slovesnega dogodka oder napolnili člani zgor-njesavinjske godbe, ki jim je tokrat dirigiral Tomaž Guček.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
PRVOMAJSKO KRESOVANJE OB SAVINJI
Dostojno delo bi moral imeti vsakdo
Člani Športnega društva Mozirje so tudi letos ob košarkarskem igrišču ob Savinji postavili in na predvečer 1. maja prižgali kres. Ob njem se je zbralo lepo število Mozirjanov, željnih druženja.
Nagovoril jih je Robert Klemenak, predsednik mozirskih športnikov, in vsem zaželel lep večer. Župan Ivan Suhoveršnik je ob prazniku dela izpostavil dejstvo, da ima pravico do dela vse manj ljudi, da je žal preveč brezposelnih, ki bi radi delali, pa dela nimajo. Vsak človek bi moral imeti delo, in to je naloga vseh, ki imajo pri tem odločilne besede. Le z delom in dostojnim plačilom se namreč vsakemu človeku omogoči dostojno življenje in možnost odločanja o lastnem življenju.
Benjamin Kanjir
Občani so dolgo v večer uživali v toploti ognja in golaža. (Foto: Benjamin Kanjir)
12 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015
Zgodovina in narodopisje
Spomini na nekdanje drvarje (9)
Piše: Aleksander Videčnik
NAZARJE DELAVSKO SREDIŠČE
Takoj, ko se je postavila v Nazarjah velika žaga, se je pričela industrijska dejavnost. To je bilo opaziti tudi v nenehni rasti števila delavcev na škofijskem posestvu Marijingrad. Raziskovanje razvoja delavskega gibanja je pokazalo težave, ki so nastajale v tem, da je bilo hkrati veliko delavstva pri zasebnih obrtnikih lesne stroke. Razdrobljenost delavcev po raznih privatnih žagah in gozdnih deloviščih je onemogočala učinkovito organiziranje delavstva v sindikate. Splošno povezovanje v delavsko organizacijo se je začelo v drugi polovici tridesetih let.
KAJ JE BILO V ARHIVU JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE LJUBLJANA
Na temelju listin Jugoslovanske strokovne zveze (JSZ) Ljubljana je ugotovljeno, da so z dopisom 17. septembra 1929 predlagali v imenu pripravljalnega odbora ustanovitev Strokovne skupine lesnega delavstva v Nazarjah. Ta dopis so naslovili na velikega župana mariborske oblasti in v potrditev priložili pravila. 25. septembra 1929 je ta pravila veliki župan »vzel na znanje«, kar je pomenilo, da pravilom ne nasprotuje. Vsa ta dopisovanja so tekla prek centrale JSZ Ljubljana.
Kako so te čase na ustanavljanje delavskih društev gledale oblasti, je najbolj razvidno iz naročila srezkega načelnika Gornjega Grada: »O tem obveščam naslov obenem z vrnitvijo enega izvoda pravil, opremljenih z odno-sno klavzulo z opozorilom, da se mora sklicanje ustanovnega občnega zbora, nadalje izvolitev članov odbora takoj po izvršenem občnem zboru semkaj javiti. V nadalje pa ima društveno načelstvo dolžnost, da javi s početkom vsakega leta število društvenih članov v prejšnjem letu in konečno, da prijavi vsako sklicanje društvenega zborovanja pravočasno, tako da prispe ta prijava tukajšnjemu uradu najkasneje 24 ur prej, predno se ista vrši. Vsako spremembo v odboru pa je prijaviti v roku treh dni po ustanovitvi oziroma izvolitvi.« Ta dopis je podpisal lastnoročno gornjegrajski srezki načelnik. Ob tem lahko ugotovimo, da je oblast hotela imeti natančen nadzor nad delovanjem delavskih organizacij.
Sprejeta pravila so v 2. členu določala: »Na-
men društva je združiti vse delavce, ki so zaposleni na območju društva, izvojevati jim pravične službene pogoje, jih strokovno izobraževati ter jim priboriti vse socialne pravice ...«
SPOMINI FRANCA HRENA IZ NAZARIJ
Delal je v Nazarjah in je bil eden ustanoviteljev delavske organizacije v Marijingradu. Najprej je omenil, kako je bilo v dvajsetih letih težko dobiti delo in zaslužek. Delavci so bili neusmiljeno izkoriščani, tudi v Vrbovcu je bilo tako pred prihodom inž. Alojza Žumra. Poslovali so slabo, preveč denarja je šlo za potrebe škofije, pa tudi na trgu z lesom niso bili kaj prida uspešni. Običajno so bili drvarji odmaknjeni središču. Delovišča so bila v odmaknjenih gozdovih. Tudi to dejstvo je oteževalo povezavo v delavsko organizacijo.
V tistem času so našteli v podjetju le kakih 27 ljudi, z uradniki vred. Tako je bilo še kar po prvi vojni. Zelo aktivni pri ustanovitvi delavske organizacije v Marijingradu so bili poleg Hrena še Jože Celinšek, Zdravko Klemše, Anton Žlabornik. Prvim sestankom je prisostvoval tudi inž. Alojz Žumer.
Takrat so JSZ zastopali vodilni iz celjske organizacije JSZ. Pozneje pa je bila uspešna pomoč iz centrale JSZ v Ljubljani. Od tam je v Nazarje najpogosteje prihajal Srečko Žumer iz Ljubljane. Bil je brat inž. Alojza Žumra in eden najvidnejših organizatorjev povezovanja delavcev tistega časa v JSZ. Pozneje so iz Ljubljane prihajali še Tone Fajfar, Jože Rozman in Ma-vricij Borc.
Ko je bila delavska organizacija v Mariboru dovoljena, je bil prvi predsednik v Nazarjah Franc Hren. Že kar kmalu so nazarski delavski voditelji pokazali prednost organiziranega delavstva. Zima leta 1928/29 je bila izredno huda, nikakor niso mogli do delovišč v planini. Ta-
ko so delavci ostali brez zaslužka. Delavska organizacija Marijingrada je dosegla pri Delavski zbornici v Ljubljani gmotno podporo za vse prizadete delavce. Hkrati so si izposlovali otroške doklade - vse skupaj je bilo skromno, a vendar je pomenilo veliko pomoč prizadetim delavcem.
Nazarski delavci niso vodili ostrega mezdnega boja. S strani uprave veleposestva so bili deležni razumevanja, tako je bilo marsikaj lažje. Povezovali so se tudi kulturno. Imeli so pevski zbor, godbo na pihala in dramsko skupino. Prvi pevski zbor je vodil trgovski pomočnik nazarske-ga konzuma Janko Avsenak, godbo je pozneje vodil Franc Es, ki je bil znan po tem, da je sam pripravil vrsto godbenih komadov, ki jih je potem godba igrala.
DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NAZARJAH
Delavci so marsikje ustanavljali svoje denarne zavode, kjer so lahko dobili cenejša posojila. V Ljubljani je tedaj že delovala Prva delavska hranilnica in posojilnica, in ta je imela svoje podružnice. Nazarskim delavcem je pomagal pri
ustanovitvi hranilnice frančiškanski pater Kerubin Tušek. Seveda je uprava posestva tudi izdatno pripomogla, da so lahko hranilnico ustanovili. Poslovali so v graščini, na čelu pa so bili ustanovni člani: Franc Hren, Zdravko Klemše in Anton Komar. Denar so odvajali centrali v Ljubljano. Hranilnica je obstajala vse do prihoda okupatorja.
Sicer pa so nazarski delavci množično sodelovali v krajevnem gasilskem društvu in še v drugih. Tako je postalo Nazarje vsestransko aktivno. Te povezave so pomenile vsestransko sodelovanje Nazarčanov v družbenem in družabnem pogledu.
Nadaljevanje prihodnjič.
Nazarski delavci so množično sodelovali v društvih, tudi v gasilskem. Fotografija je posneta ob otvoritvi gasilskega doma leta 1925. Stal je v bližini graščine v Nazarjah. V sredini sedi pater Kerubin Tušek.
Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015 13
Kultura, Nasveti
LJUBEZEN IZPOD PERUTI V GALERIJI ŠTEKL
Prva razstava domačinke Neli Fijavž
Zadnji petek v aprilu je odprla svoja vrata gornjegrajska galerija Štekl, v njej je svojo prvo priložnost našla Neli Fijavž. Ljubiteljska slikarka je samouk, ki se izraža z abstraktnimi podobami, ki jim dodaja svetleče elemente. Mladost je preživela v Šoštanju, v Gornjem Gradu pa si je ustvarila prijeten in topel dom.
Njene slike po besedah modera-torke Nike Kolenc nagovarjajo vsakega po svoje. V njenih delih vsakdo vidi svoje vesolje, cvetje, svoj snop svetlobe. Poleg slikanja se je Fijavževa preizkusila tudi v risanju,
Neli Fijavž je bila vesela, da je lahko svoja dela pokazala širši javnosti.
