<*•1W« mmn« »» r?£'" \ Posamezna številka; P 1 krono. .TABOR* uhaja *aak dan, razve* » nedelje in prasoikov, ob 18. uri i J* da.uinom nndledujeg» dne ler «tane a eelotetno ISO k, pcilntno VO Iv, ■ oetriietno 45 k, menečno 15 • iunerati po oogororo« Pri večkrat^ * 'i oblati popusL f N »rov «• pri opravi .TABORA** JJ t MAU)B0U% Juiciiora ttilc* 5t«V. 4. m Posamezna številka: j X krono. .... . * CMBHlftTVO m Btbijft T Vui- J bora, Jarci cera ul. St. 4, i« naj« n etropje. Taioion internih. Žfc. 276. Z •UPRAVA »e nahaja v Joičiueri i Bilci št. 4, pritličje, desno. Tele« S fen. it, 24. SHS poltnoeekerat mr j vaa. o lev. 11.787« jj Ha savovila brez denarja m n« ] uzlra. — £olcopi«i s« &• nat a j o. ..I Lelo: 3. ar [Maribor, četrtek 16. decembra 1920 Številka; 92. A Začasno vodstvo pokrajinske vlade. — Krčani prosijo pomoči. suverena. Maribor, 15, decembra« V privatnih razgovorih, v časopisju in tudi v sejah konstilnante same smo imeli še naštetokrat priliko slišati to vprašanje in temu primerne pritrjevalne in zanikujoče odgovore. Pri tem vprašanju, ki je posebno danes v naši državi tako važno, se nehote spominjamo na podobno vprašanje, ki je še koma) pred par meseci nič manj kakor to danaSnje vznemirjalo naj&e javno življenje, namreč: — Ali je ljudsko glasovanje vpruvičeno odločati e u odi državne pripadnosti kako ga d la ozemlje ali ne. Splošno se je tedaj odgovarjalo z — tda* in z istim nda* se ogovarja danes tudi vprašanje, ali je konstituanta suverena ali ne. Mi smo že davno pred koroškim glasovanjem, torej v Času, K> niti naj-manje še nismo dvomili, da bo Koroško glasovalo za nas, pisali, da Jjudskp glasovanje ni v to vpravičeno in za to trdit.v tudi prinesli dokaz, ki je slonel v glavnem na temelju razlike med narodno in državno ^dejo. Ako stojimo na stališču, da pripadaj vse ozemlje kjer prebiva ena in ista narodnost eni in isti državi, in ako kateri, — politično več let ločeni del, ki je sicer član dotične narodnosti, pa se tega vsled nerazvite narodne zavesti ne zaveda, glasuje proti združitvi s svojim lastnim narodom, potem je več nego jasno, da tako glasovanje ni pravične in tudi ne more in ne eme biti merodajno. To je bila takrat eamo še teorija, ki pa se je žalibog nekaj tednov pozneje izprevrgla v prakso ter se realizirala v največjo nago škodo. Spodnjo Koroško je po ogromni večini slovensko, to priznavajo tudi Nei^ci Slavnostna otvoritev I. urnem, r zstave v Mariboru. (Nagovor generala Maistra) (Konec.) Janovsky- Simonič - Blumenau. Pastel Moderna, Begunka iz Rusije. Študirala v Mo.-kvi. Mla-iič Špelca, 'učiteljica na zavodu ,,Vesna“. Akvarelistinja. Samoukinja. Tehnika v akvarelu zelo dobra. Stiplovš^k in Vidmar, oba učitelja. Prvi sedaj v Mariboru, drugi pri Sv. Rupertu. Oba jako nadaijena in izvrstna v tehniki, (kokor Wogner in Verdi v muzik i). StiplovšHc dela z lopatico, Vidmar z lazurami. Oba, samouka. Stiplovšek dela zdaj že par mesecr s Cotičem. Napoinik, znan kipar iz ljubljanske razstave. Zavudna pri Šoštanju. Vokač, samouk? Uradnik južne želez. Kot častnik je bil dalj časa v Bosni in ima iz teh krajev razne akvarele. Janžekovič Tomaž. Ima predšludije. Zanim vo je pri njem, da je gluhonem. Ima en kip in en portret. Žabota Ivan. Ima eno najboljših del y razstavi. Ze preiuuan, sami ter bi po načelu, da bodi vsak del enega naroda tudi del ene in iste države,morala brezpogojno pripasti nam, toda plebiscit se je izrekel proti temu in Koroška je bila za nas izgubljena. In značilno:Ivo so je to zgodilo ni bilo med, nami nikogar, ki bi bil priznaval veljavnost tega glasovanja. Zakaj smo navedli ta primer? Ker je konstituantni tako sličen, da je treba samo besedo ,plebiscit" zamenjati z besedo ,konstiluanta“, pa imamo isto vprašanje in isti odgovor. Ako stojimo na stališču lastne narodno države, ki naj bo močna in sposobna življenja, in ako je ljudsko glasovanje, izvedeno s pomočjo strankarsko-egoistič-nih zapeljevanj in na podlagi nerazsodnosti in nezrelosti volilcev poslalo v konstituanto čredo ljudi,, ki so' proti lastni naiodni, močni in življenja sposobni državi, potem je tu odgovor samo eden — konttituanta ni suverena, nad njo je še nekaj višjega, nad njo — je država. , Je pa tudi še nekaj' drugega. I,rpo je govoriti o svobodi dejanja poedincev in n;ihovih skupin,- v-tww;'slučaju strank toda" ta svoboda ne sme prekoračiti mej zakona reda. Kdor bi hotel prakticirati pojem svobode dejanja poedincev do skrajnih mej, ta bi moral potem temu poedincu tudi dovoliti, da .v slučaju, ako to čuti ^:a potrebno — krade i ropa ubija, požiga itd. Prenesena iz poedinca na stranko bi ta svoboda in suverenost morala strankam torej dovoliti tudi, do državo razbijejo, da narod razženejo itd, ako se jim to zdi pogrebno. Po načelu, da so vsi ljudje enakopravni, bi potem imel tudi norec popolno pravico, da .dela kar hoče in kdor zagovarj i danes Radiča in njegovo stranko ter zahteva 'zanj suvereniteto, pa dela isto, kakor ako bi zahteval