Leto LXX Stev. 244 a V Ljubljani, ' petek, 23. oktobra I942-XX Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo SO Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana Izhaja vsak dan i|ntra| razeo p onedeljka lo dneva po praznika. S Urednlttfo In tptliti Kopitar)«*« 6, Llobhan*. i Redazion«, Ajnminl»tr«zloo«i Kopitarieva 6, Lubiana. i Tcleloo «001 400&. Abbonamentit Me»« 18 Llr«i Estero, meta JO Lir«, tdizion« dotnenlca. anno 34 Lir«, Estero SO Ure. C. C fj Lubiana 10 650 per tfli »bbo-oamenti: 10.349 per 1« inserzloni. Plliaiei Novo meta Concessionaria escluslva per la pnbbltcitd di provenienza italiana ed e«tera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana Zmagovita letalska bitka w Egiptu V dveh dneh je bilo sestreljenih v Egiptu 67 angleških letal — Bombni napad na Gibraltar in na Malto Vojno poročilo št. 879 Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V zmagoviti letalski bitki na egiptovskem bojišču dne 20. oklobra, ki se jo je udeležilo okoli 200 sovražnih in prav toliko osnih letal, so italijanski lovci sestrelili 44 sovražnih letal, nemški pa 11. Izgubljenih je bilo II osnih letal. Pri drugih sovražnih akcijah smo izgubili dve letali, dočim je bilo drugih več ali manj težko poškodovanih. Včeraj je italijansko-nemško letalstvo izvedlo znova učinkovite nastope proti nasprotnim eska-drilam. usmerjenim proti naši razvrstitvi ter je vzdrzalo silovite boje z močnimi lovskimi oddelki: osem angleških letal jc bilo sestreljenih, štiri druga pa so treščila na tla, zadeta od protiletalskega topništva. Eno naše letalo se ni vrnilo. V noči na 20. in 21. oktober so italijanski bombniki z vidnimi učinki napadli vojaške cilje v Gibraltarju. Nadaljevali so se dnevni in nočni napadi naših formacij na otok M a 11 o. Podatek k vojnemu poročilu 879. (•lavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Naslednji častniki, poveljniki lovskih skupin so se posebno odlikovali v letalskih bitkah Irh dveh dni na egiptovskem bojišču: major Filippi Luigi. stotnik Ruspoli Carin, stotnik Liii-liiiii Francu, stotnik Tuziinli Giorgio. stotnik Slolaro (iaudio. poročnik Malvezzi Gio-vnnni, poročnik Ginnella Luigi, poročnik Frigerio Jaeopo, poročnik Mandolini Orlando. Madrid, 22. okt. AS: Listi poudarjalo sijajni pomen uspeha italijanskega letalstva v Egiptu in prav tako poudarjajo, da se angleški lovci na Malti izogibljejo boja 7. italijanskimi lovci. Velikanske angleške letalske izgube v Egiptu in popolno italijansko gospodstvo v zraku nad Gibraltarjem smatra tukajšnji tisk za najboljši doka/. poi>olne organizarije, izvrstnega materiala in junaštva pilotov fašistovskega letalstva, ki je glavni činitelj pri spremembi položaja v Sredozemlju na škodo Angležev. Nato listi objavljajo vest o junaški »mrli generala Eerrari-Orsija. se poklanjajo njegovemu spominu ter poveličujejo veličasten lik tega borca in poveljnika ter pišejo, da njegova žrtev, s katero se število italijanskih generalov, padlih v Afriki povečuje na 12, potrjuje nikdar zatemnjeno tradicijo junaštva italijanskih poveljnikov, ki delijo nevarnost v najsprednejših črtah s svojimi vojaki, katerim so vzgled junaštva in požrtvovalnosti. Li-bnna. 22. okt. AS: Včerajšnje popoldansko vojaško poročilo iz Kaira, ki zmanjšuje težke an-gleške i/jjiibe, potrjuje, da je bilo 'JO. oktobra v letalski bitki sestreljenih le 11 osnih letal. Vladar na obisku v Pisi Pisa, 22. okt. AS. Veličanstvo Kralj in Cesar je včeraj zjutraj v spremstvu prvega pnlKJČnika obiskal kr. tehnično industrijski zavod »Leonardo da Vincit v Pisi. Sprejel ga je ravnatelj zavoda, nato si je v spremstvu pretekla, zveznega tajnika in župana natanko ogledal šolske dvorane in delavnice za mizarstvo, splošno in strokovno mehaniko ter za stavbinstvo. Izrekel je svoje zadovoljstvo nad izvrstno opravo šole in nad popolnim delovanjem. Številni šolarji in množica meščanov so Vladarju ' ot) koncu obiska priredili navdušene manifestacije Nemci odlikovali italijanski zbor v Rusiji Vzhodno bojišče, 22. oktobra. AS. General von Tippelskirch je ob izročanju železnih križev častnikom in vojakom 35. italijanskega armadnega zbora v Gorbatovu 28. septembra letos imel naslednji govor: »V Hitlerjem imenu imam čast in veliko veselje, da z znamenjem železnega križa in vpričo poveljnika 35. armadnega zbora, eksc. Messeja ter poveljnikov divizij odlikujem nekaj hrabrih vojakov iz zavezniške italijanske vojske, ki so se posebno odlikovali. V kar najhujših boiih so z ramo oh rami z nemškimi tovariši izjalovili vse mogočne boljševiške napade konec meseca avgusta, ki naj bi bili pogazili zavezniške bojne črte. To je storil junaški in plemeniti odpor divizij >Sfor- zesra«, iCclere«, >Pasuhio< ter neubranljivi zagon konjeniških polkov >Novara< in >Savoia< ter pogumnih črnih srajc. Pomembne sile, ki jih je nasprotnik uporabil pri napadu na bojišče, ki ga drži 35. armadni zbor. kaže kakšen pomen je rusko poveljstvo pripisovalo nastopu, ki naj bi bil pritegnil za obrambo sile. zaposlene v bitki za Stalingrad. Zagrizeni odpor tukajšnjih italijanskih enot pa ni samo izjalovil sovražnikovih načrtov za zlom bojišča, temveč tudi njegova ogromna prizadevanja. da bi pritegnil sem druge sile ter razbremenil bojišče pri Stalingradu in ga rešil nepretrganega nemškega pritiska. Zahvaljujem se vam v imenu nemške vojske in posebno v imenu vseh nemških tovarišev, zapletenih v bitko za Stalingrad, za vaš bojni duh in vašo vztrajnost.« Dr. Goebbels o vlogi časa v sedanji vojni mladih evropskih narodov nad bogataštvom in boljševizmom Berlin, 22. oktobra. AS. V zadnji številki nemškega tednika »Das Reich« nemški propagandni minister objavlja pomemben članek. Najprej na kratko povzema in razvija nekatere misli, ki jih je bil podal v svojem zadnjem govoru, potem pa trdi, pojasnjuje in dokazuje, da čas zdaj dela samo za države Osi. Čas — piše dr. Goebbels — ni činilec, ki bi delal sam od sebe. Dovoljuje le vojskujočim se državam, da nastopajo po njem. Utegne biti res, da čas podpira cn tabor bolj kakor pa drugega, kadar se oba vedeta pasivno 7 ozirom nanj. Toda če ga oba izkoristita tako, kakor ga le moreta, .je njegova naloga važna za učinke po končni odločitvi le v toliko, v kolikor dovoljuje enemu taboru bolj kakor drugemu, razmahniti lastno moč in si tako zgraditi boljšo podlago za nadaljevanje vojne. Če bi se bili torej Angleži okoristili s časom v teh treh letih vojne tako, da bi uresničili svoje Režnje po novih osvojitvah ozemlja ter tako razširili svoje vojno gospodarstvo in povečali oborožitev, bi utegnila biti njihova razlaga pravilna, seveda četudi mi ne bi delali istega. Nobena teh domnev pa sc ni uresničila. Verjetno bo moralo preteči še nekaj mesecev, preden bodo naši nasprotniki to spoznali in priznali. Njihovi voditelji si prizadejavo. da bi s svojimi frazami dopovedali, da ne vidijo, zakaj naj bi bil položaj zanje resen, toda to pri dejstvu ničesar ne spremeni. Velika Britanija je doslej še skoraj verlno ^.dobivala samo takšne vojne, pri katerih je čakala na svojem otoku, s lem oslabila sovražnikove postojanke, svoje pa ojačevala. Danes pa ni več tako. V zadnjih treh letih angleški imperij ni niti malo povečal svoje moči, pač pa jo naglo zmanjšal. Z ogromnimi izgubami ozemlja je Velika Britanija izgubila prav tako ogromno surovin. Isto se je zgodilo tudi z Združenimi ameriškimi državami, zlasti pa še s Sovjetsko Rusijo. Vse, kar je sovražnik izgubil, smo dobili mi. Čeprav bi se utegnilo zdeti nesmiselno, nam manjka za izkoriščanje teh surovin začasno le tistega, čemur Angleži pravijo naš sovražnik — časa. Potrebujemo časa, da bi v zasedenih vzhodnih deželah spet obnovili v obrat ogromna ležišča premoga in železa. Treba nam je časa. da obdelamo neizmerno ozemlje in da ga izkoristimo končno za naše oskrbovanje. Potrebujemo časa da organiziramo zaledje in ga postavimo v službo naše vojne moči, da preuredimo prevoz ter vzpostavimo na ta način promet med Načelnik brazilskega glavnega stana odstopil Bticnos Aires, 22. oktobra AS: T/. Rio de janeira poročajo, da je odstopil načelnik brazilskega generalnega štaba general Goes Mo-enteiro. Predsednik Vargas je imenoval za novega načelnika generala Guedosa. V političnih krogih pravijo, nn je bil general Moenteiro najvplivnejši član diktatorske vlude in edina opora obsežnega režima predsednika Vargasa. Govori sc. rla je prišlo do nesoglasja med njim ter zunanjim ministrom Ara.nhom, domovino in zasedenim ozemljem na vzhodu, zlasti pa še promet v smeri od vzhodnih dežela proti naši domovini. Imeti moramo samo potrpljenje. Pogoji za zmago so končnoveljavno v naših rokah. Čas jih ne more oslabiti, temveč samo še bolj okrepiti. V Evropi danes gospodujemo — piše dalje minister dr. Goebbels — nad ozemljem, ki lahko daje vojni zanesljiv potek, v kolikor zadeva njeno trajanje. Če se pridno in pametno vržemo na delo, da izkoristimo to ozemlje in ga v vsakem oziru pravilno vrednotimo, se nam ne more nič zgoditi. Mi hladnokrvno gledamo na vso stvar in ne slepimo ne sebe ne svojega naroda. Naše misli sc-ne opirajo na utvare in na prazne upe, temveč na določna dejstva. Najusodneje za angleško propagando je, da skuša dopovedati, da je ozemeljski prostor samo breme, ne pa istočasno tudi nekaj koristnega. V vojni je važnejše pridobivati prostor, kakor pa čas. Kdor ima v svojih rokah prostor, ima tudi čas. In zato bo zmaga naša. Nove zasedbe v Kavkazu Zavzeta sta bila dva važna kraja, en sovjetski polk pa je bil uničen V Stalingradu so bili zavzeti novi bunkerji — Bombe na Anglijo Hitlerjev glavni slan, 22. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V zahodnem Kavkazu so nemški planinski oddelki navzlic velikim nalivom predrli sovražne postojanke in v Irdih bojih od hiše do liiše zavzeli dva sovražna kraja in pri tem uničili en polk sovjetskih strelccv. Zajetih jc bilo nad 1200 ujetnikov, zaplenjenih 7 lopov, 127 strojnic in mnogo drugega vojnega gradiva. Južno od Tcrcka so bili le krajevni boji. V boju za Stalingrad so bili v Irdih posameznih napadih zavzeli žilavo hranjeni bunkerji in barikade. Težišče nemških letalskih napadov je bilo na sovražnih oporiščih v severnem delu mesla. Nadaljni razbremenilni napadi na bojišču severno od mesta so bili s podporo nemških in romunskih letalskih sil brez ostanka razbili. Bojna letala so nadaljevala z razbijanjem sovjetskih zvez v zaledju vzhodno od Volge. Na ostalem vzhodnem bojišču razen lastnih sunkov in obrambe pred posamičnimi sovražnimi sunki ni bilo bistvenih vojnih dogodkov. Južno od Murmansk n jc letalstvo izne-narla napadlo neko sovjetsko oporišče, kjer so nastala razdejanja in požari. V včeraj sporočeni letalski bitki z dne 20. oktobra na egiptovskem bojišču so italijanski lovci sestrelili 5-1 lovcev, nemški lovci 11, protiletalsko topništvo pa še (i sovražnih letal. 21. oktobra so lovci sktipno s protiletalskim topništvom sestrelili 12 nadaljnih sovražnik letal. 12 zavezniških letal je bilo zgubljenih. Napadi italijanskega in nemškega letalstva so bili tudi včeraj podnevi in ponoči usmerjeni na letalska oporišča ter druge trdnjave na Malti. Pri napadu mešane skupine sovražnih letalcev na zahodno francosko področje jc imelo francosko prebivalstvo zopet izgube, dočim je bila stvarna škoda majhna. I-iovri so sestrelili tri t motorne bombnike. Poleg tega je zgubil sovražnik podnevi zahodno od Bresta ter nad južnim področjem zasedene Francije po eno letalo. Lahka nemška bojna letala so včeraj uspešno napadla z bombami vseli vrst vojaško važne naprave r jugozahodni Angliji, kakor ludi zbirališča angleških kopenskih oddelkov. Preteklo noč so bojna letala bombardirala vojaško cilje v vzhodni A ii g I i j i. Berlin, 22. okt. AS. Preteklo noč so nemški bombniki napadli več vojaških naprav v nekaterih vzhodno angleških mestih. Med drugim jc bilo bombardirano tudi neko pristanišče na vzhodni angleški obali. Nemški bombniki so se brez izgub vrnili. Berlin, 22. okt. AS. Nemški tisk z veliko ogorčenostjo žigosa napade angleških bombnikov na ncinško bolniško postojanko v Severni Afriki, pripominjajoč, da so takšni napadi ne nevojaške cilje postali načelo angleškega vojskovanja. Ce Angleži ne morejo doseči uspehov v Egiptu, pišejo listi, še to ni razlog za napade na nes|x>sobiie in ranjene ter na vojaške bolnišnice in bolniške ladje. Nemški listi se strinjajo, da je treba odgovorili z enakimi represalijami z vso odločnostjo in močjo. Berlin, 22. okt. AS. Oddelki nemške pehote, topništva in tehnični oddelki, ki nastopajo v severnem delu Stalingrada. so dosegli odločilni uspeli pri obrambnih nastopih zadnje dni, ko se niso borili samo s sovražnikom, marveč tudi s težavami razmočenega terena, ki ga je naredilo zadnje deževje. Izvedelo se je, da so drugi oddelki očistili sovražne razpršene ostanke ter zasedli nadaljne skujjine hiš in vdrli globoko v podrtine. ki so jih Sovjeti divje branili. Navzlic slabim vremenskim razmeram je letalstvo nadaljevalo z bombardiranjem tovarn »Rdeči oktober«. Mnogo strojniških postojank so pokrile razvaline in strmoglavci so preprečevali sovražniku reorganizacijo letalskih zvez. Nemško topništvo je razbilo več sovražnih kolon, ki so dovažale živež. Zaradi velikih zadnjih izgub nastopa sovjetsko letalstvo le z maloštevilnimi letali. 114 Nova španska poslanika pri Kvirinalu in sv. Stolici Madrid, 22. okt. AS. Španski uradni list prinaša odlok zunanjega ministra, da je za novega španskega poslanika pri italijanskem dvoru imenovan Raimond Fernandez Cuesta, za novega poslanika pri sv. stolici pa Domingo de Las Barcenas. Rim, 22. oktobra AS: Don Ravmundo Fer-nandes Cuesta. novi španski poslanik pri Kvirinalu je enen najodličnejših političnih osebnosti mlade Španije. Bil je tesen prijatelj Jose Antonia Primo de Rivera ter je preživel tragično noč 22. avgusta, ko je bil Fernando Primo de Rivera, Uuis dc Alda v družbi z mnogimi drugimi mučenci španske narodne revo- W Pohlep ameriškega imperializma Ameriški pohlep ne bo nikdar uresničen, ker ga bo preprečila zmaga Trieste, 22. oktobra. Taulero Zulberti ob- (rolo Združenih držav, ena iberska republika, javlja v listu »Piccolo« zanimiv članek v zvezi boljševiška država z Dardanelami, čcško-polj- 7. zemljevidi profesorja Rennerja. iz katerih so ska država ter flamsko-nizozemski dominion, jasno razvidni hegemonistični načrti Bele hiše. ki bi bil dodeljen Angliji. Islandija bi bila del Načrti so tako absurdni, da jih je moral sam finsko-skandinavske zveze, Estonska in Leton- Roosevelt zanikati, rekoč, da nimajo nikakc ska bi pripadli Sovjetski zvezi. Litvo pa Češko- zvezc z Belo hišo. Profesor Renner p« je v po- poljski. Anglija bi zgubila Ciper, Italija Rodos, govoru s časnikarji povedal, da gre pri njegovih Francija Nizzo in Korziko, ki bi pripadli Itali ji, zemljevidih za uresničenje teorije, vsebovane Na Balkanu bi bila ustanovljena ena država, v atlantski karti, da bi se vsi narodi zavedli sestavljena iz Jugoslavije, Bolgarije. Grčije, temeljnih načel bodočega, svetovnega red«, ka- Romunije in Albanije. Belgija in Švica bi pri- tera je pred četrt stoletja formulira1! Wilson v padli sosednim državam. 14 točkah. Za Afriko in Bližnji vzhod, pravi profesor, V Berlinu pripominjajo, da je ravno zaradi da bi vsa zahodna Afrika do Kanade pripadla tega potrebno čimbolj obelodaniti imperialistič- Združenim državam. Ustanovljena bi bila kršč.- ne načrte ameriškega profesorja. Nemško ljud- sirska in judovsko-palestinska država. Egipt bi stvo mora dobro odpreti oči in ne sme pozabiti ostal pod angleškim nadzorstvom, Anglija pa na strašno zasedo, ki mu jo je predsednik VVil- bi se morala odpovedati zato Malti in Gibral- snn nastavil leta 1018 s svojimi 14 točkami. Pro- tarju. Tretji zemljevid predvideva neodvisno fesor Renner je sestavil in objavil tri zemlje- Indijo, Avstralijo in Novo Gvinejo pa bi si vide: Evropa, Afrika in Bližnji vzhod in Pa- razdelili Amerika in Kitajska. Nad Nizozemsko cifik. Pri tem pripominja, d« imajo edino Zdru- Indijo bi imeli oblast Anglija in Nizozemska, /ene. države sredstva za vzdrževanje reda na Celotna japonska kontinentalna vplivna sfera petih kontinentih. Glavno vprašanje je seveda bi bila dodeljena Sovjetski zvezi evropsko. Ker sta v Evropi samo dve veliki Kakor se vidi, pravi diplomatski^ sodelavec državi. Nemčija in Sovjetska zveza in ker se lista »Schcrl«, je dobro poznati načrte enega je od Napoleona vodila popolnoma napačna po- največjih eksponentov ameriškega imperiailiz- litika s poskusi oslabiti evropsko zvezo, je usta- ma. Ta profesor namreč točno tolmači Roose- novitev združenih evropskih držav utopija, veltovo mišljenje. Končni cilj tega je severno- knjti potem bi jo nujno morala voditi Nemčija. ameriška svetovna hegemonija, ki bi pripustila Nemogoče je. da bi na celini odločevala Angli- le dve veliki državi: Sovjetsko zvezo in Kitaj- ja. Edina možna rešitev je zato naslednja: usta- sko. Pa tudi ti dve bi bili pod gospodarskim novitev osmih močnih držav okoli Nemčije, ki nadzorstvom Združenih držav. Toda novi red bi tako postala neškodljiva. Nemčija mora biti ameriškega profesorja ni niti malo podoben postavljena pod vojaško nadzorstvo in ameriške tistemu redu, ki so ga določile in ga bodo iz- čete morajo zato bivati nekaj let v glavnih vedle sile trojne zveze. Druga svetovna vojna nemških središčih. Po Rennerju hi bilo naslerl- | se ne bo končala z zmago judovsko-bogataške njih osem /andarmskili držav: Finsko-skandi- j klike, marveč z zmago mladih narodov, ki v navska zveza, Itailija in Nemčija, obe pod kon- ' boju z bogataštvom in boljševizmom, lucijc zločinsko ubit v ječi. Bil je tajnik falange in kmetijski minister. Nato je bil imenovan za poslanika v Braziliji zdaj pa bo zastopal Šipanijo v Rimu. Alarm v Gibraltarju Madrid, 22. oktobra. AS. Iz Gibraltarja poročajo, da je bil dan zadnjo noč v trdnjavi znak za letalsko nevarnost in da so v veliki višini videli pet letal. Navzlic močnemu protiletalskemu ognju so letala brez škode odšla. Nova čilska vlada Santiago do Čile, 22. okt. AS: Predsednik republike Rios ,ie (»trdil novo vlado, v kateri je sprejel resor notranjega ministrstva liberalec Raul Morales. zunanje ministrstvo prav tako liberalec German Riesco, obrambno ministrstvo radikal Alfredo Ducalde, pravosodno ministrstvo pa Oskar Gaiardo, ki pripada neodvisni skupini. Dva ameriška rušilca potopljena Buenos Aires, 22. okt. AS: VVashingtonsko mornariško ministrstvo je sporočilo, da sta bila zadnje dni potopljena v bo.lili pri Salomonskih otokih ameriška rušilca »Merebilh« in >-0 Brien~. Skupina banditov zajeta v Bosni Belgrad, 22. oktobra. AS: V zahodni Bosni jc bila uničena močna skupina srljskih banditov Poveljnik krdela Peter Dragalič je bil zajet. Pri njem so našli Mihajlovičevo povelje, naj razpusti skupino, ker bi bil nadaljni odpor proti Nemcem zahteval samo nepotrebne žrtve. Nadaljevanje boja — tako jc med drugim rečeno v povelju — bi služilo le boljševi-škim in angleškim koristim, dočim bi borba privedla do iztrebljenja Srbov. Na vprašanje, zakaj ni izvedel tega povelja, je Dragalič odgovoril, da es je že skoro eno leto jx)tikal okrog z 200 ljudmi in da so morali živeti od tatvin. Smuts spravlja Angleže v zadrego Rim, 22. okt. AS. Predsednik južnoafriške vlade Smuts jo včeraj govoril v angleški poslanski zbornici. Vztrajal je zlasti pri zahtevi, dajane smejo zavezniki več izgubljati ča6a pri prehodu iz obrambe v napad. Docela nekoristno je čakati, da bi bila priprava končana v vseh podrobnostih, zakaj pri tem bi lahko zamudili ugodni trenutek. Omenil je, da Rusija prenaša težo, ki presega njene moči in ima vso pravico, da ji zavezniki kar se da naglo olajšajo breme. Potem je Smuts z igralskim zanosom poveličeval bodoči svet, kjer bodo osne države pritisnjene ob tla, znova pa bo vstala Zveza narodov, ki bo temeljila tudi na načelih atlantske karte, da bo utrdila in izoblikovala premoč zmagovitih držav. Govor je bil poln vsakdanjih rečenic, njegova oblika pa jc bila primerna za ljudsko shode. Angleška zbornica jo ostala zaradi njega v veliki zadregi, čeprav ni manjkalo vljudnostnega ploskanja. Ciiisk Visokega komisarja pri poveljstvu obmejne milične legije Ljubljana, 22. oktobra. Včeraj dopoldne je poseti'1 Visoki komisar poveljstvo Legije obmejne milice, kjer ga je sprejel podkveetor dr Palmisani, inšpektor policijske službe v zaledju, ter poveljnik Legije konzul De Podova. . Vojaško čast mu je izkazal vod obmcjnili Črnih srajc. ... Eksc. Crazioli je posctil urade poveljstva ter urade ljubljanske kohorte .nato tudi tova-rišice in službene prostore. Poveljnik legije mu je nato predstavil vse častnike, ki so pridelje-ni temu poveljstvu. Preden je zapustil vojašnico, se je zadržal Visoki komisar v prisrčnem razgovoru s Črnimi srajcami, ki so odpele himno Obmejne milice ter »Giovanezzo«. Potem je naslovil na častnike in Črne srajce izbrane besede, poudarjajoč visokega duha, ki navdaja vrle obmejne oddelke, ki so tudi v tej pokrajini zapisali strani svojega junaštva. Potem je izrazil poveljniku Legije svoje najbolj živo zadovoljstvo. Končno jc velel pozdrav Kralju in Duceju ter nazdravil Obmejni milici. Belo Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani V nedeljo, 18. oktobra se je vršila strša seja upravnega odboru Oddelka industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani, katere se je udeležilo 8T funkcionarjev, ki so zastopali H sindikatov z t<> skupinami ter 2W> orsaniziranimi člani. Iz poročila o dosedanjem delu oddelka in položaja industrijskega delavstva posnemamo, da je bilo v času od t X. 1941 sklenjenih II novih kolektivnih pogodb za posamezne stroke industrijskega delavstva, dalje 4 nove pogodbe za industrijska podjetja, 6 dodatkov h kolektivnim pogodbam in mezdni sporazum za faktorje v tiskarnah. Trije mezdni spori (za gra-fičarje, pivovarno »Union« in Združene papirnice Vevče) so bili rešeni v razsodiščnem postopku. , ..il Tekom zadnjih mesecev je vloži! oddelek 0 predlogov nove kolektivne pogodbe, ki so že v razpravi, pripravlja pa načrt pogodb za živilsko industrijo, opekarne in industrijo kle-ja. Na predlog delodajalcev pa se bo razpravljalo o novih kolektivnih pogodbah za grafično in knjigovežko delavstvo, iz katere že doslej obstojajo pogodbe. Ker [loteče več pogodb z dne 11. XII. 19-k. ter pogodbe ne odgovarjajo spremenjenim gospodarskim in draginjskitn razmeram, je seja soglasno poblastila izvršni odbor oddelka, da lahko odpove pogodbo, v kolikor ni odgovarjajoče poskrbljeno za socialno in gospodarsko zaščito delojemalcev V razpravi o poročilu je želelo več predstavnikov sindikatov in skupin pojasnila o ukrepih za zboljšanje položaja delojemalcev dotiČnih strok. Prizadeti so vzeli na znanje pojasnila. Nato je poročal strokovni svetovalec, fašist Cin-zio Dal Pra o vlogah sindikato" pri delu za zaščito gospodarsko socialnih interesov delavstva. Podčrtal je potrebo aktivnega sodelovanja delavstva v strokovnih organizacijah, da ne bodo le člani na papirju, marveč da podpirajo izvoljene funkcionarje z lastnimi izkušnjami in predlogi, ker le tako bodo pripomogli k uspešni rešitvi raznih vprašanj v skupno korist 6trok, za katere so bila pokrenjena. Predsednik Zveze je v okviru posebnega strokovnega in organizacijskega tečaja predaval o delu predsednikov sindikatov in skupin. Pojasnil je nastanek in razvoj Pokrajinske delavske zveze ter jiodčrtal odgovorno vlogo predsednikov, ki so duša vsega strokovnega gibanja, katerim pa morajo stati ob strani z nasveti ostali funkcionarji sindikatov in skupin. i Tajnik oddelka Je pojasnil določbe pravil PDZ, 1 nakar je zaključil predsednik oddelka sejo in L del i tečaja s pozivom vsem navzočinim na vztrajno delo za organiziranje industrijskega delavstva ter za zboljšanje socialne zaščite. Zgleden fant žrtev komunističnega nasilja Na Polici je pod nožem padel 22 letni Goli Jože, uslužben v Ljudski tiskarni Marku Natlačenu na grob (Ob sedmini pogreba) V duhu gledam Tebe ko pred leti, ko si učil nas in bodril, k«ko živeti. Obraz. Tvoj miren in odkrit, v dobrotno resnost ves zavit. Za vse imel oči si, in roke. Za vse si skrbel male iu velike. A uiliče 111 deležen bil odlike, če ni zaslužil ker vedno st pravico z dobrim družili Veliko zo povečala na 800 milijonov slovaških kron. Povečanje družbo Pirelli. Pirelli, znana delniška drižha v Milanu z glavnico 500 milijonov lir Ik> prevzela naslednje industrijske delniške, družbe: Star, Družba za umetne tekstilije v Milanu, glavnica 30 milijonov, Združene tvornice bombaža v Milanu, glavnica 6.5 milij., Italijanska družila za nadomestke ebonita v Milanu z glavnico 5 milij. lir. Vse tri družbe za|>oslujejo okoli 3000 delavcev. Motocikli na gazogen. v Italiji delajo sedaj praktične poskuse s porabo plinskega pogona tudi za motocikle, kakor se je to že obneslo pri avtomobilih. Avtomobilska cesta Pariz-Kanal. Nadaljujejo se dela za zgradbo avtomobilske ceste Pariz—Kanal. ki bo široka 40 m. Sedaj so v teku velika dela v saintgermainskem parku, kjer sekajo drevesa, da bi napravili pot za novo cesto. Cesta bo posvečena s|x>minu francoskih maršalov in sc bo imenovala maršalska cesta. Povest o insulinu Tedaj je bral lepega dne, še natanko »e je spomnil, kdaj: novembra 1920, v svojem najljubšem zdravniškem časopisu Surgery, Oyniecologv and Obstetrics«* razpravo Mosesa Barroua. Pisil je o spremembah pankreasovega tkiva ki 6e pojavijo, ako se preliv te žleze s kamenčki zamaši. In takrat so se mu odprle oči. Seveda, če je preliv kakšne žleze zamašen, se mora pač žleza spremeniti, mora prej ali slej odmreti! Pankreas pa ni ena sama, ni enotna žleza, temveč so v njej poleg žlezastih elementov še oni drugi, otočiči, ki so za zdravljenje sladkorne bolezni edino zveličavni. Ce se torej posreči opustošiti okolico in tako sproetiti oločiče, jih tako rekoč osamiti — ali ne bodo mar jx>tlej postali učinkoviti? S to mislijo v možganih se je odpravil mladi, takrat niti tridesetletni Frederick Grant Banting iz svojega malega Londona in se odpeljal v mnogo večji Toronto. Tam jo je zaupal predstojniku visokošolskega fiziološkega zavoda, tidi še mlademu in podjetnemu Macleodu. Dr. Weller je dobro poznal tega Johna Mac-leoda še iz časov, ko je bil prolosor za tiziologijo v Clevelandu. Živo si je predoveval, kako je učenjak z moško lepo glavo sprejel mladega moža in njegovo idejo. Bržčas ga je bil dolgo z energičnim očesom ostro opazoval, bržčas si je bil gladil goste, jx> angleško pristrižene brke in je na koncu mirno — kakor jc bila njegova navada — dejal: »Prav, inister Banting. Tu vam je laboratorij, tu vam je gospod Best, kemik, ki sicer še študira, pa ni zato nič manj sposoben, in vam bo lahko izvrstno na roko. Tu imate poskusnih živali, kolikor se vam jih le hoče. Torej na delo. mladi mož, do-kažite svojo domnevo! Da dozdaj ni nič drugega ko domneva, pač ne boste skušali zanikati?