(Foto: Štefka Sem)
oblikovanju in aranžiranju.
Ob svoji prvi razstavi je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so ji v kulturnem društvu pomagali uresničiti njeno veliko željo, da svoja dela prikaže širši javnosti. Prav tako je izrazila navdušenje nad velikim številom obiskovalcev na otvoritvi njene razstave.
Glasbeni gostji na dogodku sta bili Klara Repenšek na prečni flavti in Neža Jerše na kitari. Razstavo je odprl Jože Remšak Zotler, ki se je Fijavževi zahvalil, da je svojim so-krajanom pokazala svoj talent.
Štefka Sem
Letos bodo balkoni zadišali po indijanskem poletju
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Verjetno se že sprašujete, kakšno poletje je pred nami? Ali bo mokro ali bodo naše rastline izmučene od neznosne vročine? Včasih je kot loterija, kakšne rastline posaditi, da bi čim lepše uspevale preko poletja. Zato imajo mešane balkonske zasaditve včasih veliko prednost. Tam je vedno kakšna rastlinica, ki ji določene klimatske razmere poletja odgovarjajo in se razbohoti čez celotno korito.
Vrtnarji so že posadili balkonske rastline in poznajo vse drobne skrivnosti letošnjih zasaditev. Pri iskanju novosti so v rastlinjake prinesli marsikatero osupljivo rastlino. Novosti pa se sedaj redko izražajo v novih vrstah, temveč se najdejo predvsem v izboljšanih sortah. To se odraža v posebnosti barve cvetkov, oblikah le-teh, trpežnosti in odpornosti rastlin za negovanje.
Letos bomo izbirali rastline v živahnih barvah. Sadili bomo v spreminjajočih odtenkih rumene, preko oranžne do vinsko rdeče. Barve bomo poudarjali s kombinacijo strukturiranih rastlin. Zadnja le-
ta želimo imeti rastline, s katerimi je čim manj dela. Ravno zaradi tega se izogibamo surfinijam, petu-nijam, milijon zvončkom in drugim podobnim rastlinam. Priznati pa si moramo, da so najlepši balkoni zasajeni prav s temi rastlinami.
Samočistilne rastline so tiste, ki s pomočjo vetra odvržejo odcvete-le cvetove in ponovno zacvetijo. Te
in koncu nasadka. Poleg lahko posadimo okrasno koprivo s svetlejšimi konicami, ki še dodatno poudarijo zadaj oranžen milijon zvonček. Spredaj pa je lantana prepletena z bidensom.
2. V obešanke si posadite kaj bolj trpežnega. Če je vaša želja, da bi kombinirali v »indijanskih barvah«, lahko posadite begonio summerwin-
bodo postale pravi hit. Poznamo že kar nekaj takšnih rastlin: sansatije, skevole, santvitalije, gavre, tudi pe-tunije in milijon zvončkov.
PRIMERI ZASADITEV
1. Vrsti Nemesij se je letos pridružila nova sorta, ki bo še bolj pritegnila mimoidoče. Nemesia Sun-satia »Little orange« je v zasaditvi kot droben bombonček na začetku
gs. Ta ima oranžno rdečo cvetje, ki je kontrastno temnemu, skoraj črnemu listju. Sorta ne potrebuje veliko vode in je primerna za pol viseče nasad-ke. Ustreza za košare in tudi za lonce. Ker rastline, ki se prevešajo, velikokrat na vrhu ogolijo, lahko to zapolnimo s skromnim, belim drobnocve-tnim mlečkom.
3. Nežna kombinacija v koritu je ta, da v centru uporabite begoni-
jo s čudovitimi kremastimi cvetovi ali v barvi šampanjca. Ko imamo v koritu že posajene rastline z velikimi cvetovi, potem dodamo rastline z manjšimi cvetovi, kot so na primer mekardonije, bedensa, santvitalije, milijon zvončkov. Skoraj neopazna je v koritu novost med bidensi »Lemon moon«. Citronasti cvetovi imajo zanimive svetlejše robove.
4.	Posadimo lahko tudi petuni-je »Indian summer«, pri katerih se cvetovi prelivajo iz nežno rumene do skoraj rdeče barve. Rumena sanvitalija se odlično poveže s to barvo petunije. Na sredino posadimo deteljico z rahlo svetlo obrobo, ki poudari oranžno barvo. Zasaditev zaključimo z drobnocve-tnim belim mlečkom in oranžno sansatijo.
5.	Za zasaditve v »indijanskih« odtenkih uporabljamo tudi druge rastline. Kombiniramo lahko rdečo koprivo in krompir, rdečelistno per-janko, namesije, suhe rože, oranžne milijon zvončke in seveda tudi nove sorte sladkega krompirja. Ipomea Sweet heart »Dijon« je res nekaj posebnega. Ta nova sorta sladkega krompirja ima rdeče žile in ga bomo kombinirali z rastlinami temnejšega cvetja. Oranžni odtenki rastlin se odlično kombinirajo s temnimi in svetlimi strukturirani-mi rastlinami.
14 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015
Ljudje in dogodki
PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE ALEKSANDRA VIDEČNIKA
Laykaufova vojna kronika Mozirja 1914-1918
Aleksander Videčnik pri podpisovanju knjige bralcem
(Foto: Tatiana Golob)
Občina Mozirje je v času občinskega praznovanja izdala novo knjigo, ki opisuje del bogate zgodovine kraja. Avtor knjige je velik poznavalec zgodovine Mozirja Aleksander Videčnik. Knjiga je bila vsem, ki jih zanimajo pretekli časi in življenje Mozirjanov, prvič predstavljena v sredo, 22. aprila, v prostorih mozirske galerije, dogodek je organizirala Osrednja knjižnica Mozirje.
Zbranim je knjigo predstavil sam avtor, ki je ob tem izpostavil pomen tržana Žiga Laykaufa za takratni trg. Laykauf je bil namreč trški kronist, publicist, posvečal se je tudi pisanju pesmi. V omenjeni knjigi je Videčnik zbral njegove zapise o dogajanju med prvo svetovno vojno. Knjiga je razdeljena v tri sklope. V prvem so na kratko opisane razmere v Avstro-ogrski monarhiji ob začetku I. svetovne vojne, v drugem, najdaljšem sklopu pa vojna kronika Žiga Laykaufa, ki zajema vsa štiri vojna leta. Laykauf je namreč dogajanje v trgu in zunaj njega v teh letih pod naslovom »Vojna kronika v svetovni vojni 1914-1919 z ozirom na trg Mozirje« vpisoval
v Zlato knjigo mozirskih tržanov iz leta 1740. V tretjem sklopu je opis Mozirja, kot »najbolj narodnega trga na Spodnještajerskem«.
Ob svojem nagovoru zbranih je Videčnik povedal, da je predstavljena knjiga nastala po zaključku njegovih objav iz Zlate knjige trža-nov v Savinjskih novicah: »Vsebina knjige, ki so jo uredili v uredništvu Savinjskih novic, povzema neke vrste izvleček objavljenih šest-
najstih nadaljevanj izpod mojega peresa v našem lokalnem časopisu. Posebno pomembni sta objavi obsežnega Laykaufovega članka o letnicah, ki zajemajo zgodovinske dogodke v nekdanjem trgu Mozirje. Drugi del opisuje ilegalno bivanje ljubljanskega župana Ivana Hribarja v letih 1917 do 1918 v Mozirju. Ob tem je poudarjeno, da so prijatelji slavnega župana, ki je bil interniran v Zgornji Avstriji, izbrali za
varno zatočišče preganjenega Hribarja prav Mozirje in ob tem utemeljili to dejanje s tem, da je bil ta trg tedaj najbolj naroden trg na Spo-dnještajerskem.«
Ob koncu predstavitve se je Vi-dečnik zahvalil uredništvu Savinjskih novic za dobro sodelovanje pri pripravi knjige in dodal, da bo Občina Mozirje v kratkem vzidala spominsko ploščo na pročelje hiše, v kateri se je skrival preganjani ljubljanski župan.
Videčnikov ponos na zgodovino kraja, v katerem živi, je z zbranimi delil tudi župan Ivan Suhoveršnik. Avtorju se je zahvalil za njegovo dolgoletno delo raziskovalca zgodovine kraja, saj so zbrani podatki nadvse pomembni za vso skupnost. Predstavljajo korenine domačinov in jih spremljajo v njihovo prihodnost.
Ob koncu uradnega dela večera se je med zbranimi razvila zanimiva debata, ki je pokazala, da ima Mozirje še veliko pomembnih zgodovinskih dogodkov in osebnosti, o katerih bo zagotovo še kaj zapisanega.