suvereniteto za norca. Demokratski ostanki so nekateri, k^ so igrali pri zadnjih volitvah najbolj žalostno ulogo, očitali v svojem glasilu, da operira z narodno in državno idejo, le da s tem utrjuje svoj kapitalizem in vendar je edin% ona brezpogojno zvesta stališču, da sta narod in država veiifco več nego konstituanta. In vendar je danes edino demokratska stranka brezpogojno zvesta čuvariea naše države in našega ujedinjenja, ki bi, da reši državo, žrtvovala če treba tudi svoj najpoglavitnejši princip, in tudi samo sebe. Kje pa so danes vsi ostali, ki so tudi, posebno pri ^Volitvah, tako naglašali državno in narodno misel? Klerikalci so šli k Radiču, narodni socijalisti tega sicer niso stdrili, v svojem glasilu pa kljub temu zahtevajo za tega istega Radiča — suvereniteto. Tajne sile. V Zagrebu je bil te dni razkrit sen-zacijonelen protidržaven komplot, ki je stal v službi Horthyjeve Madžarske. Naši obmejni straži se je posrečilo pri »rebodu čez Dravo aretirati nekega Pistor, Vuzenica. Znan portretist, zelo plodovit. Je še stare šole. Razen teh: Passini, modema; Roz-manit, moderna. Tscharre, akvarelist. Hambfiek, izboren karikaturist. Kobilan sky, Coronini, Gozzi in drugih mnogo. Vsaka razstava umetniških pioi/.vodov je znamenje in priča vzbujenih duševnih kvalitet dotičnrga naroda in je upravičeno njegov ponos. Obiskovalcu je razstava velika šola za bistrenje duha in za vzljublienje lepe umetnosli. Umetniku pa daje razstava prihko v primerjanju spoznavati in presojati samega sebe in v lepem prijateljskem tekmovanju izpopolnjevali lastno višino umetnosti ter tako lažje doseči zaželjene cilje — doseči cilj^ v vzvišenem boju brez urrčevanja. Naj tudi ta Gotičova razstava doseže svoj v*Yi*eni cilj in naj iz Prekmurja, iz Stajerja pa tja do Karavank pritegne vse naše obmejne upodabljajoče umetnik*? k II. umetniški razstavi v našum kulturnem Mariboru, ki bo v doglednem času iz-premenil svoj grb tako, da bo njegov golobček k tlom obrnjeno glavico dvignil in se vzpet kot kulturni naš feniks k *a Jr ec e mu jugosiuveoskMnu soJac-o. vo nove: vladen Apanaža za kralja Nikito* raznih drugih podobnih pokretov 1e^ potrjuje domnevo, da deluje v naši dr žavi še vse polno takih in enakih tem' nih sil, ki v službi tujcev uničujejo1 našo moč ter razbijajo naše. edinstva Znano je, da delujejo v tujini pro' naši državi tudi hrvatski frankovci n eni, na drugi pa pristaši Habsburgovcevi katerim stoji ha čelu bivši vodja slo*? venskih klerikalcev, dr. Šušteršič, /vezal Madžarov z gotovimi krogi v naši dr-: žavi je sedaj odkril srečen slučaj, zvezU] frankovcev z drugimi našimi krogi j gotova, več nego slep pa bi bil oni, k ne bi bil še doslej opazil, da ima tudjj Šušteršič zvezo z ljudmi domovini. Do*j slej se te zveze sicer še ni dalo uradna razkriti, toda nešteti znaki kažejo, dd ta zveza obstoja. Za to nam daje naj«! trdnejši dokaz ravno postopanje kleri« kalcev, ki so sedaj kar čez noč postali najbolj zakleti sovražniki države ti edinstva, Mogoče bi se pri skrbni preiskavi dalo dognati, da je ukaz za to po-} stopanje tudi izvendržavnega izvora, daj da je celo bil izdan od dr. Šušteršiči Kultura in umetnost -f- Odbor umetnostne razstave v Mariboru je prejel od zagrebškega umetniškega društva ,Ladja" povodom otvoritve razstave brzojavko, v kateri se izražajo najsrčnejše čestitke in pozdravi probujeni jugoslovenski misli v Mariboru. Cika Jova Zmaj-Kalamandarlja. Za našo deco poslovenil A. Gradnik v Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Strani 70. Gena vez. 16 kron, po pošti priporočeno 1 40 K več. Poleg-Zu-pančičevega Cicibana v slovenskem jeziku še ni izšla pesnioka zbirka, kibi nudila našim obokom več, kot pravkar izišla. Kalamandarija. Malokateri mladinski pesnik je tako dobro pogodil otročjo dušo kot Cika Jova. Zato zbirko kar naj-topleje priporočamo Starišem, da jo na-roče svojim malim za Božič. Naioča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. » -I- Vsem cenj. knjigarnam, društvom in odrom se naznanja, da izide okrog 15. t. m. kot knjiga *Rodo1jub iz Amerike*, veseloigra s petjem v treh s dejanjih, katero je $pišHJOte8«fe. Ceha z imenom Havelka, ki je bil v službi, tega komolota kot kurič in po* -SčfflSfič« Temne sile so tu, one ob^ tom njega so prišli na sled tudi ostalim. Aretirani jih je vodil v Zagreb k bivšemu državnemu pravdniku Accurtiju, ki je bil nekdaj konzul madžarskega komplota proti Jugoslaviji. Pri njem je bilo shajališče številnih agentov in špi* jonov, ki so bili vsi jako dobro organi* zirani in disciplinirani. Doslej je "bilo poleg Havelke aretiranih še dvanajst drugih oseb, med rjjimi omenjeni Accurti, njegova soproga, vseučiliški profesor Suflaj, dijak Milan Galovič ter brivec Strommer, ki je priznal, da je ,po Galovičevem naročilu vodil na Madžarsko dobrovoljce za Horthyjevi legije. To razkritje je tembolj pomembno, ker nam daje vpogled v ozadje tudi še stojajo, o tem nam je dal sedaj Zagrel* potrdilo.,. 