247 RAZPRAVE, ŠTUDIJE Majda Merše BOHORIČEV PRISPEVEK SLOVENSKEMU SLOVAROPISJU 0 Eno izmed Bohoričevih osrednjih z jezikom povezanih dejavno- sti je predstavljalo slovaropisje. Njegovim oblikam in dosežkom je bilo (poleg krajših omemb) doslej namenjenih več obravnav različnih avtor- jev.1 Zdi pa se, da ima njegova raziskanost določene meje. Bohorič velja za avtorja treh vrst slovarskih del: – Je avtor trojezičnega slovarčka, napisanega v šolske namene in vklju- čenega v slovensko šolsko slovnico z naslovom Elementale Labacense cum Nomenclatura trium linguarum latinae, germanicae et sclavo- nicae (okrog leta 1580). Žal je delo izgubljeno, zato tudi ugotavljanje obsega in značilnosti slovarčka ter njegovega upoštevanja kot vira za nadaljnje slovarske prikaze slovenskega jezika ni možno. Sklepanje, da je bil po vsej verjetnosti eden izmed osnovnih besednih virov za sledeče slovarje z vključenim slovenskim jezikom,2 je oprto na posa- mezne primere.3 1 Glede na obravnavano problematiko bodo omenjene v nadaljevanju prispevka. 2 Kozma Ahačič kot najboljši sodobni poznavalec Bohoričevega dela domneva, da je povezava tega slovarčka, ki je bil v prvi vrsti namenjen učenju latinskih in nem- ških besed s pomočjo slovenskega jezika, s slovarčki v kasnejši Bohoričevi slovni- ci malo verjetna (Ahačič 2013). 3 Stabej na verjetno Megiserjevo uporabo slovarčka sklepa na osnovi zapisa imena gnilc za mesec november, ki ga ni mogoče zaslediti v nobenem drugem delu slo- venskih protestantskih piscev 16. stoletja (Stabej 1963, 68). Stati in obstati 16(2020): 247-267 https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(32)247-267 248 RAZPRAVE, ŠTUDIJE – Predvsem na način zapisa posameznih glasov in na izkazane glaso- slovne pojave oprto Riglerjevo sklepanje o Bohoričevem avtorstvu obeh Registrov4 – (z manj gotovosti) krajšega, dodanega DB 1578,5 in (z več dokazili) daljšega, s širšim obsegom narečnih sopomenk,6 do- danega DB 1584,7 domnevno kaže predvsem na oblikovanje slovarja in na njegovo pisno-glasoslovno podobo, manj določno pa predsta- vlja Bohoričevo avtorstvo po vsebinski plati.8 Kot široko razgledan in izkušen šolnik ter hkrati jezikoslovec je bil z narečnim gradivom nedvomno seznanjen, poznal pa je tudi posameznim središčno uve- ljavljenim poimenovanjem, uporabljenim v DB 1584, v obliki robnih opomb oz. t. i. marginalij pripisane sopomenke. Registra z zaobseže- nimi narečnimi sopomenkami sta bila predmet večjega števila pro- blemsko različno naravnanih obravnav.9 4 Rigler na Bohoričevo avtorstvo Registra, dodanega DB 1584, sklepa na osnovi pi- snih in glasoslovnih razlik, odkritih primerjalno z jezikom Dalmatinove Biblije. Neujemalna in raznonamenska je npr. raba é, razlikujejo se zapisi besed z jatom, zapisa skupine šč ( ſzh (Dalmatin) – ſhzh (Bohorič)), medsamoglasniško zapisane- ga glasu l (dellu (Dalmatin) – delu (Bohorič)) itd. Med glasoslovnimi razlikami iz- postavlja rabo ali (Dalmatin) – oli (Bohorič), mimu (Dalmatin) – mumu (Bohorič) itd. (Rigler 1967 in 1968, 228–29). 5 Register uvaja daljši, vsebinsko napovedni naslov z dodano vzročno utemeljitvi- jo: REGISTER. Vkaterim ſo nekotere Krainske beſſede, sa Haruatou inu drugih Slouenzou volo, vnih iesik ſtolmazhene, de bodo lete inu druge nashe Buque bule saſtopili. (DB 1578, 180b) 6 M. Orožen Register (1584) tipološko opredeljuje kot prvi slovenski pokrajinski knjižno-narečni primerjalni sinonimični (kontaktni) slovarček (Orožen 1983, 196). 