ORDINE DEL GIORNO DNEVNI RED COMANDO FEDERALE ZVEZNO POVELJSTVO I GENNAIO XX° JANUAR XX° LA GIOVENTÜ PORTA NELL A VITA IL DONO DELL A POESIA E L'OFFERTA DELL'ENTUSIASMO MLADINA PRINAŠA V ŽIVLJENJE DAR POEZIJE IN DAROVANJE NAVDUŠENJA jI MUSSOLINI 70. p. N. F. GIOVENTÜ ITALIANA DEL LITTORIO Dl LUBIANA ITALIJANSKA LIKTORSKA MLADINA V LJUBLJANI COMANDO FEDERALE ZVEZNO POVELJSTVO ORDINE DEL GlORNO DNEVNI RED ŠT. 1 N2 1 a cura dellufficio cultura e propaganda priredil urad za kulturo in propagando gennaio 1942 - anno xx januarja 1942 - leto xx CON QUESTO PRIMO ORDINE DEL GlORNO LA GIOVENTU' ITALIANA DEL LITTORIO DI LUBIANA INIZIA IL RESOCONTO DELLA SUA VITA. ESSA GUARDA, SECONDO LO STILE DEI GIO-VANI DEL LITTORIO, ALL'AVVENIRE: GUARDA ALLE ATTIVITA' CHE SI VANNO DI GlORNO IN GlORNO IMPIANTANDO E CONCRETANDO; Al VASTI PROGRAMMI DI DOMANI, CHE SA-RANNO SICURAMENTE E SISTEMATICAMENTE REALIZZATI, E SOPRATTUTTO GUARDA FIDU-CIOSA Al GIOVANI CHE VOGLIONO MARCIARE IN AVANTI, MIGLIORARSI, E CHE COSTITUI-RANNO I SUOI PRIMI MANIPOLI. A QUESTI LA G. I. L. L. RIVOLGE IL SUO SCHIET-TO AUGURIO E IL SUO CORDIALE «BENVE-NUTO», COME A TUTTI COLORO CHE ALLA GIOVENTU- DI QUESTA NUOVA PROVINCIA HANNO DEDICATO E VOGLIONO DEDICARE ASSIDUE CURE. QUEST'ORDINE DEL GlORNO NON E' UN QUAL-SIASI «BOLLETTINO» REGISTRATORE DI ARIDE NOTIZIE: VUOLE ESSERE UN LUOGO DI CON-VEGNO, UN PUNTO D'INCONTRO TRA LA GIOVENTU' E I SUOI EDUCATORI, TRA LA GIOVENTU' DI QUESTA, E DELLE ALTRE PROVINCIE ITALIANE. LA COLLABORAZIONE E' QUINDI s tem prvim »dnevnim redom« italijanska liktorska mladina v ljubljani prehaja v Življenje. ona gleda, po načelih liktorske mladine, v bodočnost; gleda na delavnost, ki postaja iz dneva v dan vedno bolj ustaljena in trdna, na razse2ne programe za jutri, ki bodo zagotovljeni in sistematično ostvarjeni, predvsem pa gleda zaupljivo na mladino, ki hoče korakati naprej, izboljšati se in ki bo predstavljala njene prve manipule. tem obrača G. i. l. l. svoja odkrita voščila in svoj prisrčen »dobrodošel«, kakor vsem onim, ki so mladini te nove pokrajine posvetili in hočejo posvetiti vztrajno skrb. ta »dnevni red« ni katero si bodi »poročilo«, zapisovalec suhoparnih poročil: ampak hoče biti mesto sestankov, vez med mladino in njenimi vzgojitelji, med mladino tukajšnjih in drugih italijanskih pokrajin. sodelovanje je za- aperta a tutti, e specialmente al gio-vani, che potranno manifestare desi-deri, esporre idee, prospettare problemi. l'organizzazione intende giovare al gio-vani della provincia con un complesso di attivita' culturali, assistenziali, sportive e ricreative: questo e' l'ordine del duce — princeps juventutis —, ed e' percio' il suo programma e la sua direzione di marcia. to odprto vsem, a posebno mladini, ki bo lahko razodela svoje želje, razložila svoje misli, predocila probleme. organizacija ima namen pomagati mladini te pokrajine v obsegu prosvetne delavnosti, pomoči, športa in zabave: to je povelje duceja — princeps juventutis — in je zato njen program in njena določena smer. La sede del Comando Federale della G. I. L. L. nel palazzo della Galleria Nazlonale Sedež Zveznega poveljstva G. I. L. L.-a v palači Narodne galerije 10 CREDO NEI GlOVANI: IMAM VERO V MLADINO: ESSI MARCIANO ALL'AVANGUAR- ONA KORAKA KOD PREDSTRAŽA DIA DELLA STORIA ZGODOVINE MUSSOLINI IL DUCE E LA GIOVENTÜ DUCE IN MLADINA II Duce consegna al piü giovane allievo il gagliardetto del Collegio Aeronautico di Forli Duce izroča najmlajšemu gojencu prapor Aeronavtičnega kolegija v Forli I fanciulli della provincia di Lubiana si avvicinano per la prima volta al DUCE: ne vedono I'effige nelle aule scolastiche, ne seguono, talvolta, qualche aspetto della Sua attivitä attraverso i documentari L. U, C. E.; ne sentono parlare dal «grandi»; ne ripe-tono il nome nella preghiera della refezione inver-nale della G. I. L. L. Non Lo conoscono ancora fisicamente. Non si sono mal sentiti fissare dal Suoi occhi. Eppure Lo amano glä, perchč la Sua maschia figura, che si stacca magicamente anche quando č confusa tra il popolo, ä cosi sorridente e cosi paterna, che non si puö non amarla. II DUCE dä a tutti, e spe-cialmente ai giovani, un senso di forza e di bontä, di Serena e fiduciosa certezza, che rinfranca gli spirit! e rende migliori gli animi. Otroci ljubljanske pokrajine se prvič približujejo DUCE-ju: vidijo ga upodobljenega v šolskih dvoranah, sledijo včasih kakšnemu vpogledu Njegovega delovanja, po dokumentarjih L. U. C. E.; slišijo o Njem govoriti odrasle, ponavljajo ime v molitvi zimske refekcije G. I. L. L. Osebno Ga še ne poznajo. Niso bili še nikoli opazovani od Njegovih oči. In vendar Ga že ljubijo, ker Njegova moška postava, ki se čarobno razlikuje, tudi če je pomešana med narodom, je tako nasmejana in tako očetovska, da se jo lahko vzljubi. DUCE daje vsem, a posebno mladini, občutek moči in dobrote, jasno in zaupljivo gotovost, ki okrepi duše in jih napravi boljše. lO NON AMO I SEDENTARI: NON AMO COLORO CHE TEMONO Dl AVANZARE PER LE ASPRE E VARIE VIE DEL MONDO MUSSOLINI Ne Hu bim tistih, ki posedajo: Ne ljubim tistih, ki se boje iti naprej po trdih in raznih potih sveta Ancora non ne conoscono la vita — la tormentata e meravigliosa Sua vita, intrisa di miseria, di studio, di lavoro, di episodi grigi e di squarci solari: la nascita nella povera časa del padre fabbro, la difficile infanzia, le tappe faticate e dure della Sua ascesa, le ardite lotte sostenute per Taffermazione deiridea; ancora non ne conoscono le opere civili, la redenzione delle terre, la creazione di nuove cittä, il rinnovamento sociale ed industriale del Suo popolo; e non sanno la grandezza gigantesca di quest'Uomo che in ogni campo ha impresso il segno della Sua precisa, diritta volontä costruttiva. Ma i fanciulli, che hanno l'intuito sicuro, non hanno bisogno di leggere la sloria; per vie misteriose i bambini si mettono immediatamente in intimo, affettuoso contatto con Lui, e sentono, istintiva-mente, che il DUCE h un amico della gioventü, e la-vora per farla crescere sana nel fisico e nel morale. La gioventü Italiana sa questo da molto tempo e da molto tempo conosce la Sua bontä generosa. Chi s'affidö a Lui ancora ragazzo, ora h uomo, e sa quel che Lxii gli ha insegnato: a credere nei valori fonda-mentali della vita — la famiglia, il lavoro, la reli-gione — a superare in ogni giomo e in ogni circo-stanza se stesso e gli ostacoli, a vivere in modo degno tra gli uomini, operando con senso dell'onore e della lealtä anche nelle inevitabili lotte. E' stato il DUCE che per primo ha visto nella gioventü «dagli occhi limpidi e dal cuore intrepido» una grande forza nella storia dei popoli, e che ad essa ha aperto nella vita nazionale il posto che le spettava. Ai «giovani dei campi e delle officine» Egli si Š rivolto in uno dei momenti decisivi della Sua esistenza; e tra essi ha trovato i piü validi e disinteressati seguaci. Per questo l'inno mussoliniano esalta la giovinezza, «primavera di bellezza». Per questo il comandamento «largo cd giovani!» ha por-tato una fresca ventata di energia e di dinamismo nelle organizzazioni dello Stato. La gioventü italiana si e elevata di statura fisica e morale per volere del DUCE, che ad essa ha rivolto sempre, oltre alle piü attente eure, i piü delicati pensieri. Ne poznajo še Njegovega življenja, mučnega in čudežnega-, mešanico pomanjkanja, učenja, dela, sivih epizod in sončnih špranj: rojstvo v ubožni hiši očeta kovača, težavna otroška doba, naporne in trde etape Njegovega vzpona, smele borbe za zagotovitev idej,- ne poznajo še civilnih del, osvoboditev zemlje, stvarjanje novih mest, družabno in obrtno prenovitev svojega naroda; in ne poznajo orjaške veličine tega moža, ki je na vsakem polju prevzel znak svoje natančne in prave volje dela. Ampak otroci, ki imajo jasen pogled: njim ni treba čitati zgodovine; po skrivnostnih potih so otroci nemudoma v zaupanju in prisrčnem stiku z njim; in slutijo, instinktivno, da je DUCE prijatelj mladine; in dela, da vzraste telesno in duševno zdrava. Italijanska mladina zna to že davno, in že od davno pozna Njegovo obilno velikodušnost. Kdor se je zaupal Njemu že kot deček, je sedaj mož, in zna to, kar je On učil: verjeti v temeljne vrednosti življenja — družino, delo, religijo — prekašati vsak dan in v vsaki okoliščini sebe in ovire, živeti po načinu dostojnih mož, delati s čutom časti in poštenostjo tudi v neizogibni borbi. DUCE je bil prvi, ki je videl v mladini »jasne oči in neustrašno srce«, veliko moč v zgodovini narodov, in ki je njej odredil v nacionalnem življenju mesto, ki jo je čakalo. K »Mladini polja in delavnic« se je On obrnil v odločilnih trenutkih Svojega življenja in med njo je našel najbolj vredne in nesebične privržence. Zato Mussolinijeva himna poveličuje mladino, »pomlad lepote«. Zato je povelje »prostor mladini!« prineslo sveži dih energije in dinamizma v državne organizacije. Italijanska mladina se je dvignila po volji DUCE-ja v telesni in duševni rasti, kateri je vedno obračal poleg pozorne nege na j nežne j še skrbi. Non preoccupazioni dl govemo, non lotte dl pace e di guerra — cosi frequent! e cosi pressanti nei nostri tempi —, hanno distratto il DUCE dall'opera feconda da Lui intrapresa a tutela della gioventii: anzi, nei periodi piü agitati, Egli ha moltiplicato, intensificato le provvidenze. L'interessamento del DUCE per i glovani ä sempre stato vivo, costante, premuroso, improntato a Schletta comprensione del loro blsogni, a famlliare ade-renza alle loro realtä e idealltä. II DUCE non ha mal avvlcinato 1 glovani in modo ufflclale, mantenendo le distanze: egli si č mescolato ad essi, 11 ha guar-dati negli occhi, ha compreso 11 loro stato d'animo e le loro aspirazioni; 11 ha ascoltati, ha loro risposto, li ha incitati ad esser piü buoni e piü forti; talvolta ha cantato con loro; spesso ha portato qualcuno in volo sul Suo apparecchio. Pol, nella vigilante solitudine del Suo posto di co-mando, nella stanza di lavoro, ha adottato quel provvedimenti innovator! che potevano rendere ai glovani piü lieta, piü sana la vita, e piü sicuro 11 loro awenire. Per questo ! giovani italiani hanno adorato sempre nei piü profondo del cuore 11 DUCE, ponendo 11 Suo nome tra 1 piü cari, tra quelli per cui si vive e si muore senza lamentarsi; ed hanno ritenuto che il miglior modo per ringraziarLo era di volontaria-mente operare secondo quello stile, dl cui k esem-pio mirabile la Sua vita. Cosi sono sorti i giovani del Littorio, che hanno ormai, nelle organizzazioni sorelle europee, tanti milionl di amid. Ne vladne skrbi, ne borbe miru in vojne — tako pogoste in tako nujne v naših časih, niso odvrnile DUCE-ja od plodnega dela, katero je On začel za zaščito mladine; nasprotno, v najbolj razburkanih časih je On pomnožil, poglobil skrbnost. Zanimanje DUCE-ja za mladino je bilo vedno živo, stanovitno, vneto, označeno z odkritim razumevanjem njenih potreb, na preprost način njene resničnosti in idealizma. Duce se ni nikoli približal mladini na uraden način, držeč se oddaljenosti: On se je pomešal med njo, gledal jo je v oči, razumel je njeno duševno stanje in njene težnje: poslušal jo je, odgovoril ji, vzpodbujal jo, da bi bila boljša in močnejša; včasih je pel z njo; večkrat je katerega vzel s seboj na polet s Svojim letalom. Potem je v čuječi samoti Njegovega poveljstva, v delovni sobi, sprejel tiste novotarske ukrepe, ki bi dali mladini več veselja, bolj zdravo življenje in bolj varno bodočnost. Zato je italijanska mladina vedno oboževala iz dna srca DUCE-ja, postavljajoč Njegovo ime med najdražje, med tiste, za katere se živi in umre brez obžalovanja; in je smatrala, da je najboljši način zahvale Njemu to, da prostovoljno dela po smernicah, katerih občudovanja vreden vzor je Njegovo življenje. Tako je vzrastla liktorska mladina, ki ima sedaj, v organizacijah evropskih sester, toliko milijonov prijateljev. Una inaspettata visita del DUCE ai bimbi di una colonia cllmatica Nepričakovan DUCE-}ev obisk pri otrocih v neki klimatični koloniji COSAE'LflG.I.L.L-KlMFÜM- LA GIOVENTÜ- ITALIANA DEL LITTORIO DI LUBIANA (G. L L. L.), si propone i seguenti scopi: a) la preparazione morale e culturale dei giovani; b) la preparazione ginnico-sportiva. c) I'insegnamento dell'educazione fisica nelle scuole elementar! e media, secondo i pro-grammi in vigore. d) I'assistenza svolta essenzialmente attraverso campeggi, colonie climatiche, refezioni e ritrovi giovanili. e) l'organizzazione di viaggi, crociere e gite istruttive. L'organizzazione locale viene quindi ad avere ri-spetto alla Gioventü Italiana del Littorio (G. L L.), in seno alia quale e costituita, delle particolari caratteristiche, che sono in relazione alio speciale statuto concesso il 3 Maggio 1941 dal Duce alia provincia di Lubiana. Tali differenziazioni si possono cosi riassumere: essendo i cittadini della nuova provincia esenti dall'obbligo del servizio militare, l'organizzazione giovanile non cura la preparazione militare e pre-militare; I'inquadramento limita le iscrizioni dei giovani fino ai 18 anni di etä perche, non essendo previsto il passaggio degli organizzati al P. N. F., non sono costituiti i reparti di giovani fascisti e di giovani fasciste; gli iscritti non prestano giuramento; tutti gli atti ufficiali, e la corrispondenza con gli enti locali, sono redatti in lingua italiana e slovena; viene osservata la legge del 3 maggio per ciö che riguarda la conservazione della lingua, degli usi e delle tradizioni della popolazione; i dirigenti, anche con funzioni di comando, sono nella massima parte locali. E' logico che queste differenziazioni sostanziali com-portano alcune differenziazioni esteriori: nell'uni-forme dei dirigenti maschili la camicia nera e sosti-tuita da una camicia bianca e cravatta nera; I'uni-forme degli organizzati maschi e pure diversa, in quanto la camicia nera e il fez sono sostituiti da II Comando Federale della G. I. L. L. ha diffuse un opuscolo, in lingua italiana e slovena, illustrante le finalitä e le attivitä della Gioventü Italiana del Littorio Zvezni Poveljnik G. I. L. L.