Proračunski odsek poslanske zbornice in sodni tajniki. 39 Proračunski odsek poslanske zbornice in sodni tajniki. Januvarja meseca t. 1. pretresaval je proračunski odsek poslanske zbornice nepovoljno stanje naših sodnih uradnikov, posebno zastali avancement sodnih tajnikov. Vsi člani brez razločka so soglašali, da ga je treba pospešiti osobito v okrožju nadsodišč praškega, moravško-šlezkega in graškega, v katerih je avancement najslabši. Referent Derschatta je res predlagal resolucijo, ki se je sprejela, naj vlada primerno število sodnih tajnikov v navedenih treh okrožjih postavi v Vil. činovni razred. Poslanec Kramaf je opomnil da se vlada za golo resolucijo ne bo dosta brigala, in iz odgovora pravosodnega ministra v isti seji je bilo posneti, da je bila Kramafeva opomnja čisto umestna. Minister je namreč priznal, da treba zboljšati stanje sodnih tajnikov na Češkem, o nadsodiščih moravsko-šlezkem in graškem pa je kar molčal! Iz tega molčanja izhaja jasno, da hoče vlada žrtvovati nekaj tisoč onim, ki jo najbolj pritiskajo, da se pa, kakor navadno, ubrani vsem zahtevam, ki ne bodo dosta silne. Treba nam torej informacije, je li omenjeno stanje v graškem nadsodišču, katero se nas vitalno tiče, res boljše, nego li v praškem ali celo moravsko-šlezkem. Konkretalni statusi za sodne uradnike teh treh višjesodnih okrožij za 1. 1901. in spremembe do danes kažejo nam ravno nasprotno. V obče je istina, da je, kakor v vseh, še posebno v teh okrožjih napredovanje sodnih tajnikov sila zastalo nasproti onemu okrajnih sodnikov, ki imajo v zakonu 1. 1894. zagotovilo za hitrejši avancement v Vil. činovni razred. Vsled tega je pri ravno teh 3 nadsodiščih opaziti, da večina sodnih tajnikov kompetuje od zbornih sodišč k okrajnim sodiščem, kjer pridejo takoj v VII. činovni razred, na kateri bi sicer čakali še leta in leta. L. 1891. bilo je imenovanih za svetovalce v praškem nadsodišču 13 tajnikov in sicer 8 le, ker so bili šli k okrajnim sodiščem; v moravsko-šlezkem nadsodišču 2 in sicer 1 le, ker je šel poprej k okrajnemu sodišču; v graškem nadsodišču 2 in sicer oba, ker sta bila šla k okrajnemu sodišču. 40 Proračunski odsek poslanske zbornice in sodni tajniki. Pisalo se je že večkrat, da to premeščanje nikakor ni v korist sodnemu poslovanju, pač pa je navadno le v znatno gmotno škodo za premeščencejn dotedanje okrajne sodnike, katerim se s tem zapreči hitrejši prehod v VII, čin. razred, zajamčen jim po zakonu I. 1894. Resnično je dalje, da je v nadsodišču praškem sodnih uradnikov Vili. reda, ki imajo nad 20 službenih let, več nego li dru-godi. Do 1. marca t. I. bo imelo nad 20 službenih let: v praškem nadsodišču okraj, sodnikov 28, sod. tajn. 100 v graškem „ „ „ 11, „ „ 17 moravsko-šlezkem „ „ ,. —, „ „ 19 Le-ti uradniki imajo v praškem nadsodišču poprek do 2 službeni leti več, nego drugodi. Uzrok tej okolnosti pa ni nova organizacija 1. 1897., temuč slabe razmere pred njo, vsled katerih so sama avskultantska leta znašala po 8 let in več. To je nepobitno posneti iz tega, da so od vseh tistih 128 okrajnih sodnikov in sodnih tajnikov, ki imajo nad 20 let službe, iz dobe pred reorganizacijo 1. 1897. samo 4 sodni tajniki, prav tako kakor tudi 4 v graškem nadsodišču, dočim v nadsodišču moravsko-šlezkem ni nobenega sodnega uradnika Vlll. č. razreda iz prejšnje dobe in torej tu še nobeden nima petletnice. Iz konkretalnih statusov pa je dalje razvidno, da je avancement pod nadsodiščem graškim slabši sedaj in da ostane slabši tudi v prihodnje, ako ostane sedanja sistemizacija. L. 1901. je namreč avanciralo sodnih konc. uradnikov Vlll. razred v VII. čin. razred: v nadsodišču praškem 19 od 237 okroglo 8% v „ mor. - šlezkem 4„ 119 „ 3'4"/o v „ graškem 3 „ 96 „ 3"„ Opomniti še velja, da so dotični novi svetovalci v praškem in mor.