Tatiana Golob
PREDSTAVITEV KNJIGE SPOSTUJ SVOJE TELO TJANE BURGER
misli so kreator našega življenja
V	wellness centru Skok so pripravili predstavitev knjige Spoštuj svoje telo Tjane Burger. Uvodno predstavitev avtorice je pripravila Marija Šukalo, za glasbeni predah pa je poskrbela Alenka Koncilja.
Tjana Burger je trenerka za osebnostni razvoj, mojstrica reika, bioterapevtka in atletska trenerka. Je tudi avtorica televizijske oddaje Upati si živeti na Savinjski televiziji, kjer z gosti kramlja o različnih tematikah na področju osebnostnega razvoja. Zasnovala je tudi šolo hujšanja. Ta ne temelji na različnih dietah, temveč na spremembi pre-hranskih navad, ki vključujejo športno aktivnost in spremembo odnosa do sebe.
V	knjigi avtorica poudarja, da je ljubiti sebe in skrbeti za svoje telo naša pravica in dolžnost. »Odnos do sebe se zrcali v odnosih, ki vam jih izkazujejo drugi. Težko je priča-
»Vse informacije imamo v vesolju, le umiriti se moramo, da jih lahko slišimo,« je prepričana Tjana Burger (levo). (Foto: MŠ)
kovati od tretje osebe, da se bo do nižujete sebe, z mislimi ali dejanji.
vas obnašala spoštljivo, če tega sami ne čutite. Odnos drugih do vas so ogledalo vaših misli o sebi. Če vas nenehno ponižujejo, po-
Najprej najdite in začutite ljubezen do sebe, šele nato jo boste začeli prejemati od zunaj. Začnite ustvarjati novo podobo v svojem notra-
njem svetu. O sebi, ljudeh in življenju nasploh začnite misliti le najbolje,« je med drugim izpostavila mojstrica reikija, prepričana, da, ko začnemo razmišljati pozitivno, se tudi v okolju kažejo spremembe. A te seveda ne pridejo čez noč. To je dolgotrajen proces.
Da bi to obiskovalci lažje razumeli, je ob zaključku pripravila delavnico Misel kreator tvojega življenja. V njej so o svojih izkušnjah spregovorili tudi udeleženci srečanja. Strinjali so se s Tjanino trditvijo, da smo za vse, kar se nam v življenju dogaja, pa naj bodo to lepe ali slabe stvari, krivi sami. »Vse informacije imamo v vesolju, le umiriti se moramo, da jih lahko slišimo,« je prepričana Burgerjeva, pri tem pa poudarja, da misli o sebi lahko spremenimo in kar si iskreno želimo, to uspemo tudi doseči.
MŠ
Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015 15
Kultura
GS NAZARJE SE PREDSTAVLJA
Glasbeno pravljico si je ogledalo skoraj 800 otrok
Praviloma vsako leto v Glasbeni šoli Nazarje pripravijo projekt, ki je namenjen promociji in predstavitvi inštrumentov, plesa ter petja otrokom nižjih razredov osnovnih šol in vrtcev Zgornje Savinjske doline. Letos so v nazarskem domu kulture zelo uspešno predstavili glasbeno pravljico V deželi Tralalaj in tako otroke povabili v čudoviti svet glasbe.
Glasbeno zgodbico je bilo najprej moč videti na odprti generalki, nato pa še v treh uro trajajočih dopoldanskih predstavah, ki jih je obiskalo skoraj osemsto otrok. Dogajanje je bilo postavljeno v deželo Tralalaj, kjer vsakdo igra na kakšno glasbilo in zna zapeti nešteto otroških pesmic.
Vodji projekta sta bili avtorica pravljice Milan-ka Črešnik in Tadeja Cigale. Pri pripravi učencev je sodeloval celoten učiteljski zbor Glasbene šole Nazarje. Vaje so potekale izven rednega pouka, tudi v sobotnih terminih. Kolektiv šole je hvaležen staršem, ki so namenili veliko svojega pro-
stega časa in s tem pripomogli, da je izvedba pravljice doživela tako visoko raven, in osnovnim šolam Zgornje Savinjske doline, ki so se odzvali njihovemu povabilu. Za priredbe otroških
pesmic so poskrbeli Milanka Črešnik, Domen Gnezda in Marina Golja, zgodbico pa je v vlogi smrečice povezovala Maša Tiselj.
Barbara Rozoničnik
Glasbena pravljica učencev in profesorjev Glasbene šole Nazarje o deželi Tralalaj, »kjer še listi šelestijo v ritmu melodije«. (Foto: Barbara Rozoničnik)
SIMFONIČNI ORKESTER GLASBENE SOLE FRAN KORUN KOZELJSKI
Oder do zadnjega kotička napolnili glasbeniki
V organizaciji Glasbene šole Nazarje se je v zadnjem času zvrstilo že več glasbenih dogodkov in eden izmed teh je bil koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja pod vodstvom dirigenta Mirana Šumečnika. V domu kulture v Nazarjah so številni mladi glasbeniki s svojimi inštrumenti dodobra napolnili oder dvorane, celoten prostor pa je zavzela glasba tujih, pa tudi domačih avtorjev. V Mozartovemu Koncertu za flavto in harfo sta kot solistki nastopili Klara Kikec na flavti in Naja Mohorič na harfi.
Gostujoči simfonični orkester se je razvil iz godalnega. Pogoji za njegovo delovanje so bili dani z dograditvijo nove stavbe glasbene šole, njihov prvi nastop pa sega v leto 1985. S svojim programom so gostovali po več slovenskih mestih ter v Italiji, udeleževali so se revij simfoničnih orkestrov, vsako leto pa prirejajo tudi novoletne in letne kon-
certe. V orkester so vključeni srednješolci in najboljši učenci višjih razredov nižje glasbene šole. Od septembra 2014 orkester vodi Miran Šumeč-
nik, pred njim pa so dirigentsko palico vihteli Danica Koren, mag. Nikolaj Žličar in Dušan Lipovšek.
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
Oder doma kulture v Nazarjah so zavzeli člani Simfoničnega orkestra GS Fran Korun Koželjski.
PREDSTAVITEV PROJEKTA »Z LESOM V SVET« - POSTELJA GOSPODA FIBRIHA
Povezovanje društev »rodilo« interaktivno igro
Lanskoletno sodelovanje Kulturnega društva Franc Herle Solčava, KUK Potovke iz Lepe Njive in Zavoda poseben dan Solčava je tudi letos »rodilo« dobro sodelovanje. Na pobudo Muzeja Vr-bovec so se namreč lotili dramatizacije knjižnega dela Oskarja Hudalesa - Postelja gospoda Fibriha (1936). Ker je avtor, rojeni Primorec, živel na Ljubnem ob Savinji, je dogajanje postavljeno v ta kraj naše doline Po knjižni predlogi je scenarij napisal Nejc Slapnik. Premierno upri-
zoritev si bo mogoče ogledati 18., ponovitev pa 27. maja v Muzeju Vrbovec, kjer bodo razstavljeni eksponati postali kulisa igre.
Dogajanje je postavljeno v čas med obema vojnama, ko je bila v naših krajih podobna kriza kot danes; nizke odkupne cene lesa, izkoriščanje delovne sile in brezvrednost kvalitetnega gorskega lesa. V igri, ki ni mišljena kot klasična odrska predstava, bo moč slišati dialekte celotne Zgornje Savinjske doline. Dialogi so podkre-
pljeni s starimi fotografijami olcarjev, furmanov, flosarjev in z zvočnimi efekti.
Nosilci projekta so k sodelovanju povabili tudi kulturna društva iz Luč, Ljubnega ob Savinji, Gornjega Grada, Rečice ob Savinji, Nazarij ter Mozirja in tako poskrbeli za celovito povezovanje kulturnih akterjev celotne doline.
Zaradi omejenega števila obiskovalcev si je dobro vstopnico pravočasno priskrbeti v muzeju.
Marija Šukalo
16 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015
Organizacije, Kultura
KAR SEJEŠ, TO ŽANJEŠ
Finale akcije v
V okviru praznika občine Mozirje je 24. aprila v Mozirskem gaju v organizaciji Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje, članov Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj in pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije potekal slovesen zaključek projekta z naslovom Kar seješ, to žanješ. Z njim so v zvezi želeli osnovnošolcem približati čebele in njihov pomen v naravi.
Na temo projekta so šolarji v starosti do dvanajst let ustvarjali likovna dela. Strokovna komisija je iz-
število čebelarjev in drugih obiskovalcev, predvsem šolarjev. Uvodoma so prisluhnili prepevanju MPz KD Mozirje, ki mu dirigira Jani Šu-ligoj. Voditeljica dogodka Nataša Klemenčič Štrukelj je nato k besedi povabila podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije Marka Alaufa, ki je izpostavil pomen čebel v današnjem času in potrebe, da se delo te marljive živalce v čim večji meri približa otrokom. Slednjim je položil na srce skrb za naravo, ki jo je rod, ki trenutno upravlja z njo, v veliki meri uničil.