-a je razposlal proglas v italijanščini in slovenščini, ki opisuje cilje in delovanje Italijanske Liktorske Mladine Namen ITALIJANSKE LIKTORSKE MLADINE V LJUBLJANI (G. 1. L. L.) je sledeči: a) moralna in kulturna priprava mladine; b) telovadno-športna priprava; c) poučevanje telovadbe v osnovnih in srednjih šolah, po veljavnih načrtih; d) pomoč potom taborjenja, klimatičnih kolonij, refekcij in mladinskih zbirališč; e) organiziranje potovanj, križarenj in poučnih izletov. Krajevna organizacija je zatorej enakovredna Italijanski liktorski mladini (G. I. L.) v smislu, v katerem je ustanovljena s posebnimi značilnostmi, ki so prilagodene s posebno ustavo, odrejeno 3. maja 1941 od DUCE-ja ljubljanski pokrajini. Te razlike se lahko tako povzamejo: ker so državljani nove pokrajine oproščeni od vojaške obveznosti, zato tudi mladinska organizacija ne vrši vojaške in predvojaške priprave; vpis je mogoč II Comandante Federale in affettuoso colloquio con i bambini della nuova provincia Zvezni Poveljnik v prisrčnem razgovoru z deco nove pokrajine m un maglione nero e da una bustina; il balilla porta inoltre un giubbotto grigioverde, che tiene conto dei rigori invernali. Alle uniformi delle dirigenti fem-minili e delle organizzate non e stata apportata alcuna modifica. II Comando Federale della Gioventu Italiana del Littorio di Lubiana dipende dal Comando Generale della G. I. L. di Roma; Comandante Federale ne e l'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana. In ogni Comune viene istituito un Comando Comu-nale della G. I. L. L., che sarä diretto da elemento del pošto. LA GIOVENTU' ITALIANA DEL LITTORIO DI LUBIANA e stata istituita perche i giovani di questa provincia, dopo lo scioglimento delle ex associa-zioni giovanili a carattere politico, non potevano trovare presso alcuna istituzione quell'appoggio materiale, quella assistenza morale e quelle sane ricreazioni che il giovane ricerca e che in Italia gli sono Offerte dalla G. I. L. L. L'inquadramento dei giovani e la loro sistematica elevazione spirituale e fisica, se e un interesse e una cura dello Stato, che in essi vede i cittadini di domani, deve essere pure un interesse e un bisogno, oltrecche dei giovani stessi, delle loro famiglie: infatti e molto piü confacente alla salute della fami-glia affidare i propri figli ad una organizzazione che dispone di ingenti mezzi materiali e che realizza alla luce del sole un complesso di attivitä cultural!, sportive, ricreative ed assistenziali in favore dei giovani, che lasciare i figli seguire, oltre i confini della casa, soli e incontrollati, i propri elementar! impulsi. II DUCE e il Regime fascista hanno rivolto le pro-prie piü assidue eure alla gioventü, in quanto, se e le mladini do 18. leta starosti zato, ker ni predviden prehod organizirancev v P. N.F., ter niso ustanovljeni oddelki «giovani iascisti» in «giovani fasciste», vpisani ne polagajo prisege; vsi uradni spisi in dopisovanja s krajevnimi ustanovami so sestavljena v italijanskem in slovenskem jeziku-, izpolnjuje se zakon od 3. maja kolikor zadeva ohranitev jezika, navad in običajev ljudstva; voditelji, tudi v funkciji poveljstva, so po večini krajevni. Razumljivo, da te bistvene razlike vsebujejo marsikatere zunanje razlike: pri uniformah za moške voditelje je črna srajca nadomeščena z belo srajco in črno ovratnico, uniforma moških organizirancev je tudi različna, v kolikor sta črna srajca in fes zamenjana s črno majico in kapo; balila nosi vrh tega sivo-zelen jopič, ki varuje pred mrazom. Pri uniformah ženskih voditeljic in organizirank ni nobenih izprememb. Zvezno Poveljstvo Italijanske liktorske mladine v Ljubljani je odvisno od Glavnega Poveljstva G. I. L. v Rimu, Zvezni Poveljnik je Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine. V vsaki občini se ustanovi občinsko poveljstvo G. I. L. L.-a, ki ga bo vodila domača oseba. ITALIJANSKA LIKTORSKA MLADINA V LJUBLJANI je bila ustanovljena, ker mladina te pokrajine, po razpustu bivših mladinskih društev na politični podlagi, ni mogla najti pri nobeni ustanovi tiste stvarne opore, tiste moralne pomoči in zdravega krepila, katerega mladina išče in ki jih ji v Italiji nudi G. I. L. Ce sta razporeditev mladine in nje duševna in telesna povzdiga interes in skrb države, ki v nji vidi bodoče državljane, mora biti tudi interes in potreba razen iste mladine tudi njih družin: v res- vero che i giovani sono «la primavera della vita» e rappresentano l'etä piü bella dell'esistenza umana, e anche vero che la loro etä e la piü delicata e difficile: delicata, perche e nella fanciullezza e nella adolescenza che gli istinti e il carattere devono essere educati, devono essere evitate le storture e sviluppate le attitudini positive; difficile, perche il giovane ha bisogno, per il suo regolare sviluppo, di una somma di consigli, di aiuti, di provvidenze, che 10 facilitino nelle sue occorrenze e nelle sue aspi-razioni. 11 Fascismo ha creato a tale preciso scopo, e sta continuamente potenziando, un'organizzazione che e in grado di aiutare le famiglie e d'integrare la loro opera educativa, preziosa e insostituibile, ma pur-troppo limitata. L'adesione spontanea e totalitaria alia G. I. L. delle famiglie degli otto milioni di organizzati, prova che il Fascismo ha raggiunto lo scopo che si prefiggeva, che l'istituzione corrisponde a una reale esigenza, che i giovani hanno trovato ed avuto ciö che a loro necessitava. II Regime ha fondato nella nuova provincia la G. I. L. L. con gli stessi scopi — adattati alle parti-colari condizioni ambientali —, per cui aveva a suo tempo creato l'organizzazione giovanile nelle altre provincie: cioe per un elevato fine sociale educa-tivo, che e in armonia con la millenaria tradizione civile di Roma e con l'amore che il DUCE porta verso il popolo. L'opera che la G. I. L. — istituzione ammirata e invidiata nel mondo intero — ha svolto in favore del popolo italiano, ormai e storia: i fatti e le rea-lizzazioni stanno a provare che la G. I. L. non e andata verso il popolo con delle vuote e inconclu-denti chiacchiere, ma con i suoi refettori, con le sue colonie, con i suoi istituti sportivi e ricreativi, con una azione estesa, profonda, abbracciante tutta la vita dei giovani. niči je mnogo bolj primerno za zdravje družine zaupati lastne sinove ustanovi, ki razpolaga z ogromnimi materialnimi sredstvi in ki udejstvuje v svetlem soncu prosvetno, športno, zabavno delavnost in pomoč v korist mladini, kakor da dovoli sinovom slediti, preko domačega praga, samim in nenadzorovanim, njihovim lastnim osnovnim pobudam. Duce in Fašistični režim so posvetili svojo vztrajno skrb mladini, v kolikor je res, da je mladina »pomlad življenja« in predstavlja najlepšo dobo človeškega obstoja, je tudi res, da je nje doba najnežnejša in težavna; nežna zato, ker v otroški in mladostni dobi morata biti nagon in značaj vzgojena, morajo biti izravnane izkrivljenosti in razvite dobre lastnosti; težavna, ker potrebuje mladina za njih pravilen razvoj množino nasvetov, pomoči, ter skrbstvo, ki jo olajšajo pri njenih potrebah in težnjah. Fašizem je v ta določeni namen ustvaril in še neprestano potencira organizacijo, ki je v stanju pomagati družinam in dopolnjevati njihovo dragoceno in nenadomestljivo vzgojno delo, ki je na žalost omejeno. Celoten in prostovoljen pristop osmih milijonov družin v G. I. L. je dokaz, da je Fašizem dosegel določeni cilj, ki si ga je zastavil, da ustanova odgovarja splošni zahtevi, da je mladina našla in ima to, kar ji je potrebno. Vlada je osnovala v novi pokrajini G. I. L. L. z istimi cilji — prilagodenimi na posebno stanje okolja — kakor je svojčas ustvarila mladinske organizacije v drugih pokrajinah, to je za vzvišen cilj socialne vzgoje, ki je v skladu s tisočletno kulturno tradicijo Rima in z ljubeznijo, katero DUCE goji do naroda. Delo, ki ga je G. I. L. — ustanova občudovana in zavidana po vsem svetu — napravila v korist ita-ijanskemu narodu, je sedaj zgodovina: dela in stva- L inaugurazioQe della sede: un «Balilla» rivolge al Comandante Federale 11 sa-luto del fanclulli Svečana otvoritev sedeža «Balilla» prinaša Zveznemu Poveljniku pozdrave otrok Chi guarda ad alcune delle attivitä gia svolte o di imminente attuazione della GIOVENTU' ITALIANA DEL LITTORIO DI LUBIANA (che nelle pagine se-guenti troveranno adeguata illustrazione), scorge lo stesso spirito e lo stesso stile: organizzazione di una colonia climatica a Rakitna; coordinamento e con-trollo dell'educazione fisica nelle scuole di ogni or dine e grado; impianto della refezione invernale nell'intera provincia; impianto di un teatrino stabile di marionette; apprestamento di sale cinematogra-fiche attrezžate con apparecchi da proiezione a passo normale e ridotto; istituzione di doposcuola, di ritrovi per študenti, di centri di primo addestra-mento al lavoro; preparazione di un Centro Federale Corale, di una fanfara, di una orchestra e di ima compagnia filodrammatica; distribuzione del dono del DUCE ai bambini poveri in occasione della festa della Befana; allestimento di un campeggio sciatorio invernale. Mentre e giä predisposta l'organizzazione dei «Ludi Juveniles» dello sport, dell'arte, del layoro, e dei concorsi ginnastici e corali, occorre preparare I'attrezzatura per le colonie estive climatiche, montane e marine, alle quali parteciperanno non meno di 5.000 bambini, e per i campeggi estivi per organizzati e dirigenti: e pure in corso di studio il programma di viaggi istruttivi in Italia. Come si vede, un insieme di realizzazioni quanto mai vaste ed importanti, che il Comando Federale della G. I. L. L. affronta con sicura fiducia, perche non puö non incontrare, per il suo stesso benefico carattere, I'adesione dei giovani, I'apprezzamento delle famiglie, e la simpatia di quanti hanno a cuore la salute e I'avvenire della gioventu. riive dokazujejo, da G. I. L. ni stopila pred narod s praznimi frazami, ampak s svojimi obednicami, kolonijami, športnimi in zabavnimi ustanovami, s takim širokim delovanjem poglablja in objema vse življenje mladine. Kdor gleda na posamezna že narejena dejanja in bližnjo izvršitev italijanske liktorske mladine v Ljubljani, ki bo v naslednjih straneh primerno razložena, opazi isti duh in isti način; organizacijo kli-matične kolonije na Rakitni, vzporeditev in nadzor telesne vzgoje v šolah vsake vrste in stopnje, ureditev zimskih relekcij po vsej pokrajini; ureditev stalnega lutkovnega gledališča, pripravo kinodvoran, opremljenih s stroji za normalno in zmanjšano projekcijo; ustanovitev pošolskih razvedrilnic (dopo-scuole), zbirališč za dijake, središč za prve delovne vaje, pripravo zveznega pevskega zbora, fanfare, orkestra in diletantske igralne družine; razdelitev DUCE-jevih daril revnim otrokom o priliki praznika sv. Treh kraljev (Befana), prireditev smučarskega taborišča. Medtem je že predvidena prireditev »Ludi Juveniles« za šport, umetnost in delo, telovadne tekme in zbore: potrebno je pripraviti opremo za klimatične poletne kolonije, planinske in morske, katerih se bo udeležilo najmanj 5000 otrok, ter za poletna taborišča organizirancev in voditeljev; proučuje se tudi načrt za poučna potovanja po Italiji. Kakor se vidi, skupno udejstvovanje je obsežno in važno ter ga Zvezno Poveljstvo G. I. L. L. izvršuje z zaupanjem, ker je izključeno, da bi ne našla za svojo nravno dobroto pritrditev mladine, spoštovanje družin, in simpatije vseh, ki jim je pri srcu zdravje in bodočnost mladine. Si distribuLsce «La piccola Italiana» alle bambine della colonia climatica di Rakitna Razdeljevanje lisla «La piccolo Italiana» deklicam klimatične kolonije na Rakitni Iscrizioni alia G. I. L L e cosfifuzione dei Comandi Comunali Vpisovanje v G. I. L L in ustanavljanje Občinskih Poveljstev II Comando Federale, dopo aver illustrato gli scopi, le attivitä e i particolari caratteri della costituenda organizzazione giovanile, durante i vari rapporti te-nutl ai dirigenti le scuole, ha considerato aperte, col 20 Novembre 1941-XX, le iscrizioni alla G. I. L. L. sia per i dirigenti che per i giovani. Le domande d'iscrizione hanno carattere assoluta-mente volontario. Per ciö che riguarda gli organizzati, possono essere iscritti alla G. I. L. L. i seguenti giovani: maschi nati negli anni: 1937, 1936, 1935, 1934 — Figli della Lupa 1933, 1932, 1931, 1930, 1929, 1928 — Balilla 1927, 1926, 1925, 1924 — Avanguardisti femmlne nate negli anni: 1937, 1936, 1935, 1934 — FigUe della Lupa 1933, 1932, 1931, 1930, 1929, 1928 — Piccole Italiane 1927, 1926, 1925, 1924 — Giovani Italiane Per l'inoltro della domanda di dirigente deli' organizzazione non sono stati precisati dei limiti, al di fuori di quello, che il richiedente deve aver supe-rato il 21° anno di eta. Iscrizioni nel Capoluogo Poiche i giovani che sono inquadrati nelle scuole costituiscono la quasi totalita della massa giovanile del capoluogo, le operazioni d'iscrizione per la citta di Lubiana sono state accentrate presso le scuole. Con circolare N*! 