leto xxxvii., št. 32 Ptilj, 16. avgusta 1984 cena 17 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: Regres za zaščito in dognojevanje (stran 3) Plinovod na Ptuju (stran 4) V poletnih mesecih manj potnikov (stran 5) Znižanje privabilo kupce (stran 6) Ansambli na XV. festivalu (stran 7) 0RM02 Zadovoljni s pridelkom in odkupom pšenice o dobrih pridelovalnih rezultatih pšenice poročajo tudi iz ormoške občine. Od zasebnih kmetovalcev so že prevzeli blizu 1.400 ton, kar je enako načrtovanemu odkupu. Prevzem pa seveda še vedno traja in tako bo količina zrnja ob koncu akcije še nekoliko večja. Tudi iz družbenega kmetijstva poročajo, da so zadovoljni s pridelkom. Pšenico so imeli posejano na 290 hektarih, povprečen hektarski do- nos pa bo okoli 6 ton zrnja. Kon- čnih podatkov o tem sicer še ni, lahko pa izračunamo, da so pride- lali več kot 1.700 ton pšenice. JB Osmi udarniški dan v počastitev 8.avgusta v počastitev 8. avgusta — praznika občine Ptuj so brigadirke in brigadirji ZMDA ,,Slovenske gorice '84" opravili udarniški dan v krajevni skupnosti Stoperce v Halozah. Pridružili so se jim člani Kluba brigadirjev ,,Franc Belšak-Tone" Ptuj, med katerimi so bili tudi no- vi člani iz vrst udeležencev ZMDA „Sutjeska '84" in RMDA ,,Trebče '84" ter skupina vojakov ptujske garnizije Dušana Kvedra-Tomaža. Posebej želimo poudariti naše zadovoljstvo, da so se udarniškega dneva udeležili tudi najodgovor- nejši predstavniki družbenopoliti- čnih organizacij, občinskih skup- ščin in izvršnih svetov občine Le- nart v Slovenskih goricah in občine Ptuj, ki so se s svojim delom na delovišču vzorno izkazali. Posebej izrekamo priznanje in zahvalo go- stom iz naše sosedne občine Lenart v Slovenskih goricah, ki so s pro- stovoljnim delom počastili praznik ptujske- občine, krajanom krajevne skupnosti Stoperce pa pomagali pri gradnji vodovoda. Naše sporočilo z delovišča udar- niškega dneva bi bilo nepopolno, če ne bi zapisali, da so se udarni- škega dneva udeležili tudi krajani krajevne skupnosti Stoperce. Na našem odseku so delali tudi mladi iz krajevne skupnosti Stoperce, ki so s svojim marljivim delom poka- zali, da so dobro organizirani člani Zveze socialistične mladine. Skratka, ko starejši srečujemo z mladimi na katerem koli delovišču prostovoljnega dela, ugotavljamo, da je njihova delovna zagnanost prav takšna kot je bila naša v na- ših mladih letih. Dodati pa želim le to, da pa je marsikaj odvisno od organizacije dela in od kadrov, ki mladino vzgajajo, usposabljajo in vodijo. Zahvaljujemo se našemu in- tendantu Rudiju Koširju, ki je tudi tokrat svojo nalogo uspešno opra- vil. Člani Kluba brigadirjev ,,Franc Belšak-Tone"" Ptuj smo opravili svoj osmi udarniški dan v počasti- tev 8. avgusta in sporočamo, da tudi v prihodnje lahko računate na nas, ker nam je prostovoljno delo v ponos in srečni smo, če lahko z njim pripomoremo našim ljudem k lepšemu jutri. FB Silosi v Dražencih — zatišje po 14 dnevih gneče. Silosi so polni žetev je bila v ponedeljek končno zaključena, zadnje dni je spet potekala v za letošnje leto zna- čilnih — neugodnih vremenskih pogojih. Kljub temu pa so pridelki pšenice letos takšni, kot le ma- lokdaj in morda bo prišla letošnja letina v seznam najboljših. Najboljšo oceno za uspešno opravljeno žetev zaslužijo tudi vsi, ki so sodelovali v pripravah na to veliko akcijo in v žetvi sami ter pri prevzemu zrnja. Ob ugodnih rezultatih lahko pozabimo na težave zaradi premajhne zmogljivosti sušilnic, na gnečo na osrednjem prevzemnem mestu v Dražencih in velike kupe pšenice na dvorišču pred silosi. Do prihodnje žetve pa je potrebno storiti vse. da do podobnih težav ne bo več prihajalo. Resnica pa je tudi. da so bile letošnje težave delno posledica pospešene žetve v tednu lepega vremena, pa tudi precejšnje vlage v zrnju. Pomembno je spoznanje, da lahko na slovenski zemlji dosegamo velike hektarske donose, ki prav nič ne zaostajajo za svetovnimi dosežki. Na mnogih površinah in pri mnogih pridelovalcih so namreč dosegli donosi tudi po osem ton na hektar. To je velikanski dosežek, če upoštevamo, da smo še pred leti govorili o pridelkih okoli 3 ali 4 tone na hektar. Še vedno pa imamo nekaj takih površin, to pa je opomin strokovni službi, da delo še zdaleč ni opravljeno. In koliko zrnja imamo v silosih? Približno toliko kot smo načrtovali. V kmetijski zadrugi Ptuj morajo prevzeti le še nekaj ton zrnja, da bodo dosegli j^Ja- niranih 2.250 ton. Tudi v kmetijski zadrugi Lovrenc na Dravskem polju bodo dosegli načrtovanih 550 ton pšenice. Iz kmetijskega kombinata Ptuj ob zaključku redakcije še nismo mogli dobiti končnih podatkov o količini zrnja, ne bomo pa daleč od resnice, če zapišemo, da so pridelaU na 1364 hektarih okoli 7 tisoč ton pšenice. V tovarni močnih krmil, kjer so prevzem zaključili v ponedeljek so prevzeli letos kar okoli 8.500 ton pšeničnega zrnja. J. Bračič PO 13. SEJI CK ZKJ Priprave na razpravo vOOZKS v skladu z operativnim načrtom aktivnosti in razprav po 13. seji CK ZKJ, ki ga je sprejelo predsedstvo CK ZK Slovenije in operativnimi načrti predsedstev občinskih komitejev ZKS se v vseh osnovnih organizacijah ZKS tudi na našem območju skrbno pripravljajo na izvedbo razprave o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ, ki jo bodo izvedli v mesecu septembru in ponekod še v prvi polovici oktobra. Razprave o predlogu sklepov namreč ne bo moč izčrpati na enem se- stanku. Zato sekretariati OO ZKS pripravljajo programe pogovorov in se- stankov, na katerih bodo lahko dali konkretne pripombe k predlogu skle- pov, obenem pa sprejeli konkretne naloge za spreminjanje razmer v last- nem delovnem in bivalnem okolju. V razprave je treba vključiti tudi ne- člane v razgovorih v okviru SZDL, sindikata, borčevske in mladinske orga- nizacije, povabiti pa jih je treba tudi na sestanke OO ZKS. Iz razprav morajo komunisti oblikovati jasna stališča do idejno-poli- tičnih vprašanj svojega okolja in celotne družbe, ob tem pa preveriti svojo usposobljenost za konkretno razreševanje problemov. Prav zaradi tega se- kretariati OO ZKS svojim članom razdeljujejo konkretne naloge za aktiv- nosti v SZDL in v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih, za delo v samoupravnih organih, delegatskih skupščinah, na vodilnih, vod- stvenih in strokovnih področjih, to pomeni — povsod tam, kjer komunisti družbeno delujejo. Le dobro zastavljena akcija bo dala tudi pričakovane rezultate, ki sov tem, da komunisti skupaj z drugimi delavci in občani ugotovijo stvarno stanje in tudi skupaj z njimi začnejo odločno reševati ugotovljene proble- me, odpravljati slabosti in odstopanja od smeri, začrtane v institucijah na- šega političnega sistema. 9. srečanje slovenskih drii^tiiv It zahodne Evroo« Prekmurje, središče slovenskega zdomstva je v nedeljo 12. avgusta go- stilo v prijetnih turističnih Moravcih okoli 4000 zdomcev. Dopoldan in del popoldneva je potekal delovno, v pogovorih o problemih naših zdomcev. Martin MlinaT, predsednik koordinacijskega odbora pri SZDL Slovenije je pogovor usmeril v oblike samoorganiziranosti in aktivnosti mladih zdom- cev, predstavniki društev pa so nakazali še druge probleme, ki jih pestijo v klubih in pri vračanju domov. V slavnostnem govoru je F"ranc Šetinc, predsednik RK SZDL Slovenije med drugim dejal: ,,Kjerkoli ste, v Zvezni republiki Nemčiji, Avstriji ali Švici, na Švedskem ali v Franciji, povsod predstavljate Jugoslavijo in Slo- venijo, povsod izpričujete visoko domoljubno zavest. In kar je najvažnej- še: povsod nosite poslanstvo miru in prijateljstva." Del popoldneva in večer so zapolnili z recitali, petjem in plesom, prava domača prekmurska veselica pa je dvignila na noge tudi najbolj utrujene. Več o tem srečanju bomo napisali prihodnjič. Rosvita P. Slikarska kolonija bo letos v Ptuju v okviru dvanajstih ptujskih kulturnih srečanj bo po enoletnem premoru spet zaživelo delo v slikarski koloniji Poetovio, ki bo imela svoj sedež v Ptuju v času od 23. avgusta do I. septembra. Letos v Ptuju zato, da bi slikarje usmerili tudi na umetniško upodabljanje mesta z njegovimi lepotami in znamenitostmi, poleg tega pa jih bodo popeljale še v bližnje Slovenske gorice in nekatere druge kraje, ki smo jim doslej namenjali premalo pozornosti. Tudi tod se je ohranilo še vehko lepega in zani- mivega, kar privlači umetnikovo roko in srce. Lani iz tehničnih razlogov kolonija ni delovala, zato za letošnjo razstavo ni na voljo umetniških stvaritev, v paviljonu Dušana Kvedra pa bo raz.stava del. ki so nastala od ustanovitve kolonije v letu 1969 do danes — nekaka retrospektiva tistega, kar je v teh letih ostalo v Ptuju kot darilo avtorjev. Odprli jo bodo 30. avgusta. Med letošnjimi udeleženci slikarske kolonije bo trinajst naših akademskih slikarjev: iz Maribora Lajči Pandur. Slavko Kores, Oto Polak. Tošo Primožič. Jože Polajnko. Bogdan Čobal in novi udeleženec Vlado Jerič. Med Ljubljančani sta dva stara znanca Leon Koporc in Marjan Pliberšek. novi udeleženci pa Marin Berovič iz Ljubljane, Simon Mlakar iz Školje Loke. Vlado Potočnik iz Ljutomera in spet stari znanec, ozironla udeleženec kolonije Viktor Goričan iz Zagreba. V ptujskem muzeju seje doslej zbralo že prek 130 umetniških del, ki jih je večina razdeljenim med delovne organizacije, kjer krasijo delovne in poslovne prostore. mš Vožnje so bile zanimive, čeprav ne tako kot pred leti (foto I. kotar) Karting ob občinskem prazniku Druga dirka za državno prvenstvo v kartingu je v nedeljo popoldan v Hajdoše privabila prek 2000 gledalcev, nastopilo pa je 56 tekmovalk in tekmo- valcev iz 14 društev Slovenije. Hrvaške in Vojvodi- ne. Največ uspeha so imeli kartisti iz Pirana, Most, Zagreoa in Nove Gorice. Prireditev v počastitev praznika občine Ptuj so pod pokroviteljstvom de- lovne organizacije Agis uspešno izvedli člani in športni funkcionarji AMD Ptuj. Podrobneje o dirki pa na športni strani. L k. 2— DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 16. avgust 1984 TEDNIK Juhilejimh 30 let Mercator Izhirel Panonije Ptuj z odločbo Mestnega ljudskega odbora Ptuj sta bili 29. junija 1954 ustanovljeni dve trgovski podjetji. PANONIJA Trgovsko podjetje na veliko Panonija Ptuj je na-, stalo iz nekdanjega podjetja Preskrba. Njegova osnovna dejavnost je bila prodaja na veliko iz skladišč prehrane na Slovenskem trgu. Železnine na Hrvatskem trgu. Galanterije v Murkovi ulici in skladišča tekstila na Srbskem trgu. Zaposlovalo je 41 delavcev, ki so razpolagali s skromnimi osnovnimi sredstvi. Po najboljših močeh so poskušali zadovo- ljevati potrebe takratnega ptujskega okraja. IZBIRA Trgovsko podjetje na drobno je bilo podjetje z maloprodajno mrežo. V štirih prodajalnah pre- hrambene stroke v Ptuju je zaposlovalo 20 delavcev. Vsa ostala trgovina je bila močno razdrobljena, kar je pomenilo, da je bila vsaka prodajalna tudi sa- mostojna organizacija brez večjih možnosti razvoja in doseganja boljših poslovnih rezultatov. Taksni so bili skromni začetki organizirane trgo- vine v Ptuju. Razdrobljena trgovina je bila brez perspektive in možnosti razvoja. Ze leta 1957 "in 1958 so se samo- stojne trgovine pričele združevati in organizirati okrog Panonije in Izbire. H koncentraciji trgovine prispevajo tudi kmetijske zadruge, ki opuščajo osnovno preskrbo prebivalstva in predajajo trgov- sko mrežo trgovskim podjetjem. Tako je Izbira prevzela nekaj prodajaln prehrambne in tekstilne stroke v Ptuju in tudi nekaj prodajaln Kmetijskih zadrug ter svojo dejavnost razširila še na prodajo na veliko. Več prodajaln je prevzela Panonija, ki je zraven tekstilnih in prehrambnih, prevzela še železnine in druge prodajalne s tehničnim blagom. Prvih šest let je v obeh organizacijah povezano z združevanjem, dopolnjevanje organiziranosti ter ustvarjanjem pogojev za nadaljnji hitrejši razvoj. POGOJI DELA Pogoji dela niso bili lahki. Večina prodajaln je imela zastarelo opremo, ki so jo z leti obnavljali in modernizirali. Hkrati s posodabljanjem opreme pa so rash načrti za nove sodobne prodajne objekte v Ptuju in večjih naseljih v občini. Trgovsko podjetje Izbira je med ostalim zgradilo nove samopostrežne prodajalne ob vpadnicah v Ptuj: Konzum ob Ormoški cesti. Živila na Potrčevi cesti. Oskrbo na Tumiščih, Panoramo ob cesti Olge Meglic, Potrošnik ob Zagrebški cesti, kjer je tudi Novi dom — prodajalna pohištva in opreme ter Gradles — prodajno skladišče gradbenega mate- riala in sampostrežno prodajalno v Juršincih. Trgovsko podjetje Panonija je zgradilo samo- postrežno prodajalno v Kidričevem, v Ciril Meto- dovem drevoredu in posodobilo prostore za pro- dajalne: Oblačila, Kemikalija. Kekec in druge. Kljub skromnim sredstvom sta se obe organizaciji dokaj hitro razvijali in to predvsem z dobrim delom kolektiva ter številnim odrekanjem. POMEMBEN RAZVOJNI KORAK TRGOVINE — VKLJUČITEV PANONIJE V MERCATOR To je bilo leta 1970. Gledano z vidika razvoja trgovine v Ptuju je bilo to leto izredno pomembno. Pomeni novo kakovost v organizaciji trgovine v Ptuju, obenem pa predstavlja prvo večjo združitev delovne organizacije iz ptujske občine z delovno organizacijo, ki ima sedež v Ljubljani. Zelene »P« znake so hitro zamenjali rdeči »M« znaki. Pripad- nost novi organizaciji pa se ni izražala samo s spremenjenimi znaki..Mnogo dela in truda je bilo potrebno vložiti, da so se realizirali programi, zaradi katerih se je takratna Panonija tudi združila z Mercatorjem. Želeli so zgraditi skladišče. Blagov- nico, ki sta bila osnovna temelja takratne poslovne enote Panonije v Ptuju. Najprej je v letu 1972 zrasla Blagovnica z 3800 m^ površine in leta 1973 še skla- dišče s 5470 m^ površine. Prodajni prostor Malo- prodaje seje podvojil. Mnogi kupci so takrat omejili nakupe v Mariboru in se preusmerili v Blagovnico,' ki še danes predstavlja sodoben nakupni center. Iz 114 .skladiščnih prostorov, kleti, podstrešij in drugih neprimernih prostorov so v letu 1973 presehli v novozgrajena skladišča prehrano, železnino, po- hištvo in embalažo; gradbeno »barako« pa spre- menih v pisarne, potrebne veleprodajni dejavnosti. Skladišče še ni v celoti opremljeno, pogoji dela pa so se znatno izboljšali. IZBIRIN RAZVOJ V tem času tudi pri Izbiri niso mirovali. Skladno z možnostmi so utrjevali maloprodajno mrežo. Razv.j pa je potekal tudi v smeri veleprodaje, zlasti še v tehnični stroki. Zgradili so prek 10.000 m^ skladiš- čnih prostorov v Slovenji vasi, primernih za razvoj tehnične stroke. Obe organizaciji sta pričeli s proizvodnjo delov- nih zaščitnih sredstev. Izbira je v obratu MODA širila modno konfekcijo in povečevala proizvodnjo tekstibie zaščitne konfekcije. Panonija je ustanovila obrat Zaščita in v njem razvijala proizvodnjo zaš- čitnih sredstev iz usnja, največ pa rokavic. V LETU 1978 SO SE ODLOCiLI ZA SKUPNO POT Obe delovni organizaciji sta se na trgu močno dopolnjevali, v nekaterih strokah pa je prihajalo do podvojenosti. Brez velikega računanja so oboji ugotovili, da skupna p>ot lahko zagotovi hitrejši razvoj trgovine v ptujski občini. Odločitev o skupni poti je bila potrjena v drugi polovici leta 1978. MEP Mip seje hitro uveljavil na tržišču. V poslovnem življenju organizacija ni imela posebnih težav. Za SV Slovenijo, zlasti še za delavce Mip-a. so bile pomembne združitve trgovskih organizacij s tega območja z Mercatorjem in to: Zarja Ormož, Uni- vercal Lendava, Sloga Radgona, Potrošnik Lenart in Jelša Šmarje. Vse naštete organizacije v celoti še niso usmerile nabav in oskrbe prek tozd Velepro- daja. ■ Delovno organizacijo sestavljajo tri temeljne organizacije in sicer; MALOPRODAJA, VELEPRODAJA, ZAŠČITA n:R DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB. ZAČETKI SKUPNE POTI IN REZULTATI DO LETA 1984 V nadaljevanju bomo prikazali stanje v MIP-u leta 1979 in stanje leta 1983. Rezultati dela kažejo, da je bila sprejeta prava pot in da .so rezultati vidni v Mercatorju in v ptujski občini. TOZO MALOPRODAJA 1979 1983 povečanje Prodajni prostori 7850 kv. m 10.300 kv. m 2450 kv. m skladiščni prostori 7870 kv. m 9600 kv. m 1730 kv. m odprti skladiščni prostori ^ 4800 kv. m 4800 kv. m Pomembnejši novi objekti v teh letih: samopo- strežna prodajalna v Cirkulanah in Rimska peč v Ptuju. Modernizirali pa so tudi nekatere prodajalne: Živila Ptuj, Kekec Budina. Jelen-Riba Ptuj, Po- trošnik Ptuj. Poleg tega so preuredili Blagovnico, Namo in Koloniale Ptuj. K temu pa je potrebno prišteti še '■'•editev samopostrežne prodajalne Pod- lehnik. nove |^r'ovezovanje ptujske trgovine. Bbgovnica — sodoben nakupni center SMadišča v Slovenji vasi ZaSčitni prostori v Kidričevem .Market v Kidričevem f EPMIK ii- avgust 1984 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Slovesliu 4. krajevnem prazniku s slavnostno sejo skupščine de- legatov krajevne skupnosti Hajdina so v nedeljo v gasilskem domu Haj- doše proslavili IV. praznik krajev- ne skupnosti, IV. obletnico pobra- tenja s krajevno skupnostjo Bednja v SR Hrvatski, 30-ietnico ustano- vitve gasilskega društva Hajdoše in 40-lctnico ustanovitve terenske ku- rirske postaje v Zgornji Hajdini. Na slovesnosti so bili tudi predstav- niki iz pobratene Bednje, ki so se gostiteljem prisrčno zahvalili za sprejem in gostoljubje ter jih že se- daj povabili na njihovo praznova- nje v mesecu septembru. Skupna delegacija je odnesla venec in cvetje k spominskemu obeležju padlim borcem in talcem z območja kra- jevne skupnosti. Predsednik sveta KS Hajdina Jo- že Ekart je v uvodnem govoru po- udaril, da je danes njihova kra- jevna skupnost materialno močna in dobro organizirana celota, ki na samoupravni osnovi rešuje skupne probleme in realizira programe va- ških skupnosti. Zanje pa občani združujejo sredstva v obliki samo- prispevka in z dodatnimi pogod- bami, saj za skupne naloge iz sred- njeročnega programa prispevajo kar 94 odstotkov denarja. Pri tem je omenil doslej največjo investicijo v krajevni skupnosti — sovlaganje v telefonsko omrežje, za katero bo- do namenili 11.644 tisoč dinarjev, ki so jih v celoti združili občani iz samoprispevka in z dodatnimi po- godbami. Veliko obremenitev so le- tos prevzeli tudi vaščani Draženc, ki bodo gradili novi dom vaSčanov. Za Spodnjo in Zgornjo Hajdino je velika pridobitev novi gasilski avto- mobil, v Gerečji vasi zaključujejo dela na športnem igrišču in nada- ljujejo z razširitvijo doma. športni objekt gradijo tudi v Slovenji vasi, pred /imo pa bi radi na območju krajevne skupnosti uredili še avto- busna postajališča. Tudi gasilci so ob svojem jubile- ju govorili o minulih treh desetlet- jih, pri čemer je predsednik Franc Erlač poudaril, da je od začetka de- lovanja v letu 1954 gasilce preže- mala misel, da morajo imeti svoj dom, ki so ga štiri leta po ustano- vitvi začeli graditi. Bil pa je žal pre- majhen in leta 1970 so kupili novo zemljišče, na katerem stoji danes lep in prostoren dom s trgovino. V minulih letih so hajdoški gasilci skrbeli tudi za nakup potrebne opreme in vozil tako, da se danes ponašajo z dobro opremljenostjo in strokovnim znanjem, saj je njihova mladinska desetina leta 1980 zasedla prvo mesto na držav- nem tekmovanju in leto kasneje — na mednarodnem srečanju — če- trto. V društvu deluje še pevski zbor in organizirano krvodajalstvo. Na nedeljski slovesnosti v Hajdošah so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti, Hci so jih preje- li: Anton Glažar, Martin Turnšek, Ivan Auer, Maks Kampl, Ivan Ornik, Albin Gajser, Rudi Sagadin in GD Hajdoše. Bronasti znak OF slovenskega naroda pa so dobili: Štefan ^ruga, Stanko Krajnc, Franci Pernat, Ivan Mesaric in Franc Mohorko. Gasilsko društvo Hajdoše je priznanje podelilo Jan- ku Zumerju, predstavniki Bednje pa še gostiteljem iz lesa izrezljano sliko Varaždina. Na ploščadi pred gasilskim do- mom so nato podelili še priznanja za dosežene športne rezultate v stre- ljanju z zračno puško, šahu, kole- sarjenju — polževe dirke, malem nogometu, streljanju na glinaste golobe in nogometu. tekst in foto: mš Dobitniki priznanj KS in bronastih odllčU OF. Predsednik sveta KS Hajdina Jože Kkari govori na slovesnosti v GD Hajdoše. ZMDA SLOVENSKE GORICE 84 Normo visoko presegajo Ze ves teden delajo na ZMDA Slovenske gorice 84 brigadirji iz Budve v Črni Gori, Zrenjemina v Vojvodini, Cičevca v Srbiji in Trbovelj. Brigade delajo v Rabelčji vasi in Stopercah, kjer izkopavajo jarke za vodovod. V Stopercah je brigadirjem pri delu ponagajala podtalnica. Domačini so sicer vodo izčrpavali, vendar so brigadirji kljub vsemu delali v vodi. Izvedli so tudi več udarniških akcij in sicer v Vitomarcih, kjer so urejali obcestne ka- nale, nadalje so urejali okolico kartodroma v Hajdošah, v soboto pa je bil udarniški dan v Stopercah, kjer so skupaj z brigadirji akcije Slovenske go- rice 84 na trasi delali še člani Kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone, pred- stavniki SO Ptuj in Lenart, pripadniki JLA, Dušan Kveder-Tomaž Ptuj in domačini. Na trasi je delalo kar 230 brigadirjev. 