Kalina Malino Mornarjev sin Valovi so se zaganjali v brcg, mor-je je irjovelo kakor ranjena po&ast. Težki oblaki so se spuščali eim dalje niže nad zemljo. Samo svetilnifc na na-sprotnem biegu je prodiral mrak. Riibiči so se brli že davno vrnili v kolibc in so trdno spali. Samo v cni koči je še brlela bleda svetilka. V sobi na tleh se je pod plahto tiščalo troje otrok. Mati je kiečala poleg njih m molila. Nenadoma nekdo močno sune v vra-ta. V sobo sto.pi dvanajstleten dečko. Oci ima preplašene, lice mrtvaško ble-do, lase razmršene od vctra. Kakor da bi z dečkom planij v sobo tudi vihar. Stene so se potresle, svctilka je močno vzplapolala, edino okence je zazven-Čalo v piŠu. Tudi lesčerba, ki jo je de-ček držal, je ugftsrvkla. »Mama, videl sem ga... On je bil... Celo vesla sem slišal... Kako naj mu pomagam, mama?« Mati pogleda sina in strašna bol ji spači lice. Niti misliti ne raore. Samo roko položi na najmanjšo spečo de-klico. »AH naj zbudim sosede?« — naglo vpraša dečck. Ne da bi počakal odgovora, planej^H koče in zdirja na ^-so moc k bregu. ^^H kor bi migtiil, stoji pred najbližjo ^^^| in trka na vrata. ^H »Tata je na morju... Fojdite, i*L^| Stojan, da ga poiščeva! Zdelo se mi ^M da je blizu brega ... ^H Naglo, v eni sapi je izgovoril te ^H sede. Ni mogel izgubljati časa. ^H Od znotraj se zadere zaspan, delH ribicev glas. ^M »Domov pojdi, Rajčo, domov, falW V takem času bi ti samo B-og mogel 1^M šiti oceta.« ^M Zadnje besede je veter odtrgal jH brega in jih zancsel daleč k mOT^B Rajoo jih skoraj ni slišal. Dirjal je is k drugi ribiški koči. »Nocoj mi je morje odneslo ^oln, RajČo, ne morem ti pomailati,« -- ie bil odgovor. V nekaj trenutkih je obšel Rajčo vse kolibe, toda zaman. Nihče se n.i uPa* iti na morje. ki je postajalo čim d*alje strašnejše. Tedaj pa se ubogi dcčck s poslednjmu močmi spusti k bregu- sc za trenutek ustavi in glas, ki mu fi oa utrujenosti že ves hripav, se razlega naokoli: »Tata, tata, drži se še malo, jaz tf grem na pomoč s čolnom!« Burja je žvižgala, a Rajču se je «de-lo, da sliši očetova vesla. Kdo je dal tem šibkim rokam jtioč, da je, kakor bi mignil, potegnil čoln 5 118 pc- t in ga porinil v morje! Bil je ndjinoOnejSi čoln, toda za valove kakor otroška igraca. Kolikokrat se je hotcl prevmiti! Nič sc ni videlo, toda Rajčo je prestregel vsak val, poznal ga je po šumu. spretno se mu je vzpenjal na grebcn in se previdno spuščal na pod-noije, da bi počakal naslednjega. In tftko je blodil po morski gla-dini in se napenjal, da bi s svojim otpoškim gla- jsom prcvpil vihar. »Tata, tata, oglasi se, tata!« Ncnadoma pa čisto blizu nekdo za-stokn: »Pomagajte!