Nagrade za najboljša likovna dela sta mladim ustvarjalcem podelila Ribič Pepe in Marko Alauf. (Foto: Benjamin Kanjir)
brala najbolj domišljena in ustvarjalna dela ter z njimi naredila igro spomin. Vsem izbranim, ki so za igro prispevali svoja dela, so se želeli zahvaliti na zaključku akcije, ki je bil 24. aprila v Mozirskem gaju.
Na prireditvi, ki je bila posvečena tudi dnevu Zemlje, se je zbralo lepo
V posebnem šotoru je na ogled postavljena razstava čebelarskih pripomočkov. (Foto: Benjamin Kanjir)
jenja Antona Janše, svetovni dan čebel. S tem predlogom so že seznanili Organizacijo združenih narodov in vse kaže, da je uspeh pred vrati. Spregovorila sta tudi predsednik mozirskih čebelarjev Ivan Čo-par in župan Ivan Suhoveršnik.
Za pestrejši kulturni program so poskrbele še učenke OŠ Mozirje z deklamacijami in harmonikarji Andreja Raka.
Nagrade za najboljša likovna
dela sta mladim ustvarjalcem podelila Ribič Pepe in Marko Alauf. Nagrajena dela bodo do konca spomladanske razstave na ogled v cerkvici sv. Valentina v Mozirskem gaju. Tam je v posebnem šotoru na ogled še razstava čebelarskih pripomočkov, ki so jih čebelarji uporabljali nekoč, pa tudi novejši, ki jih pri sodobnem čebelarjenju uporabljajo še danes.
Benjamin Kanjir
Sekretarka z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je izpostavila pripravljenost celotne vlade, da podpre predlog slovenskih čebelarjev, da postane 20. maj, ko se v Sloveniji ob njegovem rojstnem dnevu spominjamo očeta sodobnega čebelar-
O Potočki zijavki v Celju
V Pokrajinskem muzeju Celje so odprli del stalne arheološke razstave pod imenom Od šivan-ke do zvezd. Avtorica razstave je Darja Pirkmajer. Del arheološke razstave je namenjen odkritjem v Potočki zijavki iz obdobja pale-olitika. Razstava je izraz preteklosti krajev ob Savinji in opozarja
na pomen arheološkega najdišča Potočka zijavka. Poleg branja knjige Potočka zijavka avtorja dr. Boštjana Odarja, lahko obiskovalci Solčavskega prehodijo tematsko pešpot z imenom Medvedova pot in tako doživijo pričevanja iz pra-davnine.
Slavica Tesovnik
KULTURNI DOM LJUBNO
Zaspanka in Ceferin očarala otroke
Na Ljubnem ob Savinji je gostovala ljubiteljska igralska skupina »Čokolada, ki je ni« iz Celja. V povezavi z vrtcem Ljubno je prišlo do izvedbe Zvezdice Zaspan-ke v kulturnem domu. Malčki, katerim je bila igra prvenstveno namenjena, so prišli na ogled s starši in smeha ob razbojnikovih norčijah ni manjkalo.
Igralska skupina »Čokolada, ki je ni« je stara leto in pol. Poleg Rdeče kapice, ki so jo uprizorili tudi že na Ljubnem, so v tem kratkem ča-
su postavili na oder še Škrata Neredka. Kot neprofitna organizacija nastopajo za otroke zastonj. Predstava je bila namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtec in prvošolcem. Vodja skupine je Majda Krpan, v igri pa sodeluje še šest igralcev.
Slavica Tesovnik
Preprosta, a zanimiva scena oživlja hudomušnost in lepoto pravljice o zvezdici Zaspanki. Stara pravljica, nova preobleka in otroci dobijo poučno zabavo. (Foto: Slavica Tesovnik)
I
Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015 17
Oglasi
ŠPORT CENTER PRODNIK
w
Še korak dlje v konceptu celovite domače oskrbe
Šparglji sodijo med zgodnejše vrste pomladne zelenjave. Njihova sezona traja od aprila do sredine junija. Šparglji niso le okusno, ampak tudi zelo zdravo živilo, ki pomaga pri mnogih tegobah. Na Prodnikovi domačiji v Juvanju jih gojijo že vrsto let in z njimi dopolnjujejo pestro ponudbo domačih jedi v Šport centru Prodnik, zaradi vse večjega povpraševanja po tej specialiteti pa špargljem vsako leto namenijo več pridelovalnih površin.
KORISTNI ZA ZDRAVJE
Glavna učinkovina v špargljih je aspara-gin, ki poveča dejavnost ledvic in pospeši izločanje urina. Zaradi asparagina so šparglji priporočljivi pri zdravstvenih težavah, pri katerih je zaželeno povečano odvajanje vode iz telesa. Šparglji so tudi bogat vir rutina, ki krepi stene krvnih žil in kapilar, vsebujejo pa tudi glutation, ki je pomemben v boju organizma proti raku.
Zdrav človek lahko poje vsak dan zajetno količino špargljev, ne da bi to kakorkoli slabo vplivalo na njegovo zdravje. Vnos špargljev morajo omejiti le ljudje, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom in tisti s povečano vsebnostjo sečne kisline.
»Z NJIVE NA KROŽNIK«
Gospodar pri Prodnikovih, Edi Jurjevec, zagovarja pristop »z njive na krožnik«, kar pomeni, da so v njihovi gostilni šparglji vsak dan sveže nabrani in pripravljeni še isti dan. Le tako gost dobi res tisto, kar ponujajo, kajti po 24 urah njihova kakovost začne hitro padati, tako okus kot tudi vsebnost zdravilnih učinkovin.
DOMAČA EKOLOŠKA PRIDELAVA
Gojenje špargljev zahteva veliko mero znanja, saj je potrebna pravilna izbira in priprava zemljišča ter stalna oskrba nasada. Edi-ju Jurjevcu predstavlja gojenje špargljev veselje in izziv. Tako šparglje kot vso ostalo zelenjavo pri njih pridelujejo na ekološki način, brez umetnega pospeševanja rasti, saj je trdno prepričan, da takšen pristop glede na trend »nazaj k naravi« predstavlja konkurenčno prednost dobre gostilne.
ZELIŠČNI VRT
Pri Prodnikih so se lani odločili za ureditev zeliščnega vrta, ki je sedaj že v nastajanju. Edi Jurjevec je pri tem uporabil nekatere naravne elemente z njihove domačije, ki po-
V začetku maja so šparglji v polni rasti; za Prodnikove goste jih naberejo vsak dan sproti.
nazarjajo njihov sonaravni način dela. V zeliščnem vrtu bodo pridelovali zelišča, iz katerih bodo izdelovali domače čaje, kar bo še korak dlje v njihovem konceptu celovite domače oskrbe.
b ŠPORT CENTER
PRODNIK
ŠPARGLJI NA STO IN EN NAČIN
Če boste v prihodnjih tednih zavili v Pro-dnikovo gostilno v Juvanju, se boste med zares pestro ponudbo jedi iz špargljev najbrž kar težko odločili. Za začetek vam bodo ponudili špargljevo juha, nato pa boste lahko
Če želite poskusiti čim več različnih jedi iz špargljev, je najbolje, da naročite ploščo.
izbirali med šparglji na žaru, šparglji s slanino in pikantno omako, ocvrtimi šparglji s tatarsko omako, šparglji z jajcem, špargljevo rižoto, širokimi rezanci s šparglji, svinjskim
medaljonom v omaki s šparglji, s šparglji ^■«* \ ^
S šparglji polnjen puranji zrezek po dunajsko.
polnjenim puranjim zrezkom po dunajsko in govejim filejem gratiniranim s šparglji in gor-gonzolo. Pa še nismo našteli vsega. Želimo vam dober tek!
PR
ŠPORT CENTER PRODNIK
Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji
Na kulinarično razvajanje se naročite na tel. št. 838 10 30 ali 041 752 111 ali 031 752 111
www.prodnik.com
V zeliščnem vrtu bodo pridelovali zelišča, iz katerih bodo izdelovali domače čaje, kar bo še korak dlje v njihovem konceptu domače oskrbe.
18 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015
Ljudje in dogodki, Informacije
DELAVNICE V PROJEKTU MLADI VETER
Tomo Jeseničnik učil fotografiranje
izdelkov
Priznan vrhunski fotograf Tomo Jeseničnik je 18. aprila na Ljubnem ob Savinji predstavil nekaj primerov dobrih fotografij in hkrati opozoril na napake v primerih neprepričljivega posnetka. Najprej teorija, nato je sledil praktični prikaz in poizkusi udeležencev s svojimi fotoaparati. Delavnica »Dobra slika, dober biznis«, priprava fotografij za spletne predstavitve in trženje, je privabila znanja željne, ki se zavedajo pomena fotografije v sedanjem času.