2e jutri naj bi bila zaključena vsa dela v Stopercah, prav tako pa tudi v Rabelčji vasi. Torej v soboto bo končana prva dekada. Povprečna norma brigadirjev, ki jo dosegajo na trasi je 152 odstotkov. V okviru interesnih dejavnosti so na akciji pričeli z odpravljanjem ra- čunalniške nepismenosti. Republiška konferenca ZSMS in Zveze organiza- cij za tehnično kulturo SRS sta namreč na vseh MDA pričeli s to enoteden- sko akcijo, na kateri naj bi brigadirje seznanili z osnovami dela z računalni- kom. Ob popoldnevih in večerih brigadirji posvečajo vso pozornost interes- nim dejavnostim, kulturnim, brigadirskim in zabavno šaljivim večerom. Konec tega tedna bo brigadirje obiskal tudi Andrej Salvades in Drago Vok, ki bosta brigadirske večere še popestrila. Ze v naslednjem tednu se bodo brigadirji poslužili rezervnega progra- ma. Kopati bodo pričeli jarke za vodovod v Cirkulanah. Skratka delo jim gre po planu in dober dokaz za to je tudi stopnja preseganja norme. JH Prvi krajevni praznik na Polenšaku Na Polenšaku se .še danes spommjajo 1. in 2. avgusta leta 1942, ko je v teh krajih bivala Slovenskogoriška — Lackova četa'ki je z aktivisti tega območja vodila razgovore o nadaljnji usodi narodnoosvobodilnega boja na tem območju. Tako so si 15. avgust izbrali za svoj prvi krajevni praznik, ki ga bodo v nedeljo 19. avgusta tudi proslavili z osr^njo slovesnostjo v gasilskem domu. Dopoldne ob desetih bo najprej strelsko tekmovaiije na katerega so povabili člane sosednjih strelskih družin, ob štirinajstih pa velika vaja enot civilne zaščite v kateri bodo sodelovale vse enote iz krajevne skupnosti. Slavnostna seja krajevne skupščine in vodstev družbenopo- litičnih organizacij pa bo ob 15. uri in 30 minut. Na njej bodo podelili tudi 13 priznanj krajevne skupnosti tistim krajanom in organizacijam, ki so v minulih letih največ prispevah k razvoju kraja. Popoldne ob 17. uri bodo borci razvili svoj prapor ter nanj pritrdili spominske trakove in žebljičke, nakar bo še ustanovni sestanek strelske družine Polenšak in veliko družabno srečanje krajanov. Za boljše PTT storitve v ponedeljek je bila v sejni sobi MIP Ptuj 1. seja druge konference de- legacij uporabnikov PTT storitev. Glavni namen seje je bila izvolitev dele- gata za Zbor uporabnikov PTT storitev skupščine območne samoupravne interesne skupnosti. Samoupravni sporazum o ustanovitvi OSIS je bil sprejet leta 1976, vendar je bilo potrebno izvesti tudi vse ostale organiza- cijske naloge, tako da je OSIS zaživela šele v zadnjih nekaj letih. Na seji so člani konference delegacij imeli pripombe na delo pošte, saj je znano, da je telefonska centrala ptujske pošte ena najslabših v regiji. Zelo težko je dobiti zvezo z naročniki po Jugoslaviji, z vzpostavljanjem zvez s tujino pa je vliko manj težav. Na izboljšanje PTT storitev bo posku- šal vplivati delegat v zboru uporabnikov PTT storitev, Simon Lah iz TGA Kidričevo TOZD Vzdrževanje, ki so ga izvolili. MS Najbolj kritičen je bil april v delovni organizaciji ,,01ga Meglic" Ptuj so v prvem polletju pozitivno poslovali. Z gospodarskim načrtom so se obvezali, da bodo politiko gospodarske stabilizacije gradili predvsem na povečani proiz- vodnji in izvozu ter pri tem upoštevali tudi nekatere kakovostne dejavnike razvoja.-Načrt je obenem opomnik za pravočasno ukrepanje v primeru težav za samoupravne in poslovodne organe ter druge vodilne delavce. Glede na gospodarski načrt za letos so ob polletju dosegli le 90 odstotkov količinske proizvodnje. Najbolj kritično je bilo v aprilu, ko so dosegli le 50,8 odstotka planirane proizvodnje; izpad na realizaciji je znašal 25 milijonov dinarjev. Vzrok je v pomanjkanju materialov. Indeks realizacije izvoza je ob polletju izredno nizek: dva meseca niso nič izvažali. Zelo jih je prizadela tudi odpoved določenih naročil za nemško avtomobilsko industrijo. Prav tako niso realizirali izvoza v ok- viru Agrosa v Italijo. V juliju se je rezultat močno izboljšal, saj so izvozili kar za tri milijone dinarjev. Kljub začetnim težavam pričakujejo, da bodo planirani izvoz v celoti realizirali. Celotni prihodek je v šestih mesecih dosegel 260 milijonov dinarjev, porabljena sredstva 171 milijonov, dohodek 88 milijonov, obveznosti iz dohodka 34 milijonov in čisti dohodek 53 milijonov. Povprečni osebni dohodek pa se je približal 20 tisoč dinarjem. MDB, Jože Kerenčič" Ormož Kje so brigadirji? To vprašanje se iz leta v leto pojavlja vse pogosteje. Znano nam je. da je mladinsko prostovoljno delo v krizi. En pokazatelj te krize je v tem. da vedno več O K ZSMS pošilia na akcije brigade nepopolne ali pa sploh ne morejo zbrati brigadirjev, ki bi odšli na MDA. To je značilno zlasti za Slovenijo. Dober primer nam je OK ZSMS Ljubljana-Bežigrad, ena največjih slovenskih občin v dobro razvito industrijo in 3 fakultetami ter več srednjimi šolami. In ta občina ni zmogla orgariizirati brigade, ki naj hi odšla na MDA >>Brkini '84«. Medtem pa ko manjše in manj razvite, pretežno kmetijske občine, kot je občine Ormož, to zmorejo, pa čeprav z bratsko pomočjo. OK ZSMS Ormož je letošnje leto poslala na MDA »Brkini '84« zelo solidno brigado, saj je štela 45 brigadirjev. 15 brigadirjev je prišlo iz pobratene občine Vmjačka Banja, ki vsako leto so- delujejo z brigado »Jože Keren- čič« na MDA v Sloveniji. Brigada je odšla iz Ormoža 15. julija 1984 na MDA »Brkini '84« in je tam delala ter širila bratstvo in prijateljstvo 3 tedne, se pravi do 4. 8. 1984, ko so se brigadirji z velikimi uspehi vrnili v Ormož. Naselje MDA »Brkini '84« je bilo v Podgradu, ki je 12 km oddaljen od Ilirske Bistrice. Zra- ven MDB iz Ormoža sta bili še v H. izmeni ORB »Tito« (bratska bri- gada Grocka — Sesvete) in PDB »>Simon Gregorčič« iz Nove Go- tice. Brigadiiji so sekali grmičevje in urejevali pašnike za ovčerejo, kije perspektiva slovenskega kmetij- stva. Se pravi, da so običajno bri- gadirsko orodje (kramp, lopata) zamenjali s sekiro in mačeto. Te pašnike bo prevzel Hmezad. In- vestitorje bil zadovoljen z delom brigadiijev, prav tako tudi do- mačini, s katerimi so brigadirji prišli na trasi bolj malo v stik. Več stikov z domačini je bilo v naselju. saj je OS, kjer .so brigaditji prebi- vali, sredi naselja. MDB »Jože Kerenčič« je štela, kot sem že omenila, 45 brigadir- jev, od tejga 9 deklet. Poprečna starost brigade je bila 16.6 let. Glavnino brigade so tvorili osnovnošolci in srednješolci, le malo pa je bilo študentov in de- lavcev. Tudi ob tem se pojavlja vprašanje, zakaj študentje in de- lavci ne hodijo na MDA. Toda o tem kdaj drugič. Brigadirji so pof)oldneve pre- življali ob športnih tekmovanjih med brigadami, interesnih de- javnostih. Ni pa manjkalo zani- mivih in skrbno pripravljenih brigadirskih večerov, kot so: predstavitev brigad, brigadirska poroka, izbor miss in mistra na- selja, taborni ogenj ipd., ki so jih brigadirji sami pripravili. Dva- krat so se tudi odpeljali na ogled filma v Hirsko Bistrico, ob nede- ljah pa na izlet na morje. Odnosi med brigadami so bili zelo dobri, sai ie bilo to naiboli vidno ob zaključku II. izmene, s katero se je tudi končala MDA »Brkini '84«. MDB »Jože Kerenčič« je osvojila vsa priznanja, dobila 8 udarniških značk in izpolnila seji je največja želja — trak akcije. Pokrovitelj ormoške brigade je bil letošnje leto Kmetijski kom- binat Ormož, ki je tudi največ prispeval k financiranju brigade. Odhod brigade na akcijo so omogočile še ostale DPO in ne- katere večje OZD v občini. Ta vse brigadirje so trije tedni lepega brigadirskega življenja minili prehitro in vsi smo si na koncu želeli, da bi ostali še vsaj en teden skupaj. S solznimi očmi, kupi naslovov in obljubami, da se spet vidimo naslednjo brigadirsko sezono smo se vrnili v Ormož, kjer pa so nas predstavniki DPO razočarali. Predstavnika pokro- vitelja sploh nismo videli, tudi za rak akcije se niso kaj prida zme- nili, kot da bi jim bilo vseeno za naše žulje in popraskane roke ter mnoge neprespane noči, ki smo jih žrtvovali samo. da bi dosegli čim večji uspeh. Mislim, da traka nismo pobrali na cesti, kot je bilo videti na obrazih tistih, ki so nas pričakovali v Ormožu. Toda to bomo s časom pozabili, ostali pa bodo le lepi spomini. Za mnoge je brigadirsko življenje velika življenjska izkušnja, prva večja ločitev od staršev in pot k osamosvojitvi. Končujem z željo, da se pri- hodnje leto vidimo na MDA še v večjem številu. Z-D—R—A—V-O—! Silvija Lukner. predsednica zbora brigadirjev Regres za zaščito in dognojevanje OŠKODOVANCEM PO TOČI Neurje s točo je 15. in 17. julija prizadelo ob- močje devetih krajevnih skupnosti na območju Haloz in območje 5 krajevnih skupnosti v rav- ninskem delu ptujske občine. Skoda je ogromna in znaša 426,8 milijona dinarjev. To predstavlja 3,02 odstotka družbenega proizvoda gospodar- stva ptujske občine oziroma nekaj nad 18 od- stotkov družbenega proizvoda kmetijstva obči- ne. Skoda v družbenem sektorju kmetijstva je ocenjena na nekaj nad 62 milijonov dinarjev, na organizirani proizvodnji zasebnega sektorja 235,7 milijona in na neorganizirani proizvodnji v zasebnem sektorju kmetijstva 101 milijon di- narjev. Na komunalnih objektih pa je škode za 27,5 milijona dinarjev. O škodi je izvršni svet skupščine občine Ptuj seznanil izvršni svet SRS —- odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanje s sredstvi soli- darnosti za odpravljanje posledic naravnih ne- sreč v SR Sloveniji. Poročilo o škodi so poslali tudi republiškemu komiteju za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano. Rastlinska proizvodnja v družbenem sektorju kmetijstva je zavarovana, vendar ne za polno vrednost. V zasebnem sektorju pa je malo za- varovanja kmetijske proizvodnje. Ljudje raču- najo z obrambo pred točo in se v manjši meri odločajo za zavarovanje. Občinski izvršni svet je sprejel tudi ukrepe za omilitev škode in za preprečitev še večje škode, ki bi lahko nastala, če kmetovalci prizadetih površin ne bi pravočasno in učinkovito zaščitili pred obolenji oziroma jih dognojili. Tako je izvršni svet namenil 6 milijonov dinarjev in še milijon dinarjev za sanacijo krajevnih cest. Omenjenih šest milijonov dinarjev lahko oško- dovanci izkoristijo pri Kmetijski zadrugi Ptuj in sicer po naslednjih kriterijih: za vsak hektar poškodovanega vinograda prejmejo lastniki 3 tisoč dinarjev regresa za na- kup zaščitnih sredstev, za koruzo, ki je prizade- ta več kot 50 odstotno prav tako 3 tisoč dinar- jev za nakup mineralnega gnojila za dognojeva- nje, za sladkorno peso 4 tisoč dinarjev po hek- tarju — za nakup zaščitnih sredstev in gnojila, nadalje za buče 2 tisoč in za krompir za enkrat- no zaščito 1.200 dinarjev. Za poškodovane travnike, kjer je škoda več kot 50 odstotna, so lastniki upravičeni do regresa 5 tisoč dinarjev, seveda za nakup mineralnih gnojil, pridelovalci kumaric pa prejmejo 5 tisoč dinarjev regresa za hektar. Ce je bilo potrebno površino posejano s kumaricami preorati prejmejo lastniki 10 tisoč dinarjev za nakup semena za setev travno- deteljnih mešanic. Regres prejmejo vs[ oškodovani Jcmetovalci, ne glede, če gre za kooperacijsko proizvodnjo ali ne, regresa pa ne prejmejo tako imenovani ,,hobi" kmetovalci. Regres je mogoče uveljaviti v vseh zadružnih poslovalnicah na območju, ki je bilo prizadeto. Gre za 50 odsotni regres kar pomeni, da morajo kmetovalci nabaviti zaščitno sredstvo ali gnojilo za dvakratno vrednost re- gresa. Seveda pa lahko uveljavijo pravico do re- gresa le tisti kmetovalci, ki so na seznamu oško- dovanih. Te sezname so pripravile komisije za ocenitev škode v krajevnih skupnostih. Izvršni svet občine Ptuj je predlagal upravi za družbene prihodke, da pristopi k akciji odpisa davka vsem, ki imajo zaradi toče zmanjšan ka- tastrski dohodek za več kot 20 odstotkov. Zdravstveni skupnosti pa je predlagal, da odpi- še prispevek za zdravstveno zavarovanje kme- tov, ki so utrpeli nad 50 odstotkov škode. Odpis naj bo enak odstotku škode. Nadalje je izvršni svet zahteval, naj območna samoupravna skup- nost severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo ter hidrometeorološki zavod Slovenije v Ljubljani pripravita javno poročilo o vzrokih škode in analizo uspešnosti hranjenja z letali. Izvršni svet je predlagal odboru podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih ne- sreč, da pomaga pri omilitvi škode po toči, ki je prizadela najrevnejše območje ptujske občine in repubhke Slovenije. J. Bračič Tesnejše vezi in sodelovanje med občinama Ptuj in Ivanec Možnosti sodelovanja med obema občinama so Velike in neizkoriščene na vseh področjih gospo- darskega, kulturnega in družbenopolitičnega živ- ljenja. Tudi geografsko sta si podobni. Če bi uredili Tialo analizo razvitosti teh krajev, bi si tudi v mar- sičem bili enotnega mnenja v marsikaterih pogledih 'n problemih obeh občin Zato tudi ni bilo naključje, daje bil organiziran sestanek v KS Cirkulane. ki ga je za I. avgust sklicala Skupnost za ceste občine Ptuj. Na ta posvet so bili vabljeni tudi predstavniki KS Cirkulane. Zavrč. Višnjica iz SR Hrvatske, družbe- nopolitični delavci občine Ptuj s tovarišem pred- sednikom SO Ptuj Francem Tetičkovičem na čelu. Nadalje so bili na razgovoru predstavniki občin Ivanec in Varaždin. Glavna tema pogovorov so bile seveda ceste, ki kar s štirimi glavnimi odseki ptujske občine, po- vezujejo naše kraje s sosednjo Hrvaško. Vsi ti štirje odseki še niso modernizirani. Katerim dati pred- nost, to bo zelo trd oreh za načrtovalce gospodarske politike v sedanjih razmerah zaostrenega gospo- darjenja in stabilizacijskih prizadevanjih Ker sem sam sodeloval na tem razgovoru, sem prepričan, da bodo družbenopolitični delavci obeh občin našli skupni jezik pn modernizaciji teh cestnih povezav, kakor tudi avtobusnih medkrajevnih no- vih prog med Varaždinom, Ivancem in Ptujem. Poleg omenjenega gospodarskega sodelovanja, bc prav gotovo večje tudi družbenopolitično in kul turno sodelovanje obeh občin, posebno pa še vse- krajevnih skupnosti, ki mejijo na SR Hrvatsko. Janez Kcyenj 4 - iZ NAŠ!H KKAJEV 16. avgust 1984 - TEDNIK V DELOVNI ORGANIZACUl AGROTRANSPORT Dosegajo lepe delovne rezultate Kljub težjim pogojem gospodarjenja so ob polletju dosegli 14 odstotkov več kot so plani- rali, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa celo za 49 Celotni prihodek je zrasel hi- treje kot stroški; dosegel je 49 odstotno rast, porabljena sredstva 45, dohodek 57, obveznosti IZ dohodka 61, čisti dohcxlek pa 55; v obravna- vanem obdobju pa so maso za bruto osebne dohodke povečali za 45 odstotkov. Zanimivo je, da so celo prvo polletje poslovali po ceniku iz leta 1983; novi cenik je pričel veljati šele 27. ju- lija letos. Poleg tega velja omeniti, da je po dveletnem dogovarjanju zagledal luč sveta tudi prvi enotni cenik, ki Je uporaben za celotno ozemlje Jugo- slavije, tako da sedaj poslujejo transportne organizacije v Jugoslaviji pod enakimi pogoji. Letni plan je stabilizacijsko naravnan, močno so prisotni varčevalni ukrepi. Mani je tudi za- dreg pri nabavi gum. Pritiskajo jih pa zastoji zaradi neurejenega prometnega režima tprehod čez progo v Ptuju). Ta problem so obelodanili že lani. Močno so zvišane tudi cestnine, čeprav imajo na dnevnem redu težave zaradi slabih cest, ki se odražajo na dodatnih lomih in obrabah vozil. V delovni organizaciji razpo- lagajo z okrog lOO-timi vozili. Vozni park obnavljajo po planu. Tako so ob polletju že dosegli 71 odstotno izpolnitev plana investicij, Netto osebni dohodek na zaposlenega je v DO ob polletju dosegel 21.448 ainariev (lani v enakem obdobju je znašal 14.35T); osebni dohodek voznikov pa je bil v poprečju 25.330 dinarjev. Skrbijo tudi za letovanje: camp prikolice so postavili v Vrsarju in Filip Jakovem. V eni izmeni, ki traja 10 dni, letuje pet družin. Trenutno zmogljivosti še zadovoljujejo povpra- ševanju. Najemnina za prikolico je nizka in znaša 1000 dinarjev za 10 dni. MG Plinovod na Ptuju z začetkom graditve stanovanj- ske soseske Rabelčja va.s-zahod se je pojavilo vprašanje načina ogre- vanja, a ne le za nove zgradbe, ampak za mesto Ptuj v celoti. Pri- ključek nove soseske na katero od obstoječih kotlarn ne pride v po- štev, prav tako je graditev nove kotlarne na mazut neprimerna in prepovedana zaradi onesnaževanja zraka. Energetsko stanje mesta Ptuja je možno rešiti na več nači- nov. Pogovori in načrti se sučejo okoli plinovoda z zemeljskim pli- nom, ki bo napajal kotlarno za proizvajanja toplotne energije, ki bo