4 ... : . . -v. v:, v Težek poiožaj na Češkoslovaškemu Češkoslovaška republika preživlji krizo za krizo, eno težjo od druge. Ia to tudi ni čudno, saj je izmed vsea držav, ki so nastale po prevratu, ravnor njeno stališče najtežje. Na zunaj je ob4 krožena od samih zakletih sovražnikovi na znotraj pa je razkosana v močn^ narodne manjšine, ki bodo kakor od« prte rane, vedno ogrožale njeno zdravje Nemci, ki so danes vključeni v njem meje in katerih je nad par milijonov. Pevske točke je uglasbil Ciril Pregelj, Igra se je uprizorila z velikanskim uspehom trikrat zaporedoma pri nabito polnem gledališču v Celju. Ker je igra pri« pravna tudi za manjše odre, jo društvom na deželi toplo priporočamo. Delo je ia« vime slovenske vsebine in prožeto 1 zdravim domačim humorjem. Knjigi stane 16 K brez poštnine. Knjigarne do« bijo popust. Naročuje se pri pisatelju! Rudolf Dobovišek, odvet. kand. v Celja, pisarna dr. KarlovSeka. -j- Srbska početnica. Sestavil L T Pokazala se je potreba izdati Srbsko po-četnico za Slovence, ker so razni srbsfc bukvarji, ki so se dosedaj v šolah upo< rahljali, pošli. Brezdvoma bo z nova knjigo, katero je sestavil vešč pedagog, vsestransko ustreženo, služila bo šolskemt pouku prav tako dobro kakor samouka Razdeljena je v 4 poglavja: A. Uvod, B. Izreka, Naglas, Narečja, C. Cirilica, Tiskana in pisana cirilica s početnin^ vajami in potrebno razlago, opazkami in slovarčkom. Temu sledi zadnje poglavjeJ obstoječe iz 22 najlepših srbskih sestal kov (beril) in pesmi z opombami, raz-i lago besed itd. Tisk knjige je kraseni IsJail®... fiftakfii. natočena go bili vedno najbolj zagrizeni, bolj zagrizeni nego oni na Pruskem* ali kje drugje v mejah sedanje nemške republike. Isto velja za Madžare, katerih je [na Slovaškem veliko število. Se večje Število pa je tam mad^aronov, t. j. po-jmadžarjenih Slovakov. Da vsi ti tujerodni in potujčeni elementi streme vedno •Je za enim samim ciljem, kako bi oslabili ter končno razbili Češkoslovaško, tega pač niti ni treba še posebej pov-darjati. Poleg tega pa ima Češkoslovaška tudi še druge, nič manj nevarne sovražnike — to so komunisti, katerih je 'zelo veliko število. Deloma so to pravi Cehi, po rojstvu in po prejšnjem in 'deloma tudi še sedanjem mišljenju, 'deloma pa so — in teh je morda šef celo več nego prvih — Nemci, Madžari in renegati, ki so bili še vse do jvčeraj nacijonalisti, so pa sedaj postali .komunisti samo za to, da prikriti pod 'komunističnim plaščem lažje zasledujejo svoj cilj, mučenje samostojne češkoslovaške republike. Nemci so nedavno izzvali notranje /nemire s tem, da so nastopili za ohranitev spomenikov Habsburgovcev ter jnasilnim potom v Hebu razbili češko Išolo, komunisti pa so sedaj izzvali nove, jge vse bolj obsežne nemire radi za-jvozlanja položaja, katerega hočejo, ako ’bi prišel njihov čas, izkoristiti v svoje [namena. Oboje pokretov podpira nezadovoljnost ljudskih mas, ki mislijo, 'da je 1$ vlada kriva žalostnih razmer; iki pa so samo posledica vojne in kakršne težijo danes ves svet, skoro vse narode in skoro vse države. Toda mesto, da bi vsak posameznik »SKUŠal s pozitivnim delom doprinesti *voj obulus na oltar izboljšanja, tek-i slovanske fijnUonijo ; ' Strast strelja mimo cilja. Upali smo, da pridejo NSSarji 14 dni po volitvah zopet k pameti, in da se umaknejo iz svojega volilnega bojnega razpoloženja napram JDS in članom uredništva »Tabora" zopet pomirjeni- v razmere demobilizacije. Zadnje številke »Nove Pravde" nam pričajo, da smo se tudi v tem 02iru glede NSSarjev motili. Strast je slepa in, strelja mimo ciljev. Ta naravni zakon opažamo tudi pri NSSarji.h. Na eni strani kažejo tako sovraštvo tudi napram »Taboru", drugi strani kličejo po vzoru svojih klerikalnih zaveznikov one »gospode, ki imajo pri »Taboru" kaj govoriti, naj urednike resno posvare, da obrnejo pozornost tja, kjer preti nevarnost." In da bi ta opomin še bolj zalegel, očitajo Pircu, češ, da hoče »na vsak način obdržati dnevnik »Tabor" na stopinji dunajskega revolver žurnala, in da izrablja glasilo, ki bi moralo biti zvezda vodnica slovenskega življa na Staiefskem, v to svrho, da daje duska osebni mržnji do poedinih pristašev NSŠ.“ V dokaz za to očitanje navajajo »Taborovo" svoječasno notico »Ogrinčevo/maščevanje v delavnici". Ne gospodi, ki s takimi očitanji slepo strelja mimo cilja, ampak večini zapeljanih v NSS služi za' danes na kratko sledeče pojasnilo: »Taborovesa11 poročila »Ogrinčevo maščevanje" ni zagrešil bivši tajnik v NSS, ampak pristaši NSS sami 1 Oni sami so bili, ki so prišli k nam prosit gostoljubja, ker vidijo, da se »Nova Pravda" pravda z vsemi in o vsem drugim, samo ne z interesi svojih pristašev. Oni so bili, ki so nas prosili, naj posveti »Tabor" pozornost na maščevalno delo. tistega Ogrinca, .ki'je največ po zaslugi — to "priznamo — »Zvezc“ in NSS svojčas moral iz delavnice. (Po čigavi zaslugi je zopet prišel še na-višje .mesto, o tem danes nočemo razpravljali). Iz NSS vrst smo bili obveščeni — kar nam je bilo sicer.znano — da je Ogriučevemu maščevanju mnogo, pripomogel v dotičnem poročilu omenjeni, kot NSS označeni slovenski uradnik. In ravno ta ni šlo za' nobeno osebo, glede katere bi NSS člana našega uredništva »hodila v pšenico*, ampak šlo je za osfebo, glede katere so v delavnici v pismu n3 obratno ravnateljstvo našega odgovornega urednika označili kot krivca, da je odpovedal službo v JDS pisarni. jMi je dotičnik NSSar ali ni, gotovo pa je, da je to očitanje krivično že zato, ker je ravno dotičnik s svojimi praznimi obljubarpi sam zakrivil, da se je omenjeni osebi v JDS morala odpovedati služba. Sicei ie ta zadeva dozorela blizu do sodišča in se zato še ne spuščamo v podrobnosti.