« Nu da, in zato jo je bil mladi tnož pač do-kazal! Najprej je dognal, da se pri telečtih zarodkih šele v četrtem mesecu njihovega embrionalnega žit-ja pojavijo v trebušni slinavki žlezaste stanice; do takrat sestaja organ zgolj iz tkiva otočičev. Tu skrbi torej narava že nekam sama od sebe za potrebno osami jen je, treba bi bilo le iz te tvorbe pripraviti ekstrakt. a to bi bil že čisti ekstrakt osno vine, ki uravnava sladkor. Prvi dokaz, da je v oto-čičih to, kar 60 kesneje insulin imenovali, 6e je posrečil. Drugega je pribil Macleod. Skot |x> rojstvu, ki je študiral v Aberdeenu, se je spomnil, da ie tamkajšnji zoolog Kennie dognal, da imajo nekatere ribe-kostnice, morski volkovi in trustnice. dokler žive, otočiče ločene od siceršnjega 6linavkinega prebavnega aparata. Pri njih torej nista oba aparata kakor pri drugih živalih en 6am organ; otočje je prav samostojno in i tiči dobršen kos v trebušni votlini. Torej je tam tudi že vse na red; narava sama je čedno ločila vsak organ zase. Nič drugega ni treba, kakor to samostojno otočje prečistiti z alkoholom in najčistejši insulin je pripravljen. Domneva jc bila s tem neoporečno dokazana in torej ni bila več domneva, temveč že teorija. V praksi se 6 tem seveda ne bo dalo mnogo doseči. Zakaj jasno je bilo, da ne kaže oslanjati produkcijo na telečje embrije, kostnice in slične redkosti; ne, za to bo že treba ubrati takšno r>ot, ki bo pokazala, kako se dado uporabiti lahko dosegljive trebušne slinavke navadne klavne živine, ki jih je dovolj na razpolago. Tudi do te poti ni bilo več daleč. Treba je »6amo« vedeti, kaj je znanost v tej smeri že dosegla, in treba je -samo« genialne misli, kako bi se dali iz danih podrobnosti doseči podobni posledki! (Dalje.) • »Kirurgija, ženske bolezni in porodništvo.« Kdor ve za zločinca, pa molči, podpira zločinstvo in je sam zločinec Rusko bojišče: Alpinski oddelki italijanske armade v Rusiji obstreljujejo sovražne postojanke. KULTURNI OBZORNIK Goljeva dramatizacija »Desetega brata« Jurčičev »Deseti brni* je gotovo najpopularnejša slovenska povest, ki jo jiozna vse, mlado in •taro. Najbolj pa sla jo popularizirala Vavpotič in (iovekar, prvi s svojimi izvrstnimi slikami v Mohorjevi izdaji, ki so lako odlične, da si še danes težko predstavljamo glavne osebe, kakor jim jc on začrtal zunanjo podobo (n. pr. K rjavel j!); drugi j>a l dramatizacijo, ki je od leta 1901. dalje šla čez vse sloveiuslj^ odre in povsod vzbujala ljubezen do naših ori^nalov in do igranja. Vsak boljši dile-lant se jq, poskusil i lakih tipih kakor so Spak, Krjavelj inj)olef. in vsaka ženska bi rada zaigrala Manico ... Zgodovina pravi, da ie z Desetini bratom pridobil Govekar narod za gledališče in da je to večja njegova zasluga kot pa literarna. Govekar — kol dramatizator — je tedaj hotel vso zgodbo slrniti v nekaj dejanj po principu naturalistične dramatike ter je zato skušal napraviti iz Desetega brata »ljudsko igrot. Po njem so se lotili dramatizacije tudi Pavel Golja, Delak, Klemenčič in Petan-čič, ki je priredil igro za igrinje na prostem. Goljeva dramatizacija je doživela svoj krst na odru ob Danilovem jubileju v sezoni 1925-26. Z njo jo hotel dati prerez romana v več slikah čim bolj mogoče po Jurčičevih besedah, pa tedaj ni uspel, kakor se spominjam. Sedaj je to dramatizacijo po- pravil ter jo na novo zamislil ne kot dramo, temveč kot ilustracijo povesti. In kot taka je bila uprizorjena prvič leto6 13. t. m. Reiija prof. Šesta je teh šestnajst slik, prirejenih za oder, še bolj poudarila kot iiustraoijo epič-nega tel<6ta s tem, da je razdelila oder v predsobo, katero je obdala s knjižnico: v kotu sedi bralka Jurčičevih spisov ter bere po načinu režije Hudož-nikov (n. pr. Idiota!) povest, ki jo karakterizira velika knjiga stare izdaje Jurčiča, viseča čez ves zastor. Nato so zaslor s knjigo odstre in povest gre naprej v dialogih skoraj po poglavjih, kakor jih je uredil že Jurčič. Na ozadju pa se spremeni samo podoba pokrajine ali interjera, ki visi kot razglednica in karakterizira okolje. Tako se pokaže sce-nerija kot stilizirana in samo naznačena, kar je tehnično velikega pomena, kajti v času, ki je danes na razpolago za odrske predstave, mora iti s filmsko brzino mimo nas 1(5 prizorov. Toda gotovo bi Deseti brat pridobil v naturalistični režiji, kajti še vedno gledamo v njem našo ljudsko povest, zlasli še, ker njegova problematika ne sega v take duhovne globine, da bi se dale izraziti polne je z ekspresioni-stično ecenerijo, ki bo slej ko prej ostala samo eksperiment. Zlasti še, ko je vse igranje trdno na naturalistični gladini. Po noši in razpoloženju časa je režija lepo prikazala čas našega biedermajerja ter nas postavila bliže Prešerna, torej še bliže Scotovskemu času grajske skrivnostne romantike, ki jo diha vsa Jurčičeva povest. Kar se pa tiče dramatizacije, je Goljev Deseti brat ostal — povest v dramatični dialogizirani obliki. Prav io je, kar smo Culi*J sko/.i vseh teh 16 slik; brali smo poveet, ki ni bila dramatično razgibana, kakor ,jo je skušal razgibati in v dramatične elemente zajeti Govekar, temveč smo gledali ilustracijo ler uživali — tipe naših vaških originalov, pa tudi grajske gospode. Deseti brat brez Krjavlja, Spaka in Dolela bi bil odrsko nemogoč: vsa zgradba povestii je izrazilo epična ter le rekdokdaj seže v globine dramatskega dejanja, komaj ob napetem spopadu Kvasa z Marijanom. Vsa teža leži na tipih, ki 60 mečno karakterni ter zato izredno hvaležni za odrsko oblikovanje. Prav zaradi teh tipov se 6nov nudi našim draniatizalorjem v obdelavo, da z njo poskušajo že šliri desetletja, pa se šo nobenemu ni posrečilo, da bi jo dramatsko zadovoljivo postavil na oder. Goljeva dramatizacija pomeni zanimivo rešitev — v obliki stripa, ilustracije in tako dala vajširji okvir, da so se lahko omenjeni karakterni lipi mogli najbolj razživeti ter dali najbolj jurčičevske podobe, ln to je njegova glavna vrednost in odlika. Ves uspeli igre tako zavisi od — igralcev glavnih naših znancev, kakor so Spak, Krjavelj in Dolef. In reči moramo, da so bili ti odlični ter bodo oslali vsakemu gledalcu v spominu. Desetega brala je podal Skrbinšek. Z njim jc praznoval nekak svoj jubilej, saj je pred tridesetimi leti z njim debutiral v našem gledališču'z velikim uspehom. (Ob tej priliki omenim, da v Govekarjevi dramatizaciji, ne Goljevi, kakor bi kdo sodil iz njegovega inler-vjuva!) Tudi sedaj je postavil v maski in igri odlično figuro in posrečilo se mu je združili jurči-čevsko malo neskladno zamisel vaškega polepuba. fingiranega Desetega brata, ki pa ima ludi nekaj grajskih skrivnosti, kretenj in - izobrazbe. Tako veže Spak vas in grad v enoto ter je posrednik med obema svetovoma. Cesarjev Krjavelj pa je pravi dolenjski original, podan tudi v jeziku kot kretnji enako, tako iz celega, da bi ga bil Jurčič vesel, kakor smo ga mi. Tretji v njihovi družbi pa je bil Lipahov stric Dolef, ki je iz vrhnjih plasti padel na dno. Te tri figure vežejo oba bregova — grajskega in vaškega — v eno enoto in podajajo okvir, med katerim se vrši, razvija in »apleta ter razplete zgodba ljubezni grajske Manice — Levar-jeve — do inštruktorja Kvasa (Drenovec). Dejanje zadržuje Marijan (Verdonik), giblje pa Spak: njegova skrivnost postane v koncu celo najvidnejši problem igre. Tako stopajo v vrh zdaj lipi, zdaj Spak, zdaj razvoj ljubezn' — tako da smo ves ča6 na gladini epično pripovedovane zgodbe, ne drame. Vsi ti nosilci glavnih vloa so dobro podali svoje tipe, pa tudi drugi: Kovič (Ohrščaka), Nakrst (sodnika), Sancinova (kmečko dekle). Juvanova (Kriv-čevko) in Plut (Krivca). Bralina (graSčaka) in Peček (dr. Kavesa) ild itd. ler želi od občinstva veliko priznanje. Jurčičeva povest je stopila nazorno pred naše oči ler zaživela v odrskih ilustracijah, ki jih je vezala v poveslni okvir ga. Kraljeva z lepim branjem začetnih odstavkov v nova odrska poglavja. Vsi. ki ljubijo Jurčiča in njegove originale, bodo radi šli v gledališče pogledat njih žive kretnje in podoživljat domačnost našega Jurčiča in ljudi iz prvega slovenskega romana, kakor jih je tako zvesto postavil na oder Golja in jih v režiji v pravo idilično staro razpoloženje časa iu romantičnih razmer postavil Sest. HOVJLL2, Koledar Petek, 23. oktobra: Klotilda, devica in mučenica; Ignacij, škof; Servand, mučenec; Roman, skof; Doniicij, 6poznavalec. Sobota, 24. oktobra: Zavetnica umirajočih; Rafael nadangel; Evergist, škof in mučenec. Lunina sprememba: ščip: 24. oktobra ob 5.05. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl g. Viktor Ariscneg, strojni stavec v U6iteljski tiskarni in dolgoletni knjižničar v knjižnici Pokrajinske delavske zveze. Pogreb je bil v sredo, 21. t. m. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f- V Ljubljani je družini g. Franceta Pibra umrl v nežni mladosti sinček Prtmoiek. Naj se veseli med nebeškimi krilatci. Užaloščeni družini naše sožalje! ^itiii«iiiiiiit»Btiiiiiniigi(iiintitiiiQiMS*niiiiiM***iiittii>«i)itiiitiia*ce je L IBS--, §j & lahko plača se v 4 obrokih po L 42"-. č Založba „Naše kniiue" f I LJUDSKA KNJIGARNA v Ljubljani J I Pred Škofijo 5 — Mklošiče^a cesta 5 § ŠtlllllilillllltliilollHlllililHlIlliJillllllMililllllllulMlIlllliilulIlllIhlillllUllililllllllliliillll^ _ Jesenski dež. Oktober, ki je v vremenskih zapiskih Ljubljane označen kot mesec z najvišjim mesečnim padavinskim povprečni-kom, nam je letos res prizanesel z dežjem in hujšimi nalivi. Naklonil nam je doslej izredno lepo jesensko vreme, samo zadnje dneve je prinesel velik vremenski prevrat. V sredo, dan sv. Uršule, je bilo sprva močno megleno. Visoke megle so sc podile po vsej barjanski in goren jski ravnini. Pozneje so se megle dvignile v višje zračne plasti in sonce je posijalo prav irijeino. Toda pozneje so se začeli nad Ljub-jano zgoščevati koničasti deževni oblaki^ Ponoči se je med bliskom in gromom, kar je za oktober redkost, vlilo in je od 25.05 tja do 5 zjutraj v četrtek močno deževalo, nato pa enakomerno in lahno čez 7, nakar je okoli 9 v četrtek dopoldne prenehalo deževati. V tem času je padlo po obrografu do 25.4 mm dežja. To pomeni, da s9i .se nad mestom zlile znatne množine dežja. Letošnji oktober je doslej imel le 5 deževne dneve z 32.2 mm dežja. Tudi lani smo imeli te dneve obilo dežja. Deževati je prav za prav začelo od 21. na 22. oktober ponoči. bilo je pa takrat le 2.5 mm dežja, toda naslednji dnevi so bili tja do 26. oktobra <-'la deževni, hkrati mrzli, loko da je začelo pošteno snežiti, ko je pritisnil med dežjem v nižjih plasteh močan sever. V torek je bilo razmeroma toplo in sončno, saj je bil dosežen dnevni temperaturni maksimum 16.8, ko jc bil prejšnji dan 10.3. Tudi jutranji minimum se jc dvignil na 4.8. Barometer ni do četrtka pokazal večje spremembe, dvignil se je samo za de«etinko milimetra, tako da je dosesrcl 766.3 mm. — S kropom se je polil. Štiriletni delavčev sinček Franc Oerželj iz Prapreč pri Črnomlju se je sukal v kuhinji okrog štedilnika. Ko je njegova mati za hip odšla iz kuhinje, je fantek prijel za lonec s kropom, ki se je prevrnil. Otrok se je zelo hudo opekel po V6em životu. — Z voza je padla devetletna hči kočarja Marija Rebernikova in si zlomila levo nogo in več reber. V Globcdolu pri Mirni peči se je igral na domačem travniku šestletni Janezek Ogorelec, posestnikov sin; med igranjem pa je Iako nesrečno padel, da 6i je zlomil desno nogo. — Gramozno dvigalo jc padlo na nogo in jo zlomilo triletnemu sinu posestnika Francu Osredkarju iz Polhovega Gradca. Roko 6i je pa zlomila osemletna porestni-kova hči Antonija Plevnikova iz Tomačevega, ko je padla s senika. — Smrtna nesreča planinca na Karavankah. 18 letni Waltef Neumayer iz Celovca je šel z večimi tovariši na plezalno turo v Karavanke in sicer na Košuto. Malo preden bi dosegel svoj cilj, je padel z okrog 200 m visoke stene in obležal mrtev. — Smrt nemškega kiparja. Na Dunaju je v starosti 87 let umrl kipar Rihard Kauffungen. Bil je dolga leta učitelj na kiparski šoli dunajske ženske akdemije in je bil (Man dunajskega umetniškega društva. Njegovo najbolj znano delo je Rafael Donncrjev spomenik na Sc!iwarz.enbergovi palači, tudi Rainerjev vodnjak je njegovo delo. — Prijet židovski industriialec v Bolgariji. Nenadna revizija pri treh velikih industrijskih podjetjih v Bolgariji je dognala, da je glavni delničar, neki Žid, 6Voje delnice v vrednosti enega milijona levov z navidezno prodajo prenesel na Bolgare. Pri preiskavi v njegovem stanovanju so našli 30 kg zlata v vrednosti 12 milijonov levov. Zlato so v korist države zaplenili. V krojaški delavnici nekega Žida so našli 650.000 levov, ki so jih zaplenili, ker niso bili prijavljeni. Prizadeti bodo 6trogo kaznovani. — Posebne nemške znamke. Na Dunaju zboruje evropski poštni kongres. Nemška poštna uprava je ob tej priliki izdala tri jiosebne znamke in serijo posebnih dopisnic, /nimke so po 3. 6 in 12 pfenigov z doplačilom 7, 14 in 58 pfenigov. Osnutek za te znamke je naredil umetnostni slikar Neervvald iz Berlina. Znamki |X) 6 in 12 pfenigov sta izšli najprej v dvobarvnem tisku. Dopisnica velja 6 pfenigov z doplačilom 14 plenijjov. — Letovanje nemških otrok na Madžarskem Letos je v jioletnein času preživelo na Madžarskem počitnice okrog 8300 otrok. organiziranih v mladinski organizaciji »Hitlerjugeadc. Otroke so na Madžarskem zelo orijazno in gostoljubno sprejeli v nemških družinah. Te dni sc je vrnila v Nemčijo prva skupina nemških otrok, v kateri jc bilo 800 deklic, ki so preživele počitnice na Sedmogra^keiu in v Bački. Od njih so se poslovili zistopuiki nemškega poslaništva v Budimpešti, nemške narodne manjšine in madžarskih oblasti. Nemški poslanik von Ja-gow je v kratkem nagovoru poudaril i* men V počitniške akcije in se v imenu nemškega naroda zahvalil madžarski vladi. — Nova železnica na Slovaškem. Slovaška vlada je sklenila zgraditi novo železniško progo, ki l>o vezala Slovaško z generalno guberni-jo. Z deli bodo pričeli prihodnje leto. — Pogrešani čez 27 let v Rusiji najden. Veliko veselje je te dni doživel 77 letni upokojenec Pavel Bcifuss v Monakovem. Prejel je iz Sovjetske Rusije pismo, v katerem sprašuje Ludovik Beifuss, ki je v prvi svetovni vojni leta 1915 izgini!, če njegovi starši, bratje in sestre še žive. Priložena je bila fotografija, po kateri je oče spoznal svojega sina, ki je pisal, da se mu dobro godi in da je za tolmača pri Nemcih. — Krilati hotelski tat. V Kelbri am Kvff-biiuscr so bile v nekem hotelu gostu iz njegove sobe ukradene polne marke in denarnica. Ugotovili so, da je vse to odnesel krokar, ki je priletel v sobo skozi okno. Vendar se ni posrečilo prijeti krokarja, še manj pa dobiti nazaj ukradene predmete. Krilati hotelski tat se je dvignil visoko v zrak_ in ga ni bilo več videti. — Tat najden pod vrečo moke. Ko je v nekem kraju v Bresciji trgovec z moko stopil zjutraj v svoje skladišče, je našel tam mladega moža. ki je sedel na tleli in bil naslonjen na zaboj. Čez kolena mu je ležala težka vreča moke. Mladi mož je mirno spal. Trgovec je poklical karabin jerje, ki so dvignili težko vrečo moke in zbudili tatu. Priznal jc, da je ponoči vlomil v skladišče, da bi ukradel moko. Pri tem pa mu je padla težka vreča moke na ramena. Zgrudil se je na tla, vreča pa mu je zdrknila n« kolena, da je ni mogel odstraniti in se sploh ni mogel ganili. Tako je moral ostati v skladišču in je pri tem zaspal. f£ju&£jana I Ob sedmini pogreba pokojnega g. dr. Marka Natlačena bo sv. maša zadušnica v farni cerkvi sv. Petra v petek ob 8 zjutraj. I Na praznik Kristusa Kralja, v nedeljo, 25. t. m. bo v dramskem gledališču prva popoldanska predstava »Oče naš«. To izvirno učinkovito odrsko delo prikazuje 7 podob iz življenja, ki jih je na podlagi Gospodove molitve napisal E. Gregorin. Uprizoritev nudi mnogo lepega. Zato predstave Očenaša zelo priporočamo. Zateček bo ob 15, konec ob 17.45. Ker je zanimanje za to predstavo veliko, 6i nabavite vstopnice že v predprodaji, ki je čez dan pri dnevni blagajni v Operi od 10.30 do 12.30 in od 16 do 18. I Italijanščine, nemščine in francoščine sc najhitreje perfekino naučite, če obiskujete naše priznane, uradno dovoljene, dnevne ali večerne, nada-Ijevalno-konverzacijske in začetne jezikovne tečaje. Učnina zmerna. Zahtevajte nove prospekte. Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2. 1 Kdor s? želi naučiti vseli modernih jezikov, posebno italijanščine (za začetnike in spretnejše), naj se prijavi: Mestni trg 17-1. Pouk trikrat tedensko. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. I Prepoved glede dragih kovin in kamnov. Lani 3. septembra je bila izdana in objavljena uredba o prepovedi odtujitve in izvoza dragih kovin in dragih kamnov, ki določa prav stroge kazni za vse kršitve te prepovedi. Določene so za|X>ine kazni po več let jjoleg visokih denarnih kazni. V Ijubljani jc bilo 6 to prepovedjo mo^no zajezeno veriženje in tajno prekupčevanje zlatnine, 6rcbnii-ne in drugih dragocenosli. Vse kršitve te uredbe pa ne 6padajo pred navadno, civilno kazensko so-diče, marveč pred vojaško sodišče. Sprva so te kršitve sodili sodniki okrožnega sodišča, zdaj je točno določena edinole pristojnost vojaškega sodišča za omenjene zločine. Po tej uredbi lahko ima človek tudi sitnosti, ko napravi kako uslugo in vzame n. pr. v zastavo kako zlatnino. Je bolje, da so ljudje pri vseh takih poslih sila previdni, kajti dostikrat lahko tudi nasedejo, ko je bila zlatnina ukradena in jo je potem tat 6kušal samo zastaviti, da je dobil za zlatnino primerno vsoto denarja. 1 Življenje na živilskem trgu. Kakor bolj lezemo v zimo, ko so noči'dolge in dnevi kratki, Iako tudi opažamo, da 6e pričenja življenje na živilskem trjEju mnogo pozneje ko v jioletnih dnevih. Zdaj prihajajo prvi na trgu zaposleni ljudje šele po 7. uri. Tako-le ckoli 8.30 trg šele nekoliko oživi, ko začno postavljati razne klopi na drugem otoku. Branjevci se pojavljajo okoli 8, nekateri nekoliko poprej, druge prodajalke pa pripeljejo zelenjavo in sočivje okoli 9 dopoldne. Teg postane najživahnej-ši šele okoli 10. i| Brez skrbi ste za uspeh svojega otroka, če ga dnevno pošiljate po dve uri k razlagi, izpraševanju, popravi in sestavi nnlog itd. Učimo di jake(inje) vseh srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Važno za tiste, ki iz kakršnihkoli vzrokov ne morejo redno posečati šolskega |K>-uka. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16.. Korepctitorij, Mestni trg 17-1. I Velik proces pred 40 leti. V Ljubljani se jc jeseni pred 40 leti razvijal senzacionalen proces, ki mu je tvorila ozadje vso evropso javnost zanimajoča afera nekega ba"ina Fr-nesta VVallburga, nezakonskega sina habsburškega nadvojv. Frnesta, ki je nekaj let od leta 1858 bival v Ljubljani kot oficir ter je stanoval v nekdanji Auerspergovi palači, kjer je zdaj mestni muzej. V bližini te palače pa je stanovala lavra Skubliczeva pl. VVallburg. v katero je bil nadvojvoda sila zaljubljen. Sin te baronice Ernest se je okoli leta 1890 pojavil v Ljubljani ter se izdajal, da je legitimen sin Turista med seboj Italijanski oddelki obstreljujejo z možnarji sovražne postojanke na egiptovskem bojišču. nadvojvode. Njegov tajnik Maks Slaudinger je |>ozneje iztrgul in |>onaredil poročui list, na-pisun in jx>Jpisan od vojaškega kurata in datiran od 21. aprila 185S. Na podlagi tega poročnega lista in še drugih dokumentov ic baron Hullburg zahteval od dvornega mar^ulula primemo dediščino j>o nadvojvodi Ernestu. Baron je drugače živel zelo bedno in jc bil nazadnje plačilni višji natukur v Budimpešti. Baronovega tajnika so leta 1901 aretirali in nazadnje po II mesečni preiskavi pred ljubljanskim kazenskim sodiščem obtožili zločina sleparije. Razprava je bila tajna. Zaslišane so bile različne priče, /.a razpravo pa je v evropskem tisku vladalo veliko zanimanje. Nekateri li«ti so poslali v Ljubljano celo svoje jxiročevalce. ki so za svoja poročila izdali prav znatne vsote. Tako je neki poročevalec na pošti plačal nad 200 gld za brzojavno poročilo svojemu listu. O Wall-burgovi aferi je bilo napisanih več brošur, ki so slikale razmerja in življenje Habsburžunov. Baronov tajnik Maks Staudinger jc bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen na 4 mesece uu-\adne ječe. I še nekaj o pečenem kostanju. Kostanjarji so zadnje dneve postali prav za|x)sleni ljudje. Druga leta so navadno dopoldne mirovali in niso pekli kostanja. Sedaj ga prično pe\ . Izven. Zelo znižano cene od 10 lir navzdol. — Sobota. 24. oktobra: Zaprto. — Nedelja 25. oktobra oh 10..10: »Poročno dnrilo> Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 15. »Oče naše Izven Opera. PeteV. 25. oktobra: Zaprto. Sobota 24. okt. •Seviljski brivec«. Red B, ROKODELSKI ODER. Opozarjamo na veselo komedijo. kutero bo upri/.oril Rokodelski oder v nedeljo oh treh. Prvo dejaiije se godi v vlaku, drugo v pisarni tvrdke »Brandt in sin*. tretje pa v gledališki garderobi med predstavo. Vesela Ln ohnem globoka vsebina ter dobra zasedba posameznih vini; »tu porok, da sn nam obeta res dolirn in zanimiva predstava. Vstopnice so v predprodaji na dan predstave (v nedeljo! od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Pctrarkova ulica 12, I. nadstropje. RADIO. Petek. M. cktubra. 7.50 Operetna glasba — R Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 plošče _ 12.50 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročila Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Operetna glasba — 14 Poročilu v italijanSilui — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent I). M. f. M. Sijanee, sodeluje sopranistka Ksenija Vidali. operna glasha — 22 Koncert šramla Ljubljana — 22.20 Koncert violinista Leona Pfciferjn pri klavirju Marijan Lipovšek — 22.45 Poročil« v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sn- šnik. Marijin trg 5 mr. Deu-KInnjšček, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Costa 20, oktobra 31. POIZVEDBE. Izgubila sem 20. t. m. oh 4 popoldne rjavo usnjeno rokavico na Sv. Petra oz. Vidov-danski cesti. Najditelja prosim, naj odda rokavico proti nagradi: Jegličeva eesta 9. Izgubila seni svileno torbico (rožni venec in druge malenkosti) od trimostjn, Prešrnovu in Ulica 3. maja. Najditelja prosim, naj jo odda v upravi »Slovenca*. Izgubila sem temnorjave usnjene rokavice od trgovine Stnre-Raška v Frančiškanski ulici mimo Ma-yer1a po Hribarjevem nabrežju čez Čevljarski most do Starega trga. Prosim najditelja, da jih odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. Predpisi o klanju kopitarjev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podslavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za umestno, da se uredi klanje kopitarjev, da bi se ohranilo stanje živinoreje v pokrajini odreja: Člen 1. Pre|>oveduje se klanje kopitarjev (konj, oslov, mul in mezgov), ki so šo sposobni za delo ali za kakršno koli koristno uporabo. Razen v primerih zakola v s jI j so veterinarji klavnic dolžni prepovedati zakol kopitarjev brez potrdila o njih nes|>osobnosti za delo in brez posebne dovolilnice za zakol |>o naslednjem členu. Člen 2. Nesposobnost za delo ali za drugo koristno uporal>o mora biti ugotovljena s [>oseb-nim potrdilom, ki ga Izda na lastno odgovorno-t vterinar občine, v kateri se žival navadno uporablja za delo. Dovolilnico za zakol si moro priskrbeli stranka s potrdilom iz prednjega odstavka pri veterinarskem odseku kmetijskega oddelka Visokega komisariata. Člen 3. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje hujše kaznivo, upravno po postopku iz naredbe z dne 20. januarja 1942-XX Š1. 8 v dnearju od fiOO—.5000 lir. Odredi se tudi zaplemba v nasprotju z gornjimi predpisi zaklanih kopitarjev. Člen 4. Ta naredba. s katero se razveljavljajo vse njej nasprotujoče ali z. njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 19. oklobra 1042-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Kmilio (Irazioli, —c/—c ^šMmmEe Iz Novega mesta l\es prekrasen razgled bi imela od tu, če bi ne bilo pred nama teh neumnih gora. Na dekliški meščanski šoli v Smihelu se vrši vpisovanje od 21.—26. oktobra. Sprejemajo se v zavod gojenke. ki obiskujejo ljudsko, meščansko šolo in gimnazijo v Novem mestu. Pogoje za sprejem daje vodstvo zavoda šolskih sester de N. D. v šmihelu pri Novem me hi. 3. novembra je šolska sv. maša: ta dan naj pridejo tudi gojenke v zavod. Vpisovanje obrtnih in trgovskih vajencev in vajenk v strokovno nadal jevalno šolo v Novem mestu bo v nedeljo 25. oktobra od 9—12 v prostorih ljudske šole v samostanu. Delodajalci so dolžni pripeli jati k vpisu vse svoje vajence in vajenko, tudi tiste, ki so že obiskovali to šolo. Vajenci in vajenke naj prinsejo k vpisu zadnje šolsko spričevalo, rojstni in krstni list ter učno pogodl>o. S Spodnjega Štajerskega V Mariboru je umrl 82 letni bivši šolski sluga deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru Jakob Lepej, ki je več desetletij zvesto in vestno opravljal svojo službo. Kljub visoki starosti jc Lepej 6topil v pokoj šele pred tremi meseci. Dalje je v Mariboru umrl 70 letni usnjar Alojzij Spin-dler. V Novi vasi v ptujskem okraju je umrla zasebnica Jera Grm roj. vavhnik. Žrtve dela. Pri nekem mariborskem stavbnem podjetju zaposleni 51 letni delavec Lazar Vojim, doma s Hrvatskega, se je z dvigalom ponesrečil. Obležal je nezaveslen 6 hudimi notranjimi poškodbami. — 32 letni ključavničar Anton Kunstl iz Maribora je prišel z roko v stroj, ki mu je odrezal palec in kazalec. Poročili so se v Celili: Rudolf Kranjc, Nova vas, in Karolina Ledinek, Celje; Stanko Jezcrnik . in Elizabeta Špuraj, oba iz Celja; Ivan Jane, Ce-I Ije, in Ljudmila Simšek, Slivnica pri Celju. NATO STA ODŠLA NA DVORIŠČE H KOZOLCU IN TAM IZVLEKLA PAR SNOPOV. IZ NJIH STA NAPRAVILA DVE POSTAVI: ENO STA POKRILA S ŠKRJANCEVIM KLOBUKOM, DRUGO PA S PRINCESK INO RUTO. 34. SLAMNATI POSTAVI STA PKJSLO-K VODNJAKU IN SE TIHO SPLAZILA IZ GRADU. Praktični migljaji za domačo telovadbo Za »brata osla«, da ne bo opešal Gundar Haegg se lahko posmehuje ljudem, ki začnejo vsak trening z obveznimi gimnaatičnimi predvajami, ali pa onim, ki se klanjajo vsako jutro pri odprtih oknih praznini stenuni in 6tivajo z rokami v prostor krog sebe. Lahko je njemu, liaeggu, ki ga je obiskala rojenica v podobi amaconke in mu podarila lastnosti neukrotljivega vranra. llaegg je vitek in močan hkrati, njegovi dolgi kraki ne poznajo utrujenja in v toku jez drn in strn se počuti udobno kot človek, ki se poda na jesenski sprehod, llaegg je rojen tekač, njegov način življenja pa je 1 > i I že od mladih nog takšen, da ni poznal enostranskega duševnega dela, ki te priklene k mizi, dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom, da to mine vsa tista mladostna gibčnost, ki si je imel vsaj kolikor toliko. Lahko je Hueggu, ki je dobil telo, podobno v ramo u, teže pa je nam navadnim Zemljanom /. he-ležnim »bratom osloinc, ki se v svoji trmi upira vsemu, kar je zanj dobro. Le jed in pijača mu prijata, v ostalem pa t>i rad lenaril, posedal in kadil dobre cigare, ln če ga kljub vsemu od časa ilo časa požene v dir, ti sopiba kol kovaški meh, če mora na visoko drevo, da bi obiral sočne hruške, se zgovarja z vrtoglavico in če mu naložiš koš premoga, da bi ga prinesel v drugo nadstropje, da ga no bo zeblo, bo tarnal, da se mu dela črno pred očmi. Kako tudi ne? Hevše ni vajeno dela in se upira, če ga zgrabiš spet bolj trdo, da bi služilo svojemu namenu Mišice so zgubile moč, sklopi so postali okorni, hrbtenica drvena. V jeseni navadno, kose umakne človek v svoje prebivališče in ko je vse tako urejeno, da preveliko sediš in premalo hodiš iu delaš, se spomniš tudi na to, da bi bilo prav in primerno poskrbeti za brata osla, da ne bo hiral. Ko je zunaj manj dela ali ko ga sploh ni, pride vsakomur prav tisto kla-njanje praznim stenam in suvanje z rokmni v prostor krog sebe. Nič za to, če se zdi domača telovadba nekaterim preveč »nadebudniška« in staro-kopilna Koristna jc in potrebna, pa je zato ne gre zametavati. Seveda je šport prijetnejši in učinkovitejši od domače gimnastike; če ga pa ni nli če zanj nimaš časa in priložnosti, boš gojil vsaj tisto, kar ga nadomestuje. Kdor hoče uživati v sonatah, ne bo zametaval klavirskih vaj, ki zahtevajo toliko pridnosti in potrpežljivosti: kdor pa hoče dali duška svoji vedrosti na snegu ali ledu, v skokih ali igrah z žogo, bo rad poskrbel za tehnično izšolanost svojega telesnega inštrumenta. To morajo vedeti zlasti športniki, pa tudi vsi ostali, ki jim ni vseeno, kako je s telesno kondicijo. Kako jo treba telovaditi in kakšne vaje je treba gojiti, o tem so napisane obširne knjigo. V dnevnem listu ni prostora za lo, da bi ponavljali teorijo o mišični hitrosti in moči, pa o razteznosti sklopov. o telesni spretnosti, sproščenosti in vztrajnosti. Prijateljem, ki so dobre volje, dajemo na kratko naslednja navodila- Ko se zjutraj zbudite, skočite iz postelje, odprite okno in pričnite z jutranjo telovadbo. Samo deset minut hoste porabili za vaje, ki jih danes objavljamo. Delajte z vnemo in prepričali se boste, da vam ho dobro storilo. Pošteno se boste preteg-n i I i. mišice boste okrepili, 6klepe razgibali, pljuča prezračili, 6rce poiiveli. Samo začeti jc treba! 