7 REGISTER Nekatérih beſéd, katére, Crajnſki, Coroſhki, Slovénſki ali Besjázhki, Hervázki, Dalmatinſki, Iſtrianſki, ali Craſhki, ſe drugázhi govoré. (DB 1584, III,CcIIIb) 8 Rigler ugotavlja, da vprašanje, kako je Register nastal in nastajal, še ni pojasnje- no (Rigler 1967, 10). M. Orožen skuša ugotoviti, kdo bi lahko posredoval sinoni- mično besedje iz slovenskih in hrvaških dialektalnih pokrajin (Orožen 1996, 164), Stabej pa npr. domneva, da je Register 1584 »najbrž plod vzajemnega dela članov preglednega odbora« (Stabej 1967, 185–86). 9 Prim. Stabej 1976; Orožen 1983 in 1986; Gjurin 1984. 249 MAJDA MERŠE – Najpomembnejši Bohoričev slovaropisni dosežek predstavlja šest trojezičnih slovarčkov s slovenskim izhodiščem,10 vključenih v slov- nico Articae horulae ſucciſivae (1584) z namenom, da bi ponazori- li, hkrati pa (ob ustrezni problemski razširitvi, vezani na konkretne zglede) potrdili uvodno predstavljeno oblikoslovno tipologijo imen (nomen)11 in glagolov. Imenski slovarčki so dodani na straneh 48– 54, 56–60 in 61–63, glagolski pa na straneh 114–116, 128–134 in 147– 151. Tudi ob njih so dosedanje obravnave izpostavile različno pro- blematiko. Posebej natančno so bile z različnih vidikov raziskane podiztočnice oz. podgesla: glede abecednega zaporedja z omembo vseh odklonov, glede pomenskega razmerja med iztočnico in podiz- točnico, glede njihove izvorne različnosti, glede slovnične (navadno oblikoslovne) ujemalnosti, kamor sodi tudi vidsko ujemanje pri gla- golskih geslih in podgeslih, itd. (npr. Toporišič 1987, 306–10; Gjurin 1989). Bohorič je z naštetimi slovarji oblikujočemu se slovenskemu slova- ropisju ponudil več načinov slovarskega prikaza slovenskega (knjižne- ga) jezika 16. stoletja. 0.1 Pričujoči prispevek ima namen ponovno opozoriti na večvrstno (slovnično in leksikološko, z njima pa tudi slovaropisno) informativno- st slovarčkov, ki predstavlja dragocen prispevek oblikujočemu se sloven- skemu slovaropisju. Na vplivnost in trajnejšo umeščenost Bohoričeve slovaropisne dejavnosti v veliki meri kaže upoštevanje besedja, zajetega v večjezične slovarčke v slovnici, v obeh neposredno sledečih Megiserjevih večjezičnih slovarjih z vključenim slovenskim (ustrezničnim) jezikom, 10 Stabej npr. slovarčke iz Bohoričeve slovnice različno vrednoti: v sestavku o zgo- dovini slovenskih slovarjev navaja, da »oba Dalmatinova Registra l. 1578 in 1584 ter Bohoričeva slovnica l. 1584 niso pravi slovarji«; prvi pravi slovar, ki vključu- je tudi slovenščino, je MD 1592 (Stabej 1963, 68). Pet let kasneje pa poudarja, da so prav slovarčki v Bohoričevi slovnici prvi pravi slovensko-latinsko-nemški slovar (Stabej 1968, 130). 11 Bohorič besedno vrsto, poimenovano ime (nomen), deli na lastna in občna imena, k zadnjim pa prišteva samostalnik in pridevnik (BH 1584, 40). 250 RAZPRAVE, ŠTUDIJE z njunim posredništvom pa ohranjenost v nadaljnjih slovarjih s sloven- skim jezikom v izhodiščni ali ustreznični vlogi.12 1 Šest trojezičnih slovarčkov, namenjenih ponazoritvi imenskih (sa- mostalnikov ter pridevnikov z vključenimi deležniki) sklanjatvenih ti- pov moškega, ženskega in srednjega spola ter treh sedanjiških spregatev glagola (na -am, -em in -im), je poleg načrtovane in uresničevane slov- nične informativnosti zanimivih tudi s slovaropisnega vidika.13 Na nji- hovo širšo (oblikoslovno, besedotvorno, zlasti pa pomensko) informativ- nost je bilo že opozorjeno.14 Med gesli slovnično istovrstnega slovarčka (npr. med gesli, ki ponazarjajo imena katerega izmed treh spolov) je npr. mogoče zaslediti različne tipe sklonljivih