-Ker nam je poznan oseben obračun bivšega tajnika NSS stranke in poznana še neka druga zgoraj omenjeni slična delikatna afera, lahko mirno in s ponosom priznamo, da ravno g. Pirc ves ta čas v svoje lastni in oni drugi zadevi niti z besedo ni izrabil prostora »Tabora". Poznamo pa pristaše NSS, ki ga kot tolovaji čakajo na ulici in ga lovijo po kavarnah, da nad njim pokažejo svojo kulturo. In vemo tudi, kdo je bil tisti kavalir v NSS, ki ga je po nedolžnem spravil v ječo. Pride čas, ko najdete, kar iščete. — Iz seje mariborskega mestnega sosveta z dne 10. dec. Vpokoje se s 1. januarjem 1021: Ivan Kleebinder, Al. VVaidneher, Ivan Leyrer, Franc Piuhri in Ivan Steiner. Waidacher, Leyrer in Rnhri z naslovom pisarniškega ravnatelja, Steiner pa z našlovom višjega tajnika šolskega ‘ sveta. — Spiski nabornih zavezancev letnikov 1901 in 1902 se odobre. — Flleger Filomeni in Vielhaber. Ivanu se da zagotovilo za sprejem v občinsko zvezo, medtem ko se HermanU Kalberthu isto odkloni. — Mestna občina pristopi kot ustanovni član k Glasbeni Matiči z zneskom 2000 K. — K akciji za podporo revnim otrokom pristopi mestna občina s 10.000 K. — Mestna občina ne prevzame stroškov za pouk strojepisja na 4. razredu dekliške meščanske šole. • Olepševalnemu društvu v Mariboru se dovoli za drevesnice in kulturo vrtnic brezplačno yporabo mestne njive za vodovodom na Teznu. — Mestnemu otroškemu yrtcu III. se prispeva za božičnico 500 K. — Mestnim uslužbencem se s 1. prosincem 1921 izenačijo službeni prejemki z onimi državnih uradnikov. -[zmed obrtnih prošenj se jih, 10 zavrne, 4 pa ugodi. — Stolni župniji se dovoli naprava podzemeljskega električnega kabla od dr. Mally-jeve hiše pa do stolne cerkve na stroške mestne občine. — Dekl. meščanski šoli II. se napeljava električnega toka za sedaj ne dovoli, ker bodo itak pozneje vse. $ola električno razsvetljene. — Predlogu »Steierm&rkische Elektrizit&ts Gesellschafl1 za zvišanje električnega toka se ne ugodi, ker ne uvidi mestni sosvet nikakih razlogov za to. — Mariji Konrad, vpokojeni prižigalki plinovih svetilk se Zviša mesečna pokojnina od 15 na 30 K. — Danes v četrtek ob 9. uri se vrši pri tukajšnjem sodišča porotna razprava bivšega ministra dr. Kramerja proti odgovornemu uredniku^ »Straže Stupanu radi notice, ^ kateri je ta list obdolžil gospoda dr. Kramerja, da se je kot minister pečal z izvoništvom, s čemer si je prjdobil fond iz katerega izdaja sedaj »Jut,ro“. — Obrtni večer! ali sestanki. Slov. obrtj društvo je sklenilo na svoji odborni seji, da se prirejejo vsak teden obrtni sestanki ali obrtni večeri. Prvi tok večer se vrši v četrtek dne 16. t. m. oh 20. uri zvečer v restavraciji »Maribor*. Vabimo vse naše člane in nih družine, da se tetra ■večera udeleže. Namen takih večerov je, da se medsebojno spoznamo in se v raznih obrtniških žadevah prijatelj ko pomenimo, kajti le v složnem nastopu obrlnikov je upati na zboljšanje neznosnih današnjih razmer. Na obrt. večerih se bodo spajale vezi spoznanja in tovarištva', vsadila pa se bodo tudi semena za nadaljevanje^ našega slov. obtr. društva. Torej obrtniki, na delo in prihitite na naše za nas koristne sestanke. Predsednik. — Podružnica društva Pravnik se namerava ustanoviti v Mariboru za območje mariborskega okrožnega sodišča. Ustanovni zbor se vrši v soboto 18. decembra t, 1. ob pol 20. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Pripravljalni odbor vabi slovenske, pravnike vseh .strok, da .se udeleže .tega ustanovega zbofa. To naznanilo bodi vabilo tudi vsem tistim gospodom, ki bi morebiti ne 'dobili posebnega pismenega vabila, — Vsi vpokojencl in vpokojenke, ki so bili svojčas z dekretom ustavljeni oziroma z dekretom vpokojeni brez razlike kje so služili ali činovnega razreda, se vabijo na shod ki se vrši v četrtek^ 16. t: m. ob 19. uri v mali dvorane Narodnega dom. Pomen shoda je ustanoviti podružnico, za Maribor in okolico, že skoro 2 Jeti obstoječega 1. ■ splošnega društva jugoslovenskih vpo-kojencev s sedežem v Ljubljani. Dnevni red: čitanje pravil, volitev odbora, upi-sovanje novih članov. Pristojbina I K mesečno, članarina 1 K. Pripravljalni odbor za Maribor. —■ Doticna oseba, ki je pobrala dne 11. decembra med koncertom v Gdtzovi