01/1052/31 del 18/XI/1941-XX», il Comando Feder ale ha pertanto diretto ai presidi degli istituti medi, ai direttori delle scuole civiche e ai capiscuola delle scuole popolari del capoluogo, delle disposizioni precise per quanto riguarda le modalita d'iscrizione, rimettendo xm congruo numero di moduli a stampa per ogni categoria di dirigenti e di organizzati. I capi istituto sono incaricati. di distribuire due di tali moduli agli interessati, e raccoglierli dagli stessi completati. Le domande di ammissione dei giovani devono essere pure sottoscritte, in segno di consenso, dal padre o da chi ne fa le veci. I capi istituto prowedono ad inoltrare ogni quindici giomi, a partire dal 20 Novembre 1941-XX° le do- Zvezno Poveljstvo je potem, ko je obrazložilo cilje, delovanje in nadrobne značilnosti ustanavljajoče se mladinske organizacije ob raznih sprejemih šolskih dirigentov, proglasilo z dnem 20. novembra 1941-XX začetek vpisovanja v G. I. L. L. tako za dirigente kakor za mladino. Prošnje za vpis imajo popolnoma prostovoljen značaj. Kolikor se tiče organizirancev, se lahko vpiše v G. I. L. L. naslednja mladina: dečki, rojeni v letih: 1937, 1936, 1935, 1934 — Figli della Lupa, 1933, 1932, 1931, 1930, 1929, 1928 — Balilla, 1927, 1926, 1925, 1924 — Avanguardisti; deklice, rojene v letih: 1937, 1936, 1935, 1934 — Figlie della Lupa, 1933, 1932, 1931, 1930, 1929, 1928 — Piccole Italiane 1927, 1926, 1925, 1924 — Giovani Italiane Glede sprejemanja prošenj za dirigente organizacije meje niso bile določene, razen tega, da mora prosilec že spolniti 21. leto starosti. Vpisovanje v glavnem mesiu Ker tvori v šolah vpisana mladina skoraj v celoti večino mladine glavnega mesta, so se posli vpisovanja za mesto Ljubljano osredotočili pri šolah. Z okrožnico št. 01(1052131 z dne 181XI11941-XX'' je Zvezno Poveljstvo zato razposlalo ravnateljstvom srednjih šol, ravnateljstvom meščanskih šol in upraviteljem ljudskih šol glavnega mesta natančna določila glede formalnosti za vpisovanje, priloživši tudi primerno število tiskanih obrazcev za vsako kategorijo dirigentov in organizirancev. Vodjem zavodov je poverjena razdelitev teh tiskovin med prizadete in da jih od istih izpolnjene poberejo. Prošnje mladine za sprejem morajo biti v znak pristanka podpisane tudi od staršev ali tistega, ki jih nadomestuje. Voditelji zavodov morajo vsakih petnajst dni, začenši z 20. novembrom 1941-XX oddati prošnje za sprejem dalje, vselej v dveh izvodih, Zveznemu Poveljstvu G. I. L. L.-a. mande di ammissione, sempre in duplice copia, al Comando Federale della G. I. L. L. Chi non e inquadrato nella scuola puö iscriversi alia Gioventü Italiana del Littorio rivolgendosi direttamente al Comando Federale. Alia data del 5 Dicembre 1941-XX®, cioe dopo i primi quindici giorni, hanno presentato domanda d'iscrizione nel capoluogo: FIGLI DELLA LUPA n" 116 FIGLIE DELLA LUPA „ 84 BALILLA „ 331 PICCOLE ITALIANE „ 293 AVANGUARDISTI „ 56 GIOVANI ITALIANE „65 Totale n» 945 COSTITUZIONI DEI COMANDI COMUNALI E ISCRIZIONI DEI DIRIGENTI E DEI GIOVANI DELLA PROVINCIA 11 Comando Federale ha impartito agli Ispettori di Zona della G. I. L. L. per i 5 Capitanati (1. Lubiana, II. Longatico, III. Kocevie, IV. Novo Mesto e V. Črnomelj), ed a tutti i Capicentro Assistenza, con circolari n® 01/7 del 17 Novembre 1941-XX» e 01/14 del 16 Dicembre 1941-XX», disposizioni per la costituzione dei Comandi Comunali della G. I. L. L. e per I'iscrizione dei dirigenti e dei giovani. In ogni comune, sede di Fascio o di Centro di Assistenza del P. N. F., viene costituito un Comando Comunale della G. I. L. L. Nei Comuni non sede di Fascio o di Centro di Assistenza gl'Ispettori di Zona, considerate le possibilita, possono proporre al Comando Federale la costituzione di un Comando Comunale, che puö essere retto da un Vicecoman-dante scelto tra I'elemento locale. Per illustrare dovutamente gli scopi dell'organizza-zione, e per chiarire le modalita d'iscrizione, sia dei dirigenti che dei giovani, gl'Ispettori di Zona hanno tenuto vari rapporti, presenti i Comandanti Comunali della G. I. L. L., ai dirigenti delle scuole di ogni ordlne e grado. A questi dirigenti sono stati distribuiti dei moduli d'iscrizione che, come awiene a Lubiana, dovranno dagli stessi essere riconsegnati completati, in duplice copia, al Comandante Comunale della G. I. L. L. (od al Vicecomandante comunale nei comuni non sede di Fascio o di Centro Assistenza). I Comandanti Comunali, o i Vicecomandanti Comunali della G. I. L. L. si trattengono uno dei due esemplari, inoltrando I'altro al Comando Federale. Chi non e inquadrato nella scuola puö presentare domanda direttamente al Comando Comunale. Kdor ni šoloobvezen, se lahko vpiše v Italijansko liktoTsko mladino tako, da se obrne neposredno na Zvezno Poveljstvo. ----vr^anmMBB» Do dne 5. decembra 1941-XX, to je po prvih petnajstih dneh je vložilo prošnje za vpis v glavnem mestu: F igli della Lupa število 116 Figlie della Lupa „ 84 Balilla „ 331 Piccole Italiane „ 293 Avanguardisti „ 56 Giovani Italiane „ 65 Vsega število 945 USTANAVLJANJE OBČINSKIH POVELJSTEV IN VPISOVANJE DIRIGENTOV IN MLADINE V POKRAJINI Zvezno Poveljstvo je razposlalo okrožnim inšpektorjem G. I. L. L.-a za pet sreskih načelstev (I. Ljubljana, II. Logatec, III. Kočevje, IV. Novo mesto in V. Črnomelj) ter vsem Vodjem podpornih središč n «Balfflai) della G. I. L. L. «Balilla» pii G. I. L. L. P.N. f. OiOVCNiO «lAiUfU Ml unOlbO Ol tUBuKA AAUU^SXA UXXQUM MUOMA V UUSUAM »»u»*o ►O'rtuirKi IL SALUTO ROMANO RIMSKI POZDRAV II Comando Federale ha distribuito nella provincia una tabella murale per la diifusione del saluto romano Zvezni Poveljnik je dal razdeliti v pokrajini stenski lepak za razširjenje rimskega pozdrava LA TESSERA DELLA G. I. L. L. E LE PREVIDENZE CUI DA' DIRITTO Non appena il Comando Federale della G. L L. L. avra approvato le domande d'iscrizione, provvederä al tesseramento degli organizzati. Dietro versamento di L. 2.— ogni giovane entrerä in possesso della tessera d'iscrizione alia G. I. L. L. per I'anno XX" (29 ottobre 1941—28 Ottobre 1942). I possessor! della tessera, con il versamento della piccola somma giä precisata, usufruiscono pure delle previdenze stabilite dallo Statuto della «Cassa Mutua di Assistenza A. Mussolini», semprecche ricorrano le condizioni dell'apposito regolamento. 1 benefici di massima sono per il caso d'infortunio e consistono in: L. 2.— al giomo per invalidita temporanea a partire dall'undicesimo giomo da quello in cui la lesione ha avuto inizio e fino a un periodo massimo di giomi 70, L. 5.000.— in caso di morte, L. 30.000.— in caso d'invalidita permanente totale o una indennitä proporzionalmente ridotta in caso di invalidita permanente parziale. z okrožnicami št. 01/7 od 17. novembra 1941-XX in št. 01/14 od 16. decembra 1941-XX določila za ustanovitev Občinskih Poveljstev G. I. L. L.-a in za vpisovanje dirigentov in mladine. V vsaki občini, kjer je sedež Fašija ali Podpornega središča P. N. F., se ustanovi Občinsko Poveljstvo G. 1. L. L.-a. Za občine pa, kjer ni sedeža Fašija ali Podpornega središča, lahko okrožni inšpektorji po ocenitvi možnosti predlagajo Zveznemu Poveljstvu ustanovitev Občinskega Poveljstva, ki ga lahko vodi Podpoveljnik, izbran izmed domačinov. Da se ustrezno pojasnijo cilji organizacije in da se obrazložijo formalnosti za vpis tako dirigentov kakor mladine, so okrožni inšpektorji ob navzočnosti Občinskih Poveljnikov G. I. L. L.-a predavali šolskim dirigentom vseh vrst in stopenj. Tem dirigentom so bili porazdeljeni obrazci za vpis, katere bodo morah, kakor že v Ljubljani, vrniti izpolnjene v dveh izvodih Občinskemu Poveljniku G. I. L. L.-a, ali pa občinskemu Podpoveljniku v občinah, kjer ni sedeža Fašija ali Podpornega središča. Občinski Poveljniki oziroma občinski Podpoveljniki G. 1. L. L.-a pridržijo po en izvod, drugega pa pošljejo Zveznemu Poveljstvu. Kdor ni vpisan v šolo, lahko vloži prošnjo neposredno na Občinsko Poveljstvo. ČLANSKA IZKAZNICA G. I. L. L.-a IN PRESKRBA, DO KATERE DAJE PRAVICO Takoj ko je Zvezno Poveljstvo G. I. L. L.-a odobrilo prošnje za vpis, poskrbi, da se izdajo organiziran-cem izkaznice. Proti plačilu 2 lir prejme vsak priglašenec izkaznico o vpisu v G. I. L. L. za leto XX. (29. oktober 1941 — 28. oktober 1942). Lastniki izkaznice uživajo, potem ko so vplačali že določeni mali znesek, tudi preskrbe, ki jih določajo pravila zavoda «Cassa Mutua di Assistenza A. Mussolini», da le spolnjujejo pogoje posebnega pravilnika. Največje dobrote so določene za primer nezgode in znašajo: 2 liri dnevno za začasno invalidnost, začenši od enajstega dne po dnevu oškodbe in največ za dobo 70 dni, 5.000 lir za primer smrti, 30.000 lir za primer trajne popolne invalidnosti ali pa sorazmerno znižana odškodnina v primeru delne trajne invalidnosti. AMATE IL PANE cuore della casa profumo della mensa gioia del focolare I Balillo nei compi di un Cen> tro di Lavoro della G. I. L. L4 POESIA DEL PAKE RISPETTATE IL PANE sudore della fronte orgoglio del lavoro poema del sacrificlo ONORATE IL PANE gloria dei campi fragranza della terra festa della vita NON SCIUPATE IL PANE il piü soave dono di Dio ricchezza della Patria il piü Santo premio alia fatica umana. NUSSOUII LJUBITE KRUH srce hiše vonj obednice radost ognjišča SPOŠTUJTE KRUH znoj čela ponos dela pesem žrtvovanja i' mämmß. .-•Hr.VV'^ ■■. *':.- -. . . ■ r. ■ t »H^ V» A • Jt • > 1 "r/v . i, ' "J' -"A-- •. I ^Otroci ..Bolilla" na polju nekega Delovnega srediičo G. I. L. Častite kruh slavo polja vonjavo zemlje praznik življenja POEZliA KRUHA ne tratite kruha najslajši dar božji bogastvo Domovine najsvetejšo nagrado človeškega napora. REFEZIONE INVERNALE L'ASSISTENZÄ AL POPOLO NEL CONCETTO DEL DÜCE II motto mussoliniano di «andare verso U popolo» non e solo una diretirice politica; e soprattutto un imperativo sociale ed umano. U popolo ha i suoi bisogni e le sue esigenze, che talvolta incalzano nei tempi duri, ed un Regime, se e un Regime di giustizia, non puo disinteressarsene, ma deve cer-care di allievarli. Ma verso il popolo si va non con le promesse illu-sorie e con le parole, per acquislarsi delle adesioni o dei voti, ma con il cuore ed i fatti, sentendo pro-fondamente il dovere della solidarieta verso i ca-merali che sono cresciuti sullo stesso territorio, ed hanno in comune la storia e gli ideali. Mussolini ha definito «offensivi per la dignitä umana» i concetti della «beneficienza», della «filan-tropia», della «elemosina», per i quali alcuni bene-stanti o alcune associazioni, avendo spesso di mira interessi di partito, beneficavano saltuariamente qualche gruppo di bisognosi. A guesti metodi inadeguati alle reali necessita del popolo, il Duce ha contrapposto Tassistenza sociale, che e con-creta, totalitaria, e fin dove possibile, preventiva. Concreta, perche da al popolo non i discorsi vani, ma il lavoro, il pane, le cure; totalitaria, perche al di sopra delle diversita di četo o di tendenze po-litiche, si rivolge alla comunita nazionale; preventiva, perche prima di curare gli effetti bisogna affrontare le cause, e tare cosi gravi come la di-soccupazione, la tubercolosi o la denatalitä, non si risolvono con i sussidi od i farmachi, ma dando lavoro ai disoccupati, rinforzando gli organismi perche non soggiacciano al male, fe creando le condizioni per il sicuro sviluppo delle famiglie. Assistere il popolo significa quindi difendere e tutelare il lavoro, difendere e incoraggiare la fa-miglia, e soprattutto difendere e potenziare la gioventu, che del lavoro e della famiglia costituisce la base, in quanto ad entrambi assicura la continuita. L'ASSISTENZA DELLA G. I. L. L. Anche in questa provincia, come nelle altre, la Giovenfü Italiana del Littorio di Lubiana si prefigge, ed aituera, un vasto piano assistenziale, di cui e superfluo soHolineare I'im-porfanza, date le contingenze. Nono-stanle che in Italia rorganizzazione giovanile abbia decenni di vita, e nonostante le difficolta varie ine-renti Tattuale stato di guerra, specie per cio che riguarda grimpianii, la G. I. L. L. intende svolgere qui una opera assistenziale non inferiore per mole ed importanza a quella degli altri Comandi Federali del Regno. Tale opera veriira principalmenie in questo invemo e nella prossima estate su due attivita base dell'orga-nizzazione: refezione invernale e co-lonie climatiche. E' forse interessante ripetere le cifre che riguardano la refezione gratuita invernale della G. LL. in Italia nel-I'anno XIX®: alunni assisfili n" bsb.117 spese L 57.834,128 —; e quelle delle colonie climatiche della sola eslale dell'anno XIX»: colonie della G.I.L.L. 6036, bambini ospitati 750.162, spese L 85.220,500 -. Sulle colonie climatiche dell'anno XX® nella provincia di Lubiana basta ac-cennare che verranne an essere be-neficati non meno di 5000 bambini, It Comandante Federate in una delle frequent! ispezioni ai refettori Zvezni Poveljnik na enem Izmed neštetih pregledov v obedni-cah Si preparano i primi piatU Pripravlja se prva jed in obed POMOČ LJUDSTVU PO ZAMISLI DUCEJA Mussolinijevsko geslo »priti k ljudstvu« ni samo politična smernica, temveč je socialna in človeška nujnost. Ljudstvo ima svoje potrebe in svoje zahteve, ki se lahko znajdejo v težkih časih, in Režim, če je pravičen Režim, jih ne sme zanemarjati, temveč jih mora lajšati. Toda med ljudstvo se mora iti — ne s praznimi obljubami in besedami radi pridobivanja privržencev in glasov, temveč s srcem in z dejanji, globoko čuteč dolžnost solidarnosti s tovariši, ki so rastli na isti zemlji ter imajo skupno zgodovino in vzore. Mussolini je označil »kot za človeško dostojanstvo žaljive« vse pojme »dobrodelnosti«, »filantropije«, »miloščine«, s katerimi so nekateri bogatci in nekaj društev, čeprav imajo navadno strankarske namene, nenadno obsipali kakšno skupino siromakov. Tem metodam, ki niso prikladne resničnim potrebam ljudstva, je postavil Duce nasproti socialno podporo, ki je stvarna, totalitarna in kolikor le mogoče preventivna. Stvarna, ker ne daje ljudstvu praznih govorov, ampak delo, kruha, oskrbo; totalitarna, ker se visoko nad razliko stanu in političnih naziranj obrača na narodno skupnost; preventivna pa zato, ker je treba prej ko posledice poskušati premagati vzroke, in take težave kakor so nezaposlenost, jetika ter padec števila rojstev se ne morejo rešiti s podporami in zdravili, temveč je treba dati brezposelnim delo, dati telesu okrepčila, da se obvaruje bolezni, ustvarjati pogoje za varen razvoj rodbin. Pomagati ljudstvu pomeni torej braniti in zaščititi delo, braniti in hrabriti rodbino, predvsem pa braniti in jačiti mladino, ki je temelj dela in družine, kolikor obema pomeni nadaljevanje. ZIMSKE KUHINJE POMOČ, KI JO DAJE G. I. L. L. Tudi v tej pokrajini — kakor v ostalih — si Italijanska liktorska mladina zastavlja in bo izvedla obširen podporni program, čigar pomena ni treba niti poudarjati v sedanjih časih. Ne glede na to, da obstoji mladinska organizacija v Italiji že desetletja dolgo in kljub težavam, ki iih povzroča sedanje vojno stanje, zlasti se kar se tiče novih del, namerava G. I. L. L. izvesti tukaj tako podporo, ki ne bo po teži in pomenu nič zaostajalo za podporo drugih Zveznih Povelistev v Kraljevini. To delo bo letošnjo zimo in prihodnje poletje osredotočeno predvsem na dveh temelinih delovaniih organizacije: zimska prehrana in klima-tične kolonije. Zanimale bodo morda številke, ki se tičejo O. I. L.