Fotografijo izdelka je skoraj vedno mogoče napraviti ob svetlobi, ki prihaja v prostor, je dejal mojster Jeseničnik. Ob tem je opozoril na tri kriterije, ki določijo kvalite-
Ob praktičnem delu je bilo lažje razumeti teorijo.
(Foto: Slavica Tesovnik) to posnetka. Izrazitost senc in sve- met v okolju in globinsko ostrino tlobe na predmetu, svetlo ali temno nevidne plasti, s katero je treba po-podlago, s katero izrazimo pred- udariti tisto, kar naj izstopa na foto-
grafiji. Predavanje ob prikazu fotografij s projekcije in primerov v knjigah je prisotne seznanilo s temeljnimi napotki opazovanja predmeta ali hrane v objektivu. V nadaljevanju je lahko vsak poskusil ustvariti čim boljšo fotografijo s pomočjo mojstra, ki blesti prav na tem zahtevnem področju.
Nastale so fotografije s steklenico pijače, lešnikov in lesenih skodelic, granatnega jabolka, paradižnikov na belem krožniku in še česa. Predavanje z delavnico ni izučilo mojstrov, je pa dodalo delček k znanju vsakega posameznika, ki bo slišano in poizkušeno lahko koristno uporabljal pri svojem fotografiranju.
Slavica Tesovnik
OSNOVNA SOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Bralno dopoldne obogateno z umetnostjo igranja
Marjeta Keršič Svetel je poudarila pomen branja knjig, ki bogatijo besedni zaklad. (Foto: Štefka Sem)
Na gornjegrajski osnovni šoli so pripravili bralno dopoldne. Učenci matične in obeh podružničnih šol so v družbi učiteljic prebirali knjigo in se o njej pogovarjali. Nato so na sceno stopili gostje, s katerimi so učenci vidno uživali.
Marjeta Keršič Svetel se je z otroci pogovarjala o branju, njenih najljubših knjigah, nekaj jih je prinesla tudi s sabo. Poudarila je pomen branja knjig, ki bogatijo besedni zaklad, domišljijo, in izdala skrivnosti, kako zgodaj je sama pričela brati in, da jo knjiga spremlja že celo življenje, kot najboljša prijateljica.
Šolarje sta s prebiranjem zgodbe o Krjavlju iz Jurčičevega Desetega brata zabavala amaterska igralca gornjegrajskega kulturnega društva Tatjana Bezovšek in Jože Remšak - Zotler, ki je v opravi Krjavlja odigral nekaj prizorov iz knjige.
Petra Strmšek, Tomaž Čretnik ter Romana in Andrej Tesovnik, prav tako gornjegrajski gledališčniki, so odigrali odlomek iz uspešne komedije Sleparja v krilu, ki so jo uprizorili v pretekli sezoni. Učenci so se ob odlomku dodobra nasmejali.
Štefka Sem
KNJIŽNICA MOZIRJE
Knjige o dogajanju med II. svetovno vojno v Zgornji Savinjski dolini
Sever, Franc: Past na Menini planini : kako smo prelisičili XIV. SS-divizijo Galizien na Menini planini, Terčak Stane: Med Mrzlico in Dobrovljami, Miklavc, Vlado: Moja pot skozi gorje, Samo en cvet : [Mozirje in Rečica v času NOB z albumom žrtev nacističnega nasilja], Oh, kako je dolga, dolga pot
iz tujine pa do doma, Jeraj, Alojz, Miklavc Jože: Do pekla in nazaj : spomini na kalvarijo druge svetovne vojne, Požun, Lojze: Zadnji boj Savinjskega bataljona II. grupe odredov na Dobrovljah, Pintar, Rajko (urednik): Sanj o samostojni Sloveniji niso dočakali : spomin na žrtve nacizma iz občine Ljub-
no, Golob Lučka (urednica): Spominjamo se — nismo pozabili!, Savodnik, Bert: Zadrečka dolina v uporu : 1941-1945 : [opis dogodkov, albumi žrtev nacizma, spomeniki NOB, Nazarje v narodnoosvobodilni borbi 1941 - 1945, Sti-plovšek, Miroslav: Bojna pot Šlan-drove brigade, Stiplovšek, Miro-
slav: Šlandrova brigada, Žnida-rič, Marjan: Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, Žganjar, Matija: Zlomljena krila : reševanje zavezniških letalcev na Slovenskem med drugo svetovno vojno.
Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015 19
Organizacije, Šport
ROKODELCI DELFINA V GORNJEM GRADU
Številni udeleženci srečanja izmenjali izkušnje
Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je sredi aprila organizirala srečanje rokodelcev v Gornjem Gradu. Ti se sicer srečujejo na delavnicah v ZDUS--ovem hotelu Delfin v Izoli.
Gostiteljice - ročnodelska skupina Spomin-
Kamniški in gornjegrajski čebelarji so sosedje in kot taki gojijo dobre medsebojne odnose. Odraz tega je vsakoletno tradicionalno srečanje članov obeh družin na sami meji njunih območij, na Črnivcu. Letošnjega srečanje se je udeležilo okoli 100 čebelarjev iz krajnske in zgornjesavinjsko-šaleške čebelarske zveze. Osrednji del je bil namenjen strokovnim vsebinam, sledilo je še prijetno druženje.
Uvodoma sta zbrane pozdravila predsednik ČD Kamnik Štefan Virjant in ČD Gornji Grad Janez Fale. Strokovno predavanje, ki ga je izvedel Marko Debevec, je govorilo o vzreji kakovo-
I i	rr
P riTm«lt*Y,'i
čice, ki deluje v Društvu upokojencev Gornji Grad, in člani komisije so bili prijetno presenečeni, saj je bilo udeležencev srečanja okrog šestdeset iz skoraj cele Slovenije. Tovrstno srečanje izven Delfina je bilo prvo, vendar po zagotovilu člana komisije Branka Suhadolnika ne
stnih čebeljih matic, nato so si prisotni ogledali film o najnovejši grožnji za čebele - to je panjski hrošč, ki se je iz Afrike naselil v Italiji in tako predstavlja grožnjo tudi za slovenske čebelnjake.
V razpravi so udeleženci izpostavili vprašljivo učinkovitost zdravil, ki jih čebelarjem za zatiranje varoje preskrbi država. Sploh je zdravje čebel stalna tematika in izmenjava mnenj in izkušenj iz prakse pride še kako prav. Taki pogovori so zaznamovali tudi neuradni del čebelarskega srečanja na Črnivcu.
Marija Lebar
[
zadnje. Čeprav je bilo namenjeno predvsem druženju rokodelcev, so se v uvodnem delu dotaknili tudi resnih zadev.
Pogovarjali so se o pripravljajočem se zakonu o rokodelstvu, ki naj bi uredil njihov status. »Delfinci« so se seznanili z načrti komisije za tehnično kulturo, izmenjali so izkušnje in informacije o pogojih dela v društvih upokojencev. Z manjšo razstavo svojih izdelkov so se predstavile skupine rokodelk Gornjega Grada, Rečice ob Savinji in Nazarij, nato so si ogledali muzejske zbirke v Šteklu in katedralo.
Štefka Sem
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Gasilci tekmovali v kegljanju
Najboljši kegljači med ljubenski gasilci.
(Foto: Franjo Atelšek)
V organizaciji Kegljaškega kluba Ljubno ob Savinji so tudi tamkajšnji gasilci na kegljaškem tekmovanju, ki je potekalo v kegljišču Ermenc na Ljubnem, dobili najboljšega v tej športni zvrsti. Ob koncu sezone so se gasilci kegljači pomerili v tekmovanju parov in na osnovi teh rezultatov prišli do posamičnega zmagovalca.
Tekmovanja se je udeležilo 15 tekmovalcev, najboljša mesta pa so si v igri dvojic »primeta-li« takole: najboljša sta bila Beno Ermenc in Uroš Kladnik s 455 podrtimi keglji, drugouvrščena Primož Atelšek in Blaž Slatinšek sta zaostala le za dve keglja, tretje mesto sta zasedla Jani Bogdan in Matevž Slatinšek s 442 podrtimi keglji. Najboljši gasilec med posamezniki je bil z 260 podrtimi keglji Jernej Arnič, pred Matevžem Sla-tinškom (248), tretje mesto pa si je priboril Beno Ermenc z le za kegelj slabšim rezultatom.