1(> X Prva vaja: Postavite se lepo pokonci, vdahnite malo več zraka, da bodo prša napeta, dvignite glavo in pričnite mahati z rokami v smeri naprej nad glavo. V mislih si poveljujte: leva, dc6na, leva, desna ... Delajte tako, kot da sle najbolj navdušen muzikaint s činelami. Učinek vaje morate čutiti v ramenih. Ponovite lbkratl J XX Druga vaja: Dvignite roki visoko nad glavo in jih iztegnite. Potem se globoko priklonite, tako globoko, da 60 dotaknete s konci prstov tal. Razume se, da pri tem ne smete upogibati kolen! Za toni se spel vzravnajte. Hrbtenica bo poslala bolj prožna in tudi mišice boste pretegnill, če hoste ponovili to vajo vsako jutro vsaj osemkrat. Ko se pripog-nete, izdihnilo, ko pa se vzravnate, vdihnite. 'Pretja vaja: Dvigajte kolena k prsoin! Najprej levo osemkrat, nato pa še desno. Dvigajte kolena naravnost naprej in gor, kakor lo delajo »printerji v diru. Samo energično in bliskovito hitro dviganje beder bo imelo pravi učinek. Četrta vaja: Predstavljajte si, da ste na smučeh in da drvite po klancu navzdol. Ne pozabite: stopala vzporedna, spustite se v prežeče čopenje, nagnite se naprej. Zibajte se v čepenju gor in dol in ponovite 16 krat. Prožno sc spuščajte iz vzravnave v čepenje in spet nazaj. Peta vaja: Ležite na hrbet in položile roki na tla nad glavo. Sledi odlična vaja za trebušne mišice: počasi dvignile spojeni nogi do navpičnega položaja in ju spel povesile do ležanja na tleh. Ponovite osemkrat. Šesta vaja: Razširite nogi in počepnite, roki pa skrčite, kot da držite težkoatletsko ročko (če jo imate v resnici v rokah, tem bolje!). Energično se vzravnajte in sunite z rokama prožno navzgor. Nato spet upognite kolena in skrčile roki. Ponovite vajo osemkrat. Po telovadbi sc umijte, osvežite z mrzlo vodo in krepko odrgnite z brisačo. Tako telovadite vsako jutro. Po nekaj mesecih jutranjega treninga sc boste prepričali, da ni bilo škoda časa. Ljubljanski nogomet v nedeljo V nedeljo 23. t. m. bodo nadaljevali z nogometnim sporedom na igrišču Ljubljane po temle urniku: Turnir za juniorje (igralce do tfi. leta): ob 10.30 Zabjak : Vič, ob 11.30 Dop. tobačne tovarne : Mladika. Turnir prvorazrednih: ob 13.^0 Mladika : Ljubljana (I. sknpina): ob 14.30 Dop. tobačne tovarne : Zabjak (IL skupina); ob 16.10 Mars : Vič (II. skupina). Vstopnina k dopoldanskim prireditvam znaša 1 liro, k popoldanskim pa 2. Nogometna zveza opozarja sodelujoče klube, da morajo |k>skrbeti za stranskega sodnika in z.a dva starejša člana, ki bosta vršila dolžnost reditelja. Šport v kratkem Koroška kol-sarska zveza jc priredila v nedeljo cestno dirko na lf>3 km, katere se jc udeležilo poleg domačih dirkačev tudi nekaj Du-najčanov, Mariborčanov in Jeseničanov. Od znanih štajerskih kolesarjev sta manjkala samo brata Gregoriča. Prvi je prispel na cilj Joscf Schwamm iz Lienza v 5 urah 14:30 min. Temu so sledili Podmilšek iz Maribora, ki je zaostal za 13 minut, Krafkn z Dunaja in drugi. Zanimivo jo dodati, da je dirkala med moškimi tudi neka Marija Brcn iz Kranja. Krnnjska nogometna ennjstorica, ki sodeluje pri okrožnem prvenstvu, je gostovala v nedeljo v Celovcu. Izid tekme s športno družino SS Celovec je bil neodločen 2:2 (1:0). V štajerskem nogometnem prvenstvu bi bilo omeniti naslednje: mariborski Rapid je igral doma proti Leibnitzu in zmagal s 3:2 (1:0); SK Železničar iz. Maribora je gostoval v Gradcu proti tamošnjim poštarjem in remiz.irul z 1:1 (0:0); v razredu za Spodnještajerce so igrali Trboveljčani v Mariboru proti poštarjem in jih premagali s 4:1 (2:1); prijateljska tekma med Celjani in Bcljačani je končala neodločeno 2:2. Vrstni red najboljših igralcev tenisa je določil načelnik nemške teniške zveze takole: po uspehih letošnjega leta je prisodil prvo mesto Madžaru Asbothu, drugo pa Italijanu Cucelliju. Tema sledijo Tanasescu (Romunija). Romanoni (Italija), M i t i c- (Hrvatska). Kocli in Gies (Nemčija), Pallada (Hrvatska), Del Bello (Italija) in Gabori (Madžarska). V teku ua 10.000 m se je povzpel Madžar Szi!agy med najzmogljivejše tekače na svetu in postavil izvrstno znamko 30:23.2. Lov na starine Španski samostan, ki ga je ameriški časopisni kralj Hearst dal s posebno za to zgrajeno gorsko železnico razdreti in prepeljati v dolino in nato v Ameriko, je bil to pomlad naprodaj za 19.000 dolarjev. Ne\vyorška tvrdka Gimbels je upala, da se ga na ta način prej iznebi. Spočetka je stal pol milijona dolarjev in prav toliko je stal nekoč prevoz deset tisoč zabojev i; Španije, ki so bili polni kamenja. Potem se je cena znižala na 100.000 in poleni na 50.000 dolarjev. V začetku tega meseca je bil španski samostan še zmeraj neprodan v nekem skladišču na severu Newyorka Sicer pa je nakup starin v poslednjih mesecih kakor vročični val zgrabil Ne\vyork in druga ameriška velemesta. Slikarske galerije, prekupčevalci s starinami in dragulji se ne spominjajo, da bi bili kdaj imeli take kupčijo, kot jih imajo zdaj. Leta 1929. so kupovali starine in dragotine le lastniki velikega premoženja, a zdaj jih kupuje vsakdo. Dražbene dvorane so prenapolnjene Pokrajinske slike flamskih slikarjev, portreti, krožniki iz kositra, rubini in safirji, star porcelan, kakor tudi najbolj neokusne drobnarije — vse to je tako zaželeno, da stojijo ljudje v vrstah pred izložbami. Bogati emigranti, ki so v prejšnjih letih koj, ko so se priselili iz Evrope, spravili v denar svoje zaklade, se zdaj trudijo, da bi si jih čim več spet prisvojili. V nekem poročilu iz Newyorka je omenjeno, da so v pretekli polovici leta tretjino vseh umetnin in dragocenosti pokupili evropski priseljenci. Ceno dan za dnom rastejo. Neka verižica iz Črnih biserov je v neki rnanchattanski trgovini stala 200.000 dolarjev. Pred nekaj leti so jo baje še videli krog vratu neko balkanske princese. Še pred dvema letoma bi bila težko dobila kakega kupca zanjo. Mali oglasi Šivalni stroj pogrezljlv, i-lva naprej In nazaj, nemško znamke, prodam. Pred »kotijo št. 19, hišnica. | SUižbc | Dobe: Služkinjo kot pomoC v gospodinjstvu k odrasli družini — sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6785. Hlapca takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5773. Otroško posteljico belo pleskano, z mrežo In £tmntco. vso popolnoma novo, prodam za 900 tir. Dolenjska c. 13-1. Ventilator namizni, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5770. Grudnovo zgodovino 4. zvezek kupim ali dam zanj v zameno katerega nd naslednjih zvezkov: 5, 7 do 14. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gruden« 5788. SGARAVATTI SEMENU S. A.. PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe. Vzrok tej beeni nakupovalni noriji je dvojen: beg od dolarja, ki ni zanj na svetovnem papirnatem trgu nobenih »varnih,, podlag več, in pa bojazen pred ustavitvijo kupno moči, ki jo ima vlada v načrlu, da bi preprečila inflacijo Na tako imenovani »Fifth Aveniji« je več in več draguljev. Trgovci z umetninami, ki so bili lani skoraj bankrotni, si zdaj kar ne morejo nabaviti dovolj blaga. Tvrdka Gimbete, ki pred tremi leti ni prodala še nobene umetnine in ki je pred dvema letoma prezidala pol nadstropja za prodajo Hearstove zbirke, ima zdaj vse nadstropje polno raznih umetnin. Hkrati pa se nabira prah na elegantnih avtomobilih za velikimi okni avtomobilskih prodajalcev in bankirji in borzni mešetarji gledajo brez dela iz svojih pisarn na ladijski promet v luki. Ta beg v umetnost pa ni skoraj nikjer izraz kake ljubezni do umetnosti nli čuta izbranega okusa. Lahkoverneži kar kupujejo, kar jim kdo ponudi. Stanovanja, kjer je bilo doslej videti le ameriško pohištvo, so natlačena z viteškimi opravami, Madonami, angelskimi glavami iz majolike itd. In če Hearstov samostan še ni prodan, tedaj ni prodan le zato, ker bo moral kupec sam plačati prevoz 10.000 zabojev in ker samostan ne moreš postaviti kar na dvorišče ali pa na 6treSni vrt. Trezni ljudje zmajujejo z. glavo in pravijo, da je ves ta pojav jako "»nezdrav«. (Frankfurter Zeitung.) LJUBLJANSKI TOGR rMUUliUlUU&Ul Delavniki: 15-30. 17-30. Sloga od 14 dalje, nedelje In prazniki: 10. 13-30, 13-30, 17-30 Film, kije nekoč vzvalovil ljubljansko občinstvo s svojo prekrasno vsebinno in odličnimi igralci Primavera mortale — Umirajoča pomlad Katalin Karady — Javor Pal Vsak dan :i predstave! Ob 14. 