-ove brezplačne zimske prehranievalne akcije v Ita-liii v letu XIX: podpiranih učencev 850.117, stroški L. 57,834.128; iz kli-matičnih kolonij pa samo v poletju XIX: število G. I. L.-ovih kolonii 6036, otrok-gostov 750.162, stroški pa so znašali L. 85,220.500. Ustanovitev in delovanje zimskih kuhinj v Ljubljanski pokraiini, ki se že izvaja, zaslužita daljši opis. O klimatičnih kolonijah v Ljubljanski pokrajini nai omenimo le to, da bo sprejetih vanje nič manj ko 5000 otrok, in da se proučujejo na-črh za povečanje kolonije na Rakitni in za ustanovitev obmorske kolonije, namenjene izkliučno otrokom te pokrajine. V septembru mesecu leta XIX., še preden se je organizaciia ustanovila, je Zvezno Poveljstvo G. I. L. L.-a poskrbelo, da je kolonija na Rakitni sprejela okrog 70 siromašnih otrok. Posebna akcija pomoči spričo sedanjih razmer pa bo: praznik »Be-fana del Duce. - »DUCE-jeva Be-fana«. e che sono in corso di studio i pro-getti per rampliamento della coionia di Rakitna e per la costruzione di una coionia marina, riservata esclu-sivaniente ai fanciulli della provincia. Nel seHembre dell'anno XIX il Co-mandanle Federale della G. I. L. 1.., prima ancora dell'istituzione dell'or-ganizzazione, ha provveduto a far ospitare nella coionia di Rakitna una settantina di bambini bisognosi. Altra attivitä di carattere assisten-ziale d'imminente attuazione: la festa della Befana del DUCE. L'istituzione e il funzionamento della refezione invernale nella Provincia di Lubiana, giä attuata, merita un piü lungo discorso. iSTITUZIONE DELLA REFEZIONE INVERNALE NEILA PROVINCIA Ol LUBIANA Lo scopo della refezione invernale e principalmenie guello di offrire una colazione calda e nutriente ai bambini poveri, alleggerendo il bilancio delle famigle piü indigenti: ma non s'esaurisce in ciö. Questa forma assistenziale mira an-che ad uno scopo educativo, cioe vuole che i bambini che apparten-gono ad una data scuola si trovino insieme e consumino la refezione Insieme, in un ambiente chiaro e gaio che sollevi il loro spirito. Essi devono imparare a comportarsi a tavola decentemente e diligentemen-te. La refezione non deve essere un atto materiale, ma un rito, che si compie in silenzio e con disciplina. A questo proposito ha grande im-portanza la dizione ad alta voce, prima della colazione, della pre-ghiera, che accomuna alla stessa ora, in uno stesso sentimento di ri-conoscenza al Signore ed al Duce, quasi un milione di bambini in tutta ritalia. Inoltre il t>ambino povero, trovandosi in un ambiente luminoso e decoroso, non prova I'antipatica sensazione della distanza che lo separa dal bambino t)enestante. Acquista invece, conoscendo ed apprezzando gli altri bambini anche ituori della classe, quel senso di vicendevole affetto e solidarietä che e uno dei fini pre-cipui dell'organizzazione. Naturalmenle la cura di questo lato della refezione non deve far perder di vista ai dirigenti preposti il lato principale, che e quello di far pre-parare le vivande con meticolosa accuratezza, facendo osservare la piü scrupolosa pulizia dei locali e delle stoviglie. L'impianto della refezione invernale ha richiesto un lavoro di prepara-zione quanto mai vasto e complesso. Si e trattato di visitare e selezionare 265 scuole della provincia, con una popolazione scolastica di 46.286 alunni, apprestando 372 tra cucine e refettori. 1 bambini che hanno chiesto di essere ammessi alla refezione invernale, — tutti, come prescritto, delle scuole popolari e civiche—, sono stati 12.448. Di questo ingentissimo numero di domande della intera popolazione scolastica) sono state ac-colte numero 6368, e precisamente 1315 nel capoluogo ed il rimanente negli altri comuni. La refezione invernale della G. 1. L. L. dura 4 mesi, ed ha luogo, presso tutte le scuole popolari sedi di mensa, dalle 12 alle 13 di ogni giorno, esclusa la domenica. Essa e del tutto gratuita e per la somministrazione dei generi non ven-gono toccate le carte aimonarie individuali. La refezione si compone di una minestra calda, di pane, e di una por-zione di frutta fresca o secca. La composizione della refezione e stata stabilita dal Comando Federale sulla traccia delle direttive del Comando Generale, tenendo particolare conto degli usi della popolazione. Tra l'Ente per Talimentazione e il Comando Federale e intervenuto un accordo, secondo il quale e stato possibile sbloccare i generi contin-gentati. L'organizzazione della refezione si e svolta in tempo di primato, cioe nel giro di appena un mese, ed e stata particolarmente complessa e costo-sa, dato che, oltre all'allestimento ed aH'aHrezzatura delle molte centinaia di locali occorrenti, si e dovuto prov-vedere all'acquisto di un totale di n" 6100 piatti, 6095 cucchiai, 5970 bicchieri, 205 pentole di varia grandezza, 195 tegami; ed ancora centinaia di mestoli, di forchettoni, di grattuge, di schiumarole, di caraffe. Per questa importante attivitä il Vi-cecomandante Federale ha tenuto, d'ordine del Comandante Federate, numerosi rapporti ai dirigenti le scuole del capoluogo e dei dintorni di Lubiana, impartendo disposizioni precise sul lavoro da compiere. Altri rapporti sullo stesso argomento sono avvenuti nelle sedi degli altri quat-tro capitanati, presenti i Capicentro Assistenza ed i dirigenti le scuole dei comuni della circoscrizione, degli Ispettori di zona e da funzionari del Comando Federale. Altre dettagliate disposizioni sono State date dal Comando Federale con le circolari 03/3 del 25 ottobre, 03/4 del 27 ottobre, 05/0 del 10 novembre, 03/10 del 29 novembre, 03/11 e 03/13 del dicembre XX5, circa I'as-segnazione dei compiti, I'assunzione del personale di fatica, la scelta del t)ambini da ammettere, i materiali occorrenli, le norme amministrative e contabili, ed in genere i partico-lari organizzativi. 11 Vicecomandante Federale, d'ordine del Comando Federale, ha pure ispezionato senza preawiso le refezioni delle seguenti localita detla provincia, dovunque riscontrando massima pulizia ed ottimo funzionamento: Longatico superiore e inferiore, Rakek, Log, Črnomelj, Metlika, Gradac, Kočevje, Ribnica, Dolenja vas. Novo mesto, ŠL Jernej, Kostanjevica, Toplice. I bambini partecipanti alle refezioni hanno dimostrato dovunque viva ri-conoscenza per il fattivo interessa-mento della G. L L. L. nei loro ri-guardi, e da parte di molte famiglie sono giunte al Comando Federate attestazioni di riconoscenza. Segue I'elenco delle scuole sedi di refezione, con accanto indicato il numero dei bambini ammessivi. II Fasclsmo e un Regime di giustizia, e come premia coloro che lavorano, di sprezza i parassiti e castiga i mal vag i Mussolini Fašizem /e režim pravice, in kakor on plačuje fiste, ki delajo, tako on zaničuje zajedavce in kaznuje hudobneže ONORATE11 PANE GLORIA DEI CAMPI FRAGRANZADEUATEftRA FESTA OEUAVITA ČASTITE KRUH SUAJ POUA VOHJAVO iEMllE PRAZNIK ŽIVqEH|A MUSSOUNI Ustanovitev zimskih liuliinj v Ljul]ljansl{i 0\m\ Namen zimskih kuhinj je zlasii ta, da nudijo iople in hranilne obede siromašnim ofrokom, s čimer se olajšajo proračuni številnih družin; ni pa namen s tem izčrpan. Ta oblika pomoči ima tudi vzgojni namen, hoče namreč, da bi bili otroci iste šole skupaj in skupno obedovali, v čistem in veselem okolju, ki jih duševno krepi. Naučiti se morajo pri mizi dostojnega in pridnega vedenja. Obed ne sme biti samo materialno dejanje, temveč obred, ki se izvaja mirno in disciplinirano. Za ta namen je zelo važna glasna molitev pred obedom, ki naj združuje ob isti uri, v istem čustvu hvaležnosti Bogu in Duceju skoraj en milijon otrok po vsej Italiji. Razen tega pa siromašen otrok, ko živi v svetlem in lepem okolju, ne občuti odvratnega čustva razdalje, ki ga loči od bogatih otrok. Dobi nasprotno, ko spoznava in oceni druge otroke tudi zunaj šolskega razreda, smisel za tisto medsebojno čustvo in vzajemnost, ki je eden izmed glavnih ciljev organizacije. Seveda pa skrb za to stran obed-nice ne sme pri določenih dirigentih zapostavljati glavne naloge, namreč tega, da se pripravi hrana z vestno natančnostjo, pri čemer je treba paziti na največjo snažnost prostorov in pribora. Za ureditev zimske šolske prehrane je bilo potrebno zelo obširno in zapleteno delo. Obiskati je bilo treba 265 šol v pokrajini ter jih izbrati, a na teh šolah je 46.286 učencev, za katere je pripravljenih 372 kuhinj in obednic. Otrok, ki so prosili za sprejem v zimsko prehranjevalno oskrbo vsi po predpisih, je bilo na ljudskih in meščanskih šolah 12.448. Od tega velikega števila prošenj (J^ vseh šolskih otrok) je bilo odobrenih 6368, in sicer 1315 v glavnem mestu, ostalo pa v drugih občinah. Prehranjevalna oskrba traja pri G. I. L. L. 4 mesece in so obedi na vseh ljudskih šolah, kjer je sedež kuhinje, dnevno med 12. in 13. uro, izvzemši nedelje. Oskrba je popolnoma brezplačna in za postrežbo z živili se ne odre-žejo osebne živilske nakaznice. Obed scsloji iz ene tople juhe, kruha in enega obroka svežega ali suhega sadja. Sestavo obeda je določilo Zvezno Poveljstvo po navodilih Glavnega Poveljstva, pri čemer se posebej upoštevajo navade prebivalstva. Med Prehranjevalnim zavodom Ljubljanske pokrajine in Zveznim Poveljstvom je bil sklenjen dogovor, ki je omogočil prosto nabavo potrebnih živil. Organizacija oskrbe se je izvedla v rekordnem času, to je v kratkem času pičlega meseca in je bila iZ" redno težavna ter draga, kajti poleg tega, da je bilo treba prirediti m opremiti več sto potrebnih prostorov, je bilo treba tudi nabavili vsega 6100 krožnikov, 6095 žlic, 5970 kozarcev, 205 loncev razne velikosti, 195 ponev; in še na stotine kuhalnic, velikih vilic, strgul, penjač, vrčev. Za vse to važno delo je imel Zvezni Vicepoveljnik po odredbi Zveznega Poveljnika mnoga predavanja vodstvom šol v glavnem mestu in v okolici Ljubljane, na katerih je dajal natančna navodila za potrebna opravila. Nadaljnja predavanja v tej zadevi so bila na sedežih ostalih štirih sreskih načelstev, ki so jim prisostvovali Poveljniki pomožnih središč in voditelji šol tistih ol>čin. Okrožni inšpektorji in funkcionarji Zveznega Poveljstva. Ostale nadrobne odredbe je dalo Zvezno Poveljstvo v okrožnicah 03/3 od 25. oktobra, 03/4 od 27. oktobra, 05/0 od 10. novembra, 03/10 od 29. novembra, 03/11 in 03/13 v decembru XX. leta o porazdelitvi nalog, najemu pomožnega osebja, izboru otrok, ki naj se sprejmejo, potrebnem blagu, upravnih in knjigovodskih predpisih ter splošno o podrobnostih organizacije. Zvezni Vicepoveljnik je po odredbi Zveznega Poveljnika in ne da bi sc bil prej najavil, inspiciral šolske kuhinje v raznih krajih pokrajine, kjer je povsod našel največjo snago in najboljše poslovanje in sicer: Črnomelj, Metlika, Gradac, Kočevje, Gornji in Dolnji Logatec, Rakek, Log, Ribnica, Dolenja vas. Novo mesto, Št. Jernej, Kostanjevica, Toplice. Otroci, ki so deležni obedov, so povsod pokazali živo hvaležnost za dejavno zanimanje G. L L. L.