Franjo Atelšek
ZDUS in njegova komisija za tehnično kulturo se trudita, da se rokodelstvo razvija, da stara znanja ne gredo v pozabo. (Foto: Štefka Sem)
ČEBELARSKA DRUŽINA GORNJI GRAD
Tradicionalno srečanje na Črnivcu
V razpravi so udeleženci izpostavili vprašljivo učinkovitost zdravil, ki jih čebelarjem za zatiranje varoje preskrbi država. (Fotodokumentacija ČD Gornji Grad)
20 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015
Šport
ZAKLJUČNA TEKMA POT NA LJUBNEM OB SAVINJI
Liga Smrekovec zaključena, pred planinci še državno tekmovanje
NOGOMETNI MARATON NAZARJE
Zadnje planinsko orientacijsko tekmovanje (POT) v Ligi Smreko-vec v tej sezoni je organiziralo Planinsko društvo Ljubno ob Savinji. Tekmovanja, ki je 18. aprila potekalo na območju Sv. Primoža in Tera, se je udeležilo 25 ekip iz šestih planinskih društev, ki so se kljub mrzlemu in deževnemu vremenu podale na proge različnih težavnostnih stopenj.
Ekipe so se na pot odpravile po opravljenem teoretičnem delu, tekmovalci v lažjih kategorijah (A, B, F in G) so kontrolne točke iskali na območju Sv. Primoža, tisti v težjih (C, Č, D in E) pa na območju Tera.
Kljub zimskim razmeram so planinci uspešno opravili celotno orientacijo in svoje znanje izkazali tudi na kontrolnih točkah.
(Fotodokumentacija PD Ljubno ob Savinji)
REZULTATI A (učenci do vključno 6. razreda):
1. Nazarje A4, 2. Šoštanj A2, 3. Šoštanj A1 B (učenci od 7. do vključno 9. r.):
1. Nazarje B1, 2. Rečica B1, 3. Šoštanj B2 C (srednješolci od 1. letnika do vključno 18. leta): 1. Ljubno C Č (mladina od 19. do vključno 26. leta): 1. Ljubno Č D (člani nad 27 let): 1. Velenje D E (starejši nad 40 let): 1. Ljubno E, 2. Nazarje E F (družine; najmanj eden od staršev in otroci osnovnošolci): 1. Nazarje F, 2. Šoštanj F, 3. Gornji Grad F G (odprta, manj zahtevna, primerljiva z B): 1. Šoštanj G
Stari dokazali, da so izkušnje pomembnejše od mladostne zagnanosti
Neprijetno vreme je oteževalo delo tako tekmovalcem kot kontrolorjem, a vendar so skupaj z ostalimi, ki so sodelovali pri izvedbi tekmovanja, le-to uspešno izpeljali.
Pred ekipami, ki so se na tekmovanjih v Ligi Smrekovec najbolje odrezale, je še državno tekmovanje SPOT. To bo potekalo 23. in 24. maja v Rakitni na Gorenjskem. SPOT-a se bodo udeležile kar štiri ekipe PD Nazarje, tri ekipe PD Ljubno ob Savinji, dve ekipi PD Šoštanj in po ena ekipa iz PD Rečica ob Savinji, PD Velenje in ZSAK Rinka.
TG
Na igrišču ob Dreti so dvanajst ur svoje moči preizkušali stari in mladi.
(Foto: Marija Sukalo)
Športno društvo Vrbovec Nazarje je ostalo zvesto tradiciji in pripravilo maraton v malem nogometu. S 36. tovrstnim športnim dogodkom so proslavili praznik dela. Na igrišču ob Dreti so svoje moči in znanje merili stari in mladi. Na strani starih so zaigrali nogometaši športnih društev Vrbovec, Gornji Grad in Nova Štifta ter ekipa Izoles. Pri mladih so svoje moči merili Nazarje, ŠD Vrbovec, ŠD Gornji Grad in Za-drečka.
Dvanajsturno športno srečanje je minilo v zanimivih nogometnih obračunih, kjer ni manjkalo privlačnih akcij. V prvih urah igre je bilo čutiti premoč starih, v popoldanskem času pa se je sreča prevesi-
la na stran mladih. Zadnjo uro nogometnega obračuna so pričeli z rahlo prednostjo štirih golov. A kot kaže, so prav v zadnje pol ure stari stopili na plin in dokazali, da so izkušnje pomembnejše od mladostne zagnanosti, in mlade premagali s štirim goli razlike. Tako je bil rezultat 72:76 v korist starih mačkov.
Po besedah predsednika na-zarskega športnega društva Vrbo-vec Mateja Planovška je v 12-ur-nem športnem spektaklu sodelovalo več kot 100 igralcev in veliko število prostovoljcev društva, ki so skrbeli, da so se dobro počutili tako nogometaši kot njihovi navijači.
Marija Šukalo
MEMORIAL VALENTINA BREZOVNIKA V PIKADU
Najbolj natančni tokrat
■ w w	•
Lašcani
V gostilni Vid se je v organizaciji Zgornjesavinjskega medobčinskega društva invalidov 25. aprila odvijal memorialni turnir v pikadu. Organizirali so ga v spomin na pokojnega člana Valentina Brezovnika, ki je bil odličen strelec, vsestranski športnik, poleg tega pa v društvu tudi poverjenik za šport.
Letos se je vabilu odzvalo enajst ekip od blizu in daleč. V vsaki so bili štirje člani. Ob koncu
tekme se je izkazalo, da so tako v moški kot ženski ekipni konkurenci najbolj mirne roke zmogli člani ekip Društva invalidov občine Laško. Zgornjesavinjski pikaderji so v moški konkurenci osvojili drugo in tretje mesto, medtem ko ženskam na ta dan ni šlo najbolje. V moški konkurenci posamično je zmagal še en domačin, to je Jože Podrižnik.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015 21
Šport
DRŽAVNO POLFINALNO PRVENSTVO V KOŠARKI ZA MLAJŠE DEKLICE - VZHOD
Lučanke premagale aktualne državne prvakinje, a
ostale brez finala
Osnovna šola III Murska Sobota je gostila vzhodno polfinale državnega prvenstva v košarki za mlajše deklice, kjer so poleg domače ekipe nastopile aktualne državne prvakinje OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic in učenke Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč. Lučanke, ki so se v polfinale uvrstile po odličnih igrah in zmagi na četrtfinalnem turnirju v Slivnici pri Mariboru, so tudi tokrat prikazale dobro igro in bile zelo blizu velikega presenečenja.
Že na njihovem prvem srečanju v tem polfina-lu so jim naproti stale lanskoletne državne prvakinje iz Slovenskih Konjic. Mlade košarkarice iz Luč se tokrat niso dale prestrašiti, saj so z agresivno igro že od prve minute narekovale hud tempo, ki so mu Konjičanke lahko sledile le do konca druge tretjine. V zadnji tretjini so varovanke Rajka Rudnika dokazale, da odlični rezultati zadnjih štirih sezon niso naključni. Rezultat je bil namreč 39:22 v njihovo korist. Po tem presenečenju so se Lučanke približale veliki senzaciji in nastopu v finalu državnega prvenstva.
Njihove naslednje nasprotnice so bile zmagovalke Pomurske regije. Velika pomembnost srečanja je na začetku verjetno pripomogla k nekoliko bolj raztrgani igri obeh ekip, saj so se napake vrstile tako pri eni kot pri drugi. Lučanke so se le nekoliko zbrale in povedle, nato pa povsem popustile v obrambi. To so izkoristile domačinke in povedle. Kljub borbeni igri igralke iz Luč niso več mogle razviti svoje značilne igre v napadu, pa tudi sodnika sta z nekaterimi spornimi odločitvami v korist domače ekipe poskrbela, da se jim Lučanke ne bi preveč približale. Pomembne
zmage 26:18 in uvrstitve v veliki finale državnega prvenstva so se tako veselile domače igralke.
S tem so se lučke košarkarice uvrstile na 4. do 6. mesto v državi, kar je za takšno malo šolo izjemen uspeh. Po podatkih slovenske košarkarske zveze je namreč na prvi stopnji s tekmovanjem pričelo preko 250 slovenskih šol.
»Kljub nesrečnemu porazu na zadnji stopnički pred velikim finalom lahko dekletom samo čestitam za vse prikazano v tem šolskem letu, saj so presegla vsa moja in verjetno tudi njihova pričakovanja. To je naša doslej najboljša uvrstitev na tekmovanjih v košarki in nov mejnik bodočim
generacijam nadobudnih športnic in športnikov naše šole. Zato dekletom še enkrat »kapo dol« in upam, da bodo tako vztrajne, pridne, delavne in zagnane tudi v bodoče.
Kako dobro so igrale, pove tudi podatek, da so trenerji nasprotnih ekip in sodniki po tekmah spraševali, v katerih klubih punce trenirajo in če imamo med igralkami tudi kakšno reprezentant-ko. Niso mogli verjeti, da je to le plod njihovega truda in dela pri urah športne vzgoje in nekaterih skupnih treningov pri interesnih dejavnostih,« ni skrival zadovoljstva trener Rajko Rudnik.