segrevala vodo za ogrevanje in porabo. ,,Pobuda je prišla tokrat iz Sa- moupravne stanovanjske skupno- sti," je povedal Slavko Vamberger, gradbeni inženir. ,,Ob reševanju ogrevanja Rabelčje vasi-zahod, smo razmišljali tudi o r«itvi tega vprašanja za vse mesto. Koncept, ki smo ga napravili, je osnova za srednje in dolgoročno načrtovanje občine Ptuj. Tone Purg, predstavnik stro- kovne službe Samoupravne komu- nalne skupnosti: ,,Za graditev pli- novoda smo potrebovali soglasje Republiškega komiteja za energeti- ko. Prvi del rešitve energetskega stanja v Ptuiu obsega gradnjo pli- novoda, ki bo napajal kotlarno za Rabelčjo vas-zahod, zgradbe SSC in Perutnino Ptuj tozd Klavnice. SKS-samoupravna enota za uprav- ljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem je imenovala poslovni odbor, ki je zadolžen za pripravo in gradnjo plinovoda in je imel do se- daj In seje. Sklenjeni so dogovori s Plinarno Maribor. Izvajajo že pri- pravljalna dela, v pripravljalnem postopku je tudi predlokacijska razprava o določitvi trase plinovo- da. Predvidoma bo sekundarni pli- novod priključen na primarnega v Mestnem logu na desnem bregu Drave, 600 m južno od železniškega mostu, cevi pa bodo šle pod cest- nim mostom, nato ob Dravi do Osnovne šole Tone Znidarič, po Cučkovi ulici in Rogozniški cesti, pod mostom čez Grajeno na avto- busno postajo, po CMD in Volk- merjevi ulici do kotlarne, ki bo ob Domu učencev." To pomeni, da bo precejšen del Ptuja takrat razkopan? „Delno že. Izvajalci se bojo tru- dili, da bi čim manj poškodovali ce- ste na račun zelenic, vendar je s predpisi določena oddaljenost cevi od zgradb." To je le prvi del Študije dolgo- ročnega energetskega razvoja Ptuja. Kaj je predvideno za naprej? Drago Vobner, predsednik Po- slovnega odbora za gradnjo plino- voda: ,,Samoupravna stanovanjska skupnost je v soglasju s Komitejem za urbanizem, gradbeništvo in ko- munalne zadeve občine Ptuj naro- čila izdelavo študije oskrbe Ptuja z energijo do leta 2010. Kar je pove- dal tovariš Purg, je začasna rešitev. Drugi del načrta predvideva združi- tev vseh manjših kotlarn, končni načrt pa ima dve različici. Po prvi bi zgradili kotlarno na trdo gorivo v industrijski coni, iz katere bi napajali novi del mesta, stari del bi v tem primeru koristil energijo iz Rabelčje vasi. Druga rešitev bi bil toplovod iz TGA Kidričevo." Katera možnost se vam zdi bolj ugodna? ,,Dru§a, le dobro bi se morali dogovoriti Skupščina občine Ptuj in TGA. Pri prvi bi bile velike teža- ve z nabavo in dovozom premoga, v Kidričevem je to že urejeno." Ali to pomeni, da bi graditev se- danje kotlarne kasneje po drugi različici nepotrebna? ,,Nikakor. Nova in vse ostale, že sedaj zgrajene kotlarne, bi v končni fazi služile kot rezerva, predvsem pa za pokrivanje konic v zimskem času." Kako je z ekonomsko upraviče- nostjo? Vamberger: ,,Ta naložba je nuj- na, torej tudi ekonomsko upraviče- na. V izdelavi je osnutek predvi- denih stroškov." Kdaj boste začeli z izvajanjem del? ,,Kotlarno že gradijo, v začetku jeseni pa bo javna razprava o dol- goročnih načrtih." Takrat bomo tudi podrobneje poročali. milena c. UMRL JE FRANČEK HOLC V petek nas je v uredništvu globoko prizadela vest, da je pre- nehalo biti srce Frančku Holcu, našemu neutrudnemu dopisniku, kmetovalcu, drevesničarju in trsni- čarju, turističnemu in družbenemu delavcu na vasi, doma v Zagorcih 61, KS Juršinci. Malo je ljudi na našem podeželju, ki bi napravili toliko kot je napravil Franček Holc v svojem več kot 50-letnem aktivnem družbenem delu na vasi in v ptujski občini. Franček Holc je bil rojen 25. marca 1914 v Zagorcih. Krajši za- pis ob njegovi 70-letnici smo obja- vili v Tedniku s pregledom nje- govega dela in široke družbene aktivnosti. Po končani osnovni šoli v Jur- šincih je tam opravil še 2-letno kmetijsko nadaljevalno šolo, nato pa še 1-letno vinarsko-sadjarsko šolo v Pekrah pri Mariboru. Delo je nadaljeval na očetovi kmetiji v Zagorcih s trsnico in sadno dre- vesnico, s posebno skrbjo pa je obdeloval in negoval vinograd in sadovnjak. Leta 1933 je bil med ustanovitelji Društva kmetskih fantov in deklet v Juršincih, kot tajnik društva je vsa dogajanja skrbno beležil in njegova osebna zasluga je, da je celotno gradivo obvaroval pred uničenjem in ga izročil Zgodovinskemu arhivu v Ptuju. Med NOB je sodeloval kot akti- vist OF na terenu. Po osvoboditvi je bil vsa leta izredno delaven pri izgradnji ljudske oblasti, v raz- voju krajevne samouprave in delegatskega sistema. Ob tem pa je bil tudi med najdelavnejšimi kme- tovalci, trsničarji in drevesničarji na območju Juršinc in tudi širše. Posebej velja poudariti njegova prizadevanja na področju razvoja turizma. Bil je med ustanovitelji Turističnega društva Gomila že leta 1946 in dolga leta predsednik tega društva. S svojim delom je že pred več kot 30 leti postavljal osnove danes popularnemu kme- čkemu turizmu. Poleg tega je bil vsa leta delaven v SZDL in v dru- gih družbenopolitičnih organiza- cijah, društvih itd. Za vso to dejavnost je Franček Holc prejel tudi mnoga priznanja, kar za cel seznam jih je — 7 društvenih, 5 v okviru krajevne skupnosti, 9 občinskih priznanj, 4 republiška in priznanje Turistične zveze Jugo- slavije. Predsednik SFRJ tov. Tito pa ga je odlikoval leta 1957 z medaljo dela in leta 1968 z redom dela s srebrnim vencem. Spomin na Francka Holca pa ne bi bil popoln, če ne bi omenili tudi njegovega neumornega pisanja, snovanja in pesnikovanja. Ne le njegovih prispevkov o delu in življenju v krajih okoli Gomile, temveč marsikatero njegovo pesem smo objavili na straneh Tednika. Veliko, za celo mapo, njegovih prispevkov, v verzih napisanih raznih kronik, prigod, opisov kra- jev in ljudi pa je obležalo še na uredniški mizi. Ni bilo v Tedniku prostora za sprotno objavljanje, včasih pa tudi ne časa, da bi nje- gove verze nekoliko ,,izpilili" kot je sam zapisal v vlogi, ko nam je poslal zajeten sveženj svojih st- varitev s priporočilom in mnenjem njegovega prijatelja, znanega kuhurnega delavca in igralca Francka Vičarja in znanca, ugled- nega slovenskega publicista dr. Bratka Krefta. ,,Moja največja želja je, da bi videl moje pesmice, seveda popravljene in izpiljene, objavljene v zbirki, pa čeprav le na ciklostil razmnoženi pod naslovom KRO- NIKA JURŠINCI—GOMILA. Morda pa bi se dalo kje iztakniti tudi sredstva, npr. pri republiški in občinski kulturni skupnosti, turi- stičnih zvezah, podjetjih, malo od tu, malo od tam, da bi mojo zbirko natisnili . . ." Tako nam je med drugim napisal Franček Holc še pred dobrima dvema mese- cema . . . Zal mu je zahrbtna bolezen preprečila, da bi bil doča- kal vsaj delno uresničitev te želje. Prav tako mu ni bilo dano, da bi na vrhu svoje ljubljene Gomile še videl tretji razgledni stolp, za nje- govo postavitev se je v zadnjih letih izredno zavzemal . . . Ome- njeni dve največji in še morda ka- tera želja je ostala Frančku Holcu neizpolnjena. Toda, komu v življenju uspe vse, kar bi rad dose- gel in naredil? Kljub temu pa je Franček Holc v življenju veliko naredil, veliko dosegel. Na nje- govo delo so lahko ponosni — ne le svojci, temveč vsi krajani KS Juršinci, posebej pa še sadjarji in vinogradniki, turistični delavci in mnogi drugi s širšega območja ptujske občine. Slovenskih goric in celotnega območja severovzhodne Slovenije. V najlepšem spominu ga bodo ohranili vsi, ki so ga poznali, z njim delali, predvsem pa še lju- dje iz okolice Gomile, ki je bila Frančku Holcu tako pri srcu, da je njene značilnosti večkratne čet- veromeje vedno znova poudarjal in se na vsakem koraku trudil za razvoj tega kraja v osrčju Sloven- skih goric. Naj mu bo lahka slovenskogori- ška zemlja, ki jo je nadvse ljubil, zanjo delal in živel! FF Nova bencinska črpalka je v neposredni bližini trgovine in osnovne šole (v ozadju) obogatila središče KS Šmartno na Pohorju Z novo črpalko kmetje prihranili čas in denar Težko pričakovanje prebivalcev pohorskega predela občine Slovenska Bistrica se je pretekli mesec uresničilo. Kmetovalci širšega območja so v kraju Šmartno na Pohorju dobili novo bencinsko črpalko, edino te vrste na Pohorju. Od odprtja črpalke, 22. julija je črpalka delo- vala poskusno. Ker se v tem času ni pojavila kakšna večja napaka, so jo pred nedavnim predali v redno obratovanje. Na tej črpalki prodajajo predvsem bencin in dizelsko gorivo, kar je nujno potrebno za obdelovanje kmetijskih površin, medtem ko bodo morali avtomobilisti še naprej ,,ho- diti" po gorivo v Slovensko Bistrico ali druge bližje črpalke. Črpalka deluje trikrat v tednu in to v torek, sredo in soboto dopol- dne. Delovala pa bo v okviru tamkajšnje trgovine, s čimer so rešili še pro- blem zaposlenosti novega človeka in prihranili pomembna finančna sred- stva. O potrebnosti črpalke ni treba dovoliti, saj so pokazali to že prvi dnevi rednega obratovanja, ko je na gorivo prišlo, predvsem s kmetijsko mehanizacijo, več deset kmetov iz Smartna in tudi širše okolice. Prihranek na času in tudi denarju, gledano skozi porabljeno gorivo na poti so črpalke v Slovenski Bistrici, ko so morali mnogi prevoziti ,,nepo- trebnih" 15 in več kilometrov brez vsakega delovnega učinka. Kmetje so sedaj dvakrat zadovoljni, saj prihranijo gorivo, denar in dragoceni čas, zato so tudi prepričani, da se bo investicija kmalu bogato obratovala. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat »Hočemo asfaltirano cesto," so rekli v Trnovski vasi 24. oktobra lani Znani cestni protest v Trnovski vasi, ko so lani v oktobru enostavno zaprli cesto s kmetijskimi stroji, vozili in transparenti, je bil kot kaže uspešen. Po prvem, že asfaltiranem kilometru, bodo kmalu modernizirali še preostali del cestišča, ki povezuje Trnovsko vas s sosednjim Lenartom. Krajani, ki so 24. oktobra lani na tako neposreden način izrazili svoje nezadovoljstvo nad neizpolnjevanjem skoraj dvajsetletnih obljub, že nekoliko bolj optimistično gledajo v svojo prihodnost, saj bo ostalo le še kakih 400 metrov do dokončne povezave z Lenartom, ki je svojo nalogo že opravil in cesto do občinske meje v celoti asfaltiral. Tako akcija, ki je še lani burila duhove po vsej Sloveniji, ni ostala brez ukrepov oziroma posledic. Odgovorni so ukrenili vse, da so zagotovili denar za postopno posodobitev ceste, ki je leta in leta s svojim prahom ogrožala zdravje prebivalcev, onesnaževala pročelja hiš, vrtove in zelenice. Preostane jim le, da čakajo še na okrog tri kilometre asfalta, ki bi jih povezal še z njihovim občinskim središčem — Ptujem. mš Žetev na cesti Dan za dnem so težki tovornjaki in traktorji vozili pšenično zrnje v sušilnico in silose tovarne močnih krmil v Dražencih. Tisoče in tisoče ton zlatega zrnja je potovalo tudi po ostrem ovinku tik pred tovarno. In zaradi ovinka je mnogo zrn, namenjenih mlinarjem in pekom kruha, obležalo na asfaltu, na milost in nemilost kolesom, ki so jih mlela, golobom, ki so jih z veseljem zobali, pa tudi dežju, ki jih je izpiral v bližnje jarke. Vse zrnje pa ni končalo tako. Iznajdljiva ženica, ki živi v bližnji hiSi je od časa do časa poskrbela za ,,čistočo na cesti", pometla razsuto zrnje in ga ponudila svoji perutnini. S tem je opravila dvakrat koristno delo in obenem opozorila, da še vedno velja starodavno pravilo pregovora ,,zrno na zrno ..." Fotozapis: JB Nova trgovina do konca leta Te dni ali točneje 7. avgusta je prebivalce Trnovske vasi in ostalih krajev v tem predelu Slovenskih goric razveselila novica, da so končno začeli z deli za novo trgovino, ki bo dobila svoje prostore v stari šoli. Gre za pritlični del zgradbe, ki jo bo Mercator-lzbira-Panonija Ptuj uredila na skupni površini 70 kvadratnih metrov. Trgovina bo sodobna samo- postrežnica z bifejem, končana pa predvidoma do konca letošnjega leta. Ptujski MIP, ki že ima svojo poslovalnico v tem kraju, bo v pre- ureditev prostorov in opremo vložil blizu 6 milijonov dinarjev. Ce ob tem pomislimo, da je sedanja trgovina na borih 24 kvadratnih metrih prodajne površine, bo nova samopostrežnica velik prispevek k trgovski ponudbi v ptujski občini. mš Janezu Korošcu v spomin Ko smo se v petek. 3. avgusta, poslovili od našega prijatelja, so nam uhajale misli v daljnjo in bližnjo preteklost, ki jo je Janez prehodil. Njegova življenjska pot nikakor ni bila lahka, a vendar vredna življenja, ki gaje živel. Želel bi. da se spomnimo dveh velikih stvari v njegovem življe- nju: — ljubezni do domovine in — ljubezni do vsega lepega. Med nemško okupacijo, ki jo je doživljal v najhujši obliki, je do- kazal, da je trden Slovenec in pravi domoljub, ki ni klonil niti tedaj, ko so ga gestapovci grozo- vito mučili. Z izredno voljo je skozi vsa mučenja vselej izšel kot zmagovalec. Pokazal nam je, kakšen je pravi Slovenec, ki ga ne zlomi tujčeva peta. Ko bi naš na- rod ne imel takih ljudi, kot je bil Janez Korošec, bi nas že zdavnaj x)bralo! Izbrisali bi nas iz tega coščka sveta, na katerem živimo, delamo in ustvarjamo. Zato smo takim domoljubom livaležni, ker so nas s svojimi žrtvami rešili vsega zla in nam zagotovili na- rodno samobitnost. Ponosni smo nanje in njihova dejanja! Ko je zadihala pomlad in nam je bila dana svoboda, najdemo Janeza povsod, kjer je bilo po- trebno njegovo sodelovanje. Tega ni bilo malo, zato bi na tem mestu težko naštevali vse njegove velike zasluge. Zdravje mu je močno načenjala težka bolezen, ki je imela svoje korenine v mučenjih, prizadejanih po krvnikih našega naroda. Čeprav ga je zapuščalo zdravje, ni tožil in ni razmišljal o njem. Venomer je kaj počel. Bilje vsestransko ustvarjalen tip člove- ka, ki tudi do zadnjega diha vz- traja pri svojih prizadevanjih. Kot takega ga najdemo tudi med prvimi člani likovne .sekcije DPD Svoboda Ptuj. Nekaj let je bil tudi predsednik naše likovne skupine. Izkazal seje kot uspešen vodja in dober organizator. In ne samo to. bil nam je tovariš v pravem po- menu besede. Organiziral je vrsto skupinskih razstav, a tudi sam je poleg drugih obveznosti pridno slikal in tako imel več samostojnih razstav. Ustvarjal je v razhčnih slikar- skih tehnikah, vendar je največ dosegel v ciklu o Dachauu. To je grafična zbirka iz njegovega jet- niškega življenja. Te slike pri- kazujejo grozote, ki so jih doživ- ljali naši domoljubi, hkrati pa iz- pričujejo bedo nemške kulture in nizkotnost toliko opevanih »nad- ljudi«. Zaradi svoje izvirnosti, doživetosti in prepričljivosti, zas- luži ta zbirka, če že ne v celoti, pa vsaj v ožjem izboru, da je shra- njena v našem muzeju NOB. To je delček naše kulturne dediščine, ki smo jo dolžni ohraniti ne le zaradi njene umetniške vrednosti, tem- več tudi zato, da se Janezu Ko- rošcu za vsa njegova dejanja vsaj malo oddolžimo. Težko nam je bilo ob slovesu. Veliko je storil za nas in za naš narod in kot takega ga bomo ohranili v našem spominu. Julij Ošlovnik TEDNIK - 16- avgust 1984 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Nova himna v očeh nekaterih Ptujčanov Himna, ki jo pojemo danes, je bila proglašena za državni simbol po osvoboditvi Jugoslavije. Bese- dilo himne Hej, Slovani je napisal Slovak S. Tomašik, melodija paje enaka poljski himni. Avtor glasbe je Poljak M. K. Oginski. Pojaki so to melodijo igrali že v prejšnjem stoletju kot slavnostno pesem. Da bi končno dobili himno, ki bi nas dostojno zastopala doma in v tujini je bil ustanovljen Zvezni klub za novo jugoslovansko him- no, ki z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je v zadnjem času pojavil okrepljeni odpor proti naporom, da bi SFRJ naposled le dobila novo, svojo hnnno. Razpisanje bil nov natečaj, kdo bi vedel, kateri že po vrsti. K.aj pa o novi himni mislijo Ptujčani? Barbara Sesten, čistilka: »O himni se veHko govori, mislim pa. da ni potrebno, da se himna za- menja, saj sojo naši predniki peh v najtežjih trenutkih naše zgodo- vine. Naj ostane spomin tudi za naše otroke. Kljub temu, da himne ni napisal prebivalec Ju- goslavije se ne strinjam s tem, da bi jo zamenjah. Melodija in be- sedilo sta enkratna.« Ivanka Bombek, mstrumen- tarka: »Nisem razmišljala o tem da bi se himna spremenila. Stara himna mi je zelo všeč. Mishm, da smo Jugoslovani sposobni napi sati pesem enakovredno tej. Odločila bi se lahko komaj takrat, ko bi jo sUšala. Če se že mora, naj se livede nova, zraven pa naj ostane še stara.« Boris Perger, rentgenski teh- nik: »Želim, da ostane stara him- na. Ob tej pesmi so se borih in umirah vehki ljudje naše domo- vine. V današnjem času sploh ni pogojev, da se pogovarjamo o novi himni, saj se na vsakem ko- raku srečujemo zgolj s formaliz- mom. Državna himna pa ob ta- kem formalizmu ne mora nasta- jati, ampak mora nastajati na tradicijah in svethh trenutkih.« Zofka Hebar, čistilka: »O novi himni ne razmišljam mnogo, mislim pa, daje stara zelo dobra. Pesem nas je vodila vsepovsod. učila sem sejo v šoli. danes pa sejo učijo že moji otroci. Prav nič se mi ne zdi pomembno kdo jo je napi- sal in uglasbil. Važno je, da je pesem naša. Razumete, naša?« Milko Strucl, medicinski teh- nik: »Ta himna je nastajala v najtežjih trenutkih naše domovi- ne. Dostojno nas je zastopala v vsem svetu in ni potrebe, da bi jo spreminjali. Glede na položaj v svetu in gospodarsko situacijo doma nimamo pogojev za ustvarjanje nove himne.« Jože Ogrizek, prodajalec: »Staro himno smo uporabljali 40 let in ni bilo težav. Kljub temu, da je ni ustvaril Jugoslovan, je lahko naš simbol. Ta himna je poznana v svetu, ima dolgo tradicijo, in mislim, da bi morala ostati.« Anketirani Ptujčani so torej navdušeni nad staro himno. Stara navada — železna srajca, pravi ljudski rek. Tako je tudi s himno. Prirasla nam je k srcu, postala je naša. Slišali smo jo že mnogokrat, pa nas ob vsakem ponovnem po- slušanju spreletijo mravljinci. Pesem s sodobnejšo vsebino pa ne bi bila napak. Saj se naša družba vendar spreminja! Marija Samec Takole pa na izbiro nove himne gleda naš karikaturist Divjad uničuje kmetijske pridelke Kmetovalci na območju občine Slovenska Bistrica, pa naj gre za hribovska ali nižinska območja, se vse bolj pritožujejo nad škodo, ki jo povzroča divjad, predvsem srnjad in divje svinje. Seveda ob tem niso izvzete tudi površine družbenega sektorja, kjer ugotavljajo, da je bila samo letos vrednost storjene škode že okoli sto milijonov starih dinarjev. Ta je bila še posebno vidna na vinogradih v območju Ritoznoja, kjer je divjad obrala mlade vršičke na trsju in tako povzročila zastoj rasli od enega do dveh let. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v vinogradih Kovača vas, Studenice in Makole. Letos povzročena škoda je tudi zaradi dolge zime veliko večja od lanskoletne. Samo v družbenem sektorju na območju Kovače vasi in Ritoznoja ocenjujejo škodo za okoli 30 milijonov S din. VeUko škode pa so tu prijavili tudi zasebni kmetovalci. Ob ugotavljanju povzročene škode na pridelkih kmetijstva v bis- triški občini so iskali tudi možnosti kako preprečiti nadaljnjo rast škode, ki jo povzroča divjad. Ob tem so ocenili tudi vlogo lovskih družin, ki jo povzroča divjad. Ob tem so ocenili tudi vlogo lovskih družin kot najbolj odgovornih organizacij na tem področju. Lovske družine pa žal le s težavo poravnavajo nastalo škodo, saj nimajo toliko sredstev kot znaša povzročena škoda. Z razpoložljivimi sredstvi vsaj delno poravnavajo škodo kmetom, kjer je zahtevek za izgubljeni pridelek manjši. Vehko težje pa je pri poravnavanju odškodnin v družbenem sektorju, kjer je ta krepko višja. Lovci menijo, da niso oni edini, ki bi morali pokrivati povzročeno škodo v celoti, saj tega tudi ne zmorejo, ker delujejo kot prostovoljna organizacija, ob tem pa jih veže še zakon o planiranem časovnem in številčnem odstrelu divjadi. Menih so, da bo potrebno v prihodnje problem vrnitev škode na pridelkih, ki jih uniči divjad, reševati skupno s kmeti in zadrugami ter drugimi koristniki kmetijskih f>ovršin. Tako so v iskanju skupnih rešitev v bistriški občini že nakazali ne- katere možnosti. Med drugim so predlagali možnost zaščite vinogradov z električnimi pastirji. Ponujajo tudi možnost večjega odstrela divjadi na območjih, ki so najbolj ogrožena. Lovci pa so svoj prispevek v odpravi škode pripravljeni dati tudi tako, da bodo v jesenskem obdobju pros- tovoljno pomagali zadrugam pri pospravljanju sadja in grozdja. Pred nedavnim so o tej problematiki spregovorih tudi v zborih skupščine občine, kjer so med drugim sklenili ustanoviti novo komisijo, ki bo v prihodnjih dneh ponovno ocenila nastalo škodo na pridelkih in drugih rastlinah v ot)čini Slovenska Bistrica, saj menijo, daje ponekod, predvsem na trti, škoda zavrla pridelek tudi za dobo treh let. Največ škode občutijo kmetovalci na območju bistriškega Pohorja, predvtem Smartna in Zg. Polskave. Vedno pogosteje pa je opaziti povzročeno škodo od divjadi tudi v nižinskih predelih in na območju krajevnih skupnosti Poljčane, Studenice in Makole. Skupna organizirana akcija lovcev, kmetijcev in tudi drugih pri- stojnih bo prav gotovo učinkovitejša obramba pred naraščajočo škodo, povzročeno od divjadi. Ta postaja že kar zaskrbljujoča in vpliva tudi na skupni prihodek iz kmetijstva v občini. . Viktor Horvat KAM Z VRTCEM V GORIŠNICI? Do konca meseca maja je potrebno urediti vrtec v Gorišnici, sicer ga bo potrebno zapreti — je bil sklep sanitarne inšpektorice, kije ugotovila neprimerne bivalne in življenjske pogoje za otroke, ki že vsa leta do- mujejo v kletnih prostorih gorišniške osnovne šole. Vlaga je naredila svoje in kljub večkratnim posegom je vrtec v zelo slabem'stanju, da ne rečemo v takem, ki naravnost zaskrbljuje vse, ki se ukvarjajo z varstvom in vzgojo predšolskih otrok. Vse to je bilo povod, da je ptujski vzgojnovarstveni zavod sklical pogovor s predstavniki otroškega varstva, izobraževanja, krajevne skupnosti Gorišnica ter ptujsko zdravstveno skupnostjo in zdravstvenim centrom. S slednjima zato, ker so v Gorišnici menih, da bi bilo naj- ustrezneje, da vrtec preselijo v prostore krajevne ambulante, ambulanto pa v zadružni dom. Žal akcija ni rodila željenih sadov, ker je prizadeta plat menila, da prav sedanje prostore potrebuje za svoje delo in tudi za predvideno širitev zdravstvenih storitev v Gorišnici. Druga ideja je bila, da bi vrtec presehli v zgornji — svetlejši in bolj suhi del šole, spodnje prostore pa odstopih .šoU\za nekatere njene dejavnosti. Odpadla je že v zasnovi, ker bi bojda šola potrebovala preveč sredstev za gradbene in druge posege, ki bi bih posledica take preseUtve. Mesec maj je potekel, s tem pa tudi pogoj sanitarne inšpekcije in ker pač otrok ni moč prek noči postaviti na cesto je končni dogovor tak, da sam po sebi še ne prinaša rešitve. Obvezuje pa vse prizadete, zlasti krajevno skupnost Gorišnica — kot investitorico, da v roku enega leta spelje gradnjo prizidka k osnovni šoli v Gorišnici Kdo ve, če bodo krajani, vzgojnovarstvena organizacija Ptuj in skupnost otroškega var- stva zmogli to veliko breme, sanitarna inšpekcija pa gotovo ne bo več dolgo stala ob strani in le opozarjala. Sicer pa, spet imamo v obravnavi tiste, ki so sami nemočni, da bi se branili — otroke. Zanje pa smo pogosto pripravljeni veliko storiti samo v besedah. mg občinsko tekmovanje mladih kmetovalcev Tekmovalci dobro pripravljeni V prejšnjem tednu se je v Zagoji- čih pri Markovcih na družbenem zemljišču odvijalo tekmovanje mladih traktoristov. Tekmovanja se je udeležilo prek 30 mladih kmetovalcev in tekmovalk ter čla- nov. Mladi zadružniki imajo usta- novljene aktive v Trnovski vasi, Markovcih in Lovrencu. Mladi so se pomerili v oranju, v spretnostni vožnji, in seveda teoriji. Organiza- tor tekmovanja je komisija za kmetijstvo, ki deluje pri občinski konferenci ZSMS v Ptuju, v sode- lovanju s kmetijskima zadrugama Ptuj in Lovrenc. Tekmovanje je organizirano z namenom, da bi kmetje čim bolje pripravljali zemljišča za posevke, kajti le dobro pripravljena njiva lahko da pričakovani pridelek. Tekmovanje mladih traktoristov se odvija že vrsto let, zadnjih šest let je organizirano prek Občinske konference ZSMS Ptuj. Tekmovanje se je zavleklo v poz- ni popoldan. Vsak tekmovalec je želel čim bolje orati, pokazati vse spretnosti v vožnji, seveda pa tudi v teoriji. In kakšni so bili rezultati? Mla- dinke: največ točk, kar 289, je zbrala Mira Drevenšek, drugo ^me- sto je dosegla Marija Medved, 267 točk, obe iz aktiva mladih zadružnikov Lovrenc, tretje mesto pa Brigita Blažar iz AMZ Markov- ci, 221. točk. Pri mladih zadružnikih je največ točk zbral Stanko Medved, kar 297, drugi po številu točk je bil Anton Medved, 274, tretji pa Silvo Drevenšek z 272 točkami, vsi iz AMZ Lovrenc. Pri članih je zmagal Franc Pla- ninšek z 278 točkami, drugo mesto je zasedel Stanko Medved z 263 točkami, oba iz KZ Lovrenc, tretje pa Branko Korošec z 262 točkami iz KZ Ptuj. Vsi navedeni so se udeležili tudi regijskega tekmovanja, ki je bilo v soboto 11. avgusta v Racah. Kakšne so bile nagrade? Za prvo in drugo uvrščene tekmovalce je KZ Ptuj in OK ZSMS Ptuj pripra- vila pokale, tretje uvrščeni pa so dobili zastavice. JH Odpiranje brazde Spretnostna vožnja z dvoosno traktorsko prikolico foto: JB poletnih mesecih manj potnikov Mnogi se odpravljajo zaradi energetske krize in seveda tudi zaradi dragega bencina na dopust z javni- mi prevoznimi sredstvi avtobusi in vlaki. Kako so organizirani prevozi, koliko avtobusov se dnevno ustavi na avtobusni postaji v Ptuju, in koliko potnikov se dejansko poslužuje javnega prevoznega sredstva, smo vprašali Zdravka Babica, prometnika na ptujski avtobusni postaji. Na avtobusni postaji v Ptuju se dnevno ustavi 400 avtobusov, in sicer 350 rednih in 50 dodatnih. Največ jih gre na pot zjutraj med 6. in 7. uro, med 14. in 15. uro ter ob 19. uri. Seveda pride ob konicah do manjših težav, ker pripelje na postajo več avtobu- sov, kot je postajališč. V tem primeru je na razpolago zraven 13 rednih peronov še 13 dodatnih. Dnevno se z avtobusi prepelje kar 30 tisoč potnikov. Število potnikov je največje ob odhodu na delo in takrat, ko se delovni dan za delavce konča, naraste še v predprazničnem vzdušju. Ob samih praznikih in nedeljah pa ugotavljamo, da bi bilo nekatere proge potrebno ukiniti, predvsem Ptuj—Maribor—Ptuj, kjer vozijo avtobusi najpogosteje in so mnogokrat prazni. Omenjena relacija je v poletnih mesecih zelo primerna za potnike, ki potujejo iz mariborske smeri v ptujske toplice. In kako je s prodajo mesečnih vozovnic? V predprodaji so od 25. v mesecu in do 3. v naslednjem mesecu. Novost je, da lahko tisti, ki so imeli prej ločene karte za avtobuse Certusa in Komunale, upo- rabljajo sedanjo vozovnico na obeh avtobusih. To Ugodnost za potnike pa so uvedli predvsem zaradi nepotrebnega čakanja na naslednji avtobus. Velja omeniti še, da imajo šolarji kar 50 odstotkov popu- sta.Vedno več je tudi mesečnih vozovnic za delavce. To jih razbremeni skrbi ali imajo drobiž ali ne. Velikokrat imajo avtobusi tudi zamudo. Zakaj? Zamujajo predvsem avtobusi, ki vozijo na daljših re- lacijah, zamuda pa nastane zaradi gostote prometa na cestah. V primeru zamud želijo potniki izvedeti, zakaj določenih avtobusov še ni, kdaj bodo prišli. Prometnik jim poskuša na primeren način objasniti in jih z \epo besedo potolažiti. Reči pa je potrebno še, da tudi če bi bili prevozi idealno urejeni, se bi gotovo našel kdo, ki ne bi bil zadovoljen. In kako je z izleti? Za vse formalnosti poskrbijo v Turistični agenciji na Slovenskem trgu. Na pot Pošiljajo avtobuse, ki so kakovostni, če pa pride do okvar, se le-te poskušajo odpraviti v najmanjšem možnem času. In kakšno je vzdušje v kolektivu? Odlično. Vozniki so tovariški, skratka boljšega razumevanja in vzdušja ne bi moglo biti. V poletnih mesecih beležijo manjše število po- tnikov, porast potnikov pa pričakujejo v septembru, ko se bodo ponovno odprla šolska vrata, manj pa bo tudi kolektivnih dopustov. In kako je urejen promet na železnici, s kakšnimi težavami se ukvarjajo in koliko potnikov se poslužuje vožnje z vlakom, smo se pogovarjali z vodjem Vin- kom Krničarjem. Od novembra meseca v letu 1982 beležijo na železnici porast potnikov za okrog 30 odstotkov. Mesečno stopi na vlak v Ptuju od 20 do 30 tisoij potnikov. Ker se vse več ljudi odloča za prevoz po železnici, imajo tudi blagajniki vedno več dela. V poletnih mesecfh je veliko popustov, ki jih koristijo tisti, ki potujejo na morje. Rezervacije, ki smo jih dajali do nedavnega za Mu- ra ekspres ni, ta vlak je brzi vlak in s tem potniki pla- čajo samo dodatek za brzi vlak. Rezervacije so za zeleni vlak, vozovnico pa si potniki lahko nabavijo mesec dni pred potovanjem. Zelja delavcev, ki pro- dajajo vozovnice je, da bi si potniki nabavili vozovnice v predprodaji, ker je še vedno največ takšnih potnikov, ki jih želijo kupiti pet minut pred prihodom vlaka, žal pa blagajnik ne more v tako kratkem ča.su ustreči vsem potnikom. Zgodi se tudi, da potniki ne morajo odpotovati, ker si prej niso priskrbeli rezervacije, kar velja za zeleni vlak, kajti stevardese, ki spuščajo potnika na vlak, lahko ustrežejo le potnikom z rezervacijo. Večjih nezadovoljstev potnikov ni, le ko so bile rezervacije, so bili potniki nezadovoljni, ker so bile nekatere rezervacije prodane dvakrat. Vlaki zamujajo predvsem zaradi okvar ali slabega vremena, vendar so večje zamude redke. Na ptujski železnici je zaposlenih kar 40 delavcev, vzdušje v kolektivu je odlično, težave, ki nastajajo pri delu, poskušajo čim prej rešiti. Skratka iz podatkov, ki smo jih navedli, vidimo, da je padlo število potnikov v poletnih mesecih, da pa bodo avtobusi in vlaki ponovno natrpani. j. hvaleč Zaskrbljujoče zatišje med zidovi Štatenberga Grad Statenberg še pred de- setletjem tako pogosto izgovorje- na beseda med domačini in tudi ljubitelji idiličnega miru sirom Slovenije in iz drugih republik, predvsem Srbije in Hrvatske, po- staja danes preteklost. Med gosti so bili tudi tujci in marsikateri seje že takrat, ko je v gradu še živel »dih pomladi« spraševal, kako je mogoče takšno kulturno vrednoto tako zanemariti in je ne izkoristiti v turistične namene. Nemalo je bilo med obiskovalci takšnih, ki so napovedovali to, kar se je sedaj uresničilo. Vrata gradu Staten- berg so zaprta. Prostori se dušijo v zatohlosti.isaj so le malokrat zra- čeni, sprehajalne poti so zarasle, velik parkirni prostor pred gra- dom pa je postal tisto, kar je bil pred nastankom, postal je travnik, na njem se od časa do časa pase še kakšna krava. Mrtvilo na gradu predstavlja večkratno škodo tako turizmu bistriške občine, ki se že tako ne more _ pohvaliti s posebnimi uspehi, kot tudi zmanjšanemu živ- ljenjskemu utripu kraja Mako- le, kije z gosti na gradu Statenberg živel po svoje ob prijetnih sreča- njih domačinov z gosti. Zal tako nosilec aktivnosti tu- rističnega razvoja gradu TOZD Planina Statenberg kot tudi do- mačini niso dovolj močni, da bi sedanje mrtvilo odpravih. saj ni- majo potrebnih sredstev. Nekaj- kratni poskusi obnoviti turizem na gradu, vsaj gostinski del, niso prinesli uspeha, saj so bili stroški mnogo višji od prihodkov. Čas, v kakršnem živi naše^ospodarstvo, tudi v prihodnosti ne kaže po- sebnih možnosti, da bi se vrata gradu zopet za daljše obdobje odprla. Morda še za kakšno večje srečanje ali simpozij slovenskih pisateljev to pa bo zaenkrat tudi vse. Zal bo čakanje na boljše čase prinašalo samo še težje trenutke in dvigovalo že sedaj nedosegljivo visoke stroške popravil objekta. Besedilo in posnetek: Viktor • Horvat Pročelje gradu Statenberg sredi turistične sezone avgusta 1984 6 - DELO DRUSiEV 16. avgust 1984 - TEDNIK Agencija Breg kmalu v nove sodobne prostore Na Bregu v Ptuju gradi poslovna enota KB Maribor v Ptuju nove sodobne delovne prostore agencije. Predvidevajo, da jih bodo predali namenu že 31. oktobra — ob svetovnem dnevu varčevanja. Investitorje Kreditna banka Maribor, objekt je montažnega tipa v bruto površini 119 m2, izvajalec del pa Marles Maribor. V novi agenciji je za stranke rezerviranih 30 kvadratnih metrov, kar je občutno več, kot v stari, kjer je za delo s strankami na voljo minimalen delovni prostor, le ISkvadratnih metrov (všteta hkvidatura, sanitarije in arhivska oprema). Prostor namenjen varčevalcem tako meri le osem kvadratnih metrov. Kljub vsej utesnjenosti je agencija dobro delala. Nanjo namreč gravitira kar šest tiSoč prebivalcev tega dela Ptuja. V izplačilnih dneh je agencijo obiskalo tudi do 300 varčevalcev na dan. Povprečno število manipulacij je v eni izmeni v letu 1983 doseglo tudi 299. S tem se je agencija Breg uvrstila takoj za ekspozituro Titov trg 10. kije imela po 371 manipulacij. Upravičeno je pričakovati, da^se bo promet v novi agenciji povečal za 70 odstotkov. Število zaposlenih pa se bo postopoma p)ovečalo na osem. MG Nova agencija je v neposredni bližini Mercatorjeve trgovine foto: L. Kotar Odprli novi lovsl(i dom Lovska družina Cigonca pri Slovenski Bistrici se uvršča po doseženih aktivnostih med uspešnejše v občini, čeprav šteje komaj 38 članov. Odliku-j jeta jih delavnost in skrb za razvoj in selekcijo divjadi na svojem lovnem' območju. Pri tej družini se ne postavljajo z osvojenimi pokali, priznanji ini diplomami, svoje delo dokazujejo z rezultati, pa naj gre za skrb razvoja inj ohranitve divjadi ali za dosežke na tekmovalnem področju. j Skoraj težko pa je verjeti, da seje takšna peščica ljubiteljev lovskega! športa odločila zgraditi lasten dom. Ta odločitev je bila sprejeta pred dob-j rimi tremi leti. Čakanje do pričetka gradnje pa je bilo zelo kratko, saj so se I dobro zavedali pomembnosti in tudi stroškovnega bremena pri uresničitvi! tako velikega načrta. Želja po lastnih prostorih je bila tako močna, da ni; bilo vprašanja ur pa tudi ne sredstev, čeprav do njih ni bilo lahko priti, saj; so si jih morali zagotoviti predvsem z lastnim delom. Nekaj so h gradnji: doma prispevale tudi organizacije in posamezniki, vendar je bil največji de-: lež prav član6v družine. Po nepolnih treh letih so v soboto, 4. avgusta s posebno svečanostjoi naznanili, da je dom predan svojemu namenu. Takšen kot je, lepo urejeni in postavljen v skoraj idilično naravno okolje, je zahteval velike napore^ prav vsakega članaLD Cigonca. Nemalokrat pa so jim priskočili na pomoč j tudi okoliški prebivalci, bodisi pri opravljanju prevozov ali drugih del, saj 3 so občutili, da bodo s to pridobitvijo popestrili življenjski utrip kraja in ču- \ varjem pridelkov zagotovili kraj organiziranega zbiranja pa tudi odločanja i o življenju v naravi tega okolja. Novi lovski dom je vreden prek sedem milijonov novih dinarjev, za' njega pa so člani LD Cigonca opravili blizu 10.000 udarniških ur. Ob prt^ ložnosti otvoritve doma so člani družine razvili tudi svoj prapor, s katerimi se je še enkrat izkazalo dobro sodelovanje družine z okoljem, saj so prapor i okrasili s številnimi trakovi društev, organizacij in posameznikov iz širšega ' območja bistriške občine. Številni pa so prispevali tudi žebljičke. ' V domu LD Cigonca si bodo prizadevali razvijati številne aktivnosti, v ' katere pa bodo vključevali kar najširšo okolico. .! Viktor Horvat; Velika gasilska vaja ' v Hajdošah Pred časom smo v Tedniku lahko prebrali, kako se mladina KS^ Hajdina pripravlja na 4. krajevni praznik. Mladi so v počastitev praznika! uspešno izvedli kar precej aktivnosti. J V praznovanje krajevnega praznika pa so se v nedeljo, 5. avgusta i vključili tudi gasilci, ki so pripravili veliko gasilsko vajo. Vaja je ponazar-i jala požar v strnjenem naselju, kjer je nevarnost razširitve požara na druge; objekte. ! Prvi so na kraj ,,požara" prišli gasilci iz Hajdoš, nekaj kasneje pa še' gasilci gasilskih društev Slovenja vas, Gerečja vas, Hajdina z enoto Dra-- ženci, Turnišče, Zlatoličje in Destrnik. Gasilci so s pomočjo komandnega; štaba ,,požar" lokalizirali in tudi pogasili. j Po končani vaji so se gasilci zbrali na dvorišču gasilskega doma Haj-' doše, kjer je poveljnik GD Hajdoše Zvonko Bedrač predal raport poveljni- \ ku gasilskega centra Hajdina Janezu Vidoviču, ki je vajo tudi ocenil. Izi njegovih besed smo lahko razbrali, da se nam ni treba bati požarov, saj je; vaja izredno uspela. , Gasilci so se nato izpred doma preselili v dvorano gasilskega doma, < kjer so ob prigrizku še sami analizirali in ocenili vajo. Majda Erlač: REPUBLIŠKO TEKMOVANJE MLADIH fl TRAKTORISTOV gg| Dekleta druga, mladi zadružniki in člani tretji V soboto 11. avgusta je v Racah potekalo regijsko tekmovanje mladih traktoristov. Tekmovanja so se udeležili tudi Ptujčani kar s s tremi ekipami. Pri mladih traktoristkah je največ znanja pokazala Bernarda Fingašt, sledijo Nežka Grušnovnik in Janja Fingušt, vse iz občine Tezno, Ptujčanke so dosegle naslednje rezultate: 5. Mira Drevenšek, 6. Brigita Glažer, 9.Marija Medved. Mladi zadružniki: 1. Stane Klemenčič občina Pobrežje, 2. Avgust Glažer. 3. Emil Vidovič oba iz Občine Tezno. In uvrstitve Ptujčanov: 8. Silvo Drevenšek. 12. Anton Medved, 15. Stanko Medved. Člani: 1. Alojz Meglic —Tezno. 