-a zanje in od mnogih rodbin so prišla Zveznemu Poveljstvu zahvalna pisma. Tu objavljamo seznam šol s šolsko kuhinjo in ob njih so navedena števila sprejetih otrok. s.osnun«»'" LUBIANA — LJUBLJANA POPOLARE MASCHILE — i. MOŠKA OSNOVNA (Prule 13) 40 1» Civica maschile — 1. moška meSčatiska 21 la Civica Femminile — 2. ženska meščanska 39 6» POPOLARE MISTA — 6. MEŠANA OSNOVNA (Vodovodna 27) 50 Civica Maschile — 2. vioSka meščanska 28 2a Civica Femminile — 2. ženska meščanska 72 2a POPOLARE MISTA — 2. MEŠANA OSNOVNA (Vodnikova 162) 107 2» Civica Mista — 2. mešana m-eščamka 93 la POPOLARE MISTA — 1. MEŠANA OSNOVNA (Vič, Tržaška 74) 89 1» Civica Mista — i. mešana meščaiiska 21 2a POPOLARE MASCHILE — 2. MOŠKA OSNOVNA (Cojzova 5) 70 Scuola Ausiliaria— Pomožna šola 7 Ja Popolare Femminile — 1. ženska osnovna 93 3» POPOLARE MASCHILE — S. MOŠKA OSNOVNA 2a Popolare Femminile — 2. ženska os^iovrw, 43 (Bleiweisova 23) 37 5a POPOLARE MASCHILE — 5. MOŠKA OSNOVNA (Spodnja šiška) 31 3» Popolare Femminile — 3. žeiiska osjiovna 49 3a CIVICA MISTA — 3. MEŠANA MEŠČANSKA (Moste) 50 la POPOLARE MASCHILE — J. MOŠKA OSNOVNA (Petrarkova 19) 80 3a POPOLARE MISTA — 3. MEŠANA OSNOVNA (Zaloška 57) 150 4« POPOLARE MISTA — 4- MEŠANA OSNOVNA (Šmartinska) 30 5» POPOLARE MISTA — 5. MEŠANA OSNOVNA (Barje) 80 DINTORNI — LJUBLJANA-OKOLICA VRHNIKA 35 STIČNA 57 Podlipa 30 Polje 27 Log-Zaplana 19 ŽELIMLJE 35 Ligojna 18 Zapotok 26 Drenov grič 17 Golo 30 Zaplana 20 Žalna voiivnica) 33 DOBROVA 47 Sp. Slivnica 25 Brezje 25 ŠT. JURIJ 20 BREZOVICA 14 Škocijan 35 HORJUL 30 SV.KRIi, PRI LITIJI 65 Zazar 32 PRIMSKOVO 30 VIŠNJA GORA Polica 43 47 KRKA 47 TOMIŠELJ 25 KOPANJ IG 98 Račna 30 RUDNIK 14 JEŽICA 33 Dalnja vas Laverca 20 HRUŠICA (DOBRUNJE) 30 Lipoglav 16 Sostro 30 Javor 33 Devica Marija v Polju 45 Zalog 32 GROSUPLJE ŠT. VID PRI STIČNI VELIKI GABER SV. JOŠT Polhov Gradec LOG 37 90 28 27 40 26 CAPITANATO DI ČRNOMELJ — SREZ ČRNOMELJ ADLEŠiei Bojanci Tribuče Marindol METLIKA Božakovo 30 20 14 20 40 20 Sela pri Jugorju 20 Suhor 30 STARI TRG OB KOLPI 20 Laze 12 Radenci 20 Žagozdac 20 SEMIČ 20 GRADAC 20 Črešnjevec 20 Podzemelj 20 štrekljevec 20 ČRNOMELJ ?>0 VINICA 20 Dobliče 20 Preloka 30 Mavrlen 20 Sinji Vrh 20 Petrova vas 20 Stara lipa 20 DRAGATUš 20 RADATOVIČI 30 ČRNOMELJ Scuola Draga 20 citt. — Mešč.Sola 20 CAPITANATO DI LONGATICO — SREZ LOGATEC Cajnarji 34 STARI TRG Gor. Jezero Iga vas Babno Polje GOR. LOGATEC Žibrše BLOKE CERKNICA Grahovo BEGUNJE Gor. Otave 39 23 20 20 40 14 28 41 20 36 16 PLANINA Laze 25 25 ROVTE 50 Planina—Rovt. Žibrše 22 RAKEK 54 HOTEDRŠICA 20 DOL. LOGATEC 13 SV. VID NAD CERKNICO 35 CAPITANATO DI KOČEVJE — SREZ KOČEVJE 'nes^ Dobrepolje (VIDEM) 30 Struge 40 Kompolje 20 50 50 33 35 FARA VAS Banja Loka Kostel Kuželj KOČEVSKA REKA 40 Štalcerji 13 DOLENJA v AS 11 Grčarice 25 KOČEVJE 40 Livold 14 Stara Cerkev 20 KOPRIVNIK 26 MOZELJ 30 Spodnji Log 17 Škrilj 29 STARI LOG 12 Dol. Topla reber 20 VELIKE LAŠČE 30 Dvorska vas 28 Karlovica 30 Mohorje 20 Rob na Dolenjskem 20 Turjak 25 Krvava peč 20 LOŠKI POTOK 80 SODRAŽICA 27 Gora 20 RIBNICA Masch. — Moška 20 Ribnica Femm. — ženska 40 CAPITANATO DI NOVO MESTO — SREZ NOVO MESTO BELA CERKEV 43 ŠMIHEL-STOPIČE 25 Birčna vas 47 Dolž 42 Šmihel pri N. mestu 40 šmihel pri N. mestu 26 Valta vas 40 BRUSNICE (Gabrje) 70 ČRMOŠNJICE (Poljane) 20 Laze 70 NOVO MESTO 70 ŠT, PETER 20 PREČNA 20 TOPLICE 30 Gor. Sušice 30 Soteska 20 ŠMARJETA 50 AJDOVEC 20 VELIKA LOKA (Čatež) 20 št. Lovrenc 50 DOBRNIČE 40 MIRNA 65 TREBNJE (Nemška vas) 57 HINJE 50 Sela pri Hinjah 85 SELA PRI ŠUMBERKU 50 ŽUŽEMBERK 25 Šmihel pri Žužemberku 23 ZAGRADEC 30 Korinj 30 DVOR 25 ŠKOCJAN (Zameško) 20 Kostanjevica 50 črneča vas 35 ŠT. JERNEJ 25 SV. KRIŽ 60 ŠT. RUPERT 30 MOKRONOG 40 Telce (Škocjan pri Mokr.) 30 TREBELNO 80 EDUCA2I0NE FiSICA IL SISTEMA EDUCATIVO ITALIANO L'attivitä ginnico-sportiva e un aspetto fondamentale dell'educazione della gioventu. Non si possono pretendere buone menti, salde volonta e retti carat-teri da corpi malaticdi. In questo senso il Regime ha fatto proprio il motto romano «mens sana in corpore sano». L'attivitä ginnico-sportiva non persegue soltanto il rafforzamento fisico dell'individuo e della massa: essa si propone di creare degli «uomini» nel miglior senso della parola, cioe forti, coraggiosi, volitivi, tenaci. Per ciö e una scuola di energie, di virtü, di generosita, alle cui prove viene temprato il carattere e forgiato lo stile. La ginnastica finisce di essere un futile e sterile passatempo fine a se stesso: diventa parte integrante dell'educazione del giovane, diventa EDUCAZIONE FISICA. Essa non deve ripromettersi solo scopi ricreativi, per quanto vada svolta in forma gioiosa; ne deve tendere alla formazione del «campione» anzitempo, sfruttando precocemente e inadeguatamente le energie e le ambizioni dei giovani. L'educazione fisica, intelligentemente insegnata, deve essere un addestramento costante e razionale delle facolta fisiche, diretto alla formazione integrale dell'uomo. Tale attivitä non si limita alla formazione dell'uomo singolo ma e pure rivolta alla formazione di una collettivitä nazionale cosciente della sua forza e si-cura del suo destino. Infatti, attraverso le prove gin-nico-sportive, gli uomini si awicinano, si conoscono e si apprezzano a vicenda, imparando ad agire Tun verso I'altro con leale cameratismo e mutuo rispetto. Oggetto dell'educazione fisiča non sono pochi atleti ben dotati e giä naturalmente inclinati verso lo sport, ma la totalita dei giovani, che ai fini dell'in-segnamento vengono ripartiti in grandi gruppi, a seconda dell'etä e del sesso, ed addestrati con eser-citazioni collettive. Le specializzazioni e le prove agonistiche — cosi utili ai fini educativi e sociali — sono considerate dannose per i giovani di piu tenera etä, in quanto potrebbero costituire uno sfruttamento prematuro delle loro risorse. 1 ragazzi anormali, dietro consiglio di un sanitario, effettuano degli esercizi speciali. Inquadratura di forza e di bellezza al Foro Mussolini Kip moči in lepote v Foru Mussolini ITALIJANSKI VZGOJNI SISTEM Telovadno-športna delavnost je eden temeljnih vidikov mladinske vzgoje. Ni mogoče pričakovati dohiih umov, trdnih volj in krepkih značajev od bolehnih teles. V tem smislu je Režim usvojil rim-Ijansko geslo «mens sana in corpore sano». Telovadno-športno delovanje ne stremi le k fizični okrepitvi posameznika in množice: ustvarjati hoče »može« v najboljšem pomenu besede, to je močne, pogumne, stremeče, žilave. Zato je šola energije, kreposti, plemenitosti, pri katerih preskušnjah se utrjuje značaj in kuje stil. Telovadba ni tako več nepomembna in jalova zabava radi same sebe: postaja bistven del mladinske vzgoje, postaja TELESNA VZGOJA. Ne sme si določili samo zabavne cilje, čeprav se izvaja v veselju; niti ne sme težiti v oblikovanje nekdanjih »prvakov«, izkoriščujoč prezgodaj in neskladno moči in častihlepje mladine. Inteligentno poučevana telesna vzgoja mora biti stanovitno in pametno privajanje telesnih sposobnosti v smeri popolnega izoblikovanja človeka. Si incoraggiano invece le gare — sempre peraltro sapientemente disciplinate — tra i ragazzi che hanno raggiunto il completo sviluppo fisico. Esse acuiscono il senso dell'impegno e dell'emula-zione, e mettono in vista quegli elementi che sono portati verso una determinata specializzazione, e che in quel senso richiedono particolari allenamenti. L'insegnamento dell'educazione fisica procede quindi con un sistema progressive, che tiene nel massimo conto l'armonioso sviluppo del giovane. Per quanto interessa piü particolarmante il sesso, mentre gli esercizi maschili sono diretti alla forma-mazione dell'uomo coraggioso e volitivo, gli esercizi femminili salvaguardano la grazia e la gen-tilezza delle future spose e madri, che trascorre-ranno la vita nella dolce intimitä della casa. Questi criteri innovatori, ispirandosi alla conce-zione mussoliniana della vita individuale e collet-tiva, diovevano dar luogo in Italia ad una originale ed importantissima riforma. II Regime infatti, direttamente interessato alla salute della gioventü, si e assunto direttamente il compito di preparare fisicamente le nuove generazioni, affi-dando tale delicato ed impegnativo incarico all'or-ganizzazione giovanile; ed ha creato due grandios! istituti, l'Accademia maschile del Foro Mussolini in Roma, e l'Accademia Femminile di Orvieto, alio scopo di formare i quadri dei propri educatori. In tal modo la Gioventü Italiana del Littorio prov-vede dappertutto, con propri istruttori, all'insegna-mento dell'educazione fisica nelle scuole dell'ordine medio; alla sorveglianza dell'insegnamento nelle scuole elementari; ed in genere all'addestramento sportivo extra-scolastico della gioventü. Gli istruttori della G. I. L. considerano l'insegnamento di tale disclipina una missione civile, e per-ciö vi si dedicano con grande passione. Essi sono tenuti pure a prestare la loro opera a tutte le atti-vitä sportive-organizzative deiComandidella G.I.L., e particolarmente alla preparazione dei concorsi Takšno delovanje se ne omeji na oblikovanje posameznih ljudi, temveč je usmerjeno v oblikovanje narodnega kolektiva, ki se bo zavedal svoje moči in zaupal v svojo usodo. Pri telovadno - športnih tekmovanjih se ljudje v resnici zbližajo, spoznavajo in vzajemno cenijo, ko se nauče hkrati nastopati eden proti drugemu z lojalnim tovarištvom in vzajemnim spoštovanjem. Predmet telesne vzgoje niso neštevilni atleti, obdarjeni in že po naravi usmerjeni v šport, temveč celotna mladina, ki se za pouk porazdeli v velike skupine po starosti in spolu ter se vežba s skupnimi vajami. Specializacije za bojne tekme, — ki so toli koristne za vzgojne in socialne namene — se smatrajo za škodljive pri mladini nižje starosti, kolikor bi mogle pomeniti prezgodnje izkoriščanje njenih sil. Deiektni otroci se vežba jo po zdravniškem nasvetu posebej. Pospešuje pa se tekmovanje med dečki, ki so dosegli popoln telesni razvoj, toda tudi to pametno umerjeno. Tekme poostrujejo čut za napor in bojevitost ter bolj podčrtujejo tiste prvine, ki so usmerjene v določeno specializacijo in zahtevajo popolnega vež-banja. Sopra: La piscina coperta del Foro Mussolini Zgoraj: Pokrito kopališče na Foru Mussolini Sinistra: Paiticolare dell'Accademia fascista del Foro Mussolini, che ospita gratultamente 3 giovani di Lubiana Levo: Del Fašistične Akademije na Foru Mussolini, v kateri se oskrbujejo brezplačno 3 gojenci iz Ljubljane ginnastici provinciali. Cosi essi seguono, discipli-nano e orientano tutta I'attivita ginnico-sportiva dei giovani loro affidati, nella scuola e fuori della scuola. Si deve anche a questi nuovi sistemi educativi, ed airincremento che il Regime ha dato alia costru-zione di palestre, di campi sportivi e di stadi, favo-rendo in ogni modo I'attivita sportiva totalitaria, se ritalia si e potuta piazzare al secondo posto nelle Olimpiadi mondiali di Los Angeles del 1932, dopo I'America, ed al terzo posto, dopo la Germania e I'America, in quelle di Berlino del 1936.' L'Accademia Femminile d'Orvieto frequentata da 3 allieve dl Lubiana Ženska Akademija v Orvietu, kjer so 3 gojenke iz Ljubljane In tal modo il Fascismo ha dato all'attivitä ginnico-sportiva una salda organizzazione ed un nuovo contenuto spirituale. BISOGNA FARE AGIRE GLI ELEMENTI DELLA NATURA SUL NOSTRO CORPO: PRIMA DI TUTTO L'ARIA, IL SOLE E IL MOVIMENTO Mussolini TREBA JE, DA PRVINE NARAVE DELUJEJO NA NAŠE TELO: PREDVSEM ZRAK, SONCE IN GIBANJE Telesno-vzgojni pouk uporablja torej postopni sistem, ki najbolj upošteva harmonični razvoj mladine. Kolikor še posebej zadeva spol, in če so moške vežbe usmerjene v oblikovanje pogumnih in odločnih mož, skušajo ženske vežbe ohraniti ljubkost in nežnost bodočih žen in mater, ki bodo pozneje živele v sladki rodbinski domačnosti. Ti novodobni vidiki, navdihnjeni z Mussolinijevsko zamislijo osebnega in občestvenega življenja, so zahtevali v Italiji temeljito in zelo važno reiormo. Režim si je dejansko, ker ga neposredno skrbi zdravje mladine, naravnost prisvojil nalogo, da telesno pripravlja bodoče rodove in je zaupal to kočljivo in naporno nalogo mladinski organizaciji; osnoval je pa tudi grandiozne naprave, zavode Accademia maschile na Foru Mussolini v Rimu, Accademia Femminile v Orvietu, z namenom, da si privzgoji čete lastnih vzgojevalcev. Na ta način skrbi Italijanska liktorska mladina povsod, za lastnimi vzgojitelji, za telesni vzgojni pouk v srednjih šolah; za nadzorstvo nad poukom v ljudskih šolah; in sploh za izvenšolsko športno pripravo mladine. Inštruktorji G. I. L.-a štejejo pouk te panoge za državljansko poslanstvo in se mu zato posvečajo z veliko vnemo. Njihova dolžnost je tudi opravljati svoje delo pri vsem športno-organizacijskem udej-stvovanju G. I. L.