dvorani denarnico z denarjem v bližini stola št. 537, se opozarja, naj jo odda pri uredništvu »Tabora" sicer se bo, ker se je že zvedelo za njeno ime. ovadila policiji. — Občinski gospodarski urad dovoljuje izjemno prosto razprodajo preostankov na petroleju in sladkorju, in sicer pri vseh trgovcih pod pogojem, da se strogo drže za oddajo na izkaznico svoječasno določenih cen. — V Varaždinu umrl je pretečeni teden gospod dr. Mato Zidarič v 71 letu svoje starosti. Bil je zelo priljubljen zdravnik; to je pokazal tudi njegov pogreb. Rojen je bil na Humu pri Ormožu ter se izšolal v Varaždina in v Gradcu. Služboval je v Krapini, v Brežcih in kot okrajni zdravnik mnog« let v Varaždinu. Zapušča udovo in sina v Gradcu, oba dobro preskrbljena. — Minulo sredo je pričela v Celju plesna šola za uradnike. — Športni klub Celje poroča, da bo priredil dne 5. januarja 1921 v celjskem Narodnem domu veliko športna veselico, združeno s plesom. — Radi preselitve uradnih prostorov odpade uradovanje pri okrajnem gla-> varstvu v Celju za v četrtek 16. in petek 17. t. m.'V teh dveh dneh so bo uradovalo s strankami le v najnujhejšib slučajih. . — Božičnice na ljubljanskih šolah. Na ljubljanskih ljudskih in meščanskih šolah so bodo pričele letošnje božične počitnice 24. decembra in bodo trajale do inclusive 3. januarja 1921. Kaj pa pri nas? — V Celju se vrši v četrtek 16. t m. redni letni občni zbor Narodne čitalnic« v njdnih društvenih prostorih,' PriSefe^ ' ob 20. uri. — Amerika prepovedala priseljevanje. V reprezentacijski zbornici se je sprejel zakonski načrt. #adt omejitve priseljevanja. Po debati se je spremenil prvotni predlog v toliko, da je prepovedano prlselje vanje za dobo . enega leta, ne pa kakor prvotno poročano za dve leti. — Velike neurje na NovowaIeškem No neki vesti Sidneya je neurje v Novo-waleški opustošilo cele pokrajine. Skoda se ceni na dva milijona pfUntov sterlin-gov. Dosedaj še niso dospele vesti o kakih človeških žrtvah. — Grška ladja se potopila. Grški torpedni lovilec »Navkratokussa« se ie pri otoku Milo potopil. Ladjo se smatra kot izgubljeno. Moštvo je rešeno. ” Malo preveč debel se je zde1 naši policiji 27 letni Andrej Bolčevič iz Vučje gore na Hrvatskem, zato ga je povabila s seboj na postajo, kjer se j« dognalo, da ima dve suknji. To bi sicer v sedanjih mrzlih, časih ne bilo nič tako nenavadnega, toda vprašanje je bilo. kje je Bolčevič dobil to drugo suknjo, ko si v teh dragih časih navaden zemljan Se eno samo težko nabavi Sicer pa bi so bilo dalo tudi to vprašanje ugodno rešiti, da se Bolčevid pri izpovedbi o izvora druge suknje ni zapletel v protislovja, ki so dala policiji povod, da je Bolčiča osumila tatvine te druge suknji ter ga aretirala. 1 — Hud berač je neki Jakob Sekeiv. doma nekje iz okolice Ptuja. Te dni je prišel v trgovino Kavčič na Glavnem trgu ter prosil milodarov, ker pa ni nifl dobil, ga je popadla sveta jeza in ker ni hotel čakati, da bi trdosrčnega trgovca Bog kaznoval, ga je hotel kaznovati kar sam, zato mu je razbil sipo v vratih.— Policija pa. ki je bila mnenja, da Seken nima pravice izvrševati v božjem imenu knzni nad trdosrčnimi trgovci, ga je odpeljala r zapor, kjer sedaj premišljuje o pravicah izvrševanja božje kazni. — Znana tatvina sladkorja na te» zenskem kQtadv.pt«..ji sedai vu..taUfco, Zahtevajte povsod samo pristno Zlatorog Zlatorog ZLiflTOHOG JVIILiO Prva Mariborska tovarna mila, prej C, Bros, Maribor, pojasnjena, da se je posrečilo izslediti 19 letnega Konrada Lešnika, ki je osumljen tatvine. Lešnik je bil v pondeijek aretiran. — Brez potnega dovoljenja sta Skušala dva možakarja prekoračiti avstriisko-jugoslovensko mejo in za to ■sla bila aretirana. — PreJ par tedni smo poročali, da je bilo ob Dravi v Koroškem predmestju najdeno truplo par mesecev starega otroka. Policija je pridno zasledovala storilca in končno se ji posrečilo pr iti na pravo sled, ki je vodila v Zagreb, kjer je bila v nedeljo aretirana 20 letna samska kuharica Alojzija Rojs. — Brez dežnika ni zdravo hoditi okrog ob tem slabem vremenu, ko dafi za dnem sneži, tako si je mislila 27 letna Justina Gorenjakova doma iz, Nove Cerkve ori Celju, zato je šla- v garderobo ,Velike kavarne" ter tam ukradla 700 K vreden svilnat dežnik. Toda oko-postave, ki je bilo nasprotnega mnenja je Justini preskrbelo drugačen dežnik, pod katerim bo še bolj varna nego pod svilnatim. SiDv?n. narodno q efališšs Repertoire bodočih dni: V sredo 15.: -Pohujžanja v dolini Senlflor-[finski*. ah. C—10. V četrtek ,16. t obtoženke je v daljšem prepričevalnem kj ima zloben n i2miš]iena. zagovoru dokazoval nekrivdo ter ostro J zavrnil izvajanje drž. pravdnika', kar je Mariji Snežni občine Velka* Tu živi iz med 10 otrok, ki. so deloma pomrli, deloma se porazkropili 19-letna hči Neža, ki je vsled bolehnosti matere vodita s hlapcem Andrejem Karnerjem gospo-dinstvo in gospodarstvo. Zaljubila se je bila v Karnerja in je pričela ž njim lani avgusta intimno