2. Ludvik Taur— Pobrežje 3. Franc Šalamun — Tezno. Ptujčani: 7. Stanko Medved 11. Milan Tacinger, 12. Franc Planinšek. V skupni uvrstitvi so ptujska dekleta 2., mladi zadružniki in člani pa Tekmovanie se ie odviialo v Racah. Zemlia sicer ni bila takšna, kot *)je vajeni Ptujčani, bilje zelo mehek teren, ponekod je na brazdah stala voda. Za parcele so ekipe žrebale in končna uvrstitev je bila odvisna tudi od zemljišča. Torej tudi letos lep uspeh za ptujske traktoriste, ki pa tokrat seveda ne bodo sodelovali na renubliSkem tekmovanju, ki bo v Slovenjskih Konjicah 24. in 25. avgusta. j Hvaleč Meddružinsko lovsko telcmovanje Lovska družina iz Središča ob Dravi je v nedeljo, 5. avgusta na strelišču ob Dravi priredila meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Tekmovanja se je udeležilo veliko število lovskih družin, sodelovale so tudi LD iz bližnje Hrvaške. V ekipnem tekmovanju je zmagala ekipa LD Velika Nedelja^ druga je bila LS »Srndač« iz Macinca, tretje mesto pa je osvojila LD Ivanjkovci. Pri posameznikih je zmagal Franc Cvetko iz Velike Nedelje, pred Marinko Sambolek iz Nedelišča in Marjano Celinder iz Macinca. Po- sebno nagrado je osvojil Stanko Čurin pred Francom Čavničarjem in Ivanom Golobom. Tekmovanje sije ogledalo veUko gledalcev, za vse je bil pripravljen smin golaž, lahko pa so naročili tudi vrsto drugih lovskih specialitet. TI blofte vabijo. foto: 1. kotar Znižanje privabilo kupce že v prvi polovici julija so se v ptujskih trgovinah z obutviiopojavili vabljivi napisi o sezonskem znižanju. Znižanja so tudi do 40 %, kar je posameznemu proizvodu zmanjšalo ceno za celega tisočaka, pri Boro- vem pa so ceno otroški platneni obutvi znižali na 600 dinarjev. V prodajalni Peko so letos pripravili sezonsko zničanje za razliko od prejšnjih let malo drugače. Po 25. avgustu, ko se zničanje konča, bodo cene proizvodom spet višje, takšne kot so bile pred 26. julijem. V prodajalnah Astra, Alpina, Planika in Borovem pa na srečo kupcev ni tako. Obutev bo imela enako ceno dokler zaloge ne bodo pošle. Pn Krasu s prevelikimi zalogami niso imeh težav, saj so kljub temu, da niso pnpravili znižanja, prodali precej. Velika prodaja pa je želja vseh prodajalcev in hkrati glavni namen sezonskega znicanja. -RP- Srečanje Mipovcev s potrošniki Pred Blagovnico Mercator v Ptuju bo v soboto, 18. avgusta 3. tradicionalno srečanje delavcev Mip-a s potrošniki. Srečanje je nadomestilo za nekdanje modne lEvije in trgovske plese in ga bodo obdržali tudi v bodoče. Obenem pa je enkratna priložnost, da se delavci Mipa vsaj enkrat letno srečajo v polnem številu. Letošnje ima jubilejni prizvok, saj sodi med aktivnosti, kijih v MJP-u vodijo v počastitev 30-letnice Mercator Izbire Panonije Ptuj. Začetek srečanja bo ob 18. uri. igral bo Ptujski instrumentalni ansambel; uro pred tem pa bo v delavskem domu Franc Kramberger krajša slovesnost ob podelitvi jubilejnih nagrad za 10, 20 in 30-letno delovno zvestobo. Če bo vreme slabo, bo srečanje prihodnjo soboto — 25. avgusta. MG Kidričevo — TGA, 17. in 19. julija 1984: Alojz Šeruga, Ul. B. Kraigherja 12; Stanko Perko, Kajuhova 11, Kidričevo; Borut Srečkovič, Ul. B. Kraigherja 40, Ptuj; Stanislav Beranič, Zupečja vas 4; Stanko Frangež, Lovrenc (Dr. p. 75); Franc Hameršak, Zagrebška -— Pergerjeva 10; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Janez Bukovič, Trubaijeva 11; Franc Habjanič, Brunšvik 48, Rače; Alojz Zoreč, Aškerčeva 13; Marijan Kokot, Kidričevo 36; Štefan Dončec, Kidričevo 15; Ivan Kosec, Moš- kanjci 118; Maks Tominc, Apače 240; Anton Danko, Podvinci 102/a; Marijan Lenart, Kvedrova 4, Ptuj; Milan Majer. Stojnci 76; Štefan Hadler. Potrčeva 50, Ptuj; Alojz Turk, Kidričevo 9; Milan Plajnšek, Potrčeva 50; Jože Lo- venjak, Kidričevo 40; Franc Je- renico. Cesta na Hajdino 10; Fra- njo Škorc, Nedelišče-Kardeljeva; Mihael Kramberger, Potrčeva 40, Ptuj; Anton Belšak, Gorišnica 114; Franc Tomažič, Trgovišče 1; Alojz Majcen. Kajuhova 11, Kidričevo; Janko Smigoc, Po- trčeva 42; Marko Adamčič, Jan- čičeva 11, Ptuj; Janko Letonja. Lovrenc 61; Hilda Rojs, Kidriče- vo 2; Živko Lazič, Kraigheijeva 33, Ptuj. Tehnoservis, 24. julija 1984: Stanko Hriberšek, Hajdoše 86; Anton Rojko. Mestni vrh 22; Franc Fladung, Desenci 9; Mar- jan Žalar, Volkmeijeva 7; Miran Lešnik, Slomškova 5; Franc Krajnc. Podvinci 112/b; Milan Žižek. Ziherlova pl. 10; Alojz Kelc. Bukovci 82; Jože Kekec, Polenšak 15; Janez Zavec, Krče- vina pri Vurberku; Jakob Cafuta, Draženci 80; Mirko Černila, Vi- dem 5/d; Stanko Zupanič. Go- rišnica 102; Anton Brusar, Repiš- če 2; Ivan Petek. Mezgovci 24; Stanko Petek. Nova vas 124; Marjan Vindiš. Ul. Edo Švagela 7 VŽ; Branko Drevenšek. Repišče 24; Srečko Zidarič. Podvinci 9. Perutnina Ptuj. 26. julija 1984: Zdenko Molnar. Mariborska c. 18; Milan Malnar. Nova vas 28; Bernard Jus. Stopno 15; Lizika Ceh. Pobrežje 142/a; Anica Mla- kar. Ljubstava 25; Milan Potrč. Kraigherjeva 21; Marija Rojko, Trnovski vrh 20; Milan Bedrač, Cirkulane 78; Mihael Bohanec, Zagorci 53; Anton Medved. Cir- kovce 63/a; Stanko Petek. Goriš- nica 155; Angela Centa. Gregor- čičev d, 13; Janja Toplak. Langu- sova 30; Anton Glaser, Borovci 50; Cvetka Rezek, Dobrina 24; Alenka Brglez. Zupančičeva 8; Mojca Meglic, Bevkova 8; Marjan Ferčec. Stanošina 2; Bojan Uča- kar, Potrčeva 40; Stanislav Vil- čnik. Muretinci 20; Janez Zupa- nič. Muretinci 37/b; Alojz Stra- mič. Zg. Pristava 4; Roman Še- gula, Draženci 40; Terezija Ga- lun. Brstje 28/a. Posamezniki, julij 1984: Alojz Žitnik, Dornavska 20; Katica Svenšek, Zagrebška 93; Danica Žižek, Kraigherjeva 35; Dušan Jeza, Finžgarjeva 1; Rafael Svenšek, Zagrebška 93; Danilo Raušl. Maribor; Viktor Janžeko- vič. Zamušani 90; Ivan Horvat, Kicar 111; Janez Kupčič. Savci 46; Marjan Muršič. Senežci 67; Mar- tin Slamberger, Skorba 7; Vlado Voda, Dolič 10; Avgust Žumer, Cesta kurirjev NOV 42; Anton Strmšek, Šikole 12; Franc Ljubeč, Spuhlja 132; Andrej Matjašič, Selška 6; Stanko Rep, Markovci 1; Marjan Kac, Zlatoličje 23; Dani- jel Tašner. Kraigherjeva 7; Bran- ko Kolarič, Mestni vrh 94; Stanko Korošec. Skorba 26/a; Jože Ko- larič. Trg mlad. brigad 3; Anton Krajnc. Skorišnjak 27; Anton Bauman. Lovrenc 29; Stanko Cebek. Lovrenc 84; Jože Letonja, Barislavci 3; Milan Gajser, Gruš- kovje 31; Milan Janžekovič, Ja- nežovskj vrh 45/a; Franc Koled- nik. Jadranska 9; Alojz Samec, Zagrebška 115; Slavko Lončarič, Brunšvig 38; Ana Lončarič, Brunšvig 38; Terezija Intihar, Kungota 2; Rozalija Kekec, Kicar 45; Alojz Gregorec, Žabjak 5; Janko Kirbiš, Prepolje 12; Justina Žerak, Čučkova 11; Vlado Kramberger, Prepolje 106; Milan Petrovič, Ločki vrh 56; Anica Dobrajc, Šikole 63; Stanko Hor-. vat. Turški vrh; Roman Petek, Langusova 1; Danijel Rebernak, Gajzeijeva 11; Branko Jane, Trdobojci 25; Marija Popošek, Pobrežje 97; Branko Vrečar, Vin- tarovci 15; Franc Kelenc, Budina 37/a; Darko Vičar, Potrčeva 50; Matija Murat, Lackova 8; Oskar Šturm, Rajčeva 7; Janko Gajšek, Podlehnik 61; Stanislav Ekart, Sp. Jablane 3; Darko Kolarič, For- min 10/a; Albin Mihelič, Topla- kova 7; Anica Kmetec, Cirkovce 1/c; Anton Vučina, Grajena 26; Silvo Voda, Cankarjeva 6; Bog- dan Koželj. Ul. 1. maja, Maribor; Jože Sok, Domava 106; Franc Lovrenčič, Krčevina 37; Štefan Breznik, Ul. Zlatke Kukovič, Maribor; Franc Živič, Kraigher- jeva 32; Albin Strgar, Vintarovci 38; Dušan Kramberger, Krčevina 91; Alojz Gajšek, Podlehnik 19; Andrej Jančič, Krempljeva 5; Milan Travnikar, Ob železnici n. h.; Martin Golenko, Sp. Jablane 10; Peter Dukarič, Slovenjegoriš- ka 1; Janez Muršec, Bišečki vrh 59; Franc Kirbiš, Župečja vas 22; Marjan Kancler, Kungota 38; Janez Furek, Hajdoše 39; Srečko Veit, Štuki 32; Stanko Žuran, Zasadi 5; Branko Ljubeč, Langu- sova 13; Vinko Reš, Ziherlova 11; Ivan Muršič, Cesta 8. avg. 15; Štefan Muraj, Levanjci 2; Danijel Cafuta, Ul. S. brigade 3; Andelo dr. Maračič, Ul. 5. prekomorske 2; Leopold Medved, Šikole 51; Alojz Mlakar. Dragonja vas 4/a; Stanko Molnar, Rabeljčja vas l/a; Darko Trafela, Mestni vrh 64; Kristina Žunkovič, Mestni vrh 46; Rajko Dežman, Kraigherjeva 31; Robert Muhič, Lackova 5; Angela Kekec, Kicar 45; Stanko Pal, Draženska 19;iidija Bauman, Kicar 78. ZMDB 1984, 1. avgusta 1984: Lazar Kostadinovski, Ul. Goce Delcev 40; Vlado Ličoski, Bul. oslobod. 72/10; Branislava Milo- savljevič. Niš; Nermin Šabič, Reka; Nikola Obradovič, Niš; Mladen Macan, Dužice; Enes Kruško, Tešanj; Milenko Dorde- vič. Niš; Dragan Miroslav, Bakar, Milan Stojkoski, Kičevo; Zoran Stefanoski, Kičevo; Munir Alios- ki, Kičevo; Zoran Triponoski, Kičevo; Kosta Galimanoski, Ki- čevo; Mladen Giulane, Topsko; Dragan Andonski, Kičevo; Kire Blaževski, Kičevo; Ljubčo Ko- čoski. TEDNIK - 16- avgust 1984 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Med izredno pomembne predme- te, razstavljene v zbirki drobnega arheološkega gradiva, sodi tudi slavnostni kolačni kalup iz gline. Ta predstavlja štiristebrni sla- volok s kipi. Na zunanjih stebrih sta upodobljeni ženski — na desni krilata Viktorija z dvignjeno desni- co. Na notranjih stebrih sta upo- dobljena moška: desni nosi oklep in kopje v roki, levi pa ima venec na glavi in žezlo ah kopje v roki. Nad temi so upodobljene zastave z orlom in venci z dragulji. Nad njimi pa je napis: VOTIS X ET XX FEL (iciter). Na vrhu je upodoblje- na četverovprega z zmagovitim ce- sarjem v slavnostni obleki, kateri drži palmovo vejico v desnici. V prostorih med stebri so kipi na podstavkih. Srednji bi lahko predstavljal cesarja, ki nosi venec, oklep in kopje ali žezlo; levi ce- sarjevo ženo v dolgi halji in plašču; desni pa sovladarja v oklepu s če- lado, kopjem in ogrinjalom. Ob straneh slavoloka sta polstebrička z jezdecema. Iz napisa na kalupu se da razbra- ti, da so tudi po rimskih provincah proslavljali deseto obletnico vla- danja cesarja, obenem pa so molili tudi za srečno proslavitev njegove dvajsete obletnice Po vsej verjetno- sti je bil kalup za izdelavo svečanih kolačkov, napravljen za proslavitev desete obletnice vladanja Constanti- na Velikega, ki je bila 25. 7. 315. leta. B. Jevremov Udiltek koiacnega luiiupa is preme- rom 22,5 cm), z upodobitvijo Kon- stantinovega slavoloka. Slovenija moja dežela Moravci so bili v nedeljo središče kulturnega dogajanja v Pomurju. S pesmijo in plesom so se predstavile folklorne skupine in pevci iz domovine in iz naših driLštev v zahodni Evropi. Kot je dejal Franc Šetinc v slavnostnem govoru: »I-fočem reči. da vam pesem pomaga, da se spomnite domače strehe in rojstne vasi dehtečih travnikov pa zelenih gozdov, od koder slišite kakor klic materin iz domovine.« RP Predstavljamo nastopajoče ansamble XV. festivala Tokrat predstavljamo šest ansamblov, ki se bodo 7. septembra predstavili v Ptuju na letošnjem festivalu domače zabavne glasbe. Medijski odmev iz Zagorja ob Savi bo letos drugič nastopil pred ptujsko publiko. Po sestavi spominjajo na Kmečko godbo iz Ptuja, lani pa so dosegli bronasto Orfejevo značko. Ansambel Slovenija iz Polzele se nam bo predstavil že petič. Enkrat je nastopil v revialnem delu festivala, dvakrat pa je dosegel zlato Orfejevo značko. To je zanimiv ansambel, ki ima v svoji sestavi tudi citre, violino in orglice. S prijetnim nastopom je na lanskem festivalu presenetil in navdušil občinstvo ansambel Rž iz Kranja. Dosegel je zlato Orfejevo značko ter drugo nagrado občinstva za skladbo Danes na vasi Marjana Ogrina in Ivana Sivca. Pevskemu triu je strokovna žirija podelila plaketo Franca Korena. Fantje z vseh vetrov iz Novega mesta bodo letos že petič na ptujskem festivalu. Instrumentalni trio in pevski kvartet je z lansko skladbo Te domače viže. po njej je poimenovana lanska kaseta, dosegel veliko popularnost. Ansambel je enkrat dosegel srebrno, dvakrat pa zlato Orfejevo značko. Tudi Rogaški instrumentalni ansambel iz Rogaške Slatine bo petič nastopil na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju v okviru festivala. Enkrat je dosegel bronasto, trikrat pa srebrno Orfejevo značko. Ansambel Toneta Videča iz Celja bomo letos že šestič poslušali na: festivalu. Enkrat mu je strokovna žirija prisodila srebrno, enkrat paj bronasto Orfejevo značko. \ Danes torej predstavljamo ansamble, ki so nastopih tudi lani, zato, so fotografije z lanskega festivala. - '• U Medijski odmev iz Zagorja ob Savi Ženski del »Slovenije« pred nastopom Ansambel Rž Iz Kranja Fantje z vseh vetrov Rogaški instnmientalni ansambel Ansambel Toneta Videča iz Celja JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (164) Še o učbenikih za tuje jezike L. M. iz Ljubljane piše tole: »Ne morem se strinjati z razmišljanjem Janka Svetine v Delu z dne 23. 12. 1983, v katerem piše: ,Zastavlja pa se tudi načelno vprašanje, ali je sploh potrebno, da ima srednješolski učbenik za tuji jezik tudi slovar, ko si učenci lahko večinoma pomagajo tudi s splošnim slovarjem in z učiteljevo razlago, če je učitelj inventi- ven?' « Dopisnik meni, da je slovar v učbeniku še tohko bolj potreben, ker bodo učenci šele po njem spoznali slovensko strokovno izrazje, seveda pa ne v srbohrvaščini kot sedaj, ampak v slovenščini. V tej zadevi seje na Jezikovno razsodišče obrnilo precej dopisnikov, ki so kritiziraU srbohrvaške prevode slovarskega dela srednješolskih učbenikov za an- gleščino in nemščino. Zavod za šolstvo zagotavlja, da so prevodi slovarčkov v slovenščino v učbenikih že v delu in tako rekoč pred izidom. Pričakujemo, da bodo do naslednjega šolskega leta nared. Ni dvoma, da je slovarski del v učbeniku za tuji jezik potreben, še posebno kadar gre za razlago stro- kovnega izrazja, ki ga v splošnih slovarjih ne najdemo. Učenci naj bi se v tem delu učbenika srečevali ne le s tujim, ampak tudi s slovenskim strokovnim izrazjem, zlasti če bo marsikaj prvič objavljeno. Ob dobri organizaciji dela gotovo ne bo pretežko pripraviti ustrezne prevode strokovnih izrazov, saj se na Slovenskem z njimi ukvarja vehko stro- kovnjakov. Vloga slovarskega dela učbenika za tuji jezik v srednji šoh torej ni nepomembna, zato ni vseeno, kakšen je ta slovar. Daje slovenski, zahteva šolska zakonodaja, odnos do mnogih strok, ki jih ta slovar posreduje, predvsem pa skrb za učenca. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino vjavni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana, Komenskega 7. ■MITJA MERŠOL- 25. nadaljevanje Niči-niči je bil glasnik novo odkrite japonske podjetnosti. Objavljal je novice o vsem, kar se je na novo pojavljalo in uvajalo na Japonskem. Bil je tudi prvi časopis, ki je postal odjemalec Reuterjevih poročil, in tudi prvi, ki je oriobčeval poročila svojih predstavnikov zunaj dežele. Prvo takšno poročilo je nastalo, ko je princ lonomi Ivakura v letih 1872 do 1873 obiskal Ameriko in Evropo, da bi proučeval ,,ustanove civiliziranih narodov" in jim tudi pojasnil razmere na Japonskem, da bi prišlo do tesnejših diplomatskih in poslovnih stikov. V prinčevem spremstvu je bilo kakih petdeset ljudi in med njimi očitno tudi eden, ki je imel v sebi nekaj novinarske žilice, kajti v Niči-Ničiiu se ie o prinčevem obisku v ameriškem Salt Lake Cityju pojavilo daljše poročilo. Ko so leta 1874 japonske sile zasedle Formozo, je urednik Kišida sam spremljal invazijo in pisal poročila za svoj časopis. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je na Japonskem izšlo Še pet novih časopisov, med njimi tudi časopis za gospodarstvo (Nipon Keizai šimbun) in dnevnik, ki je tudi postal zelo uspešen in pomemben, imenoval pa se je Asahi (Vzhajajoče sonce). Ta je bil ustanovljen januarja 1879 v Osaki. NOVICE CURLJAJO TUDI V AVSTRALIJO Podobno kot Japonska sta Avstralija in Nova Zelandija po letu 1873 stopili v neposreden stik s svetom. Agencija Reuter je svoj urad odprla najprej v Sydneyu, kasneje pa še v Wellingtonu v Novi Zelandiji. Časopisje v tem delu sveta v tistem času ni bilo kaj prida razvito. Avstralija je svoj prvi dnevnik dobila leta 1831. Imenoval se je Sydney Morning Herald. Drugi pa je bil Melbourne Argus, ki je bil ustanovljen leta 1854. Do leta 1873 sta časopisa postala že toliko uspešna, da sta skupaj lahko poslala v London svojega predstavnika. Ta je v glavnem pripravljal telegrafska poročila, ki jih je izbral na Reuterjevem sedežu v Londonu. Takšnemu načinu dela so kasneje sledili vsi avstralski časopisi, ki so imeli in imajo svojo ,,drugo redakcijo", kar v Londonu. Podobno je bilo tudi z novozelandskimi časopisi. Na začetku je telegraf prenašal v Sydney in Melbourne v povprečju le po štirideset besed na dan. Vse to so bile seveda okrajšave in zgoščena vsebina, ki so jih potem avstralski časopisi ,.pre- vedli" v vesti in poročila. Sele nekaj let kasneje, ko je začel veljati pose- ben popust za novinarsko poročanje po telegrafu, se je curljanje novic spremenilo v tok. Kljub temu bralci v Avstraliji niso mogli vedno redno biti na tekočem, kajti telegrafske linije s svetom so bile pogosto pretrgane tudi po deset do dvajset dni. Poleg že omenjenih dveh časopisov so v Avstraliji pred letom 1880 zaživeli že melbournski Age, Sydney Evening Post, v Novi Zelandiji pa vvellingtonski Evening Post, novozelandski Herald, Auckland Star in Taranski Daliiy v New Plymouthu. PO TELEFONU . . . z razvojem znanosti in tehnike v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je tisk tudi tehnično izboljšal, vključno s fotografijo in s proiz- vodnjo papirja iz celuloze. Manjšo revolucijo v novinarstvu pa je vsekakor pomenil izum telefona, ki je bil prvo sredstvo za prenos glasu na daljavo. Prvikrat ga je predstavil leta 1876 Alexander Graham Beli. Zamisli o telefonu zasledimo že v 16. stoletju pri Angležu Robertu Hooku, kasneje pa pri Charlesu VVheaststonu. K razvoju zamisli o telefonu so prispevali tudi Francoz Charles Bourseul, Nemec Phillip Reis in ameriški raziskovalci Page, Elisha Gray, Amos Dolbear in Daniel Drawbaugh. Toda Bell kljub temu velja za izumileiia telefona. Ta znanstvenik škotskega rodu je prišel v Boston čez Kanado. Leta 18/1, ko mu je bilo štiriindvajset let. je zače! podučevati gluhoneme otroke branja z ustnic. Leto kasneje je odprl šolo za urjenje učiteljev gluhonemih, leta 1873 pa je postal profesor vokalne fiziologije na bostonski univerzi. V prizadevanju, da bi zvok na neki način prenesel gluhim je izumil več naprav, med njimi tudi telefon. Pri tem mu je pomagal sposoben menanik Ihomas NVatson, ki se je tudi ukyarjal z uporabo elektrike v telegrafiji. Bell je prvikrat patentiral svoj telefon 14. februarja 1876 v NVashingtonu. Do prvega uspešnega prenosa glasu s pomočjo te naprave je prišlo 10. marca istega leta, ko je Bell po telefonu poklical VVatsona, ki je bil v sosednji sobi: ,,Gospod NVatson, pridite sem! Potrebujem vas." Bellu je pri proizvodnji in razširjanju telefona pomagal bostonski odvetnik Hubbard. Z njegovo pomočjo je bila sredi leta 1877 ustanovljena družba Bell Telephone Company. Konec istega leta je bilo v rabi že 26(X) telefonov. Medtem je Bell potoval po ZDA in predaval o koristnosti telefonije. Po enem izmed takih predavanj v Salemu v državi Massachusctts je Henry Batchelder, poročevalec časopisa Boston Globe, uporabi! telefon in po njem narekoval redakciji v Bostonu poročilo