-ovih poveljstev, posebno pri pripravljanju pokrajinskih telovadnih tekmovanj. Tako zasledujejo, urejajo in usmerjajo vse telovadno-športno delovanje njim zaupane mladine v šoli in zunaj nje. Tem novim vzgojnim načinom in poživitvi, ki jo je dal Režim gradnji telovadnic, športnih igrišč in stadionov, ko je na vse načine podpiral celotno športno gibanje, gre zasluga, da se je mogla Italija uvrstiti na drugo mesto na svetovnih olimpijadah v Los Angelesu leta 1932., takoj za Ameriko, in na tretje mesto, takoj za Nemčijo in Ameriko v Berlinu leta 1936. Na ta način je dal Fašizem telovadno-športnemu delovanju trdno organizacijo in novo duhovno vsebino. L'INSEGNflMENTO DELL'EDUCAZIOHE FISICA NELLA PROVIHCIA Dl LUBIANA [lauU HiuUiaHsfd ^(^Ucaiini Coll'istituzione della GIOVENTU' ITALIANA DEL LITTORIO DI LUBIANA si sono venute ad esten-dere pure per la provincia di Lubiana le norme che regolano rinsegnamento, da parte dell'organizzazio-ne giovanile, dell'educazione fisica. In considerazione pero delle speciali disposizioni attualmente in vigore per questa provincia, il Co-mando Generale della G. I. L. ha creduto opportune mantenere al loro posto gli attuali insegnanti locali, limitandosi ad aviocare alia G. I. L. L. il controllo tec-nico ed il coordinamento dell'educazione fisica nelle scuole di ogni ordine e grado. Avendo il Comando Federale riscontrato una note-vole diversita, sia di principio che di metodo, nel-I'insegnamento dell'educazione fisica da parte degli insegnanti di lingua slovena, ha creduto necessa-rio introdurre gradatamente i sistemi ed i comandi italiani, traducendone la terminologia in lingua slovena. Con circolare 02/1 del 22/10/1941-XIX» il Comando Federale, dapo vari rapporti tenuti ai capi istituto ed agli ispettori delle scuole di ogni ordine e grado, ha dato dettagliate disposizioni sull'argomento. Per quanto riguarda I'orario d'insegnamento, in tutte le scuole vengono impartite due ore settima-nali di lezione in giorni diversi e non consecutivi, fatta eccezione per le classi prime e seconde delle scuole popolari, dove le due ore settimanali sono suddivise in quattro periodi di mezz'ora. Nelle classi 3. a, 4. a, 5.a, delle scuole magistrali viene aggiunta una terza ora per la teoria e per il tirocinio di comando. Per quanto concerne il piano d'insegnamento, I'im-postazione degli orari, I'uso dei locali, la disciplina degli alunni, i saggi e i concorsi, il capo istituto prende accordi con I'organo competente del Comando Federale (Ufficio Ginnico Sportivo). L'uso delle palestre e dei locali destinati all'educa-zione fisica e disciplinato dalla G. I. L. L. II capo istituto e tenuto a favorirne la buona conserva-zione. Gli alunni e le alunne hanno 1' obbligo di indossare, durante le lezioni di educazione fisica, e in occasio-ne di concorsi, gare e saggi ginnastici, la divisa gin-nastica disposta dal Comando Federale della G.I.L.L. Per ciö che riguarda gli esoneri, questi devono veri-ficarsi in casi eccezionali, secondo le disposizioni contenute nell' apposito regolamento. Le domande di esonero sono state giä presentate, e il loro nu- Z ustanovitvijo ITALIJANSKE LIKTORSKE MLADINE V LJUBLJANI so se tudi na Ljubljansko pokrajino raztegnile določbe, ki urejajo telesno vzgojni pouk preko mladinske organizacije. Toda upoštevajoč posebne predpise, ki so sedaj veljavni za to pokrajino, je smatralo Generalno Poveljstvo G. I. L.a za umestno, obdržati na njihovih mestih dosedanje krajevne učitelje in se je omejilo na to, da prevzame G. I. L. L. samo tehnični nadzor in vzporeditev telesne vzgoje v šolah vseh vrst in stopenj. Ker je Zvezno Poveljstvo ugotovilo znatno razliko tako v načelih ko tudi v metodah poučevanja telesne vzgoje po učiteljih slovenske jezikovne pripadnosti, se mu je zdelo potrebno uvesti postopoma italijanske sisteme in poveljevanja, tako da se izrazi prevedejo v slovenščino. Z okrožnico 02/1 z dne 22/X/1941-XIX je Zvezno poveljstvo po raznih predavanjih šolskim upraviteljem in nadzornikom šol vseh vrst in stopenj izdalo glede tega nadrobne odredbe. Kar se tiče učnega urnika, se bo poučevalo v vseh šolah po dve uri tedensko na razne in ne zaporedne dni, izvzemši v prvih in drugih razredih ljudskih šol, kjer se dve tedenski uri porazdelita na štiri dele po pol ure. V 3., 4. in 5. razredu učiteljskih šol se doda še tretja ura za teorijo in za poveljevalni tečaj. Radi učnega načrta, nastavitve urnika, uporabe prostorov, glede discipline učencev, preskusen j in natečajev se morajo vodstva šol sporazumeti s pristojnim organom Zveznega Poveljstva (Urad za telovadbo in šport). Uporabo telovadnic in prostorov, določenih za telesno vzgojo, uredi G. I. L. L. Vodje zavodov so dolžni skrbeti za njih vzdrževanje. Učenci in učenke so dolžni obleči za ure telesne vzgoje in za natečaje, tekme in telovadne preskuš-nje telovadno obleko, ki jo predpiše Zvezno Poveljstvo G. 1. L. L.-a. Oprostitve se morajo utemeljiti v izrednih primerih po določbah, ki jih predpisuje posebni pravilnik. Prošnje za oprostitev so bile že vložene in znaša njih število 238, to je 2% šolske mladine. Pregledi so se že vršili na I. moški realni gimnaziji pod neposrednim nadzorstvom dirigenta za zdravniško službo Zveznega Poveljstva, v avtokoloni, ki jo je poslalo Ministrstvo notranjih zadev. SENZA ROMA TÜTTA LA STORIA UNIVERSALE SAREBBE TERRIBILMENTE MUTILATA, E GRAN PARTE DEL MONDO CONTEMPORANEO SAREBBE INCOMPRENSIBILE MUSSOLINI BREZ RIMA BI BILA VESOLJNA ZGODOVINA STRAHOTNO ZVERIŽENA IN VELIK DEL SODOBNEGA SVETA BI OSTAL NERAZUMLJIV mero ammontava a 238, e cioe al 2% della popola-zione scolastica. Le visite hanno giä avuto luogo presso 11 I® Ginnasio reale maschile sotto la diretta sorveglianza del dirigente il servizio sanitario del Comando Federale, negli autotreni sanitari poliva-lenti del Ministero degli Interni. In accordo con il Commissario scolastico del Ministero dell'Educazione Nazionale si e proceduto all'assegnazione del personale insegnante di educa-zione fisica nelle scuole medie e civiche, ed alla nomina degli insegnanti incaricati; gli insegnanti raggiungono complessivamente il nuinero di 41. Le lezioni di educazione fisica si sono iniziate rego-larmente in tutte le scuole non occupate dalla Forze Annate. Ogni settimana, presso I'Ufficio Ginnico Sportivo, ha luogo la riunione di tutti gli insegnanti di educazione fisica locali, alla quale intervengono gli istruttori italiani. In tali rapporti vengono impar-tite tutte le disposizioni di carattere organizzativo e tecnico che riguardano il servizio. ALTRE ATTIVITA' DELLUFFICIO GINNICOSPORTIVO Hanno avuto luogo alcune attivitä extra-scolastiche, con l'istituzione di due corsi di ginnastica presci-istica, uno per alunni e uno per alunne, e im corso di attrezzistica per alunni. E' stata curata la compilazione dei programmi dei concorsi ginnastici provinciali obbligatori, che avran-no luogo nel mese di maggio con la partecipazione degli alunni di tutte le scuole dell'ordine elementare e medio. I concorsi mirano a queste finalitä: stimolare l'interessamento delle scuole verso l'edu-cazione fisica, dare il giusto rilievo alle scuole meno preparate, accertare il grado addestrativo e disci-plinare dei giovani, favorire la preparazione dei Sporazumno s šolskim komisarjem Ministrstva za narodno vzgojo se je pričelo dodeljevanje učnih moči za telesno vzgojo na srednjih in meščanskih šolah in imenovanje zadevnih učiteljev; vseh teh učiteljev skupaj je 4t. Pouk v telesni vzgoji se je pričel redno na vseh šolah, ki niso zasedene za Oborožene Sile. Vsak teden se zberejo pri Uradu za telovadbo in šport vsi krajevni učitelji telesne vzgoje in zborovanja se udeležujejo italijanski inštruktorji. Na teh prednosih se dajo vsa organizacijska in tehnična navodila, zadevajočo službo. OSTALO DELOVANJE URADA ZA TELOVADBO IN SPORT Pričelo se je tudi izvenšolsko delovanje z ustanovitvijo dveh začetniških smuških tečajev, enega za učence in enega za učenke, in pripravljalnega za učence. Oskrbela se je sestava programov za obvezne pokrajinske telovadne natečaje, ki bodo v mesecu maju in ki se jih udeležijo učenci vseh osnovnih in srednjih šol. Natečaji imajo sledeči namen: spodbuditi zanimanje šol za telesno vzgojo, pokazati, katere šole so slabše pripravljene, ugotoviti stopnjo izvežbanosti in discipliniranosti mladine, pospešiti pripravo «capisquadrov» telesne vzgoje, pripraviti šolarje za praznik «Festa Ginnastica Nazionale». V mesecu januarju bo organiziralo Zvezno Poveljstvo poučni tečaj telesne vzgoje za učiteljstvo ljudskih šol. Tega prvega tečaja se bodo morali udeležiti vsi ljudskošolski učitelji glavnega mesta. Med tečajem se bodo obrazložile učiteljem tudi vaje za spomladanski telovadni natečaj ljudskih šol. Za zimske šolske počitnice se pripravlja smučarsko taborjenje na Rakeku za učence meščanskih in srednjih šol glavnega mesta. capisquadra di educazione fisica, preparare gli alunni alia Festa Ginnastica Nazionale. Nel mese di gennaio il Comando Federale organiz-zera un corso informativo di educazione fisica per gli insegnanti delle scuole popolari. A questo primo corso dovranno partecipare tutti gli insegnanti delle scuole popolari del capoluogo. Durante il corso saranno illustrate agli insegnanti anche le prove del concorso ginnastico primaverile per le scuole popolari. Durante le ferie scolastiche invernali e progettato un campeggio sciatorio a Rakek per gli alunni delle scuole civiche e medie del capoluogo. Novemillaottocenlo bambini di Lublana sono inlervenuti alle proiezioni del «Cinegil No 8» Devet tisoč osem sto ljubljanskih otiok je obiskalo predstave «Cinegil No 8» ATTIVITA' CINEMATOGRAFICA La G. I. L e lo sviluppo del cinema educativo Da qualche anno a questa parte il Comando Generale della G. I. L. ha dato il massimo incremento aH'attivita cinematografica, riconoscendo che attra-verso di essa poteva essere svolta una intensa azione educativa e ricreativa. II problerria ha due aspetti, ambedue giä coraggio-samente affrontati e in parte risolti: primo, la pro-duzione di filmi che potessero interessare i giovani; secondo, la possibilita di proiettare questi filmi negli ambienti dove normalmente si trovano i ragazzi, e cioe presso i Comandi e le Case della G. I. L. Infatti non si poteva parlare di una cinematografia giovanile se le Case non si erano mai interessate della produzione di filmi giovanili, poco convenienti dal lato economico perche diretti ad una cate-goria limitata di persone. Bisognava che, mancando I'iniziativa privata, si inserisse decisamente I'ini-ziativa deU'Organizzazione. II Comando Generale ha perciö raggiunto un ac-cordo con I'lstituto Nazionale L. U. C. E., in base al quale ogni quindici giorni viene realizzato un gior-nale cinematografico sulle attivita della G. I. L., de-no minato «Cinegil». Un'apposita schiera di tecnici gira per tutta I'ltalia riprendendo, sotto la guida del-rUfficio competente, gli episodi salienti delle atti-vita giovanili. I «Cinegil», che hanno sollevato vivo entusiasmo tra gli organizzati, e che servono pure a documentare ad ogni Comando Federale il lavoro organizzativo degli altri Comandi, sono stati finora tradotti in lingua tedesca, croata, slovena, bulgara e giapponese. Un altro accordo e stato concluso con I'l. N. C. O. M. per la fomitura di cortometraggi interessanti la gio-ventii. II Comando Generale della G. I. L. non si e pero limitato ad accordi di carattere organizzativo, ma ha voluto dirigere e stimolare la produzione cinematografica italiana verso questo ramo d'attivitä. Ha indetto tra I'altro un concorso a premi per un soggetto cinematografico, chiusosi recentemente con la scelta di vari soggetti che verranno realizzati per lo schermoi ha incoraggiato dei filmi sulle mirabo-lanti avventure scritte da Emilio Salgari; ed ha promosso la costituzione di gruppi di artisti e di com-pagnie, atti a risolvere positivamente le difficolta. Insomma si e adoperato in ogni modo per creare un cinema educativo e divertente per i ragazzi. Una delle proiezioni nella palestra di Vič Ena izmed predstav v telovadnici na Viču G. I. L. in razvoj vzgojnega filma Ze nekaj let je Glavno Poveljstvo G. I. L.-a kai najbolj pospeševalo kinematografsko delo, priznavajoč, da se z njim lahko izvršuje velika vzgojna in razvedrilna akcija. Problem obsega dve nalogi, ki sta že obe pogumno načeti ter deloma rešeni: prva, izdelava filmov, ki bi zanimali mladino; druga, pogoji, da bi se mogli ti filmi izvajati v prostorih, kjer navadno bivajo otroci, to je pri Poveljstvih in v Domovih G. I. L.-a. Dejansko se ne bi moglo nikdar govoriti o n^adinski kinematografiji, če se ne bi bili Domovi zanimali za proizvodnjo mladinskih filmov, ki so pridobitno malo donosni, ker so namenjeni le omejenemu sloju oseb. Treba je bilo, da se zaradi pomanjkanja zasebne podjetnosti odločno zavzame za to sama organizacija. Glavno Poveljstvo je zato sklenilo pogodbo s tvrdko fstituto Nazionale L. U. C. E., po kateri se izdela vsakih petnajst dni en kinematografski žurnal o delovanju G. I. L.-a, z naslovom «CINEGIL». Posebna skupina strokovnjakov potuje po vsej Italiji in snema pod vodstvom pristojnega urada dogodke, ki so v zvezi z mladinskim delovanjem. Traki «Cinegil», ki so dvignili silno navdušenje med organiziranci in ki hkrati predočujejo vsakemu Zveznemu Poveljstvu organizacijsko delo drugih Poveljstev, so bili doslej prevedeni že v nemščino, hrvaščino, bolgarščino in japonščino. Drugi dogovor se je sklenil s tvrdko «INCOM» za kratke filme, ki zanimajo mladino. Glavno Poveljstvo G. I. L.-a pa se ni omejilo na pogodbe organizacijske vrste, temveč je hotelo voditi in vzpodbujati italijansko kinematografsko produkcijo v te vrste delavnosti. Razpisalo je med drugim natečaj z nagradami za kinematografsko snov, ki se je zaključil pred nedavnim časom z izbiro raznih del, ki se bodo izdelala za na platno; pobudil je izdelavo filmov po čudežnih prigodah pisatelja Emila Salga-rija in je podprl ustanovitev umetniških skupin in družin, ki bodo uspešno premagale težave. Splošno se je zavzel za vzgojni in zabavni otroški kino. Kakor je bila težka prva stran problema, namreč vprašanje produkcije, ni bila nič lažja rešitev drugega, to je porazdeljevanje in predvajanje. Treba je bilo okrepiti opremo kinematografov, ki jih imajo Poveljstva G. I. L.