razmerje. Meseca septembra lani je postala — nezakonska mati. Mati je to razmerje doznala in jo je Karner tudi prosil, da mu da hčer za ženo. Mati je privolila in poroka bi se imela vršiti to jesen. Poroda je pričakovala letos junija. Toda usoda ljubečega' dekleta je sklenila drugače. Spomladi nekoč je padla in se zelo pretresnila. Dne 8. maja jo pošlje mati v mesto, da plača davke in obišče sestro, ki je-služila pri profesorju Mrcenu. Ker je še isti dan ni bilo nazaj in se je mati za njo bala, je drugi dan poslala Karnerja in malega nečaka Šauperla, hčer iskat proti mestu. Neža Perko pa se je med tem časom nahajala pri svoji sestri, pri' ka,,.i je ostala čez noč, ker se je počutila zelo slabo. Drugi dan popoldan je odšla proti domu. V gostilni Staudeker v Pesnici je dobila Karnerja in Šauperla. Odšli so vsi trije proti domu. Deule pa je vedno ■ bolj zaostajalo. Dospevši v šumo bliža hiše-Pezdiček pri Drankov-, cih je šla vstran in tamkaj ~*- porodila. V pondeijek pozno v noči je bila Porod jo je torej zalotil na potu in ne- jaključena n?.m deloma že znana kravja, pričakovano. Kako se je porod izvršil, Sko? dr. Mahnič uinrl. 15 Včcroi nike pejjala pot v pošteno hišo Perko v zagovarjal Karnerja istclako prepriče- Umrl'tukaj’krški škof dr. Mahnič. fMah- «1 Kivi ' valno, da obtoženec ne more biti kriv riič je bil znan{. ustanovitelj sedanje umora že mrtvega otroka. Porotniki so nage klerikalne stranke> 0p> ur) ^ soglasno zanikali glavno obtežbo, po trdili le vorašsnje na opustitev potrebne skrbi na življenje otroka za oba obtoženca. Na podlagi tega krivdoreka sta Naknadne občinske volitve v Bsogfauu. LOU. Boogrnd. 11. decenj. Občinski kupčija železničarjev Vidmaja in Mugen-auerja izza leta 1910. Vidmsjev zagovornik dr. Ravnik je takoj ob žačetKU Skušal obravnavo preložiti v svrho zaslišanja prič, da je Vidmaj svojo dejanje storil pod vplivom neodoljive sile in da obd vkradem kravi nista bili vredni nad 4000 K. Senat je na pritožbo drž. pravdnika dr. Jančiča ta predlog zavrnil in razprava se je vršila in dokončala. Vidmaj se je zagovarjal s Skrajnim siromaštvom, tedaj je bil bolan, dobival je samo K 2‘50 bolniške podpore, kar ni zadostovalo za celo dru-fino. Državni pravdnik dr. Jančič' je ta zagovor in utis pobijal kot neutemeljen ter predlagal obsodbo. Dr. Ravnik je s svojim govorom dosegel, da ?o porotniki Sicer potrdili krivdo glede tatvine, toda 5 pridržkom, da ste bili kravi vredni pod 4000 K a nad 400 K. Na podlagi tega krivdoreka je bil Vidmaj z obzirom na njegovo družino obsojen samo na ^ mesece težke ječe. ■1 1 ~ ✓ Maribor, tl Jeccmbra. Obtožba detomora In umora — brez dokazov. Mariborska porota je danes rešila enega na bolj zanimivih slutajev v naši zgodovini detomorov. Zanimiv ie ta slučaj že zato, ker so priprosti ljudski sodniki po predležečem dokazilnem postopanju popolnoma pravilno spoznali, da to, kar so mrtve črke naših kazenskih paragrafov smatrale za dokazan detomor in umor, ni bilo ne eno, ne drugo hudodelstvo. In zanimiv je bil današnji slučaj, ker je doprinesel dokaz, koliko more pretrpeti in prenesti ženska Ob najtežji uri njenega materinega poklica in koliko more žrtvovati ženska, ki Hubi. Razprava‘je bila med govori eastopnika javne obtožbe dr. Jančiča in tega seveda ona ne more določeno pojasniti; niti ne ve gotovo, je bil otrok živ ali mrtev; spominja se le, ila je odtrgala popkovino in da je položila o-troka na roko, prisluškujoč in tipajoč, če je živ. Pri tej preiskavi se je prepričala, da ie otrok mrtevi V tem pride Ksrner do nje in vidi v svoje začudenje kaj se je zgodilo. Po njenem današnjem zagovoru trdi, da je Karnerju naročila, naj vzame truplo seboj domov. Karner pa je otroka zanesel malo vstran ter ga zagrebel, prepričan, da je otrok mrtev. Pol ure pozneje sta se srečala zgorej na klancu in ker ji je Karner povedal, da je ‘otroka zakopal, mu je očitala „kaj si nor?“ Pri Sv. Jakobu sta se u-stavila v gostilpi in ko se je malo okrepčala, sta se podala domov. Doma niso ničesar opazili. Dv/a meseca pozneje še le je kakor rečeno, orožnike privedla sled v to hišo. Neža je izpočetka tajila, potem je sicer priznala, a glede poroda je pri vsakem, zaslišanju spreminjala svoj zagovor. Danes ie priznala, da je vre to storila na Kubo Karnerju, katerega so tudi prijeli kot morilca. Nji je bilo vse na tem ležeče, da reši Karnerja, ki je bil tako potreben doma pri gospodarstvu. V njene zanimive, različne zagqvore se ne moremo spuščati. Ves slučaj je tako nejasen, da se je vse čudilo, da je prišel pod tako težko dvojno obtožbo detomora in umora. Začudenje je dospelo do viška, ko sta zdravniška zvedenca dr. 