samostalnikov (pri samostal- nikih moškega spola je npr. z dodano rodilniško končnico -a opozorje- no na osnovni sklanjatveni vzorec, s končnico -ja na podaljšavo osno- ve z j (Ajfrar, ja), s končnico -na na podaljšavo osnove z n (Sheſel, na)). Opozorjeno je tudi na raznovrstne naglasne premene (Stèrd, à, Stol, à), na izpad polglasnika iz zadnjega zloga osnove (Bebèr -bra) in na glaso- slovne premene (npr. Otrozi, otruk (BH 1584, 51). Posebej je opozorjeno na nesklonljivost samostalnikov (npr. Kri. indeclin: ſingul. ſangvis, Blut. (BH 1584, 56)15) in pridevnikov (npr. Trorik. indeclin. triſtis, trawrig. (BH 1584, 54)). Glagolska gesla in njihova podgesla uzaveščajo vidsko soodnosna razmerja: nedovršnemu glagolu so v podgeslih dodani različni pred- 12 Na to npr. opozarja že Breznik (1926, 11–12), za njim Stabej (1963, 70), Striedter- Temps (663, VIII), Gjurin (1984, 186), Orel-Pogačnik (1991, 147) itd. 13 Ahačič ugotavlja (2007, 131), da so slovarčki z zajetimi primeri »za tak tip slovni- ce unikum«. V tedanjih slovnicah so navedeni seznami primerov, ki so razvrščeni po končnicah in ne po abecedi kot v Bohoričevih slovarčkih. Ahačič se pridružu- je tudi mnenju predhodnih raziskovalcev, da slovarčki niso povsem izvirno delo in da je predloga zanje bil verjetno neki latinsko-nemški slovar, čeprav je iz večje- ga števila primerov hkrati razvidno, da so nemški zgledi na Bohoričeve prevode močneje vplivali kot latinski (Ahačič 2007, 131). 14 Prim. Toporišič 1987, 307–8; Gjurin 1989; Ahačič 2007, 132. 15 Preverjanje rabe samostalnika kri v Dalmatinovi Bibliji je pokazalo, da se njegova uvrstitev med nesklonljive ne ujema s knjižnojezikovno prakso. Npr.: Inu imaſh od Krij na Altarji vseti (DB 1584, I,54b); Inu Aaron ima na njegovih Rogeh v'lejti enkrat smyrjenje ſturiti, s'Kryo tiga Offra sa gréh, k'smyrjenju. (DB 1584, I,55a) 251 MAJDA MERŠE ponsko tvorjeni dovršniki: npr. biti – vbiti – pribiti – razbiti, sejati – ob- sejati; glodati – oglodati, klicati – priklicati; vabiti – zvabiti – izvabiti itd. Poleg predponsko tvorjenih vidskih nasprotij so z zgledi ponazorjeni tudi priponsko tvorjeni: npr. nagibati – nagniti. 1.1 Z Bohoričevo vključitvijo besede v enega izmed slovarčkov je v primerih njene širše izpričane glasoslovne variantnosti hkrati pokaza- no na izbor, ki ga običajno usmerja pogostost rabe. V slovarček imen moškega spola je Bohorič npr. vključil splošno razširjeno različico oš- ter, ob kateri se (vezano na JPo 1578) pojavlja tudi oštir. Bohoričevi izbi- ri je sledil tudi Megiser. 2 Bohoričevi slovarčki s slovenskimi iztočnicami ter z latinskimi in nemškimi ustreznicami predstavljajo prve obsežnejše trojezične bese- dne sezname. 2.1 S podgesli, ki sledijo številnim geslom, Bohorič uzavešča več aktu- alnih sopomenskih razmerij: pri samostalnikih in pridevnikih moškega spola npr. beteg – betež, firšt – viuda, brz – hiter, log – gozd, papir – har- ta, punt – zaveza, trorik – žalosten itd.; pri imenih ženskega spola npr. dečla – devica, dojnica – ama, korba – verbes, kunšt – vmetelnost, lebun- ga – gostovanje, trešlika – mrzlica; pri imenih srednjega spola npr. grme- nje – grom, hotenje – hotljivost, menenje – zdenje; pri glagolih pa npr. fi- lati – basati, gmerati – množiti, primoravati – siliti, cirati – snažiti; kositi – obedovati. Poleg enobesednih sopomenk se v okviru podgesel pojav- ljajo tudi besednozvezne: npr. lavtati – glas dajati. Kot kažejo zgledi, so sopomenke neredko glasoslovno (npr. beteg – betež), tvorbeno (npr. ro- jenje – rojstvo), spolsko (npr. papir – harta) ali (posebej pogosto) izvor- no (npr. jarmark – sejmen, trorik – žalosten, gmerati – množiti) različne. Prav vključenost v sopomenska razmerja občasno pomaga k razre- šitvi dileme, ali gre pri geselsko oz. podgeselsko navedeni besedi za sa- mostalniško ali pridevniško rabo. Npr.: Ajfrar, ja, Zelotes, Aifferer. /16 Navidliv, iga, idem. (BH 1584, 48).17 Zunaj sopomenskega razmerja bi bil 16 Poševnica (dodala avtorica prispevka) ločuje geslo od podgesla, ki je v BH 1584 navedeno v novi vrstici. 17 S tujejezičnimi ustreznicami pomensko natančneje opredeljeni sopomenski par ajferer – navidljiv se glede prvotne besednovrstne različnosti sestavin navezuje na 252 RAZPRAVE, ŠTUDIJE navidljiv razumljen kot pridevnik, navedba v podgeslu sopomenskega samostalniškega gesla pa skupaj z dodanimi tujejezičnimi usteznicami kaže na njegovo posamostaljenost. 2.1.1 Del zajetih sopomenskih razmerij se prekriva s t. i. kontaktnimi sinonimi,18 navedenimi v Registru, dodanem DB 1578, z večjim številom sopomenk in z razvidnejšo pokrajinsko omejenostjo rabe pa v Registru iz DB 1584. Npr.: Dezhla, le, virgo, jungfraw. / Diviza, ze, idem. (BH 1584, 56) – [Crajnſki] Dejzhla [Slovenſki, Besjazhki.] Diviza [Hervazki, Dalmatinſki, Iſtrianſki, Craſhki.] Divójka (DB 1584, III,CcIIII). 2.1.2 Da je sopomenskost slovenskih geselskih in njim dodanih pod- geselskih iztočnic pogosto treba razumeti kot večpomenskost, občasno kot blizupomenskost, izjemoma pa celo kot protipomenskost, praviloma kažejo tujejezične ustreznice. Npr.: Guſt: a, Hoſpes, Gaſt, Wirt, Gaſtgeb. / Oſhtér, ja, idem. (BH 1584, 49).19 2.1.3 V primerih, ko geslom v obliki podgesel sledijo besednozvezne uresničitve geselske besede, je z njimi opozorjeno bodisi na pomensko ožje zamejeno, pri stalnih besednih zvezah tudi na terminologizirano rabo. Med besednozveznimi podgesli je mogoče zaslediti tudi nekaj vr- stnih poimenovanj. Geslu drevo (Drevu) npr. sledita dve podiztočnici: Hruſhevu drevu in Zhreſhnovu drevu (BH 1584, 61), geslu štala (Shtala) pa celo tri: Volouſka ſhtala, Ovzhja ſhtala, Kosja ſhtala (BH 1584, 59). Pri glagolih se med tovrstne zveze uvrščajo tudi glagolski kalki: npr. Dam dati, dal, Do, gibe. / Naprejdam, promo, gib herfür. (BH 1584, 114) Še neodkriti latinsko-nemški slovaropisni zgled je Bohoriča pri izde- lavi slovarčkov s slovenskim izhodiščem spravljal v zadrego zlasti takrat, kadar za tuja enobesedna (tvorjena) poimenovanja – zloženke ali izpe- ljanke – ni našel domače enobesedne usteznice. V takih primerih jih je prakso, izkazano v obeh Registrih: npr. [Crajnſki] Ajfrar. [Slovénſki oli Besjázhki] savidliv (DB 1584, III,CcIIIb). 18 Termin uporablja M. Orožen (1983, 196). 19 Navedeni zgled kaže, da sta gost in ošter predstavljena kot sopomenki. S tujejezič- nimi ustreznicami sta besedama pripisana dva nasprotna pomena, ki ju sočasna knjižnojezikova raba potrjuje ločeno (gost »Gaſt« in ošter »Wirt, Gaſtgeb«, pa tudi kasnejši slovarji ju pri obeh hkrati ne izkazujejo). Na problematičnost pomenske- ga razmerja med gost in ošter opozarja tudi Gjurin (1989, 379–80). 