-a, oskrbeti jim prikladne dvorane, zvočne naprave, tehnično osebje, in vse to v potrebnih mejah proračuna, da se ne bi preveč obremenilo gospodarstvo naroda v vojni. Opravljeno delo je bilo znatno, če pomislimo, da je bilo doslej opremljenih že 200 kino-dvoran in da se jih še toliko pripravlja. Glavno Poveljstvo jih je vse opremilo z zvočniki navadne jakosti, postavitev velikega števila malih zvočnikov pa je odrejena za manjše dvorane. Za razpošiljanje filmov Cinegil, dokumentarjev in kratkih filmov je G. I. L., ki nima dovolj kopij, podelil Italijo na 20 okrožij in naročil Zveznim Poveljstvom, da oddajajo filme po okrožju v zaporedju in po naprej določenem koledarju. Filmi se predvajajo pri vsakem Zveznem Poveljstvu, nato pa se oddajo podrejenim Poveljstvom. Se il primo lato del problema, quello della produ-zione, era difficile a risolversi, il secondo, quello della distribuzione e proiezione, non era meno grave. Si trattava di potenziare I'attrezzatura cine-matografica dei Comandi della G. I. L., provveden-doli di sale adeguate, di apparecchi sonori, di personale tecnico: e tutto ciö nelle dovute limitazioni di bilancio, per non gravare troppo sull'economia della nazione in guerra. II lavoro svolto e stato notevolissimo, quando si pensi che si sono giä allestite 200 sale cinematogra-fiche, e che altrettante sono in corso di prepara-zione. II Comando Generale ha munito tutte di apparecchi sonori a passo normale, mentre sta provvedendo al-l'impianto di gran numero di apparecchi sonori a passo ridotto, per le sale di piü modesta capienza. Per la distribuzione dei «Cinegil», dei documentari e dei cortometraggi, la G. I. L., non disponendo di un grande numero di copie, ha diviso I'ltalia in 20 zone, assegnando ai Comandi Federali dei mag-giori centri 1' incarico di smistare le pellicole nella zona secondo un circuito e un calendario presta- bilito. I filmi vengono proiettati presso ogni Comando Federale, indi smistati ai Comandi dipendenti. Queste programmazioni vengono normalmente integrate da filmi, drammatici o comici a lungo me-traggio, scelti in base alle segnalazioni contenute negli appositi bollettini quindicinali del Comando Generale. Restava da preparare gli uomini, cioe quella nume-rosa schiera di tecnici, assuntori ed operatori cine-matografici, senza la quale I'opera organizzativa sarebbe rimasta inutile fatica. II Comando Generale ha provveduto a questa bisogna con I'istituzione di corsi naziohali con esami per fotografi, e di aggior-namento per operatori cinematografici, che hanno avuto luogo presso il Collegio Littorio e il moder-nissimo Centro Sperimentale di Cinematografia dt Roma. Questi cine-foto-operatori, ritornando dopo i corsi nei Comandi di appartenenza, sono piena-mente capaci non solo di provvedere alle proiezioni ed alla buona manutenzione degli apparacchi loro affidati, ma anche d'istruire a loro volta i giovani che si avvicinano, per naturale tendenza, verso que-sto attraente ramo d'attivitä. IL PROGRAMMA E GLI SPETTACOLI CINEMATOGRAFICI DELLA G. I. L L La situazione delle sale di proiezione nella provincia di Lubiana non e delle piü brillanti, perche le sale sono poche rispetto al nimiero della popolazione. Infatti i cinema della provincia, astraendo da Lubiana, si possono contare sulle dita di una mano. Tale situazione e aggravata pure dal fatto che molti comuni non dispongono di luce elettrica. S'impone perciö anche in questa provincia un graduale poten-ziamento dell'attrezzattira cinematografica. II Comando Generale ha giä disposto l'invio di apparecchi di proiezione a passo normale e ridotto, che verranne prossimamente impiantati. Nella sede del Comando Federale si sta costruendo una cabina cinematografica stabile, per cui presto si potrarmo iniziare proiezioni sistematiche. L'Ufficio Cultura e Propaganda federale ha per l'in-tanto rilevato I'attrezzatura di tutte le sale della provincia in cui potranno venir effettuati degli im-pianti. Ma nell'attesa di disporre di propri ambienti, il Comando Federale non ha voluto perdere tempo. Con opportuni accordi ha iniziato gli spettacoli cinematografici G. I. L. L. per Lubiana, che presto verrano estesi alla provincia. Si sono effettuate nel capoluogo N. 18 proiezioni cinematografiche G. L L. L. con un totale di 9800 spettatori. II Comando Federale della G. I. L. L. ha voluto pure impiantare un apparecchio sonoro smon-tabile nelle palestre di Bežigrad e di Vič onde far godere delle proiezioni i fanciulli della periferia di Lubiana. Queste rappresentazioni hanno sollevato vivissimo interessamento tra i ragazzi, che cosi hanno potuto seguire le varie fasi tecniche della proiezione. 1 programmi sono stati variati a seconda dell'etä dei giovani. Pellicole proiettate: «II Duce e il Führer al fronte Orientale», «Dalla Sirte alla Marmarica», «Gioventü marinara», «Cinegil N. 8», «Festa di Primavera al Foro Mussolini», il viaggio del Duce a Bologna, «Vecchio mulino» (cartone animato a colori), «la famiglia Pluto (cartone animato a colori), «Pluto tra i pulcini» (cartone animato a colori), «il grano tra due battaglie», «La caccia alla volpe in Ungheria», «Giappone paese dell'eroica felicitä», vari documen-tali L. U. C. E. di attualita. Si e notato che i ragazzi hanno espresso la loro particolare soddisfazione per il «Cinegil». II Comando Federale della G. I. L. L. sta ora provvedendo filmi educativi, sportivi e divertenti, onde poter formare uno spettacolo cinematografico «tipo» il piü possibilmente completo ed istruttivo. Ti sporedi se navadno dopolnjujejo z dramami ali komedijami večje dolžine, izbranimi na podstavi obvestil iz posebnih petnajstdnevnih okrožnic Glavnega Poveljstva. Treba je bilo pripraviti še ljudi, to je tisto dolgo verigo strokovnjakov, snemalcev in kinematografskih operaterjev, brez katere bi bilo vse organiza-tivno delo ostalo nekoristen trud. Glavno Poveljstvo je rešilo to vprašanje z otvoritvijo nacionalnih te- čajev z izpiti za fotografe in dopolnilne za kinematografske operaterje; ti tečaji so bili priključeni zavodu »Collegio Littorio« in modernemu »Centro Sperimentale di Cinematografia« v Rimu. Kino-foto-operaterji se po končanih tečajih vrnejo v izhodna Poveljstva, znajo ne samo predvajati in dobro upravljati njim zaupane naprave, temveč tudi še sami izučiti mlade moči, ki se po svoji naravni težnji približajo tej privlačni vrsti poklica. KINO-PROGRAM IN PREDSTAVE G. I. L L-a stanje kinematografskih dvoran v Ljubljanski provinci ni med najboljšimi, ker jih je premalo v razmerju s številom prebivalstva. Dejansko si kinematografe v pokrajini, izvzemši Ljubljano, lahko seštejemo na prste ene roke. Ta položaj je še toliko slabši, ker nekatere občine nimajo električne osvetljave. Zaradi tega je tudi v tej pokrajini potrebno postopno ojačenje opreme za kinematografijo. Glavno Poveljstvo je že poskrbelo, da se pošljejo projekcijski aparati navadne širine in mali, ki se kmalu postavijo v obratovanje. Na sedežu Zveznega Poveljstva se zida stalna kinematografska kabina, da se bo moglo takoj začeti sistematično predvajanje. Zvezni Urad za kulturo in propagando je med tem popisal naprave vseh dvoran v pokrajini, v katerih bi se lahko izvedle napeljave. Vtem, dokler se ne uredi po lastnih sredstvih, pa Zvezno Poveljstvo ni hotelo izgubiti časa. S koristnimi dogovori je pričelo dajati kinematografske predstave G. I. L. L. za Ljubljano, ki se kmalu raztegnejo tudi na pokrajino. V glavnem mestu je bilo izvedenih 18 kinematografskih projekcij G. 1. L. L.-a s skupnim številom 9800 gledalcev. Zvezno Poveljstvo je odredilo tudi postavitev enega prenosnega zvočnika v telovadnicah na Bežigradu in Viču, da bi bili predstav deležni tudi otroci ljubljanskih predmestij. Te predstave so povzročile veliko zanimanje med mladino, ki je mogla na ta način opazovati tudi razne tehnične stopnje predvajanja. Predvajali so se filmi: 11 Duce e il Führer sul fronte Orientale, Dalla Sirta alia Marmarica, Gioventu ma-rinara, Cinegil št. 8, Festa di Primavera al Foro Mussolini, potovanje Duce ja v Bologno, Vecchio mulino (živi barvni trak), La famiglia Pluto (živi barvni trak). Pluto tra i pulcini (živi barvni trak), 11 Grano tra due battaglie, La caccia alia volpe in Ungheria, Giappone paese delleroica felicita in _razni dokumentär ji novic L. U. C. E. Ugotovilo se je, da so bili dečki posebno zadovoljni s Cinegilom. Zvezno Poveljstvo G. I. L. L. bo priskrbelo zdaj vzgojne, športne in zabavne filme, da bi se mogle sestaviti kar najbolj popolne in poučne enotne predstave-»tipo«. Nelle localitä eccentriche di Lubiana si 6 provveduto a montare un appa-recchio sonoro porlatlle V nekem okoliškem kraju Ljubljane so poskušali montirati prenosno zvočno napravo za kino I piccoli protagonisti di «Janko e Metka» Mali igralci «Janka in Metke» II Comando Federale della G. I. L. L. ha allestito in Lubiana un teatrino stabile delle Marionette, che ha incontrato, giä dalla inaugurazione awenuta il 13 Dicembre, e dalle prime rappresentazioni, il piü schietto entusiasmo tra i fanciulli. La costruzione di un teatrino simile, eretto con cri-teri e fini artistici, non e facile come a prima vista potrebbe sembrare, perche per il piccolo boccascena occorrono dei complicati impianti che nulla hanno ad invidiare a un teatro vero: soprattuttjo quelli d'il-luminazione; come per muovere e far vivere di effi-mera vita i pupazzetti di legno occorre una schiera numerosa d'artisti e collaboratori, che preparino con meticolosa, con affettuosa cura, gl'interpreti, le le scene ed il programme. Solo per merito d'un attrezzato imbianto e d'una attenta preparazione lo spettacolo delle marionette puö riuscire, cioe dire ai piccoli — che sono i piü spietati critici — quelle parole strane e fantastiche che sanno trasportarli nell'atmosfera della fiaba e dell'irreale. Lo spettacolo delle marionette e uno pettacolo com-pleto, in cul i movimenti, le voci, i suoni, le luci, yC teaicO' fltcuM^eitidica devono procedere in perfetta simultanea armonia: occorre ad esso quindi, come nei teatri veri, un regista in came ed ossa, che con occhio vigile tutto segua, tutto disponga e a tutto sovrintenda. A queste esigenze ha risposto 11 Teatrino marionet-tistico della G. I. L. L., che ha rappresentato come primo pezzo la nota favola del Grimm «Hansel und Gretel» (Janko in Metka), in lingua slovena. I bambini dei doposcuola ricreativi, e quelli iscritti alla G. I. L. L., che affollavano la sala in tutte le rappresentazioni, hanno accolto con calorosissimi applausi lo spettacolo, dimostrando d'aver intera-mente apprezzato il lavoro che il Comando Federale, ed 1 suoi collaboratori, hanno sostenuto per ricrearli. Sorto in una cosi fervida atmosfera di letizia, 11 teatro Marionettistico della G. I. L. L. si ripromette di rendere sempre piü frequenti le rappresentazioni ed attraenti i programmi, in modo da diventare un centro di svago dei piccoli di Lubiana. LUTKOVNO GLEDALIŠČE n teatrino stabile delle marionette della G. I. L. L. Stalno marionetno gledališče G. I. L. L. Zvezno Poveljstvo G. I. L. L.-a je osnovalo v Ljubljani stalno marionetno gledališče, ki je po svoji otvoritvi z dne 13. decembra in od začetnih predstav zadelo med otroki na največje navdušenje. Ustanovitev takega malega gledališča, postavljenega z umetniškimi vidi in smotri, ni tako lahka, kakor bi se zdelo na prvi pogled, ker so za malo odprtinico odra potrebne zapletene priprave, da se more kar kosati z resničnim gledališčem: predvsem za svetlobne napeljave kakor tudi za gibanje in oživ-Ijenje lesenih lutk v prividno življenje je potrebna množica artistov in pomagačev, da pripravijo z natančno in vneto skrbjo igralce, prizorišče in program. Sele z dobro opremljeno napravo in po pazljivi pripravi lahko računamo na uspeh marionetnih predstav, to je, da povemo malčkom — ki so najhujši kritiki — tiste tuje in fantastične besede, katere jih prestavijo v svet bajk in irealnega. Marionetna Case di zucchero e streghe di legno in «Janko e Metka» Hišice iz sliadkoija in čarovnice iz lesa v igri «Janko in Metka» predstava je sestavljena igra, pri kateri se morajo gibi, glasovi, zvoki, svetloba vrstiti v popolni vzporedni skladnosti: treba jim je torej, kakor pri pravem gledališču, režiserja iz mesa in kosti, ki s pazljivim očesom sledi, vse ukrepa in vse upravlja. Vsem tem zahtevam je ustreglo Marionetno gledališče G. I. L.-a, ki je uprizorilo najprej znano Grim-movo pravljico »Hänsel und Gretel« (Janko in Metka) v slovenščini. Otroci pošolskih zabavišč in tisti, ki so vpisani v G. I. L. L., so napolnili dvorano pri vseh predstavah, sprejeli igro z živahnim ploskanjem in tako pokazali, da znajo prav ceniti trud Zveznega Poveljstva in njegovih sodelavcev za njih zabavo. Ko je nastalo v tako toplem vzdušju veselja, si obeta to G. I. L. L.-ovo Marionetno gledališče, da bodo njegove predstave še vedno bolj obiskane in programi bolj privlačni, tako da postane središče razvedrila za ljubljanske otroke. ATTIVITA' MUSICALE E CORALE GLASBENO IN DELOVANJE Nel quadro delle attivitä cultural! e ricreative, 1 organizzazione cura pure la preparazione musicale e corale della gioventü itallana, che ha U dovere di dUciplinatamente contiivuare le luminosissime tiadizioni del grandl maestri. Gil Indlrizzl del Comando Generale deUa G. I. L. L. tendono a salvaguardare il patrimonio artistico nazlonale, e aon ialsare 1 gusti della gioventü con della muslca straniera ed esotica contraria al senso latino deirannonia. Anche la muslca e il canto corale diven-tano cosi elementi formatlvl deU'educazione dello spirito, e servono a sviluppare I'aiflatamento cameratesco e la solidarleta. A tale scopo ä stata istltulta a Roma presso il Foro Mussolini, una Accademia di Muslca, 1 cul iscritti si awiano alio studio delle discipline musicall, conseguendo, al termine degU studi, un diploma equivalente ai R. Conservatori. Ogni anno viene bandito un concorso per Tammissione. I diplomati delle scuole di muslca corale e d'istrumentazione per banda possono entrare pure nei ruoli della G. I. L. I. Per gli altrl maestri, che prestano servizlo presso 1 Comandl Federal! In qualitä d'insegnantl di banda o di canto, vengono espressamente svolti dei cors! special! di accertamento e di aggiomamento. Presso ogni Comando Federale d'ltalia k IsUtuito un Centro Corale, il cul scopo 6 quello di coordinare e reallzzare tutte le inizlatlve tendenti ad incrementare e perfezionare 11 canto corale tra 1 giovanl deUa provincia; in ogni capoluogo 6 co-stituito un grande coro misto di 120 organizzatl, denominato ((Centuria corale federate»; ed k pure formata una banda e una fanfara federale. Inoltre si cura la preparazione di orchestre giovanlU, che sostengono dei concert! e collaborano alle radio-trasmlssioni periodiche del Comando Federale. Nel maggio d! ognl anno ha luogo in Roma un Concorso Nazlonale di Canto a cu! sono Invltate tutte le Centurle corali federal!, e le migllorl fanfare. Le spese per la partecipazlone di questi complessi al Concorso vanno Interamente a carico del rispettivl Comandi Federal!. Anche la GIOVENTU' ITALIANA DEL LITTORIO DI LUBIANA sta costituendo la Centuria Corale federale, che verrä posta V okviru prosvetnega in zabavnega delovanja skrbi organizacija tudi za glasbeno in zborovsko pripravo italijanske mladine, ki ima nalogo, da disciplinirano nadaljuje bliščeče tradicije velikih učiteljev. Smernice Glavnega Poveljstva G. I. L. skušajo ohraniti narodno umetniško bogastvo in ne kvariti okusa mladine z inozemsko in tujo glasbo, ki je protivna latinskemu čutu za harmonijo. Tako postajata tudi glasba in zborovsko petje sestavna dela duhovne vzgoje ter pomagata pri povzdigi tovarištva in vzajemnosti. V ta namen je bila v Rimu ustanovljena pri Foru Mussolini «Accademia di Musica», pri kateri se gojenci učijo glasbenih predmetov in dobijo ob koncu študija diplomo, ki je enakovredna Kr. konservatorijem. Vsako leto se razpiše natečaj za sprejem. Absolventi šol za zborovsko petje in godbeniško instrumentacijo se potem lahko namestijo pti G. I. L.