'Jurečko in dr. Zorjan na podlagi izvida ob raztelesenju otroka podala svo’e-mnen!e: nemogoče je ugotoviti kako je nastala smrt otroku. Gotovo je le, da je prišel živ iz materinega bila oba obscen ca samo radi pregrešna ofibcn. je zai»|0sil ministra zi notranje v smislu § 335 k. z. obsojena na 4 3tvari za po:.,5n;!o. a]i naj ■ ss vrže po_ mesece strogega zapora, katero kazen i novne občinske volitve v Beogradu, ali pa st3 s preiskovalnim zaporom že ob- Uatr;o delne volitve. M nister je odgovoril, s^3, „ ..... , . I da se ponovne volitve v polnem obsegu * Dr. Komavii je imel no sodbi vsih|ne morejo vršili, ker je državni svt-t že navzočih prav, ko je trdih ^aka obtožba (odobril izvolitev 15 občinskih odbornikov bi morala snina ob sebi pasti. Tam, domek' atov, 7 rŠ® kal cev, I republi* kjer ni objektivnih dokazov, je škoda kanca)! Po nared! i tega ministrstva je detomor tirati pied poroto. suspendiran Filip Fil povič s 30 odborniki — _— t\jn njihovo mesto naj se voliio novi Najti§V8!ša poročna. Oemfsija vlade. Beograd. 15. decembra. Včeraj dop. se je vrši! ministrski svet, ki je sklenil, da poda dosedanja vlada ostavko, kar se je tudi zgodilo. Regent je ostavko sprejel ter poveril odstopivšo vlado z vodstvom vladnih poslov do sestave nove vlade. odbunkl. Kdaj naj se volitve vrše, §e ni kon'noveijavno - določeno. Na|brž» bodo volitve dne 20. januarja 1921. \ Krčani prosijo pomoči. LDU Beograd, 14. decembra. Za-stbpniki občine Krk so poslali pred-■ sedniku konstitU3nte v Beograd brzojavko, v kateri prosijo za pomoč, ker prebivalstvo veliko trpi pod terorjem D’ Annunzievih ardituv. Enako brzojavko so poslali tudi demokratskim poslancem. Vsled tega sta minister Draškovič in dr. Kučič obiskala Nikolo Pašiča in ministrskega predsednika dr. Vesniča ter bi se po- Pogajanja za sestavo nove vlade. Beograd, 15. decembra. Med posameznimi večjimi strankami Se vrše'i*ma stav,'a predloge, kako pogajanja za sestavo nove vlade. Doslej ma£al° Krčanom, ie že gotovo, da sestavijo novo vlado Apanaža za kralja Niklto. demokrati, radikalci in kmetje. To vlado LDU Beograd, 14-. decembra. Da* bodo najbrže podpirali tudi sccijalisti Hes ie bila seja ministrskega sveln, ki ter sko se sporazum posreči, musli- ie trajala od 10. do 13. ure. Na tej mani in par drugih manjših skupin. Novo vodstvo slovenske dežeine vlade. LDU Ljubljana, 15. decembra. Uradno se razglaša • Minister za notranje stvfri dr. Draškovič, je predsednika deželne vlade za Slovenijo, dr^Jankota Brejca brzojavno obvestil, da je sprejeta njegova demisija, kakor tudi poverjenikov za uk in bogočastje, dr. Kavla Verstovška, za javna dela, inženerja Dušana Serneca in za kmetijstvo Jakoba Jana. Ministrski svet je vodstvo deželne vlade za Slovenijo in predsedništvo do j odda, da ne pade v roke angleškim četam nadaljnega, poveril vseučiliškemu pro- fesorju dr. Leonidu Pitamicu ter odredil, Predložitev poročila o rapalski po- seji se je odredila apanaža za bivšega kralja Nikito. ki je več ko 50 let vladal Grni'’ori in za kraljico Mileno. Apanaža znaša 800.000 fiancoskih frankov n*> leto. i • ’ Irska napovedala Angliji vojno. DICU Berolin. 13. dec. »Unitet Tele-l grant“ poroda izPari/.a: Višje poveljstvo sintajnovske armade je odgovorilo nj razgiasitev obsednega stanja nad južna lisko s protiproklamacjo, v kateri se razglaša, da obstoja med Irsko in Anglijo vojno stanje. Vse osebe, ki bi pomagale anjleškj vojski na katerikoli način, bo kaznovdo. Orožje naj se lakoj da posle odstopivših in • razrešenih po- godbi itali anskemu senatu. DKU Rim, 13. decembra. (Stefani). verjenikov do nadaljnjega opravljajo po c . . . . ... 1 J w [Senatna komisija |e sprejela poročilo o . .s.areiši uradmki djticmh resor- j ratifikaciji -rapallskega pakta. Poročilo tov, in sicer poverjeništvo za uk in se bode danes ali jutri predložilo senatu, bogočastje vladni svetnik dr. Franc Skatlerne, posle poverjeništva za javna dela gradbeni ravnatelj inžener Anton Klinar in posle poverjeništva za kmetijstvo dvorni svetnik dr. Ivan Vertačnik. Naknadne volitve v bregalniškem okrožju. Rortiunski justičnl minister žrtev . atentata. DKU Bukarest, 14. decembra. Ju* stični minister je podlegel ranam zadnjega bombnega atentata v senatu. Razdelitev rečnih ladif. LDU Beograd, 14. decembra. Do« ^LDU Beograd, 14. decembra. „Prav-! ločeno je, da se vrši prva seja med da“ javlja: Iz breg.alniškega okrožja našimi delegati z namestnikom glav- nK,knad"s'd" *TM“^2 tega lah._o živel samo en trenotek vzdi-, (jPubnkanec) ni izvol^n. pač pa med zaveznike_ Koncem t tedna J I 1 H l kak0 nasllno smrt 01 «obe-,je «vol,en nosilec radikalne liste, ker ea«ujejo v Beograd vrhovnega arbitra uOKBZ3i I «9 rinhii /4da i<«r. mpseca ie krožila na Maru^or*in^ma^o^^0^0'iic^ j ter flrosinio pn. občinstvo, da nam blagovoli 5e ss išče. Ponudbe na anon-nadalie zau-ati in se našega za»oda rolno posiU' čni zavod »Vede2«, Maribor, | žfivati, za kar.se najtopleje priporočalo Slovenska ulica 6. 897 2-1 j Gospodična, knjigovodkinja vešča vseh pisarniških del, , 396 2—1 imčič & Moravec* govori slovensko, hrvaško, JUGOSLOVENSKA MATICA .^ene premoga za K 1.60 pri I vmm 42.424,947.396 poljdth mark. nemško, italijansko išče! primerne službe. Pbnudbe na upravo »Primorka«. 