«* Dcčko podvoji sile in zavesla v smeri proti glasu. Kmalu se nekdo močno primc za čo-ln, da se nagne in preobr-ne. kakor bi trenil, se dvoje teles trd-no oklene drug drugega in se bori z valuvi, ki so že odnašaii čoln. NepriČakovano pa se ,dvigne veli-kanski val in vrže čoln prcdnjc. Od-rasli človek potegne dečka in štiri ro-ke zagrabij-o malo orehovo lupino ter jo obrnejo. Oba skočita vanjo. Noč je bila črna, obrazov si nista vidt-la. Od utmjenosti in razburjenja ni mogel nihče izpregovoriti. Oba sta mislila le to, kako bosta priplula do brciiu. Yso noč sta se otrok in odrasli člo- t vek borila z valovi. Rajčo se je ves skijučil in kakor mrtev padel v čolnu na dno. Ko se je danilo, je komaj odprl oč-i Tnkrat je uprl ljubeL poglcd v člo-vckii, ki je bil sklonjen v dve gube in je z zadnjimi močmi veslal in vzdihoval. Nenadoma pa se dečku od preplaše-nosti razširijo očd in iz ust se mu od-trga pretresujoč krik. Ta človek ni bil njegov očc ... i Drugo jutro je čoln priplul do brega fai ribiči so ga strahoma Čakali. Odnesli II So ubogega dečka v hiŠo, kjer ga je Bprejela objokana mati in tri sestrice s preplašenimi očmi. Najbolj razbur-jen pa je bil oče, Vedel je, kako stra-Šen je bil vihar to noč. Čoln mu je raz-bilo na kose. Samo bog ve, kako je ubogi ribič prišel do brega. Oče vzame sina v naročje in si ga z Ijubeznijo pritisne na srce. Od veselja niu pridejo solze v oči. Joka tudi mati in sestrice in tolikim ribičem se solze oči. Saj se skoraj ne upajo pogledati ubogega otroka. Sram jih je, da se je pokazal pogumnejšega od njih, v vi-harju in nesrečah utrjenih in prekalje-nih mornarjev. Toda veselje, da je re-šen njih tovariš in njegov sin, pocasi duši sram. Nenadoma pa se nekdo surovo za-žene med ribiče in se prerije v sobo. Pred začudeno dnjžino obstane z vso svojo mogočno postavo Dančo Smok a!i, kakor so mu Še rekli, Trdosrčnež. Nikdar doslej še ni prestopil praga te hiše, Saj ga niso pustili sploh v nobeno ribiško kolibo. Dančo Smok je bil len in nevoščljiv Človck. Namcsto da bi delal, je kradel ribe iz polnih košar, da je plačeval krčmarju. Imel je ženo in otroka, pa se ni nikdar zmenil zanju. RibiČi so ga grdo gledali, najbolj pa Rajčev očc. Nekoč mu je Trdosrčnež odnesel vse ribe, ki jih je bil pravkar nalovil. Nikdar pa mu ni smel nihče kaj reči, saj ni bilo dobro, imeti oprav-ka z zajetnim, plečatim DanČem Smo-korn. Sedaj pa je kakor velikan uprl glavo v strop male hišice, stegnil rai-šiČaste roke proti RajČu in njegovemu očetu, okrenil glavo k ribičcm in ža-Iostno glcdal z izbuljenimi očmi, kakor da bi tudi njegove očii prosile tako ka-kor usta. ^ »Bratje, nikar me ne sovražite! N^B cojŠnjo noČ mi je bog odprl oci... vF dite, po tem otroku. Ko me jc Tcšil smrti, ine je opomnil, da imam tudi jaz sina, za katerega moram skrbeti...« Ko Dančo to izgovori, obrne svoje velikansko telo proti vratom, se pri-pogne in odide. Ribiči gledajo za njim in molče ... Dančo Smnk je ostal mož-besei Šel je k družini in začel delati. NihČc več mu m rekcl Trdosrčnež. Dokazal je, da ne zasluži tega zdevka. Srce se mu je sedaj odražalo na Širokem, za-gorelem Hcu, na katerem je često za-trepetal nasmeh, posebao, kadar je vi-del kje na bregu bledega, šibkega Raj-ča, ki je strmel v morje ... (Iz bolgaršfcine prevedla Pavla HoČevarjeva.) 119