o predavanju. Poročilo so v časopisu objavili 13. februarja 1877 s pod- naslovom: ,,Poslano po telefonu — prvo časopisno poročilo, ki ga je človeški glas posredoval po žici". Ob prelomu stoletja je bilo v Združenih državah Amerike že 227.000 telefonov in na tisoče drugod po svetu. Prva telefonska linija, ki je povezovala državi, je bila uvedena leta 1887 med Parizom in Brusljem, po posebnem kablu pod Rokavskim prelivom pa sta se Pariz in London telefonsko povezala leta 1891. V/Dorcdno z razvojem teletona se je izpopolnjeval tudi način telegrafskega prenosa. Ze 1853. so v telegrafiji uvedli sistem .,duplex", po katerem je bilo moč po žici pošiljati dve sporočili hkrati. Leta 1874 je Edison izgotovil sistem ,,quadraplex" za prenos štirih sporočil, po dve v vsaki smeri. Štirideset let kasneje je družba VVestern Union uvedla sistem ,,Multiplex" za osem hkratnih sporni^il. Danes si novinarstva seveda ne moremo predstavljati brez vseh teh in drugih pripomočkov. Telefon je nujno potrebno orodje, ki pa ga je treba uporabljati s preudarkom. Marsikdaj se namreč dogodi, da novinarja kot kronista življenja in sooblikovalca dela telefon odtuji od resničnosti, ljudi in birokratizira njegovo pisanje. Telefon tudi ne more biti nadomestek za žive vsakdanje delovne stike. Nadaljevanje prihodnjič 8 - NAŠI DOPISNIKI 16. avgust 1984 - Obisk v brigadi ,,Daj še enkrat povej, kdaj me prideš obiskat," mi kriči preko telefona brat v ušesa. ,,V soboto mogoče pridem," se odrežem in tako se je tema za ta dan končala. V soboto se po vožnji na avtobusu in ustavljanju pri vsaki gostilni vendarle pripeljem v Ptuj. Se avtobus do Dornave in tu sem. V brigadi. Brat me počaka na avtobusni postaji in me zapelje na večerjo. ,,Sta, nova mačka? Cekaj kazaču Suzani. Neznam kako če ona gledati na to?" me pozdravi brigadir. Oh ti pa so strupeni. §e predno te dobro spozna, že te kritizira in obrekuje. Neverjeten občutek te prev- zame, ko greš mimo brigadrijev, vsem na očeh in opazovanju. Padajo opazke, žvigi, komphmenti, a ti ne več, kako bi se obrnil. Vprašanja se vrstijo cel večer. Pri večerji, v disku, pred spanjem. Tudi sama nisem med mevžami, tako da sem imela dovolj teme za premišljevanje. Različni vtisi o akciji, delu, brigadirji se mi kar mešajo v glavi. Ce povem po pravici, bi rabila kar nekaj dni, da bi jih razvrstila. Spanje je zaslužen počitek po napornem dnevu, saj za tiste, ki delajo; okrog 24 ure utonem v tišino in temo. V nedeljo po zajtrku pride brat obotavljajoče k meni in me z milim nasmehom prosi za uslugo. Zakaj pa ne? Vendar se je ta uslugica spremenila v veliko uslugo. Oh ti prigadirji. Naj bodo še tako pridni na trasi in pri raznih dejavnostih, v prostem času jim ne gre in ne gre od rok. Čeprav sem se dobro naučila s cunjami delati doma, sem bila vesela pripombe kolegice, da moj brat ni samo gobezdalo, da zna pometati, pomivati posodo in še kaj drugega, v to tudi sama nisem nič več dvomila. Kdo bi si nvslil, da bo družinski ljubljenček zmogel kaj takega in da bi se pustil izkoriščati cfo skrajnosti. V teh dneh, ki sem jih preživela med brigadirji, me ie naiveč pripravil do smeha fantič, Don Juan druge izmene. Ko so ga kritizirali, da preveč lenari, je hladnokrvno izjavil: ,,Ne vem, zakaj me tako kritizirajo, saj sem dober delavec če me prime groznica cela." Sestra, „Baza20" PISMO PRUATELJU ZDRAVO BUČKO! Kako si? O. K.! Jaz tudi. Samo žulji me malo mučijo. Največjega imam pod brado. A od česa? Saj veš, nikoli nisem bil dober delavec. In žulj je prišel od podpi- ranja lopate. Ker pač noče ona podpirati mene, moram jaz njo. Življenje tukaj? Bilo bi dobro, če ne bi bilo te fiskulture. Namesto lepe melodije slišiš: ,,Ustaj, fiskultura! Dajmo, 1, 2. 3,3 2,2,!" Naše največje veselje je dež. Samo ne na bazenu, kjer se zadržujemo ob nedeljah. Dež na trasi je naše največje odrešenje. Poznaš našo brigadirsko molitev? Sigurno ne, saj nisi bil nikoli v brigadi. Tako se glasi: O, Venera vi, daj nam kiSe, mi ne možemo više ..." A naslednji dan ljubi Bučko, pripeka sonce Se z večjo vročino. Venera pač ni uslišala naše prošnje. Zato se zvečer obred ponovi. Moram končati s pisanjem, ker se tudi meni izteka čas požarstva. Kazen zaradi „partizanov". p^^^^^^ ^ prijatelja Vučka MDB ,,Baza 20" Lazarevac Lazarevac je malo mesto v srcu Srbije 57 km južno od Beograda. Ima junačku prošlost jer se tu I9I4. godine odigrala jedna od največih izboje- vanih pobeda Srbske vojske u istoriji ratovanja i imala je preokretu u prvom svetskom ratu. Ove godine se proslavlja 70-godišnjica od Kolubarske bitke. Posle drugog svetskog rata Lazarevac se naglo razvija otvaranjem površinskih kopova ITE. Otvorena su polja BiD, a novijeg datuma otvaran je novi površinski odkop sa 5U procentov proizvodnje lignita u Jugoslaviji. Planira se i otva- ranje novog polja C. Danas u Lazarevcu živi i radi oko 25.000 žitelja. Lazarevac je sportski grad koji polaže golemu pažnju na šport. On ima dva drugoligaša FK Kolu- bara, KK Kolubara i istoimeni klub kuglarski klub koji je ove godine ušao u prvu ligu. Lazarevac je gostoljubiv grad i goji prijateljske odnose sa zbratimljenim gradovima kao Sto su: Trbovlje, Višegrad, Tivat i Valando- vo. Ovim rečima se ne mogu opevati sve lepote i vrednosti Lazarevca, sve dok ga ne posetite. Zato dodite! Žulj j Žulj je bo leča s t var, J žulj je lepa si var, | žulj je tudi neprijetna stvar. Žulj nikoli ne napada sam, on ima neprecenljive prijatelje. Žulj skupaj s prijatelji, krampom in lopato napove rokam vojno. Najprej se napravi važen in postane velik, kot takšen povzroči strašne bolečine. Proti tem napadu se borimo z jodidom. Žulj prične izgubljat bitko, toda ker je on slovit po tem, da je trmast, se napne in poči, kar pekoče bolečine pozvroči. Tudi proti tem imamo zdravilo, s kremo namažemo in ga povijemo. Vse roke je žulj pridobil, kako sneti povoj brez dovoljenja, jih je naučil. Kljub vsemu žulj igro vedno izgubi in na koncu ostane nanj lep spomin. Brigadirji MDB »Baza 20« Došli smo sa teritorije opštine Čičevac Teritorija opštine Čičevac leži u plodnoj udolini sliva Južne, Zapadne i Velike Morave u Centralnom delu uže Srbije i na tromedi Pomoravsko- šumadijske, Niške i Kraljevačke regionalne zajednice. Območje blago zatalasano na nadmorskoj višini od 130 do 500 metara oivičene stalačkim brdima i mojsinjskim planinama. Ovde prolaze važne saobračajnice, kao pruge Beograd—Niš—Skoplje, Stalač—Kraljevo sa saobračajnim čvorom u Stalaču i autoput Beograd—Niš, Pojate—Kraljevo sa čvorom u Pojatu. Prošlost ovog kraja opredelila je plodna moravska udolina, blaga klima i prirodna veza sever-jug-zapad. Pogodnost ove sredine uslovila je da brda zapamte mnoge vojske, ratnike i narode koji su za sobom ostavili tragove svojga pnsustva i života. Obilje tragova, bogatstva i raznovrsnost materijala kulture kroz arheološke nalaze, nedvojsmisleno ukazuje na život ljudi i kontinuitet života od kamenog doba do današnjeg vremena. - Pozni period srednjovekovne Srbije i aktivnosti grada Kruševca, kao i učešče u ove sredine u njenom razvoju, ostavili su neizbrisive tragove u tvrdim gradovima s bedemima u dolini Južne Morave na brdu Stališu i na Cerovu u Mojsinskim planinama. Turško ropstvo i nasilje usporili su razvoj ove sredine, ali nisu slomili auhanašeg čoveka kod koga je uvek tinjao otpor i vazda bio spreman da bude i hajduk. Pun doprinos dala je ova sredina u borbi na Deligradu i Cegru. Definitivnu slobodu od Turaka ovaj kraj doživljava 1833. godine posle pobede ovog kraja protivu Frenčeviča. Oslobodenje i izgradnja železničke pruge Beograd—Niš uslovljavaju nagli uspon ove sredine. U Čičevcu se pronalazi ugalj i otvara se rudnik, a z^tim se gradi prva fabrika za impregnaciju pragova na Balkanu, a neSto se kasnije podiže i ložionica. Krajem prošlog i početkom ovog veka Čičevac je bio važno industrijsko mesto sa dobro razvijenom radničkom klasom, uspostavljenim robnom včanim odnosima i formiranom trgovačkom čaršijom. Nagli uspon ove sredine usporava I. svetski rat, a zatim teritorijalne podele i uticaj uticajnih ljudi. Prestaje sa radom rudnik, a zatim dolazi do preseljenja impregnacije i ložionice u druge sredine. Gašenjem industrijskih pogona, seli se zapošljeni kadar, a Čičevac ponovo utanja u fazu mirovanja. Važnost saobračajnih arterija dolinom Morave, a naročito saobračajnica čvor Stalač i dobro hranjeno območje od okupatora opredelili su karakter revolucionarni borbi u ovom kraju. Diverzije na pruzi, paljenjc arhiva i uništavanje materijalnih dobara bile su prisutne kroz čitav tok revolucije. Odmazde i nasilje nisu izostali, posle diverzije na mostu u Cerovu izvršena je masovna odmazda na nedužne gradancovog kraja 10. januara 1943. godine kod sela Trubareva. U ovoj odmazdi ugušeno je 90 mladih života. Otpora je bilo u toku čita'og rata i 29 gradana je streljano kao saradnici pokreta, od neprijatelja i ijegovih slugu. Cičevad je oslobodenje dočekao 13. oktobra 1944. godine od strane 20. srpske brigade uz pomoč Sovjetskih jedinica. U drugom svetskom ratu u partizanskim odredima borilo se 460 ljudi iz čičevačkog kraja. Njih 63 se više nikad nije vratilo. Ostali su na mnogobrojnim poprištima sirom Jugoslavije svesni, da su pali u borbi protiv nezajažljivog okupatora koje je želeo, da im oduzme slobodu, ono do čega im je najviše stalo. ORB „Ivo Lola Ribar" ORB„VukicaMitrovič-Šunja" Prije nego što vas upoznamo sa omladinskom rad- nom brigadom ,,Vukica Mitrovič-Sunja" kazačemo nekoliko riječi o Vukici Mitrovič, čije ime nosi naša brigada. Omladinska radna brigada sa ponosom nosi ime ,,Vukica Mitrovič-Šunja". Vukica Mitrovič je rodje- na 27. decembra 1912. godine u Svetom Štefanu. Osnovnu školu učila je v Svetom Štefanu, a u Kotoru gdje joj je otac premještan sa službom završava četiri razreda gimnazije, nakom čega se upisala u Učitelj- sku školu na Cetinju. Skolovanje je napustila poslije dvije godine zbog slabog ekogomskog stanja rodite- lja. 1932. godine odlazi u Beograd, gdje je i primlje- na u KPJ. Kao organizator štrajkova, partijski i sin- dikalni rukovodilac više puta je hapšena. Poslije aprilskog sloma Jugoslavije, zajedno sa Dj- urom Strugarom, Milošem Matijevičem i drugim par- tijskim radnicima Vukica sudjeluje u organizovanju pravih diverzantskih akcija u Beogradu. Istovremeno aktivno radi na mobilizaciji novih boraca za par- tizanske odrede. Krajem 1941. godine pala je po- sljednji put u ruke policije. Bila je fascilantna čvrsti- na volje koju je posjedovala Vukica, da u največim mukama ne oda svoje drugove, saradnike i partij- skom ilegalnom radu. Za nju v^e nije mogao da se izmisli način mučenja pod kojrm bi se moglo izvuči iz nje bilo kakvo priznanje. Umrla je dostojanstveno, neokaljenog imena, čista u svojim osječanjima ispunivši največi zavjet svog života — da bude čov- jek. Ovakav stav Vukice Mitrovič u životu i radu na- staviče i nastavljaju brigadiri koji se okupljaju pod njenim imenom, čuvajuči i njegujuči tradiciju, da budu što bolji, bilo na trasi ili društvenim aktivnosti- ma. ORB ,,Vukica Mitrovič-Sunja" je formirana 25. maja 1978. godine. Iste godine brigade učestvuje na SORA ,,Posočje '78" gdje je još sa četiri brigade radila na otklanjanju Dosledica zemliotresa koji je zahvatio opštinu Tol- min. Izuzetnim zalaganjem na SORA ,,Posočje '78" brigada je uspjela da osvoji sva priznanja akcije. Pored odličnih rezultata, brigada je u društvenim aktivnostima pokazala najbolje rezultate i dobila maksimalnu ocjenu. Kao najbolja u smjeni dobila je Plaketu ,,Veljko Vlahovič" — največe priznanje Savezne konferencije. Zbog pokazanih izvanrednih rezultata u ,,Posočju '78" kao i velikog doprinosa i zalaganja prilikom organizovanja VIII kongresa SUBNOR-Jugoslavije in angažovanje na drugim lokalnim radnim akcijama Brigada je dobila Novem- barsku nagradu opštine Budva. Brigada ,,Vukica Mitrovič-Sunja" je 1979, godine učestvovala na SORA „Bratstvo—Jedinstvo", gdje je takodje pokazala dobre rezultate. Za svoj rad i zalaganja na trasi i van nje dobila je plaketu ,,Budo Tomovič" koju dodjeljuje RK SSO Črne Gore i po drugi put Plaketu ,,Veljko Vlahovič". U 1980. godini brigada je učestvovala na SORA ,,Kragujevac '80", gdje je takodje osvojila sva priznanja i po treči put dobila plaketu ,,Veljko Vlahovič". Na SORA ,.Sarajevo '81", u smjeni u kojoj učestvuje 17. brigada postiže izuzetne rezultate u rad- nim in društvenim aktivnostima i po četvrti put biva predložena za najvrx:e priznanje koje dodjeljuje Savezna konferencija Plaketu ,,Veljko Vlahovič". U 1982. godini brigada učestvuje na ORA ,,Ibar- Lepenac '82" gdje je pored drugih priznanja, dobit- nik Plakete ,,Heroji Kosova", a na ORA ,,Plitvice '83" dobitnik je plakete ,.Vladimir Nazor". Informiranje ZSMS Te noči ne boš mogel spati Kot vedno, ko je naša brigada dežurna, sem bil zopet v tokratni izmeni za požarstva. Sem pač zelo v časteh pri komandantu, ki me ima prav tako očitno zelo rad. Požarstvo je sicer dokaj prijetna stvar, toda le za tistega, ki ni požar- ni. Kakšen je delovnik požarnega? Izberimo si drugo izmeno. Prejšni požarni te zbudi ob pol enih. Ti ga pošlješ v p . . ., se z največjo težavo oblečeš, vzameS še eno odejo in odideS vzhodno od raja. Besen prevzameš uro in zvezek in napodiš prejšnjega požarnega v posteljo, da ne zaide v partizane. Potem se v bistvu začne. 0.35 — Kaj, šele pet minut je minilo, težko meni, kako bom vzdržal do pol treh. Ob enih,ni mogoče, celo večnost sem že tukaj, ura pa je ena. Le zakaj so ti komarji tako nemirni? Au, spet me je eden. Kje si, da te ubijem? Bum, eden manj na tem svetu. 2.00 — samo še pol ure, hvala bogu, toda kaj ko mene zebe. Daj odeja malo me segrej mene zeeebe. Toda glej, kdo gre tam. Brigadir se vrača iz partizanov: ,,Ajde, brigadire moj, idi pa spavaj." 2.30 — Končno, končno, kon- čno. Kje je moj naslednik, ljubi moj naslednik. Evo ti in bodi pri- den, zbudi štabovce in ekonoma itd. . . Taka je ta reč. Tudi požarni morejo spati, kajne. Največja sreča je, ko prideš s požarstva zopet v po- steljo. Srečno, zadnji požarni. Požarni MDB „Baza 20" Budva Najjužniji dio Jadrana, Črno- gorsko primorje kao, da je predod- redjeno, da se takmiči u prirodnim Ijepotama i povoljnim klimatskim uslovima. Budvansko područje bez ikakve sumnje je jedno najprivlač- nijih m jesta na naSoj obali. Njegovu izuzetnu draž čine 17 pješčanih plaža koje je teško nači na svim morima svijeta. Sve plaže na rivijeri su sa prijatnim zelenilom od čempresa, smokava, limunova, pomorandži, mandarina i maslina. Prekrasni pejzaž koji se samo tamo može vidjeti. Ljepotu prirode dopunjuje godiSnja doba sa svojim specifičnim bojama i mirisima Još u V. vijeku prije nove ere Sofokle, u svojoj tragediji ,,Oikles", spominje Budvu kao „Grad Ilirija". Grčki pisacStjepan Vizantijski kaže, da je Budvu osnovao Kadnon, sin feničanskog kralja Agenora. Talas grčke kolonizacije Jadrana u IV. vijeku prije nove ere zahvatio je i Budvu, ali nije postala njihova kolonija, več je uporedo sa Ilirskim naseljem postala grCko naslje. U II vijeku prije nove ere Budva dolazi pod vlast Rimljana u sastavu pro- vincije Dalmacije. Raspadom robovlasničkog društva Budva, kao i svi primorski gradovi, preživljava križu, da bi joj slovenska koloniza- cija obezbijedila ponovni razvitak. Poznato je da je car Dušan boravio u Budvi, izdao jednu povelju i redigovao budvanski statut. Od 1442. godine Budva je pod okupacijom Mletačke repub- like, a kasnije Austro-Ugarske monarhije, izuzimajuči ijeriod od 1806.—1807. godine, kada je Bu- dva bila pripojena Crnoj Gori. Stara težnja za ujedinjenjem svih naših naroda, za ravnopravnošču, slobodom, u novoosnovnoj državi Južnih Slovena (1918. god.) nije ostvarena. Talas revolucionarnog vrenja, nastao pod uticajem Oktobarske revolucije, nije mimo- išao ni ovaj kraj. U Petrovcu 1920. godine komunisti pobjedjuju na izborima i formiraju komunisti- čku opštinu. Crvena komuna, prva je na Jadranu iako brzo i brutalno ugašena, pokazala je da je narodna vlast drugačija, od one na čijim su amblemima stajali ,,bijeli orlovi". Taj plamen koji su petrovački komunari donijeli po povratku sa solunskog fronta i poslije Albanske golgote nikada se nije ugušio. No- vim iskrama su ga podržali brojni znani i neznani junaci. Godine pro- laze, a dogadjaji i datumi ostaju, da zrače svojom neprolaznom svetlošču i slavom koja je grijala sr- ca i kalila junake. Poslije sječanja koja prizivamo, postoji juče koje ne smijemo zaboraviti, juče kada naši domovi nijesu bili naši, kada smo bili biserno zrno u tamnoj utrobi školjke, jedna neostvarena misao i pupoljak koji neče procvje- tati. Drugi svjetski rat . . . Od julskih akcija 1941. godine, kada je razbijen bataljon fašista i zarobljen prvi tenk u narodnooslobodilačkoj borbi do novembra 1944. godine, sinovi i kčeri našeg sunačnog podneblja svrstavali su se u naje- litnije jedinice naše narodnooslo- bodilačke vojske. Nosile su ih mutne i krvave vode Sutjeske, Ne- retve, Drine, Ibra. Njihova vrela krv se mrza na Sinjajevini, Durmi- toru, Igmanu i Sremu. Na putu ka slobodi pao je skoro svaki 10 odra- sli stanovnik naše opštine. Njihova imena uklesana su na spomenima i spomen pločama. Nad njima se sunce zavaralo a oni su postali most vremena i divna istorija. ORB „Vukica Mitrovič-Šunja" Nekoliko reči o gradu iz koga dolazimo Opštinu Zrenjanin, čini grad Zrenjanin sa 22 seoska naselja. Po teritorljalnom prostranstvu največa je opština u Vojvodini sa površinom od 1.311 kv. m. Nalazi se u središnjem delu ju- goslovenskog Banata. Grad Zrenjanin je ekonomski saobračajni in kulturno-prosvetni centar srednjeg Banata. Na teritoriji opštine živi 133.357 stanovnika, od kojih 82.851 živi u gradu, a 50.506 stanovni. ka živi u selima. Nacionalan sastav stanovnika je veoma šarolik — ovde živi čak 25 nacional- nosti i etničkih grupa. Najbrojniji su Srbi, Madjari, Rumuni, Slovaci itd. Grad Zrenjanin se prvi put pominje u istorij- skim izvorima pod imenom Bečkerek. Ovaj naziv se u raznim varjaniama zadržao do 1935. godine, kada menja naziv u Petrov- grad, koji se sa kračim prekidom za vreme okupacije, zadržao sve do 1949. godine, kada se menja u Zrenjanin, po narodnom heroju Žarku Zrenjaninu. Kada je Nemačka napala Jugoslaviju, več 12. aprila grad je bio okupiran. Grad sa svojom okolinom postaje jedan od centara borbe protiv okupatora. Neprijatelj je ovde skončentrisao svoje najsposobnije snage za borbu protiv banatskih rodoljuba. _ Ovde je bilo sedište policijske prefekture za Banat a od leta 1942. godine koncentracionog logora, kroz koji je prošlo preko 10.000 banat- skih rodoljuba. Ovo područje je dalo sedam narodnih heroja. Posle troipogodišnje