853 priporoča Stotu. Naj gre še tako naprej, pa[ bomo kuhali hrano na solncu. narne. V drugi dekadi meseca novem bra ie prejel osješki ■ carinarski urad 2,027 024 dinarjev v srebru, to ie 1843.363 dinarjev na uvozu in 1,178 661 dinarjev na isvozu. To znači. da znaša , Francija zahteva sedaj od Nemčije vejne odškodnine n?č mrnj | Prejemki osJ^Ske glavne čari- *lego 10 rctfliiard -pfrntov št^I-ngov. Nemški listi somr.enja, da ieFr nesja blazna, ker zahteva te fantastišne svo e. | Šlezijsk? premog. V premogar-n'h revirjih Gornje Šlez!je se je letos izkopalo en milijon tan premoga več, I I PreeJafalka, ena z'a oddelek _ za konfekcijo in ena za otJ- wM delek za čevlje s strokovno rocj0m iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil je najboljši krojač prak o, da zamore samo- v puiju, postal nedavno žrtev italijanske druhali, ki mu jg StOjnO VOCiti, Se Z dobrimi nn5/iata 1li5n 7 licrt nnrmjn Jr. *■..* l.rt* V.n.i.itni. .. pogoji letrgov: Celju. 871 ino yoc.ni, se z aoDrimi p02gata hišo z vso opravo in živi sedaj kot begunec v Ma* ;°li takoj sprejme v ve- rjboru. Volfttnarjeva «23ca St. % Švabova h ša. Prosi po-govnu R. Steimecki v mQČi s iiroja5kim delom, UvrSrje vsa dela točno, solidno in promet osješke carlnarne povprečno kakor na lansko leto 6 milijonov dinarjev na mesec. I | Nemški izvoz. Državna komisija '| Kroženje naših bankovcev.' za izvoz in uvoz je izdala komunike, Državna narodna banka izkazuje z[W katerem npglašSj da nad lačila na dnem 22. nov. cirkulacijo novčanic zal državni davek ve-jajo le na vrednos.no 3124.173020 dinarjev. V enom tednu j blago ter da se to ne tiče mo7emskin se ja torej zvišal promet za 24,254,180 J kupcev, nego_da rjredstallja_ samo; oni dinarjev. i | Izdatki prehranjevalnega ministrstva. Za dobo petih zadnjih let tje izdalo imenovano ministrstvo za razno blago 25 486.850 dinarjev. | Med našo in Belgijsko vlado sa vršijo pogovori radi izvoza našega žita v Belgijo. Ž*ta bi se prodalo v oni količin*, v katero bi dovolila beograjska vlada. | Izvoz našega tobaka. V celi Jugoslaviji se porabi večinoma naš tobak slabše kvalitete, tako da raz -o-laga naša monopolna uprava po letošnji žetvS tega zejišča z velik mi množinami predelanega tobaka finejše ka- po nainižuh cen&h. Mffist S* del, ki ga dobi država na uobičku radi razlike valute. | Švicarska industrijska kriza zavzema vedno večji obseg. Od oktobra nadalje se oppzuie stdno večanje brezposelnosti Industrija .obutev je vsled nejevoljnega stanja valute ogrožena nadaljncga obstoja. Produkcija svile zelo trpi radi francoske konkurence, ki izdeluje in razpeč3,'n ta predmet mnogo ceneje ket pa S rica. m Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Vog'ar. NovS gaSeSS št. <15 se pro-| dajo. Vprašati je Aleksan- j drova cesta 26. 891 • se vrši dnfš 17. rfecemb^a 1920 ob 14. (2) uri po-, t „ : poldne v skladišču sced ejske tvrdke Rei'ingerjevl 1. n. od; rstvu n?zna- j^a^lednlki v Melju. Prodalo se bode en kpneertni nnm, da sem dvoril na g|asovir. ena žMezna blsg.^jn?, dva stoječi a n ti k ni Aleksandrovi cesti 30 ur^ o>o>o>c>o; .o > ampi V VSAKE VRSTE ^ I£. KAKNEEl! MARIBOR.^. UUCN i ■ prevzame vsako vrsto afipaSenSa v cnssS*'!, na kolo« eSvopEh, kakor tueSS spranraS.janSe še5®zra?š-kih vozov. — Pojasniš a u pisarni: P r fc« stan E S ka ulSca 2. * nabaviti lepo božično darilo, naj ne zamudi ogledati si ravnokar dospelo veliko množino najnovejšega pismenega paoirja v kasetah in msoah vsake velikosti. V7 zalogi so tudi razne otroške knMga s podobami, povestice, slovenske mape za zvezke, pisarniške in Šolske potrebščine, beležniki, koledarji itd. v "veliki zalogi. 3—1 Veletrgovina papirja in knjigarna 892 Vilko Weix1j Glavni trg štev. 22. 6 iz Križevcev pri Ljutomeru, po-r^j drak, sedaj trgovec, se v lastnem interesu poživlja, da v svrho ureditve zadeve gospodične Veršec iavi ^voj nas'ov njenemu zastopniku dr. Ernestu Kalanu, odvetn’ku v Celju do 20. decembra 1920. . 894 Galanterijsko blago, □ L A b 895 2-1 V'* i C=j2t=I CZ0=! cr:z®=m Trgovina z usnjem in čevljarskih potrebščin Irmin Elingsr Maribor, Kralja Petra trg št. 9 igrače, okraske za božično drevo U kot sodelujoči družabnik kake poštene trgovine, obrti ali industrije s 100.000 do 200 000 kronami ob popolni varnosti kapitala. Prijazne podrobne ponudbe na naslov: »Poštni predal 23, Maribor, Trgovina z usnjem in čevljarskih potrebščin Kolinstein in Rsismann Maribor, Slovenska ulica štev. 20 ievljsr oslica IS« 2@ Maribor, Glavni trg štev. 2 Mai ssfaktuma trgovina cesta = OeliSsatesna trgovina = F@Siks' Pusto Aleksanelrčva essta st. 31 i&s i neiaaia Haiea !i uriiell Resnik in Habič KCrSevSna fssr§ Mariboru 203 Mihael sostsgi^a „Pod 8*©hopIemM Pelke*® esri M&riboru Josip Sto? • pleskar in slikar Maribori OsrožrBOva u9. © Tovarna in zaloga' Koroška cesta 46—53 Pater Mcehnagso«’ 8" < svojo bogato anfojo kompletnih »{talcih sob, ltsililtilske oprave Iz meh-. ( kega In trdega lesa, kakor posamezne dele po znižanih cenah. ® \