Marija Šukalo
Ekipa iz Luč, ki je osvojila 4. do 6. mesto v državi. Stojijo na sliki od leve: Ema Kočnar, Tina Germelj, Kaja Pečovnik, Lina Bezovnik Strmčnik, Alma Funtek, Nina Dogaris, Rajko Rudnik. Sedijo: Manja Šumah, Daša Zamernik, Ema Metulj, Lucija Suhodolnik, Taja Špeh in Zala Zamernik.
TRADICIONALNO PLEZANJE NA MLAJ
Zmaga za las ostala doma
Mozirski mlajevci so tudi letos v okviru praznovanja praznika občine Mozirje na sejmišču postavili okoli trideset metrov visok mlaj, na katerega je bila 25. aprila organizirana tradicionalna tekma v plezanju. Udeležilo se je je deset po-gumnežev, zmago pa si je za las priplezal Simon Verbuč iz Šmihela.
Značilnost letošnjega plezanja je bila predvsem v veliki meri novih obrazov, ki so se pomerili v tej težki športni disciplini. Da je bila tekma medobčinska, sta poskrbela dva plezalca iz Šoštanja, ki pa bi kmalu odnesla s sabo tudi nagrado za prvo mesto. Franc Medved, ki je plezal kot tretji, je namreč priplezal do višine enajstih metrov, kar je kazalo, da bo nedosegljivo vsem ostalim, dokler s taktičnim in umirjenim plezanjem ni prišel na vrsto Simon Verbuč.
Večkrat je že kazalo, da bo ob daljših pre-
morih, ki si jih je privoščil na deblu, odnehal, a je vedno znova zbral moči in zlezel par metrov višje. Vse do višine dvanajstih, kar je bilo tokrat dovolj za zmago. Tretje mesto je pripadlo še enemu domačinu, Mihu Bizjaku, ki je zlezel do osmih metrov.
Ob lepem sončnem vremenu, ki ga je sicer spremljal močan veter, se je na sejmišču zbralo lepo število domačinov, ki so glasno vzpodbujali tekmovalce. Da je vse potekalo po predpisih, je poskrbela stroga komisija mlajevcev, za varnost pa reševalci celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije.
Benjamin Kanjir
Simon Verbuč iz Šmihela je zmagal s premagano višino dvanajstih metrov.
(Foto: Benjamin Kanjir)
22 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015
Šport, Kronika, Zahvale, Oglasi
TRAIL GOLTE
Zadnji majski vikend v znamenju gorskega teka
Organizatorja prihajajoče tekaške manifestacije, ki vključuje vzpon na Golte in krožni tek po Gol-teh, Jaka Zajšek in Roman Čretnik, sta sredi aprila organizirala prvi trening za vzpon iz Žekovca do hotela Golte. Kljub dežju in od polovice proge snegu je trening, ki sta se ga udeležila tudi ambasadorja te manifestacije, Jana Bratina in Aleš Žontar, uspel.
Čeprav je bil trening zavoljo slabega vremena na tretjo aprilsko soboto slabo obiskan, je dosegel svoj namen. In ta je bil seznanitev s traso proge in z ambasadorjema, obema odličnima gorskima tekačema, Jana je namreč državna prvakinja v gorskem teku, Aleš pa državni prvak v gorskem maratonu.
Udeležence je v Žekovcu, na spodnji postaji gondolske žičnice, kjer bo start teka 30. maja, priča-
kal močan dež. Tega se niso ustrašili, zato so se vzpeli v hrib. Trasa je speljana po planinski poti, ki vodi na Mozirsko kočo. Poteka večinoma po gozdu, na dveh odsekih za krajši čas tudi po asfaltirani cesti na Golte. Po dobri uri so po petih centimetrih svežega snega utrujeni in dodobra premočeni pritekli do hotela.
Start vzpona na Golte, ki bo na zadnjo majsko soboto, bo ob deseti uri. Trasa bo dolga slabih pet in pol kilometrov. Ob isti uri, a dan kasneje, bo na Golteh potekal še krožni tek po planini. Start bo na ploščadi hotela, do Alpskega vrta, na Stare stane, navzgor do Treh plotov in čez Medvedjak nazaj na hotel. Krog bo dolg štiri in pol kilometre, možno pa bo teči enega ali dva.
Benjamin Kanjir
Tekači so po dobri uri po petih centimetrih svežega snega utrujeni in dodobra premočeni pritekli do hotela na Golteh.
Tiho bolezen te je obiskala, poslednjo moč ti je pobrala. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Med nami te več ni, a v srcih boš ostal do konca dni.
ZAHVALA
Jože UGOVŠEK
8.6.1934 - 20.4.2015
iz Lenarta pri Gornjem Gradu
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom, vsem, ki ste darovali sveče in za svete maše. Posebna zahvala Ugovškim in Zgornje Ko-sovim.
Hvala patronažni sestri Zofki za vso skrb in obiske na domu, dr. Bla-žičevi, bolnišnicama Celje in Topolšica, pogrebni službi Anubis, gospodu župniku Belaku, g. Bezovšku za besede slovesa, pevcem, praporščakom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala vsem, ki ste mu v življenju storili kaj dobrega.
NečakJože
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	ZAZGAL TELEFONSKO GOVORILNICO
Radmirje: V noči na 29. april je neznani storilec zažgal javno telefonsko govorilnico pri baru Pošta v Radmirju. Ugotovljeno je bilo, da jo je najprej pobarval s črnim sprejem, nato pa zažgal. Materialna škoda na govorilnici znaša okoli 2.000, na objektu pa še dodatnih 300 evrov. Policisti prosijo vse, ki bi imeli kakršnekoli informacije v zvezi navedenega kaznivega dejanja, da pokličejo na PP Mozirje na tel. št. 03 839-1880 ali na tel. št. 113.
•	DIMNIŠKI POZAR
Lačja vas: 26. aprila okoli poldne je zagorelo v dimniku stanovanjske hiše v Lačji vasi. Gasilci PGD Gorica ob Dreti so pregledali objekt in nadzorovali zgorevanje saj.
•	PRIDRŽANJE VINJENEGA VOZNIKA
Luče: 1. maja v večernem času je patrulja v Lučah ustavila in kontrolirala voznika osebnega avtomobila. Odrejen mu je bil preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1,37 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zoper voznika je bilo odrejeno pridržanje do streznitve, prav tako mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, ki bo poslano na Okrožno sodišče v Celju. Zoper voznika je bil podan obdolžilni predlog zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
•	VLOM V BRUNARICO ŠPORTNEGA DRUŠTVA DRETA
Kokarje: V noči na 2. maj je neznani storilec skozi okno vlomil v brunarico Športnega društva Dreta Kokarje. Iz objekta je odnesel za okoli 100 evrov alkoholnih pijač. Na kraju je z vlomom v objekt in krajo alkoholnih pijač nastala materialna škoda, ki znaša okoli 350 evrov.
Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015 23
Za razvedrilo
Cvetke
INTERVJU IZPOD MIZE
Ko je mojster »zgodovinske zaveze« Aleksander Videčnik pripravljal še eno od stoterih narodopisnih predavanj, ga je izpod mize nagovorila novinarka znane »vaše« televizije Ksenija Rozman, rekoč: »Gospod Aleksander, vi kar začnite s predavanjem, jaz bom medtem vse lepo posnela. Mojega mikrofona itak ne bo nihče opazil.«
Videčnik: »Tile bodo že počakali, mudi se men', saj jih imam že fejst čez devetdeset, pa še imam toliko za povedat'.«
BREZ PIRA NI SLO VISE
»Hej, kelnar, pošlji mi gor en pir. Jaz bi še splezal mal' više, a žejen ob tem zibanju na enajstih metrih ne zdržim več,« je poklical plezalec na mlaj na poden sejmišča v Mozirju. Medtem ko so gledalci nazdravljali vsak s svojim, je Francija Medveda minilo. Vzel je štrik med noge ter se sam spustil do šanka. In Košutnikov predlanski in lanski rekord 18 metrov je za eno leto spet varen.
POTRUCANEGA NIKDAR NIC NE UTRUCA Jože Miklavc, naš eks(press)ni fotoreporter od Velikega Rogatca do zadnjega malega dola v dolini, se nikdar ne vda. Če se mu pokvari fotoaparat, iz žepa potegne rezervnega, če se mu pokvari vreme, iz drugega žepa potegne dežnik. Fotografira enoročno in če bi imel še tretjo roko, bi pod dežnikom s še eno kamero tudi snemal. Poleg vsega je pa tako velik, da mora stati na pručki, da si lahko drži dežnik dovolj visoko.