okupacije, grad je oslo- bodjen 2. oktobra 1944. Privredni polet grada počinje posle 1945. godine, kada su izgradjeni novi industrijski kapaciteti. Privreda zrenjaninske opštine je veoma raz- novrsna: industrija, poljoprivreda, šumarstvo, gradjevinarstvo, saobračaj, trgovina, i gostitelj- stvo i zdravstvo. Vodeča grana je prehrambena industrija, integrisana u Industrijsko poljoprivredni kombinat ,,Servo Mihalj". Osim prehrambene industrije veoma značajne kapacitete imaju tekstilna, metalna, industrija kože i nameštaja. Ovo područje je bogato naftom i plinom. Područje zrenjaninske opštine je najgušče rečno čvorište u Evropi, gde u krugu od 30 km protiče: Begej, Tamiš, Tisa, Karaš, Dunav i kanalska mreža sistema Dunav—Tisa—Dunav. Pored reka, u plavnom području obraslom buj- nom vegetacijom, prostiru se bogata loviSta. Zrenjanin je putnom mrežom povezan sa Beogradom, Novim Sadom, Kikindom, Vršcom. Zrenjanin predstavlja veoma važan željeznički čvor. Skolstvo je veoma razvijeno: osnovno, srednje, više i jedan fakultet. U gradu rade sledeče kulturne institucije: Narodno pozorište. Narodni muzej. Narodna biblioteka, Istorijski arhiv i bioskopi. Medicinska zaštita je veoma razvijena: bolni- ca, dom zdravlja i poliklinička služba. Grad Zrenjanin je poznati sportski centar, či- ji su sportisti doprineli afirmaciji jugosloven- skog športa. Značajniji sportski objekti u gra- du su: dom STV ,,Partizan", fudbalski stadion, hala sportova. sportsko-rekreacioni centar i ba- zen. ORB, ,.Pap Pavle-Silja" TEDNIK - 16. avgust 1984 TELESNA KULTURA «N ŠPORT — 9 Zaključek serije sedmih turnirjev Zladnji turnir iz serije sedmih, ki jih je za ekipe malega nogometa pnpravila Medobčinska nogo- metna zveza Ptuj, bo jutri in v soboto na rokometnem stadionu Drava v Ptuju, izvedlo pa ga bo Medobčinsko društvo nogomet- nih sodnikov. Začeli ga bodojutri, torej v petek, ob 17. uri, uro pred tem pa zbirali prijave ekip. Pri- javnina je enaka kot na prejšnjih šestih turnirjih, torek 1500 din za ekipo. Zmagovalci, najboljši strelec in vratar bodo prejeli po- kale. p)oskrbeli pa bodo tudi za privlačne nagrade. Po finalni odločitvi o zmago- valcu sedmega turnirja bo me- dobčinska nogometna zveza pro- glasila skupnega zmagovalca se- rije. 1. k. Prvič rokomet na Hajdini v soboto zvečer je bila na no- vem igrišču v počastitev krajev- nega praznika prva tekma v ro- kometu na Hajdini. Gledalcem sta se predstavili ekipi članov ro- kometnih klubov Velika Nedelja in Drava. Srečanje se je končalo 26:26, ob polčasu paje bilo 15:13 za Ptujčane. Kljub odsotnosti ne- katerih ključnih igralcev so gle- dalci spremljali zanimiv rokomet s precej privlačnimi potezami, poznalo pa se je, da sta obe ekipi šele z v začetku priprav na novo sezono v republiških rokometnih ligah. Večji del srečanja so odig- rali pod umetno svetlobo, ki je sestavni del novega igrišča. Drava: Koštomaj, Matjašič 6, Terbuc 2. Peklar 3, Habjanič 3, Grgič 9, Debeljak, Milunič 1, Bezjak 2. Kamenšek; Vehka Nedelja: Lah. Sok 5, Fridrih 1. Preac. Rajh 8, Grgič. Hebar 3, Ranfl. Mesarec 3, Jur- kovič 6. Baklan. Ik. Karting ima v Ptuju svojo stalno publiko, zato bodo v AMD Ptuj znova poskusili prodor v jugoslovanski vrh Dirko je odprl Božidar Vamica, predsednik konference OOZSS Agis DRUGA DIRKA ZA DP V KARTINGU NAJVEČ USPEHA ZA PIRAN Nedeljska prireditev je na kar- todrom v Hajdoše privabila 56 tekmovalk in tekmovalcev iz Pi- rana, Zagreba, Celja, Reke, Su- botice. Koprivnice, Nove Gorice, j Mengša, Ljubljane, Nove Gra- diške. Novega Sada, Matuljev in Ptuja. Dopoldan so najprej izvedli tehnični pregled, prosti trening in merjenje časov za startne p)ozicije. Merjenje časov je novost, saj je prej o startni poziciji odločala uvrstitev s prejšnjih dirk. Tako pa je sedaj tudi v mini furmuh 1 tako kot v pravi formuli. Pred uradnim začetkom tek- movanja so si številni gledalci ogledali zelo zanimiv in privlačen nastop s šolanimi psi, ki so ga iz- vedli člani kinološkega društva Ptuj. Po predstavitvi vseh nasto- pajočih je otvoritev dirke opravil predstavnik pokrovitelja, delovne organizacije Agis. Božidar Var- nica in začelo se je zares. Preiskušnjo v kategoriji do 100 ccm za mladince je s tremi zma- gami v treh vožnjah dobil deset- letni Dejan Kolman iz Pirana, dirko v nacionalnem razredu do 90 ccm pa njegov klubski tovariš Igor Vošinek. V najbolje zasto- pani kategoriji (22 nastopajočih) do 100 ccm Interkontinental za člane in članice je zmagal Drago Gorenc iz Nove Gorice, domačin Albin Kostanjevec pa je bil enaj- sti. Dirko v formuh C, kategoriji do 125 ccm, je zanesljivo dobil znani kartist Mirko Živec (AMD Ljubljana Moste), domačin Jože Seruga paje bil enajsti. Tekmovanje je potekalo brez zastojev, brez nevšečnosti in oro- testov, kar je prava redkost na takšnih tekmovanjih. Odlična iz- vedba paje navdušila tudi funk- cionarje AMD Ina z Reke, ki so si kot gostje nabirali izkušnje, saj nameravajo urediti poligon za karting in prirejati tekmovanja. S progo m izvedbo dirke so bili zelo zadovoljni tudi tekmovalci. Vse to je zasluga prizadevnih članov in športnih funkcionarjev AMD Ptuj. Druga športna prireditev v po- častitev občinskega praznika je lepo uspela, naslednja pa bo tra- dicionalni turnir ženskih ekip v rokometu, ki bo 25. avgusta. Tekst in foto: 1. kotar Nastop članov kinolo^ega društva Ptuj je bil zanimiv in prijetna po- pestritev prireditve Pred prvo vožnjo v konkurenci sta častni krog opravili Dinana in Danida CarU Nastopili sta tudi predstavnici nežnega spola, na posnetku je Željka Dolenec iz Koprivnice. Mehaniki ji pripravljajo kart, vendar tokrat ni imela sreče, saj je v tretji vožnji v kategoriji 100 ccm morala odstopiti Tekmovanje je potekalo brez zastojev, brezhibno, zato sta bila starter Milan Slana (levo) in direktor Jože Čeh po dirki upravičeno zadovoljna Kadovoljna Marija Šešerko (foto I. kotar) Šešerkova druga na državnem prvenstvu v soboto m nedeljo je bilo v Novi Gorici državno prvenstvo v atletskih mnogobojih. Iz atlet- skega kluba Ptuj so se ga udeležih Marija Šešerko. Sonja Pajenk in Oliver Sirec. Vremenske razmere atletom niso bile naklonjene. Marija je v članski konkurenci osvojila drugo mesto za Mihajlo- vo iz Skopja in pred Rantovo iz ljubljanske Olimpije. Sonjaje bila med mladinkami tretja, Oliver pa med mladinci četrti. L k. SPOMINSKI KROS V DRAVCIH Terenska organizacija v Dravcih pripravlja v soboto ob 19. uri kros za moške in ženske. Gre za prireditev, posvečeno spominu Marjana Cafute. Po krosu bo družabno srečanje vaških pevcev in godcev. K sodelovanju in na ogled prireditve vabijo vse krajane. JB V SOBOTO IN NEDELJO TURNIR V GEREČJI VASI Venem naših poročil s turnirjev v malem nogometu smoomenili, da je v Gerečji vasi zrasel pravi športni park, saj je ob nogometnem novo asfaltno igrišče inslačilnice, kar so si uredili prizadevni člani NK Gerečja vas ob pomoči krajanov. Za to soboto in nedeljo pa pripravljajo veliki turnir v nogometu, posvečen predaji igrišča in slačilnic namenu. Turnir so poimenovali »Gerečja vas 84«. DobiU so močno zasedbo, saj so se pozivu odzvali republiški ligaš Rudar iz Titovega Velenja, območna Ugaša Drava in Aluminij ter Boč, Pragersko, Središče, Sloga iz Strigove in seveda domače moštvo. Moštva so razdeUli v dve skupini. V prvi so Aluminij, Pragersko, Gerečja vas in Boč, v drugi pa Rudar, Drava, Sk)ga in Središče. Prvi del turnirja bo v soboto popoldan. Tako se bo ob 15. uri začelo sečanje Aluminij — Pragersko. ob 16.30 Gerečja vas — Boč, ob 18. uri pa se bosta zmagovalca srečanj pomerila za prvo mesto v skupini. V nedeljo se bo ob 9. uri začelo srečanje Rudar — Središče, ob 10.30 Drava — Sloga, ob 12.00 pa odločitev o zmagovalcu te skupine. Ob 14. uri se bosta poraženca oziroma drugouvrščeni moštvi skupin pomerila za tretje mesto. Finalna tekma za zmagovalca turnirja pa se bo začela ob 16. uri. Igralni čas bo 2 krat 35 minut razen finala, ki ga bodo odigrali v običajnem času, torej 2 krat 45 minut. L k. Novo asfaltno igrišče in slačilnice so že »preizkusili* igralci malega M^ometa, sedaj pa je na vrsti tapravi nogomet z močno zasedbo skupin (fota I. kotar) SIVlUČARJI VABIJO NA TRIGLAV Marljivi člani Smučarskega društva Ptuj vabijo vse ljubitelje gora na Triglav na tridnevni izlet od 31. avgusta do 2. septembra. Vsi, ki se bodo odločili za izlet, se morajo zavedati, daje potrebna tudi dobra telesna pripravljenost in primerna oprema (obleka — obu- tev). Program zajema odhod 31. 8. ob 6.30 iz železniške postaje Ptuj do Ljubljane, z avtobusom do Rudnega polja in p)o 5 urah hoje prenočišče na Kredarici. V soboto v zgodnjih urah bo pohod na vrh Triglava in nato sestop v dolino mimo Triglavskih jezer do slapa Savica. Večerja in prenočišče v hotelu Bellevue. V nedeljo je predviden piknik ob Bohinjskem jezeru, popoldan ob 15. uri povrateic z avtobusom in Mura ekspresom v Ptuj. Vse, kijih izlet zanima, prosimo, da se prijavijo pri tov. Borutu Bernhardu tel. 772-725 od 15. ure dalje pa 773-283. Za prijavo velja nakazilo v višini 50 % cene na žiro račun 52400-678-82839 — Smučarski klub Ptuj — rok prijave do 25. 8. 1984 — na položnico vpišite številko izkaznice — člani planinskega društva imajo poseben popust pri prenočišču na Kredarici. Cena izleta je za člane SK Ptuj 2.800 din, za vse ostale 3.000 din. sok FC Franach-Aluminij 1:0 Nogometaši Aluminija so v prijateljskem nogometnem srečanju v so- sednji Avstriji izgubili z moštvom nekdanjega igralca Aluminija in Mari- bora Draganom Grbavca ter Marjana Vogrinca. Moštvo Aluminija je precej spremenjeno v primerjavi z minulo sezono. Trener Ludvik Speho- nja, bo moral zaradi odhoda zakrpati nekatere vrzeli. Drugače pa o igri toliko, da so bili nogometaši Aluminija vehko boljši, da so zadeli tri vrat- nice, da so vehko tekali in se borili. Med boljšimi na igrišču sta bila Zu- panič in Radolič. Aluminij je nastopil v naslednji postavi: Klajnšek, Primožič, Zupa- nič, Fruk, Panikvar, Jauševec, Žitnik, Radolič, Steiner, Koren, Spehonja, Sehnšek. Danilo Klajnšek Ptujčani in Olimpiada Da je v teh dneh mnogo oči uprtih v Los Angeles je najbrž sveta re- snica. Evropejci, Azijci, Avstralci pa še kakšen Afričan z zanimanjem preštevajo medalje. Vsi si jih želimo, — s to razliko, da nekateri svoje upe obešajo na velik zvon, drugi pa o tem raje molčijo in prijetno prese- netijo. Kolikšno je (ne)zanimanje Ptujčanov za 23 Olimpiado pa sem izvede- la s pomočjo sobotne ankete. V glavnem imajo preveč dela, da bi lahko zdaj v poletnih mesecih posedali pred televizijo. Mlajši anketiranec je vedel celo povedati, da se v ranih jutranjih urah lahko počnejo tudi mnoge pametnejše in koristnejše stvari, kot je posedanje pred televizijskim sprejemnikom. Presenečena sem dobila zadovoljiv odgovor od že nekoliko priletnih mož, ki so tudi popolnoma seznanjeni s številom medalj — pridobljenih in obljubljenijL Nihče ne odobrava odsotnosti velike športne sile SZ. An-, ketiranci pravijo, da se politika in šport naj ne mešata, šport je mednaro- den in naj takšen tudi ostane. Tudi razna poživiRi, ki bi jih v grobem lah- ko imenovali kar mamila na oUmpiadah naj ne bi imela svojega mesta. Vendar sem takšna mnenja dobila le od redkih. Res redkih! Obveščenost Ptujčanov o dogajanjih v Los Angelesu res ni pohvale vredna. Naš urednik je k temu hudomušno dodal le še to, da nosi delno ,,krivdo" tudi časopis Tednik, ki v ZDA ni poslal svojega novinarja. Rosvita P. Nogometni klub Aluminij iz Kidričevega obvešča vse pionirje, da se redni treningi pričnejo v ponedeljek, 20 . 8. 1984 ob 17. uri, na stadionu NK Aluminija v Kidričevem. Pionirji pri- dite, da se dogovorimo o delu v tej sezoni in pričnemo ^ tre- ningi in odigravanjem prvih tekem. Danilo Klajnšek Nogomet vse bolj priljubljen tudi med dekleti Ob 10. obletnici NK Tržeč je društvo organiziralo večer ženske- ga nogometa, ki je bil v soboto 11. avgusta v Tržcu. Pomerile so se tri ekipe in sicer Tržeč, Leskovec in Pobrežje. Največ spretnosti so p)okazale nogometašice iz Pobrežja in Leskovca, ki so ljubiteljice nogometa že več let, domačinke pa so se ravnale po starem reku „Važno je sodelovati, ne pa zma- gati". V petek, to je jutri prireja večer ženskega nogometa tudi mladinski aktiv iz Pobrežja. Nastopale bodo štiri ekipe: 2 ekipi iz Pobrežja, Le- skovec in Tržeč. Organizator je za tekmovalke pripravil pokale in priznanja, izbirali bodo tudi najlepšo nogometašico, seveda pa niso pozabili tudi na zabavo, ki bo sledila po tekmi. Zabave, smeha in sproščenosti prav gotovo ne bo manjkalo. jh : - ZA RAZVEDRILO 16. avgust 1984 - ^ TEDNIK - ^6- avgust 1984 OGLASI IN OBJAVE - 11 TV spored TV LJUBLJANA PETEK. 17. AVGUSTA: 17.55-23.10 Teletekst RTV gubljana; 18.10 Poročila; 18.15 Jazz na ekranu: Willem Breuker KoUektief; 18.45 Trnov grad. madžarska otroška nadaljevanka; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik 1; 19.55 Vreme; 20.00 Modrost telesa, angleška doku- mentarna serija; 22.55 Ne prezri- te; 21.10 B. Binns: Proti vetru — Ognjena zrna, avstralska nada- ljevanka; 22.00 TV dnevnik II; 22.15 M. Dolenc: Gorenčev vrag. TV nadaljevanka; SOBOTA, 18. AVGUSTA: 15.45-23.35 Tetelekst RTV Ljubljana: 16.00 Poročila; 16.20 Jeklenec, otroška serija TV Zag- reb; 16.40 Zgodbe iz Nepričave. otroška .serija; 17.10 Modrost te- lesa, angleška dokumentarna se- rija; 18.00 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka; 18.50 Čudeži narave: Dolina smrti, kanadska poljudnoznan- stvena serija; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Ekspres polkovnika Ryana. ameriški film; 22.00 Zr- calo tedna;.22.20 Melodije morja in sonca; 23.30 Poročila; NEDELJA, 19. AVGUSTA: 8.55 Poročila: 9.00 Živ žav. otroška matineja; 9.50 Trnov grad, ponovitev madžarske otroške nadaljevanke; 10.20 M. Smoje: Veliko mesto, nadalje- vanka TV; 11.45 625 — napoved tedenskega sporeda; 12.00 Ljudje in zemlja, prenos iz Radgone; 13.00 Poročila; 16.35 Poročila; 16.40 Srečanje z Nikico Kalogje- rom. zabavnoglasbena oddaja TV; 17.35 Siciljanski zapeljivec, italijanski film; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Ž. Senečič —E. Tomičič: Gabrijel, na- nizanka; 21.00 Hodoljublje: Pi- ran, potopisna oddaja; 21.30 Športni pregled; 22.00 Poročila; PONEDELJEK. 20. AVGUSTA: 18.05 Poročila; 18.10 Zgodbe in Nepričave, otroška serija; 18.40 Pet minut za rekreacijo; 18.45 Mladi upi — glasba za mlade; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 A Salinskij: Šofer za eno vožnjo, . 1. del sovjetske drame; 21.10 Ve- liki diktator umetnosti, angleški dokumentarni film; 22.05 TV dnevnik II; TOREK. 21. AVGUSTA: 17.50 Poročila; 17.55 F. Mil- činski: Butalci, 2. del lutkovne nadaljevanke; 18.25 Izročila, glasbena oddaja TV Sarajevo; 18.55 Knjiga; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevniki; 19.55 Vreme; 20.00 H. Robbins: Park avenija 79, ameriška nada- ljevanka; 2"l.40 Aktualno: Drago ali poceni?; 22.40 TV dnevnik 11; SREDA. 22. AVGUSTA: 18.15 Poročila; 18.20 Ciciban, dober dan: Mali ribiči; !8.40 Mozaik kratkega filma: Aktualni dogodki, ameriški film. Trije du- hovniki, kitajski film; 19.10 Ri- sanka; 19.24 Radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik 1; 19.50 Vreme; 19.55 Zurich: Med- narodni atletski miting; 23.00/30 TV dnevnik 11; ČETRTEK, 23. AVGUSTA: ' 18.10 Poročila; 18.15 Trapollo HH 3: Planet dveh sonc, 18.45 Želeli ste poglejte, poučno-za- bavna oddaja; 19.10 Riianka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevniki; 19.55 Vreme; 20.00 Lov za zakla- dom: E)jibuti, kviz francoske TV; 21.00 R. Castellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka; 22.15 TV dnevnik 11; 22.25 G. Verdi: Requiem. DOBIMO SE V DOLENI! Sekcija za kulturo ,,DOLENA" vas vabi v soboto, 18. avgusta ob 18. uri na VELIKO VRTNO VESELICO. Ob dobri jedači in domači pijači boste lahko zapeli in zaplesali, z ansamblom ŠEST MLADIH, HELENO VERGLEZ ter z našim znanim pevcem ALFIJEM NIPIČEM, ki bo tudi poskrbel za humoristične točke. Torej v soboto 18. avgusta ob 18. uri se dobimo v DOLENI pred Domom DPO, ko bomo peli, in plesali vse do jutra. VABLJENI! mali oglasi PRODAM kmečki voz, sod in ro- čno črpalko za gnojnico. Zagreb- ška 32. UGODNO prodam etažno central- no peč CENTRAL 17 KTVT ,,BORIS KIDRIČ" Marjana Sa- mec, Budina 66 b. PRODAM kumarice za vlaganje. Zg. Hajdina 69. PRODAM Zastavo 750 S, obno- vljeno, letnik 1978. Ivan Gabro- vcc, Ul. Avgusta Hlupiča 4, Ra- belčja vas ali tel. 773-479. MLADA družina nujno išče stano- vanje v okolici Ptuja. Naslov v upravi ali tel. št. 771-731. KUPIM 300 1 vina. Viktor Cvetko. Krčevina 38, Ptuj. STAREJSA zakonca z manjšim posestvom v okolici Ptuja vzamem na prevžitek. Naslov v upravi. APN-4, dobro ohranjen prodam. Draženci 42. PRODAM traktor Deulz, 22 KM, s koso in plugom. Marija Horvat, Zagorci 23/A. PREKLICUJEM člansko ribiško izkaznico štev. 3460 in letno ribo- lovnico na ime Jože Repec, Cesta v Njiverce 13. ZAPOSLENO dekle išče manjše stanovanje, garsonjero ali sobo v Ptuju ali Ormožu. Naslov v upra- vi. ZDOMCI POZOR! Prodam par- celo, travnik in gozd ob asfaltni cesti v Juršincih, primerno za far- mo. Pišite na naslov, ki je v upra- vi. PRODAM motorno kolo znamke TOMOS TLS 14, neregistriran, dobro ohranjen in novo kitaro, cena po dogovoru. Branko Smi- goc, Gradišče 3, Zg. Leskovec, in- formacije popoldan od 15. ure da- Ije. PRODAM novo moško kolo za 6.000 din. Ris, Rimska 7, Ptuj. PRODAM 4 kg metal srebrne bar- ve za avto, tel. 773-016. PRODAM .osebni avto Wartburg po delih. Milan Kline, Kicar 36. STANOVANJE in hrano dam ženski za manjšo pomoč. Naslov v upravi. METOD SENC AR, Ptuj, Obrtni- ška 9 — Elektroinštalaterstvo, elektromehanika in meritve, je po- delil 1 štipendijo za smer energe- tik. STAREJŠI upokojenec ponuja neodvisni upokojenki za malo po- zornosti in nege stanovanje in hra- no, z možnostjo, dela na vrtu po želji ter prijetno domačnost. Ce- njene ponudbe oddajte na uredni- štvo Tednika pod šifro ,,Prijetna domačnost". PRODAM Renault 4, letnik 76, registriran do julija 85. Cena 95.000 din. Ogled pri bife Golob, Bukovci, tel. 773-294. UGODNO prodam komplet dnev- no sobo (staro 2,5 leti), tel. 773- 088 — popoldan. PRODANŽI avto Askona 1,6, letnik 1978. Slavko Novak, Spindlerjeva 1, Ptuj. PRODAM 126-P ali menjam za večji avto in 60 kosov salonitnih plošč — osem valnih. Borovci 23/A. PRODAM poni ekspres — takoj. Naslov v upravi. PRODAM OPEL ASKONO, let- nik 71, Danilo Krajnc, Arbaiterje- va 7, Ptuj. • VINOGRAD s trgatvijo na Vitanu 3l/A prodam — zamenjam tudi za njivo v Obrežu ali Središču. Je ob cesti, star 6 let in na traktorsko obdelavo. Jožica Krabonja, Mihovci 70/O, Velika Nedelja. PRODAM seno. Kokol, Mezgovci 9. KV KOVINOSTRUGARJA z ne- kaj let prakse redno zaposlim. Ko- vinostrugarstvo Janez Turnšek, Gerečja vas 40/C. PRODAM 300 škopov, (ritek). Peter Ranfl, Nova vas pri Markovcih 62. KUPIM hladilno skrinjo, lahko tudi v okvari. Slavko Furman, Na postajo 15, Ptuj, tel. 771-637. ZAPOSLENO dekle nujno išče stanovanje ali .sobo v Ptuju. Na- slov v upravi. PRODAM moped avtomatik 3 M, Stanislav Letonja, Prešernova 8, Ptuj. PRODAM novo toplovodno peč Standard 30 — tisoč ccal in leseno barako, Bukovci 122. PRODAM Zastavo 101, letnik 1976, zelo dobro ohranjeno, cena po dogovoru. Drevenšek, Sp. Le- skovec 20, p. Zg. Leskovec. Kliče- te lahko na tel. 771-276 vsak dan od 7.