-u. Za druge učitelje, ki služijo pri Zveznih Poveljstvih kot učitelji glasbe in petja, se prirejajo posebni tečaji za preskušnjo in spopolnjevanje. Pri vsakem Zveznem Poveljstvu v Italiji je ustanovljeno Pevsko središče, katerih namen je vzporejati in izvajati vse pobude, ki stremijo za zboljšanjem in spopolni.tvijo zborovskega petja med mladino pokrajin; v vsakem glavnem mestu obstoji velik mešan zbor 120 članov, ki se imenuje «Centuria corale iederale» (Zvezna pevska centurija); prav tako obato-jijo po ena zvezna godba in fanlara. Poleg tega se pospešuje ustanavljanje mladinskih orkestrov, ki vzdržujejo koncerte In sodelujejo pri stalnih radio-oddajah Zveznega Poveljstva. Maja meseca je v Rimu vsako leto pevski natečaj «Concorso Nazionale di Canto», na katerega so povabljene vse zvezne pevske centurlje in najboljše lanlare. Stroške za udeležbo vseh teh skupnih natečajev krijejo v celoti prizadeta Zvezna Poveljstva. Tudi Italijanska Llktorska Mladina Ljubljane ustanavlja zvezno pevsko centurijo (Centuria Corale Iederale), kateri se za tehnično vodstvo določi poseben, domač učitelj; pozneje se ustanovi še godba. sotto la direzlone tecnlca dt un maestro locale appositamente incaricato; e prossimamente si pro-cederä alia formazione della banda. QuestI complessi corali e bandisticl rappresente-ranno la gloventu di Lubiana alle grandl compe-tlzionl nazionali, ed eventualmenle internazionali. Te pevske in godbeniške skupine bodo predstavljale mladino Ljubljane na velikih nacionalnih tekmovanjih, in mogoče tudi na mednarodnih. L Accademia di musica del Foro Mussolini «Glasbena akademija» na Foru Mussolini llüm/i ^iö^/ohiU e> CetM di JUwom- Mladinska zbirališča in delovna središča Una delle altivitä della G. I. L. che ha avuto negli ultimi anni ampio sviluppo 6 1'istituzione dei «Ritrovi giovanili» e dei «Centri di lavoro». Queste inizialive, che inizialmente tendevano a sopperire ai bisogni di qualche gruppo di giovani, si sono moitipicate e si vanno estendendo, fino ad assumere per qualche settore, come quello del lavoro, una grande importanza sociale. Ritrovi giovanili I ritrovi giovanili, che si prefiggono di creare per i ragazzi degli ambienti confortevoli nei quail poter trascorrere piace-volmente una parte deiia giornata, sono cosi suddivisi: a) DOPOSCUOLA RICREATIVI: hanno la lunzione di tratte-nere i bambini delle scuole elementari, appartenenti a famiglie povere, nelle ore post-scolastiche, assistendoli nel-lo studio ed intrattenendoli in divertenti giochi a carat-tere educativo. Sovente i bambini consumano una refezionc gratuita. b) RITROVI PER GIOVANI OPERAI E GIOVANI OPERAIE; sono costituiti da ambienti muniti di refettori, cucina, docce, tavoli di lettura e da scrittura, radio, giochi, dove i giovani lavoratori, nelle ore libere, si ritrovano, e dove possono anche consumare 1 pasti. c) RITROVI PER STUDENT! E STUDENTESSE MEDIE: ambienti come sopra, dove gli študenti medi che vengono ogni giomo a studiare dalla provincia trovano la possibility di ripassare le lezioni, ricrearsi to spirito, ed eventualmente consumare 1 pastL Tali centri, gestiti dalla G. L L. devono costituire per i giovani una seconda casa. Centri di lavoro — Educatori II lavoro, Che 6 tanta parte della vita dell'uomo e della societä, non poteva essere trascurato dalla G. I. L., che ne considera gli aspetti educativi e pratici. Intrattenersi suffi-cientemente su questo argomento sarebbe assai lungo, perchfe esso accentra da anni intense polemiche: vale piuttosto breve-raente accennare all'opera della G. L L. nei campo delle realizzazioni. La G. I. L. intende il lavoro come uno degli elementi fonda-mentali della formazione integrale dell'ucmo, e perciö come uno dei mezzi educativi piü importantL II giovane non deve trovarsi impreparato di fronte al lavoro che gli verrä im-posto dalle necessity della vita, ma deve essere orientato Ena izmed delavnosti G. 1. L.-a, ki se je zadnja leta zelo razvila, je ustanavljanje »Mladinskih zbirališč« in »Delovnih središč«. Ti poskusi, ki so imeli v začetku le ta namen, da bi zadovoljili potrebe nekaj skupin mladine, so se pomnožili in se tako razširjajo, da dobivajo v nekaterih odsekih, kakor v delovnem, velik socialni pomen. MLADINSKA ZBIRALIŠČA (DOMOVI) Mladinska zbirališča, ki so si zastavila nalogo preskrbovali otrokom udobne prostore, v katerih bi mogli prijetno prebiti del dneva, so porazdeljena takole: a) POSOLSKE RAZVEDRILNICE: imajo nalogo, da skrbijo za otroke osnovnih šol, in sicer iz ubožnih rodbin, v času po šoli, da jim pomagajo pri učenju in jih zadržujejo z zabavnimi vzgojnimi igrami. Dostikrat dobivajo otroci tudi brezplačno obed. b) ZBIRALIŠČA ZA MLADE DELAVCE IN MLADE DELAVKE: sestojijo iz prostorov z obednicami, kuhinjo, prhami, čital-nimi in pisalnimi mizami, radijem, igrami, kjer se mladi delavci v prostem času zbirajo in kjer tudi lahko po-obedujejo. C) ZBIRALIŠČA ZA SREDNJEŠOLCE IN SREDNJEŠOLKE: enaki prostori, v katerih lahko tisti srednješolci, ki se vsak dan vozijo iz pokrajine v šole, predelajo šolsko snov, se zabavajo in po možnosti tudi jedö. Takšna središča, ki jih upravlja G. I. L., morajo biti za mladino nekak drugi dom. DELOVNA SREDIŠČA — VZGAJALiSČA Delo, ki zavzema tako znaten del človeškega in družbenega življenja, se ni moglo zanemarjati pri G. I. L.-u, ki upošteva njega vzgojni in praktični pomen. Razpravljati, kakor bi bilo potrebno, o tem vprašanju nam tu nI mogoče, ker je bilo o njem že več let dosti hudih polemik: bolj potrebno je prikazati G. I. L.-ovo delo v tem, kar je že storil. G. I. L. pojmuje delo kot eno izmed prvih sestavin za celotno oblikovanje človeka In zatorej kot eno Izmed najvažnejših vzgojnih sredstev. Mladenič ne sme priti nepripravljen pred delo, katero mu določijo kasnejše življenjske potrebe, temveč se mora USMERJATI na TISTO DOLOČENO delo, ki se najbolje sklada z njegovimi zmožnostmi in njegovimi željami. verso quel determinato lavoro, che s'accorda intima-mente alie sue attitudlni ed alle sue aspirazionl. Si rende perciö necessario un periodo in cui il giovane, specie se nou študente o benestante, avvicini e conosca il lavoro in generale, ed imparl un mestiere. A questa bisogna rispondono i CENTRI DI LAVORO DELL'A G. I. L., che all'azione educativa ed alia preparazione tecnica aggiungono I'opera assistenziale, perchfe si rivolgono alle categoric di persone meno abbientl. I Centri di Lavoro consistono in una serie di sezioni per 1 maschi e le femmine (ad esemplo: fallegnameria, meccanica, intaglio, legatoria di libri, stampa, ecc____; cucito, rammendo, ricamo, ecc____) munite di una semplice attrezzatura, che i giovani, diretti da tecnici conoscitori del mestiere, frequentano obbligatoriamente qualche ora della settimana, svolgendo un lavoro preferibilmente produttivo. I Centri, se sono frequentati da ragazzi di etä inferiore al 13 anni, vengono denominati «CENTRI DI PRIMO ADDE-STRAMENTO AL LAVORO» e in questo caso I'attrezzatura e rudimentale e il lavoro preade quasi I'aspetto di un divertimento. Se invece il Centro 6 frequentato continuativamente da ragazzi poveri, che pure vi abitano, ricevendo gratuitamente vitto e vestizione, ed imparando una professione, si chiama «EDU-CATORIO». IL PROGRAMMA DELLA G.LL.L. II Comando Federale della Gioventü Italiana del Littorio di Lubiana si propone di costituire in breve spazio di tempo nel capoluogo dei Doposcuola ricreativi, un Ritrovo per študenti medi ed operai, un Centro di primo addestramento al lavoro, ed un Educatorio provinciate, retti e gestiti secondo i sistemi e i metodi dell'organizzazione. Nel frattempo la G. I. L. L. ha dimostrato il sue vivo interes-samente per i fanciulli dei doposcuola ricreativi giä esistenti in Lubiana, con una serie di visite del Vicecomandante Federate e di hinzionari del Comando. In una di queste visite, avvenuta il 6 dicembre, locale festa dei bambini, sono stati portati al bambini di tutU i doposcuola del doni da parte dell'Alto Commissario Comandante Federale. I fanciulli dei doposcuola ricreativi sono stati frequentemente invitati a spettacoll gratuiti cinematografici e marionettistici organizzati dal Comando Federale. IL LAVORO E' LA COSA PIU' ALTA, PIU' NOBILE, PIU' RELIGIOSA DELLA VITA MUSSOLINI DELO JE NAJBOLJ VZVIŠENA, NAJBOLJ PLEMENITA IN NAJBOLJ VERNA ZADEVA ŽIVLJENJA Zaradi tega je potreben neki čas, v icaterem naj mladenič, posebno če je dijak ali premožen, vzljubi in spozna delo vobče in se nauči kakega obrta. Tej potrebi ustrezajo DELOVNA SREDIŠČA G. I. L.-a, ki družijo z vzgojno in strokovno pripravo potrebno delo pomoči, ker upoštevajo osebe manj imovitih slojev. Delovna središča sestojijo iz več oddelkov za dečke in za deklice (na primer: mizarstvo, mehanika, rezbarstvo, knjigo-veStvo, tiskarstvo itd.; šivanje, krpanje, vezenje itd.), opremljenih z enostavnim orodjem in ki jih mladina pod vodstvom tehničnih poznavalcev obrta obvezno obiskuje po nekaj ur na teden in tam opravlja po možnosti produktivno delo. Središča se imenujejo, če jih obiskujejo otroci pod 13. letom, »Središča za prvo delovno vzgojo« in v teh primerih je orodje še pomanjkljivo ter njih delo bolj podobno zabavi. Ce pa uporabljajo »središče« redno siromašni otroci, ki v njem tudi stanujejo, tam dobivajo tudi brezplačno prehrano in obleko ter se učijo rokodelstva, se imenuje »VZGAJALlSCE«. G. I. L. L.-ov PROGRAM Zvezno Poveljstvo Italijanske Liktorske Mladine v Ljubljani namerava v bližnji bodočnosti ustanoviti v glavnem mestu Pošolska zbirališča. Zavetišče za srednješolce in delavce, eno Središče za prvo delovno vzgojo in eno Pokrajinsko vzgaja-lišče, ki se bodo vodila in upravljala po sistemih in načelih te organizacije. 2e med tem časom je pokazal G. I. L. L. svoje živo zanimanje za otroke pošolskih zbirališč, poslujočih v Ljubljani, z vrsto obiskov Zveznega Vicepoveljnika in uradnikov Poveljništva. Na enem teh obiskov, ki je bil na domači otroški praznik dne 6. decembra, so bila otrokom vseh pošolskih zbirališč razdeljena darila Visokega Komisarja Zveznega Poveljnika. Otroci pošolskih domov so bili že večkrat povabljeni na brezplačne kinematografske predstave in predstave v marionetnem gledališču, ki jih je organiziralo Zvezno Poveljstvo. II Vicecomandante Federale della G. L L. L. con la Fiduciaria del Fasci Femminili distribuisce del doni al bambini dei Doposcuola ricreativi in occa-sione della locale festa di S. Niccolö Zvezni Vicepoveljnik in Zaupnica Ženskih Fašijev delita darila otrokom Pošolskih razvedrilnic o priliki domačega sv. Miklavža IL COMANDANTE FEDERALE ZVEZNI POVELJNIK (EmUlo Grazioli) L'ORDINE DEL GIORNO VIENE INVIATO PER SERVIZIO: ROMA Comandante Generale della G. I. L. V. Comandanti Generali della G. I. L. Capo di Stato Maggiore della G. I. L. S. Capi di S. M. della G. I. L. Ispettrice Generale della G. I. L. Comando Generale della G. I. L.: Segretaria Comando Preparazione Pol. Prof. Prop. (3 copie) Direzione Bollettino «Gioventü del Littorio» Rassegna «Problemi della Gioventü» Ufficio Stampa del Direttorio del P. N. F. REGNO Comandi Federali della G. I. L. Comandi Accademie-Collegi-Scuole della G. I. L. PROVINCIA Comandante Federale della G. I. L. L. Componenti Direttorio Federale Segreteria dell'Organizzazione Studentesca di Lubiana Fiduciaria Provinciale dei Fasci Femminili Ispettrice federale della G. I. L. L. Ispettori federali e Ispettrici di zona Ispettori e Ispettrici dei reparti Comandi Comunali della G. I. L. L. Vicecomandanti Comunali della G. I. L. L. Comandanti Reparti Maschili della G. I. L. L. Ispettrici comunali della G. I. L. L. Collaboratrici Federali della G. I. L. L. Consulenti e collaboratori federali della G. I. L. L. Direttrici colonie climatiche Pitrovi giovanili, educator!, centri di lavoro Quotidiani e periodic! locali Collaboratori dell'Ordine del Giomo ed Uffici Comando Federale E PER CONOSCENZA: Alto Commissariato per la Provincia di Lubiana R. Commissario per I'lstruzione Sindaco di Lubiana Comandi di Presidio Rappr. Ministero Giustizia R. Questura Ispettori scolastici Presidi e Direttori scuole medie e civiche Capi delle scuole popolari Sezione dell'Istituto Nazionale di Cultura Fascista Presidenza del Dopolavoro Provinciale // Tipografla - TIskarna „Merkur", Lubrana - Ljubljana