1550 in 17"40 Konec predstav ob 19*15 kino scooa . tel. 27-30 Po svetovnoznanem romanu A..T. CRON1NA narejeno krasno filmBko delo: Zveide gledalo z nebo Film radarjev in velemesta ! V gl.vlogi: Michael Redgrave. Ne zamudite! kino matica - tel. 22.41 Napeta in zabavna kriminalna komedija zmešnjav in zapetljajev Usodni brilfantl VEBA CARMI - ROBERTO VILLA kino union - tel. 22-21 Odšel je med nebeške krilatce naš ljubljeni sinček in bratcc PRI MOŽEK Pokopali ga bomo danes ob 11 dop. pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. oktobra 1912. France in Silva' Piber, starši, Janko in Metka,-bralec, sestrica Avviso importante Važen oglas La Soe. Italiana Nota d'0ro di Osi-mo (orov. dl Ancona). inauguran-do il nuovo stahilimento, desi-dera fnvorire 200 nuovi Clienti nel-l'acquisto delle sue fisarmoniche di farna mondlale. — Mctte per-tnnto in vemlita 200 slrnmcnti del modcllo 1MPERO, con voci in 3a/5n a 1 registro, oi segnenti prezzi ecce/.ionnli di propaganda 34 tasti 48 liassi; or.list.17no per L. 1450 37 „ 80 ...... 2150 ., L. 1650 41 „ 120 ...... 2350 ., L. 1850 Per noter bcn(ficiare di tale occa-sione ecce/.ionate occorre 1° Inviare -.ubito 1'ordirtazionn alla Soe. Italiana NOTA D'0R0 dl Oslmo (provlncla dlAncona), acccrnpagnala dal relalivo imnorto; 2" Unire all'ordinazione lapresente inserzione nuhblicitaria. La NOItt 0'0R0 garantlsce per cinque anni tuttl i suoi slrumenli da ogni diletto dl tabbricezlone. L'imballo e il tras -nrt>> nel Hegno dei suddetti 200strumenti e gratuito. NOTA D'ORO armonica di classe poznana harmonika Alte qualil4 tonlche - Eteganza int-peccablle - Costruzione psrtetta Visoke glasbene zmotnosti - Brezhibna eleganca - Popolna Izdelava Soe. Italiana Nota d'0ro, Osimo (prov. Ancona) zeli oo otvoritvi novega obrata omogočiti 200 novim odjemalcem nnkup svojih svetovnozna-nih harmonik. Zato bo dala v oromet 200 glasbil modela IMPERO z glasovi 3a 5a na 1 register po sledečih izjemnih nropagandnih cenah: 34 tipk 48 basov cena no ceniku L. 1700 za L. 1450 37tipk 80 basov cena no ceniku L. 2150 z m L. 1850 41 tipk 120 basov cena no ceni u L. 2350 za L. 1850 Da se moremo okoristiti s lo izredno priliko, ie potrebno: 1. nemudoma poslati naročilo •/, odgovarjajočim zneskom vjed na naslov Soc. Italiana NOTA D'0R0, Oslmo (prov. Ancona). 2. priložiti naročilu ta oglas. N0IA D'0R0 jamči pet let za vse napahe pri Izdelavi svojih glasbil. Zavo.mins in prevoz v Kraljevini stH za zgoraj omenjena glasbila breznlačna. A Fogazzaro: 19 Palača ob \ezeru Marina se je medtem sprehajala po vrtu ob jezeru z nekim majhnim gospodom v dolgi Miknji in velikimi stopali, ki ni vedel, kako naj hodi, kje naj ima roke in ki se je ves čas smeMjal. Bil je ubogi zdravnik iz R ..., ki so mu vsi rekli »slikar«, ker si je barval brado. — Kaka škoda, gospod zdravnik, — je dejala Marina, se naslonila na ograjo, ki je ločila vrt od jezera in gledala sončni zahodi — kaka škoda, da mi ta znak škoduje. Zakaj mu ne dodaste česa, kar bi meni koristilo? Zdravnik je vzdilinil. sklenil roke. sklonil glavo na desno ramo in začel smehljaje se: »Če bi mogel, gospa markiza, če bi mogel.« Ničesar drugega ni mogel reči. »Pomislite. Ali bi ne bilo mogoče zgraditi zame hišico iz. stekla in železa, kakor jih delajo z.a redke cvetlice ter jo napolniti z mehkim blagodejnim zrakom? Zakaj ne rečete ničesar. gospod doktor? Povejte mi, kaj se bo zgodilo z mojim srcem in z. mojimi živci, če tni ne naredijo hišice?« »Ne vem. gospa markiza, ne vem. Posebno srce bi lahko zelo trpelo. (Če bi nc bil tak osel, — si jc dejal zdravnik, — bi zdaj lahko rekel kaj prav ljubkega). Seveda, če ima kdo kakor vi, srce občutljivo., < »7a zrak... je dodala Marina. »Za zrak.« je ponovil možicolj. »mu to v gorskem podnebju povzroča močno utripanje, ('e pa je utripanje zelo pogosto, lahko pride do resnih obolenj« »Kako ste ljubeznivi! Kaj pa živci?« »Seveda tudi živci. Vaši živci bi v tem podnebju polagoma naredili revolucijo. Hoteli bi sami zapovedovati in postali bi nasilni. Saj i me razumete? Ta zrak je zelo primeren za vas, a le za tri ali štiri mesece na leto, ne več.« j »Ali to resno mislite?« »Seveda.« Marina se je zresnila in m ti dejala: »Pazite, da ne boste tega pripovedovali stricu. Mislil bo, da hočem iti drugam. Nikdar nc bom tega zahtevala od njega. Raje se bom zadovoljila s tem zrakom, ki mi škoduje. Nisem niti stara niti grda in si tudi ne želim, da bi postala taka. Ali se vi želite postarati?« Kakor sladkorček iz mete daje v prvem trenutku nek nejasen občutek, da človek ne ve ali je žareč ali hladilen, tako so Marinine besede in pogled, ki jih ie spremljal, vplivale na zdravnika. Čeprav je bil star in grd, se jc še vedno čutil mladostnega. Oprezal jc z.a vaškimi dekleti, zadnje čase pa si je domišljal, da je zaljubljen v Marinino sobarico Fani. Zda j pa je ob Marininih besedah, ki se mu je zdela kakor boginja. Ii kateri si ni upal dvigniti pogleda, skoraj izgubil glavo. Ni opazil ironičnega smehljaja okrog dekletovih usten. Tudi ni videl grofa, ki jima je počasi prihajal nasproti s sklonjeno glavo in z rokami sklenjenimi med hhrbtom in suknjo, ki je bila odpeta in nazaj zavihana. »Kaj je napisano na pesku, stric?« ga je smehljaje se vprašala Marina. »Pisano je. da ste preveč hodili«, je odvrnil grof, »in da vam je ta vražji zdravnik dvoril na vse pretege. Ali ni res tako, doktor? Lc kar ostanite pokriti. Kako sc vam zdi danes moja nečakinja?« »Skoraj popolnoma dobro se počutim«, je pristavila ta. »Povejte to stricu po svoje, jaz pa vas nikakor nočem poslušati, zato se po-slavl jam. Po teh besedah je Marina ponudila zdrav- niku svojo drobno ročico, mu z njo dala razumeti. naj molči in krenila proti hiši. V njenih očeh je bil nek nenavaden ogenj. Bila je prepričana, da bo zdravnik skušal prepričati grofa, da je nujno potrebno, da jo za nekaj časa odvede drugam in da mu tudi ne bo prikril njene velikodušnosti, da je pripravljena raje izhirati tukaj, kakor pa da bi od strica zahtevala kako žrtev. Od njunega razgovora si je obetala zelo mnogo. Ravnokar je hotela vstopiti v hišo, ko je planil pred njo Riko in ji v eni sapi povedal to, kar je zvedel. Ko je Marina pristala na njegov predlog, je stekel v vežo ter se kmalu vrnil s celim naročjem blazin in odej. Zdrvel jc v pristan. Marina pa. je počasi šla za njiip- Kako prijeten je bil večer in kako narahlo je drčala Strela po mirni vodnin gladini! Zdelo se je, kakor da eolnič plava v zraku, nad krogi, ki so jih delala vesla Od časa do časa jc deček prenehal veslati in gledal proti bregu, kjer je ležala vas. Čolnov še ni bilo videti, a v daljavi se je slišala godba, zdaj bolj razločna. zdaj bolj tiha. Brez dvoma so se godci ustavili na vaškem trgu, kjer so fantje in dekleta hoteli plesati. Riko je predlagal, da bi krenila s čolnom proti bregu, Marina pa mu je velela, naj obstane sredi jezera, kjer bosta počakala, da pridejo godci. Deček ji je z vso vnemo pripovedoval o godcih in o njihovih glasbilih, o umetniku, ki se je učil v Comu. o drugem, ki se je izučil v Leccu. Marina mu je dejala naj molči. On naj bi molčal? »Ne igrajo več. Že prihajajo! So že tu! Ne, ni jih šc. Zda j stopajo v čolne. Oh I svetilke imajo s seboj! Balončke imajo. Že prihajajo! Igrajo!« »Veslaj proli čolnom!« je velela Marina. Spredaj sla plula dva razsvelljt na čolna, v katerih so stati godci in pihali v svoje piščali. klarinete in trombe. Zadaj pa je prihajalo več čolnov, natrpanih z občinstvom. Vsakokrat, ko so godci utihnili, se je iz drugih čolnov dvignil hrup in vrišč. Čolni so tiho drseli po mirnem in temnem jezru mimo Marine. Godci so začeli igrali venček lombardskih narodnih pesmi, ki je navdušil in kar prevzel vse navzoče. Bile so pesmi, ki so zrasle iz njihovih src in ki odmevajo zdaj med domačimi gorami. Godci igraje z nenavadnim ognjem, veslači udarjajo z vso vnemo z vesli po vodi, čolni drčijo naprej, medlem ko iz njih zadoni pesem. Naprej veslači! Tudi stari čolnar, sključen nad veslom v sprednjem čolnu, se sponmi, da je nekoč bil mlad, se zravna in poje z drugimi. Le prepevaj stari čolnar. V pesmi pojemajo zadnje sile tvojgea glasu, zadnji žar tvojega srca. Saj so tudi tebe, ko si bil mlad in lep objemale nežne in ljubeče roke. Tudi Marininega veslača prevzame navdušenje, da pozabi na svoje dolžnosti in se pridruži ostalemu zboru. Ozračje je negibno. Na pobočjih temačnih gora vsaka travica, vsak listič posluša oddaljene sladke zvoke, ki govore o ljubezni. Na topolih bližnjih travnikov poslušajo slavčki. Ob svitu bakelj in balončkov prihajajo na površje vode začudene ribe in tudi te poslušajo. Tudi jezero molči; le narahlo trepeta ob udarcih vesel, medtem ko zvezde odsevajo na njegovi gladini. Nocoj gorski zrak Marini ni škodil. Brez dvoma bi ji bil ljubši večer na Velikem kanalu v Benetkah, vendar pa je znala cenili preprosto poezijo tega pomladnega večera na jezeru in ljubkost narodnih spevov, ki so bili plod ljudske domišljije. Ob misli, da bo bržkone kmalu zapustila gore in jezero, je vse lo presojala brez nevolje. Uživala je glasbo in občudovala prizor kol redko slaščico, ki ji je bila prav zaradi svoje redkosti toliko bolj všeč. h Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Joži Kramarli Izdajatelj: inž. Jože Sodjs Urednik r Viktor CenCiJ