—14. ure, v sredo do 17. ure. NERJAVEČO pločevino 1000 x 2000 X 2 mm prodam. Informacije po tel. 790-156 med 8. in 10. uro in po 17. uri. PRODAM poni ekspres. Kampl, Grajenščak 14, Ptuj. PRODAM kravo — brejo 7 mese- ce v^korba ^5._______________ ZASTAVO 750 prodam za 9,5 mi- lijona. Informacije po tel. 773-223. SILOS kombajn za koruzo pro- dam za 14 milijonov. Jože BrenČič, Žabjak 10. 9 Četrtek, 16. in petek 17. avgus- ta: HČI DŽUNGLE, italijanska barvna pustolovka; sobota. I8._in nedelja. 19. avgusta: HIŠA STRAHOV, ameriška barvna srhljivka; torek. 21. in sreda 22. avgusta: SKRIVNOSTI NINJE. hongkonški barvni film; četrtek. 23. avgusta: BILITIS. francoski barvni film. DEŽURSTVO PREHRAMBNIH TRGOVIN SOBOTA, 18. avgusta 1984 prodajalni: BLAGOVNICA In PANORAMA Združene lekarne Ptuj Na podlagi 127. člena statuta Združenih lekarn Ptuj, razpisuje delavski svet Združenih lekarn Ptuj dela in naloge individualnega poslovodnega organa. Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom ter v skladu z določili družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Ptuj, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko Izobrazbo fermacevtske smeri s strokovnim iz- pitom, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih mestih. Izbrani kandidat bo za navedena dela in naloge imenovan za mandatno dobo štirih let. Rok za prijavo na razpis je 20 dni po objavi, s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Prijave pošljite na naslov: Združene lekarne Ptuj, Trstenjakova 9, komisija za.razpis. Tretje tekmovanje za Brežice Športno ribištvo Na idiličnem otočku v Hajdo- šah je bilo v nedeljo tekmovanje v republiški »A« ligi za člane in članice v lovu rib z plovcem. Na- stopilo je 60 tekmovalcev in tek- movalk (15 ekip članov in 5 ekip članic). Tekmovanje so pripravili mar- ljivi člani Ribiške družine Ptuj in so bili doseženi nasledji rezultati. Ekipno je zmagala RD Brežice 6 neg. točk sledijo Radgona 10, Črnomelj 18, Koroška ribiška družina 20, Maribor 21 ... Ptuj se je uvrstil na 10. mesto itd. Med posamezniki se je izkazal Niko Bukovinsi iz Brežic, saj je zmagal z veliko prednostjo 12.850 točk pred Matjašičem — Radgo- na 5.700. Sukičem M. Sobota 5.300, Dimitovskim — Brežice 5.150. Kajnihom Kor. rib. dr. 4.725 itd. Med članicami je ekipno zma- gala RD Maribor 3 neg. točke sledijo Ruše 8, Brestanica-Krško 9, Mura—Paloma 11, Pesnica 13 itd. Med posameznicami je zma- gala Munda Anica—Maribor 4.825 točk, sledijo Said—Maribor 4.000. Štros—Ruše 3300, Ra- ner—M. Sobota 3.000 Leskovšek Brestr.—Krško 2.975 itd. Najboljšim je Ribiška zveza Slovenije podelila diplome in medalje pokale pa Ribiška družina Ptuj. Četrto zadnjo tek- movanje bo čez 14 dni v Murski Soboti. anc ividiKUVČani so gostovali v Železni Kapii Letošnjega srečanja folklornih skupin, ki ga je uspešno organiziralo Slovensko prosvetno društvo ZARJA v Železni Kapli, sta se udeležili članska in pionir- ska folklorna skupina iz Marko- vec. To je bilo le eno od številnih srečanj, ki so ga doslej izmenjali Markovčani in naši zamejski ro- jaki iz Železne Kaple. Letos poteka namreč deset let, ko so najmlajši Markovčani na pobudo tovarišice Kuharjeve prvič gostovali pri njih ob pra- znovanju DNEVA ŽENA. Od takrat dalje se redno srečujejo — enkrat v Markovcih. drugič v Železni Kapli. Naši zamejski rojaki iz Železne Kaple. med njimi je bil takrat tudi dr. Franci Zvvitter, so prvič gos- tovali na veliki folklorni reviji v Markovcih, 17. avgusta 1975. Ob tem so bili priča velikemu — po- bratenju med najmlajšimi iz Markovec in Železne Kaple. Prihodnje leto, ko bo v Mar- kovcih spet velika folklorna revi- ja, bodo naši zamejski rojaki iz Železne Kaple poleg mnogih drugih skupin spet gostovah v Markovcih. Prav ta velika fol- klorna revija, ki bo že deveta po vrsti, bo imela še poseben po- udarek na desetletnico pobrate- nja. Prav tem dosedanjim sreča- njem in prijateljstva, ki je že močno zakoračilo desetletnemu jubileju naproti, gre zahvala, daso bratstva in prijateljske vezi takšne kot sijih lahko le želimo. Pri tem gre zahvala tudi tistim malošte- vilnim Markovčanom, ki so z na- šimi rojaki onkraj Karavank na- vezali bratske in prijateljske stike, bili pobudniki pobratenja in skozi vsa leta skrbeli za pristna srečanja. FK Spominski posnetek ob pobratenju, 17. avgusta 1975 v Markovcih. Pulj po Pulju '84 tudi v Ptuju Tisti, ki nekoliko bolj pozorno spremljamo domačo filmsko proiz- vodnjo, smo tudi nekoliko podrobneje informirani o letošnjem filmskem festivalu v Pulju, ki seje iztekel ob koncu prejšnjega meseca. V naslednjih dneh bo kar dvanajst slovenskih kinematografov predvajalo enajst novih jugoslovanskih filmov, ki so dobili puljske arene in druga fihnska odličja za leto 1984 ali pa kako drugače sodijo med najuspešnejše. Tako prihajajo trije iz Slovenije, štirje iz Beograda, dva iz Zagreba, po eden pa iz Makedonije in Črne Gore. V dneh od 25. avgusta do 4. septembra bosta v mestnem kinu v Ptuju vsak dan po dve predstavi z naslednjimi filmi: O MRTVIH VSE DOBRO — film je prejel Zlato areno za kostumografijo, DAVITELJ PROTI DA- VITELJU — film je prejel Zlato areno za ton in scenografijo, ZGODNJI SNEG V MUNCHNU — Zlata arena za kamero, AMBASADOR — Zlata arena za stransko moško vlogo Fabijanu Sovagoviču, NEZASLISni CUDEZ — Zlata arena za stransko žensko vlogo Vesni Pečanac, POSLADKANA VODICA — Zlata arena za glavno žensko vlogo Sanji Sa- vič, VESELO GOSTOVANJE Franceta Stiglica, NOBENO SONCE Janeta Kavčiča, ŽRELO ŽIVLJENJA — Zlata arena za režijo in glasbo ter Zlati jelen revije Studio — nagrada občinstva. Film BALKANSKI SPIJON pa se ponaša z veliko Zlato areno kot najboljši film festivala, z Zlato areno za glavno moško vlogo Biti Stojkoviču, z Zlato areno za montažo in z Zla- tim Vencem revije Studio za najbolj gledljiv film. Kot zadnji pa bo na sporedu film LETA ODLOČITVE, ki je prejel Zlato areno za scenarij. Cene kino vstopnicam bodo enotne — 50 dinarjev, to je enako kot za običajne predstave. V Mestnem kinu upajo, da bo spored dovolj zanimiv in privlačen, zato pa obisk vsaj tak kot je bil v prejšnjih letih, ko so bile nekatere predstave tudi razprodane. mš V občini Ormož bodo omejili hitrost Zbori skupščine občine Ormož so na zadnji seji obravnavah tudi osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Ormož. V njem je med drugim tudi določili o omejitvi hitrosti na 50 km na uro, .seveda če v posameznih ulicah ni s prometnim znakom še posebej omejena. Omejitev velja za naslednja strnjena naselja na območju občine: Velika Nedelja. Središče ob Dravi, Miklavž, Podgorci, Tomaž in Kog ter na celotnem mestnem območju Ormoža. - u Pokal KS Turnišče ekipi Flamenga v soboto. 11. avgusta je Športno društvo TumiŠče organiziralo in uspešno izvedlo turnir v malem nogometu. Na turnirju so lahko sode- lovale le ekipe in igralci iz KS Turnišče. To je bil dosedaj že tretji takšen turnir v zadnjih letih, kije bil predvsem organiziran zaradi lige v malem nogometu, ki se prične v septembru. Na tem turnirju so se ekipe pomerile vsaka z vsako in tako preverile svoje fizične in psihične sposobnosU za uspešno nadaljevanje v ligi, ki jo vodi ŠD Turnišče Vrstni red na koncu turnirja je bil sledeč: Flamengo 3 3 O O 8:1 6 točk Mladi 3 1 1 1 6:2 3 točk ŠD TumiŠče 3 1 1 1 5:4 3 točk Lotos 3 O O 3 0:12 O točk Turnirje uspešno vodil in izpeljal vodja lige v malem nogometu TumiŠče 84 Branko Zupanič. Navedeni si žeh, da bi bilo takšnih in podobnih turnirjev več in manj takih, ki zavirajo delo v društvu. ZB Milan, vojaški pilot Milan Kolednik. rojen 1963. doma iz Spuhlje 90 a. eden redkih Ptujčanov, ki seje odločil za vojaški poklic. »V osnovni šoli sem rad risal, in rekli so, da rišem dobro, tudi na razstavah sem sodeloval. Tako sem se takrat navduševal za likovno akademijo, a ko je bilo potrebno, sem se odločil za štiriletno letalsko vo- ja.ško gimnazijo v Mostarju. Na zdravniškem pre- gledu v Zemunu so ugotovili, da sem sposoben za obremenitve v zraku.« Si imel v začetku kaj težav? »Seveda sem imel težave s srbohrvaščino, spremeniti sem moral svoje življenjske navade, tudi hrana je bila drugačna kot doma. A na to sem se kmalu navadil. Ko smo prišli v Mostar, smo šH najprej za deset dni na morje, da smo se dijaki spoznali, jaz nisem od prej poznal nikogar.« Se ta gimnazija kaj razlikuje od naših starih »klasičnih?« »Poleg splošnih smo poslušali tudi predavanja iz vojaških predmetov. Vsak dan smo imeli sedem ur pouka, tudi vsako prvo soboto v mesecu. Tako smo se že na začetku navajah na delavnik aktivnega oficirja. Izdelal sem s prav dobrim uspehom.« iCaj pa letenje v toku šolanja? »Po 2. letniku smo imeli tečaj jadralnega lete- nja, jaz s skupino v Ivangradu. V začetku 4. letnika smo leteli na motornih avionih v Zadru. To je bilo izbirno letenje, kjer so tiste, ki niso pokazah dovolj sposobnosti, izločili. Sploh je selekcija zelo prisotna ves čas. Po končani gimnaziji si se vpisal na letalsko akademijo in se preselil v Zadar. Kakšnaje razlika med srednjo in visoko vojaško šolo? »V Zadru smo se šele začeli prav pripravljati za poklic oficirja-pilota. Dobih smo uniforme JLA in šli najprej na enomesečno taborjenje, kjer smo se naučili osnovnih vojaških veščin. Precej naporno. Nato pa življenje v vojašnici. Prve tri s semestre smo poslušali samo predavanja — splošnih, vojaških in letalskih predmetov. Po vseh položenih izpitih in po zdravniškem pregledu so določili, na čem bomo leteli—, mene so dali na helikopterje.« Kaj počneš, ko se ravno ne učiš? Zadar je na morju .. . »Kopal se nikoli nisem s posebnim veseljem, nekateri pa grejo vsak dan na plažo. Drugače paje v Zadru ugodno podnebje, vse leto je sorazmemo toplo. Uporabljam trim stezo in kabinet, imamo stadion, športna igrišča, telovadnico, za kulturne dejavnosti pa glasbeno sobo z glasbili, knjižnico, kino, obiskujemo gledališča in filmske predstave in seveda vse ostalo, kar daje mesto. Tu je precej ži- vahno v turistični sezoni.« »Si že letel na helikopterju? »Letos mo leteh na avionih, septembra pa grem zopet v Mostar, kjer nas bojo šolali na helikopterjih, najprej osnovno, nato pa še borbeno.« Zdaj si na enomesečnih počitnicah. Kako si se vživel v staro okolje? »Poleg letnih počitnic imamo prosto še deset dni pozimi in za državne praznike. Ko se enkrat odločiš za vojaško šolo, se moraš sprijazniti s tem, da živiš daleč od doma tudi potem, ko si v službi. Najraje sem pri stari mami v Sestržah, kjer sem živel kot otrok in kjer je vse bolj nekako v naravi.« Objavljen je bil podatek, da se najmanj fantov v Jugoslaviji odloči za vojaški poklic ravno Slo- vencev. »Vsa središča šolanja so daleč od Slovenije, razen tehniške akademije, ki je v Zagrebu. V Slo- veniji tudi ni prave vojaške tradicije, verjetno jih je malo strah neznanega načina življenja. To izvira iz slabe obveščenosd o možnostih. Mene je mikalo prav to-novo in neznano.« Čez natanko leto dni boš podporočnik — pilot. Kako bo z zaposlitvijo? »Vsem, ki končamo letalsko akademijo, je delovno mesto zagotovljeno. Nekje bom letel.« ......in nas varoval. Vso srečo! milena c. Pot odBorla do Donačke gore že dalj časa je opaziti na haloški transverzali, ki pelje od Borla do Donačke gore, vedno več planin- cev, ki se odpravljajo po lepo urejeni poti. Čez vikend si pač ne moremo privoščiti zaradi dragega goriva daljših izletov. Ker stanujem ob poti, ki vodi iz Borla proti Donački gori, sreču- jem predvsem ob petkih popol- dan, soboto in nedeljo, veliko planincev, ki izberejo pot, ki ni pretežka. Vsekakor lahko to pot prehodijo družine, tudi tiste, z majhnimi otroci. Planinci so pri- jazni, vedno nasmejani, radi po- klepetajo z mimoidočimi občani, ki stanujejo v hribih. Velikokrat pogovor nanese tudi na samo življenje v Halozah, da o vljud- nosti domačinov ne govorimo. Ob poti se lahko planinci ustavijo na kontrolnih točkah, od koder imajo skoraj povsod lep razgled na ptujsko in dravsko polje. Torej, če ne veste kam v soboto in nedeljo, izkoristite priložnost in se podajte po haloški transverzali. Ne bom vam žal. Sicer pa, pre- pričajte se. -Jh- Ptujski padalci drugi na 3. pomurskem pokalu 12. in 13. avgusta seje na murskosoboškem letališču Rakičan odvijal 3. Pomurski pokal. Sodelovalo je 15 padalcev iz Lesc. Ptuja, Ma- ribora in Paračina. Ekipo Aerokluba Ptuj so sestavljali Zlatko Čuš, Stanko Čuš in Janez Vrbančič, kot posameznika pa sta sodelovala še Janez Haložan in Milan Štumberger. Tekmo- vanje je bilo sestavljeno iz skoka na cilj z višine 1000 metrov in skoka v vodo. V disciplini skokov na cilj lOOOm metrov je zmagal Roman Pogačar (ALC Lesce) pred Zlatkom Čušem (AK Ptuj) in Iztokom Jugom (ALC). Stanko Čuš je bil peti, Vrbančič Janez pa sedmi. Tudi v skokih v vodo je zmagal Roman Pogačar (ALC) drugo mesto je zasedel Bogdan Jug (ALC), odlično tretje mesto pa Janez Vrbančič (Ptuj). Drugi tekmovalci ekipe Ptuja v skokih v vodo niso imeh športne sreče. Ponagajal jim je veter in Zlatko Čušje zapravil možnosti za eno od odličij. V skupni uvrstitvi je bil prvi R. Pogačar (ALC) pred Jožetom Korošcem (LC Maribor) in Bogdanom Jugom (ALC). Zlatko Čušje zasedel 5. mesto. Stanko Čuš 7., Janez Vrbančič pa 8. mesto. Ekipno je zmagala ekipa Alpskega letal- skega centra iz Lesc pred ekipo Ptuja in ekipo Maribora. MS ČRNA KRONIKA v ptujski občini so v dneh od 7. do 13. avgusta znova zabeležili velik krvni davek. Miličniki so posredovali v prometni nezgodi, do hude nesreče pa je prišlo tudi na delovišču. ZADEL DVA PEŠCA V ponedeljek. 13. avgusta seje na Zagrebški cesti ob 21.45 zgo- dila prometna nezgoda. Do nje je prišlo, ko je voznik osebnega av- tomobila Milan Ritonja zadel pešca Franca Gabrovca iz Štur- movca in peško Olgo Samec iz Ptuja. Peška je bila težje telesno poškodovana, pešec pa lažje. Vo- znik osebnega avtomobila je bil bre7 vozniškega dovoljenja. SMRTNA NESREČA PRI DFI.U Na gradbi-šču v Rabeljčji vasi se je v petek. 10. avgusta okoli 11.30 smrtno ponesrečil pri delu zidar GIP Gradiš TOZD Tehnogradnja Mirko Rakuša iz Save 15, v občini Ormož. Njegov sodelavec Stojan Mlakarje bil lažje ranjen. Oba sta padla z višine 11 metrov, ker se je opazna miza nagnila iz neznanega vzroka. Mlakarju seje uspelo ujeti za armaturno mrežo. Rakuša paje padel na tla in mrtev obležal. Vzroke nesreče še raziskujejo. -RP POŠKODOVANA KOLESAR- KA IZ ORMOŽA V soboto. 11. avgusta sta na Ljutomerski cesti v Ormožu trčila osebni avtomobil, ki ga je vozila Emilija Novak iz Kranja in kole- sarka Marija Ficko iz Ormoža. Kolesarka je bila pri tem hudo poškodovana in sojo prepeljali v bolnišnico. KOLESAR UMRL NA KRAJU NESREČE V petek. 10. avgusta zvečer seje Franc Bauman od Lovrenca na Dravskem polju peljal s kolesom na delo v TGA Kidričevo, kjer je bil redno zaposlen. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom tuje registracije Danilo Lendero iz Apač. Prišlo je do trčenja, kije bilo tako silovito, daje Franc Bauman na kraju nesreče umrl. DELAVEC IZ DOLENE SE JE PONESREČIL V CELJU Prejšnji torek je v celjski bol- nišnici umrl Franc Skok iz Dole- nc. Delal je v celjski Cinkarni v obratu stare valjarne. V obratu sta se na progi gotovega valja iztrga- la dva kavlja. ki sta držala poldru- go tono težak valj. ki je skočil iz ležišča. Pri nezgodi je Francu Skoku padel na glavo 1,6 m dolg vijak in ga hudo poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolniš- nico, vendar mu niso mogli rešiti življenja. - u Rodile so: Marinka VINKO, Sturmovci 4 — Metko; Štefka BRATUŠEK, Štiirmovci 28 — Simono; Ana GRACER, Polanšak 4 — dečka; Cvetka KOVACiC, Stojnci 90 — dečka; Irena STOJAKOViC, Lan- cova vas 5 — dečka; Ljerka MA- RIN, Ptuj, Volkmerjeva 11 — Ivo; Ana KOLARlC, Ljutomer, Vrazova 3 — Denisa; Helena PO- TOČNIK, Drakovci 76 — Gregor- ja; Erna VERLIČ, Trnovski vrh 21 — Aleša; Leopoldina PETEK, Ptuj, Potrčeva 33 — deklico; Silva VILCNIK, Muretinci 20 — dečka; Irena KORENT, Crmlja 20 — deklico; Vida HOLC, Placar 39 — deklico; Lidija KOROŠEC, Kova- ča vas 21 — Ano; Cvetka HOR- VAT, Mala vas pri Ormožu 27 — Stanka; Lea ŠKRINJAR, Središče ob Dravi, Breg 39 — Petro; Milica PUKŠlC, Mezgovci ob Pesnici 36 — dečka; Ceceilija MATJAŠIČ, Ormož, Ptujska 2 — Mojco; Sonja BEDENIK, Ptujska gora 107 — Nina; Brigita MILENKOVIČ, Ptuj, Ciril Metodov drevored 19, Nino; Terezija KAMENŠEK, Doklece 9 — Sandija; Stanka NO- VAK, Gomila pri Kogu 13 — Ti- homirja; Ljudmila ZULA, Ptuj, Jezova ul. 3 — Nino; Jožefa VI- DOVlC, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 20 — deklico; Zdenka IVANUŠ, Cunkovci 2 — Gregor- ja; Ida KELENC, Placerovci 10 — Anito; Suzana LAZAR, Pari- čjak 24/a — Tamaro; Jožefa SLAVIČ, Boiehnečici 15 — Mari- Poroke: Andrej DREVENŠEK, Zetale 109 in Slavica ZURAN, Zgornje Gruškovje-12; Janko KOREN, Ve- lika Varnica 88 in Zlatka BUTO- LEN, Ptuj, Ul. Borisa Kraigherja 16; Janko PETEK, Ptuj, Ciril Me- todov dr. 16 in Julija BRZAKO- VlC, Ptuj, Ciril Metodov dr. 16; Alojz ČEH, Podvinci 17 in Marija RIŽNER, Videm pri Ptuju 22; Al- bin ŠUMENJAK, Gorišnica 50 in Zdenka NEMEC, Gašinci, Radiča 148; Andrej URŠIČ, Ptuj, Trubar- jeva 11 in Milena MATJAŠIČ, Ptuj, Trubarjeva 11; Edvard MLI- NARIC, Velika Polana I06/a in Jelka PAVLiCiC, Ptuj, Reševa 31; Janko MARINiC, Ptuj, Bev- kova 12 in Tinamarija ZlROV- NIK, Ptuj, Potrčeva 50/a. Umrli so: Jožef TRAFELA, Podlehnik 80, roj. 1939, umri 7. 8. 1984; Franc ARNUŠ, Pacinje 27, roj. 1924, umrl 7. 8. 1984; Tihomir NOVAK, Gomila pri Kogu 13, roj. 6. 8. 1984, umrl 7. 8. 1984; Franc HOLC, Zagorci 61, roj. 1914, umrl 8. 8. 1984; Štefanija LE- ČNIK, Ptuj, Muzejski trg 1, roj. 1904, umrla 10. 8. 1984; Jožef PIHLER, Podvinci 20, roj. 1913, umrl 5. 8. 1984. TEHNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko delavnost RADIO—TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novi- narji: Jože Bračič, Nevenka Dob- Ijekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 750 dinarjev, za tujino 1.360 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČOP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.