-šlezkem prišli vsi v Vlll. razred šele 1. 1897, v graškem pa jeden že poprej, ter da so imeli službenih let v nadsodišču praškem 24—23 let, v graškem 24—20, v moravsko-šlezkem pa 20—19 let. Zato tudi avancement sodnih pristavov v praškem nadsodišču ni slabši, kakor v graškem; 1. 1901. prišli so v obeh v Vlll. razred s 14. in 15. službenimi leti, v moravsko-šlezkem pa že z 9. in 10. službenimi leti. V obče velja isto glede imenovanja avskultantov za sodne pristave. Proračunski odsek poslanske zbornice in sodni tajniki. 41 Za bodočnost se da o tem napredovanji sklepati z največjo gotovostjo iz službenih let dcželnosodnih svetovalcev (Vil. čin. razred), kajti njih odpad je gotov napredek sodnih uradnikov Vlll čin. razreda in s tem tudi naslednjih čin. razredov. Dne 1. marca t. 1. bo imelo črez 30 službenih let: svetovalcev v nadsodišču praškem 111 od 337 okroglo 33"/,, » » » mor.-šlezkem 31 » 171 » 17"/,, » » » graškem 19 » 144 » 13";',, — To odstotno razmerje je gotovo merilo, po katerem se bo prihodnjih 10 let vršil avancement sodnih uradnikov Vlll. čin. razreda in naslednjih nižjih razredov, ako ostane sedanje neugodno in nepravično sistemizovanje. Po tem obstoječem siste-mizovanju pa mora torej biti avancement v graškem nadsodišču za 20"/|, slabši, nego li v praškem! Teh neovržnih statističnih podatkov pa ne navajamo morda zato, da bi ovrgli upravičene zahteve odločilnih faktorjev iz Čehov, Morave in Šlezije, nego zato, da nepobitno dokažemo, kako napredovanje istih sodnih uradnikov v graškem nadsodišču ni boljše, nego li v imenovanih kronovinah — kar bi bilo sklepati na površni pogled radi službenih let najstarših tajnikov —, temuč da je napredovanje pri nas v mnogih ozirih še slabše. Krivično bi torej' bilo za sedanjost in bodočnost, ako bi se sicer poravnal označeni nedostatek v praškem in moravsko-šlezkem, ne pa tudi v graškem nadsodišču. Postopati je v istih treh nadsodiščih popolnem jednako: dokler se avancement sodnih tajnikov in drugih sodnih uradnikov sploh ne uredi, kakor se je že predlagalo, naj se v istih nadsodiščih imenuje »ad personam« za deželno-sodne svetovalce jednak odstotni del sodnih tajnikov po njih sedanjem činovnem redu,če imajo že pravico glasovanja (votum). — S tem bo raznim malim zbornim sodiščem tudi znatno pomagano pri sestavi senatov v zmislu §-a 32 zak. o sodni organizaciji z dne 27. novembra 1896 št. 217 drž. zak. tako, da zaradi pomankanja svetovalcev ne bo treba prelagati dragih razprav, kar se je že dogodilo. SJičnemu stanju državnopravdniških namestnikov bo lahko pomoči, ker je njih število majhno in ker se je nekaterih ju-stično ministerstvo že spomnilo ob zadnjem sistemizovanju. 42 Doneski k zgodovini slovenskega vseučiiiškega vprašanja. Naloga državnega zbora je torej, da vladi ne stavi samo pohlevne resolucije, nego da jej to imenovanje naloži in določi v proračunu potreben znesek, ki po svoji neznatnosti pač ne bo v nobenem razmerju s krivico, v kateri se sedaj nahajajo rečeni sodni uradniki nasproti državnim konceptnim uradnikom drugih strok, in tudi v še manjšem razrherju z odgovornostjo, katero tem uradnikom nalaga poslovanje o najdražjih državljanskih pravicah. Poslanci iz Čehov so doslej storili svojo dolžnost in kakor je bilo citati v njih listih, se jim je zagotovilo, da se pomakne 50 sodnih tajnikov »ad personam« v Vil. čin. razred. Upamo, da ta obljuba je izvirala iz prepričanja o pravi potrebi, ki pa obstoji tudi pri nas, kakor smo ravno dokazali. Tega dejstva ne morejo prezreti poslanci vzhodnih planinskih kronovin, — informacijo smo jim podali zadostno! — o — ') Glej tudi »Slov. Pravnik« 1. 1893 na str. 359 in nasl.