24 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015
Križanka, Informacije
zmaga pri
Sahu
grški bog podzemlja
sestavil: CtltRUBIH
prostor zakako obrtno dejavnost
maratonski
tek
bolezenska rdečina k02e
deltkupa tik pod prsnim kosem
provinca v
Španiji
manjSi jadranski otok pri zadru
moštvo. ti m
pritok reke severn v angliji
odvečni predmeti
hrvaški pevec (vitasovič)
vlaganje denarja ali kapitala v nove naložbe
zmanjšanje prodajne cene, popust
upravna enota v švici
grsoslo-vec
sin odinav nord. mit.
mesto v nepalu. tudi lalitpur
reka v severni italiji
nekdanji hrvaški premier (ivica)
dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste
kopica
potujoči pevec pri si. grkih. aeo
0r2avna blagajna
prebivalka irske
riba sklenûlu-skavkaiz družine jesetrov
začinjena tekočina za preliv živil
pojavna vodi
pomol iz hišnega židij, na vseh straneh
izzidek
kdor uvede kaj novega v um.delo
starčevič. ante
kar ne obstaja.ne biva
vrhunski
Športnik
dolgotrajno. dogooi-vščin poino potovanje
majhna. preprosta hisa
mlinski žleb
notranja stran roke od zapestja do prstov
zveza or^av jv azije
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.

Slovarček:
ERITEM - bolezenska rdečina kože; KEČIGA - riba sklenoluskavka Iz družine jesetrov, VALI - sin Od i na v nord mit;
-s
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
PARODISTKA, IMENOVALEC, CIKEL, DELO, ANU OLINT, DRAMA, JOD, PRAZNIK DELA, ROD, ATOR, OM, AR P, ALAIN, TAJGA, GEORGE, NAPAKA, ETNA, TRASA, UROŠ, NOVOKAIN, SKLEDA, TRASIRKA, TLAKAR
V_s
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 20. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Odpleši svoje sanje 4
Petek, 8. maj	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Koncert Večer različnih okusov
	ob 19.30. Glasbena šola Nazarje Koncert Katje Skrinar, harfa
	ob 9.30. CDM Rečica ob Savinji Ustvarjamo z Aljo
	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Ljubno (SC/MC)
Sobota, 9. maj	ob 14.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Šmarje pri Jelšah (kadeti)
	ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Vojnik (Člani)
	ob 20.00. CDM Rečica ob Savinji Potopisno predavanje Gruzija, Armenija in Gorski Karabah
Nedelja, 10. maj	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Hrastnik (ml. dečki)
Torek, 12. maj	ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Tečaj pogovorne angleščine
	ob 8.00. Pred trgovino TUŠ Mozirje Pohod članov društva upokojencev in diabetikov Mozirje
Sreda, 13. maj	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Kdo prihaja iz vroče Afrike
	ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Pevske delavnice ob kitari
Četrtek, 14. maj	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Kako je ježek našel prijatelja
	ob 18.00. Knjižnica Mozirje Otvoritev razstave Danijele Lončar Srečnolonice
ŽIVALI - PRODAM
Pujske in prašiče najboljše mesne pasme, možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam prašiče, 100 do 120 kg, za nadaljno rejo ali zakol, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam 10 dni staro teličko simen-talko in sušile vihar; gsm 041/783489.
Prodam teličko limuzin, staro en teden; gsm 041/324-438. Prodam čb kravo, brejo 7,5 mesecev z drugim teličkom; gsm 041/755-538.
Telico in kravo pred telitvijo prodam; gsm 051/414-382. Prodam prašiče, 25 do 150 kg, možna dostava; gsm 031/223484.
Kupim teden dni starega bikca, mesni tip; gsm 041/783-987. Kupim sansko ali srnato kozo; tel. št. 58-35-507.
VOZILA - PRODAM
DRUGO - PRODAM
ŽIVALI - KUPIM
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	LASTNIKI GOZDOV IN VRTOV
Pomagamo vam pri sečnji, spravilu in odkupu lesa. Pomagamo tudi pri urejanju vrtov in obžagamo drevesa na višini. Tel. št. 040/830-093, polcnik.ml@gmail.com
Gozdarstvo in storitve, Jože Polčnik s.p., Kokarje 44, Nazarje.
◊	KLEPARSKA DELA V GRADBENIŠTVU
Imamo 18 let delovnih izkušenj. Za naročilo do 1.6.2015 nudimo od 10 do 15% popust. Gsm 051/716-044.
Dragutin Glamočanin s.p., Zadrečka cesta 21, Nazarje.
Prodam fiat punto, l. 2001, 1,9 JTD, disel, servisiran, klima, odličen, cena po dogovoru; gsm 041/573983.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal, ter ostale traktorje; gsm 030/419-790.
Kupim motor tomos ali menjam za tomos avtomatik; gsm 031/351808.
Kupim kravo, telico, bikca za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Prodam 300 l zamrzovalno skrinjo; gsm 041/806-001. Prodam suha, cepljena drva; gsm 051/423-279.
Suha drva, bukev, gaber od-
dam v gozdu, po nizki ceni; gsm 040/684-245.
Strešne nosilce za renault scenic prodam; gsm 041/440-297. Prodam gajbe za krompir in jabolka; gsm 041/333-764. Prodam kokošja domača jajca, cena 2 EUR; gsm 041/353-284. Vitel 4,5 t vlečne sile, 60 m jekleni-ce, dobro ohranjen, prodam, 550 EUR; gsm 051/346-768. Prodam polnilko za klobase inox (tudi bat); gsm 041/970-032. Moško gorsko kolo, kupljeno v Her-visu, nič voženo, modro sive barve, 80 EUR; gsm 031/582-897. Prodam kvalitetna suha bukova drva; gsm 031/800-852. Ugodno prodam mešana cepljena drva; gsm 041/783-528. Ugodno prodam fantovsko obleko za obhajilo (suknjič, hlače, srajca,
kravata) v sivi barvi, cena 50 EUR; gsm 041/783-528. Prodam silažne bale in seno balira-no v okroglih balah; gsm 041/510219.
Prodam prevozni hladilni bazen za mleko plevnik, 600 literski; gsm 031/553-403.
Prodam predselvenik gorenc, širine 2,4 metra; gsm 031/515-112.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 2,5-sobno stanovanje v Mozirju; gsm 041/282573.
Manjše stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 051/788-049.
IŠČEM
Prosim, če ima kdo za podarit glasbeni center in nekaj gramofonskih plošč; tel. št. 58-45-458.
26 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015
Oglasi
Nova w
poslovna ideja.
Vam blizu z izboljšan i iti i krediti Banke t ep.
M KREDIT ZA MALO QOSPO DARSTVO
f^iije obrestne mere, daljše odplačilne dobe! Posebna ponudba ugodnejše obrestne mere podaljšana' do 31. avgusta 2015!
| banka celje
www banka celje s=
> i'l'i'ii]
Novo w
stanovanje.
Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje.
* STANOVANJSKI KREDIT
Ntfje obrestne m se, daiJSe odplačilne dobe! Posebna ponudba urjodnejie obrestne mere podaljšana do 30. junija 2015! MožnosT do 100 % gotovinskega korisienja kredita!
< I banka celje
www banka cef&.Si
I
Savinjske novice št. 19, 8. maj 2015 27
APARTMAJI
YELLNEi
\
rNaj hi*, f><
nega obraza - m
Cesta rta Lepo Njivo 17.1, 3330 Morit je TEL:	8260^00
i nfo'-'aparrmi.jnno7i r je.ii www.ipsr [ma jimo: irje.ii
OhJVhM ZAMIUA
- moč čistega kisika - pure oxygen
Svetujemo vam pri Izbiri kozmetike:
ft
N/ORei Skin
iMES NOMeL. ^Kin u
AFRODITA	H: vvifc ■	i.i.umuiv
izrezi kupon in izkoristi 1 5% pOpUSt na kisikovo nego obraza!
Apartmaji & wellness Skok, Cesta na Lepo Njivo 17a, GSM 041/450-450
akcjja VpfactoOl.li.iOH
~	G RAD VRBOVJA -
h if- < .;>■ ■■ iT NFTW> M i «J...... i
i. =:--: 111:: k Z1 ■= L!: -^L I .-.i J J HtaE]H

' Ocvrte walk'
R&A-rtdfo i>J ¿Vrfef/fje&li :lrttžbe Id j-.ffi] nt i.'nt'L-j, birme, ubhisjihi. tj.1 /iet;t teč .4
DtbrMiMr.	Orgwiuramo tudi Čistij
^^tr""	prow jn flraazafrto
(VtfL .: .i- Jn ii"
juiwt^ L-r j r t ji iiw	gmjw^pxnjo.1
Ai iii H. : i- oiaoliiian- ,m ,-Jlt i'i.-.,j ■ i il-.---i