253 MAJDA MERŠE nadomeščal s sopomenskimi opisi. Slednji lahko nastopajo v vlogi ge- sla (1. zgled) ali podgesla (2. in 3. zgled). Med iztočnično izpostavljeni- mi opisi so tudi taki, ki hkrati predstavljajo vzorce za oblikovanje tipi- ziranih opisnih pomenskih razlag (2. zgled).20 Npr.: 1. Boshji, Strah, ga, a, pietas, Gottforcht. (BH 1584, 48) – [Deutſch.] Gottsforcht. [Latinè.] pietas. [Windiſch.] boshji ſtrah. [Italicè.] divoti- one. (MD 1592, A2); 2. Pild, a, Simulachrum, ſtatua, Bild. / Kèr pilde dela, oli sresuje, Statuarius, Bildhawer. (BH 1584, 51–52);21 3. Slép, iga, cecus, plind. / Slep na enim ozhéſi, iga, Cocles, einaugig. (BH 1584, 53) 2.1.4 Tipološko izstopa geslo z iztočnico zvezdišče, ki jo je Bohorič pomensko pojasnil s slovensko opisno razlago, značilno za obsežnejše razlagalne slovarje. Sestavni del razlage je tudi primerjava: Svesdiſhzhe, zhja, ker je veliku sved[!]22 vkupe, kokèr ſo ſtosherzhizhi, Aſtrum, ſydus, Geſtirn. (BH 1584, 63)23 2.2 V slovarčkih je mestoma že z izborom gesel oz. gesel in podgesel ter z njihovim (običajno abecednim) zaporedjem opozorjeno tudi na več drugih besedotvorno-pomenskih razmerij. 20 Na Bohoričevo iskanje ustreznikov latinskim izrazom, ki hkrati predstavlja iskanje najprimernejših slovaropisnih možnosti, opozarja tudi Novak (1988, 126–27). 21 Opis kot slovensko ustreznico enobesednega nemškega poimenovanja je po Bohoričevem zgledu v svoja slovarja v prirejeni obliki vključil tudi Megiser: [Deutſch.] Bildhawer. [Latinè.] ſtatuarius [Windiſch.] kir pilda dela. [Italicè.] intagliatore in pietra. (MD 1592, B3b) V MTh 1603 se opis pojavlja kot ustreznica na novo vključenega, daljšega in pomensko natančnejšega nemškega opisa: pild -a m, anaglyptes, ſculptor, kir pilda dela, ein Meister, der getriebene arbeit mit Bildtwerch machet, ein Bildhauwer; Boh., Reg., Dict. (MTh 1603 (1977), 128) 22 S klicajem v oglatem oklepaju (dodala avtorica prispevka) je opozorjeno na napačni zapis. 23 Samostalnik je po Bohoričevem zgledu v oba svoja večjezična slovarja vključil tudi Megiser, vendar brez slovenske opisne razlage. Dodal pa je v praksi in posledično tudi slovaropisno ustaljeno enobesedno sopomenko zvezde. Npr.: [Deutſch.] Geſtirn. [Latinè.] aſtra. [Windiſch.] ſvesdishzhe, ſvesde. [Italicè.] ſtelle. (MD 1592, F) 254 RAZPRAVE, ŠTUDIJE 2.2.1 Enega izmed njih predstavljajo izhodiščni samostalniki in njim sledeče izpeljanke s pomenom manjšalnosti: npr. kamen – kamčič, nož – nožič. 2.2.2 Sopomenskemu nasprotno pomensko razmerje oblikujejo sa- mostalniškim ali pridevniškim geslom dodana podgesla, sestavljena s predpono ne-: npr. Zhaſt, ſti, amplitudo, decus, honor, achtbarkeit. / Nezhaſt, ſti, ſramota, te, dedecus, vnehr, ſchend. (BH 1584, 60); Srezhèn, zhniga, felix, glückſelig. / Neſrézhèn, zhniga, Infelix, vnglückſelig. (BH 1584, 53) Od ustaljeno tvorjenih protipomenskih parov odstopa par, ki ga oblikujeta geslo glih in besednozvezno podgeslo nikar enak. Slednje strukturno in pomensko prezrcalja nemško pridevniško ustreznico (Glih, indecli: Similis, gleich.24 / Nikar enák, iga, dißimilis, vngleich. (BH 1584, 49)). Abecedno predhodno uvrščena sopomenka domačega izvora enak (Enák, iga, ſimilis, gleich, eënlich. (BH 1584, 48)) je navedena brez protipomenskega para. 2.2.3 V nekaterih primerih je na osnovi pripisanih tujejezičnih ustreznic in ob preverjanju sobesedilnih rab ob zaporedno nanizanih geslih oz. parih gesel in podgesel mogoče sklepati tudi na njihovo bli- zupomensko razmerje. Gjurin (1989, 380) nanj npr. opozarja pri paru Lesem, leſti, lesèl, Repo, Serpo, krieche, Item ſcando, ſteige. / Gori grem gori pujti, goriſhèl, Aſcendo, ſteig hinauff. (BH 1584, 130) 2.2.4 V glagolskih slovarčkih je mogoče zaslediti kombinacije glago- lov, ki v obliki gesel in njim dodanih podgesel poleg vidske različnosti izkazujejo tudi pomensko, saj označujejo vrstno različna glagolska de- janja: npr. enkratno in ponavljajoče se dejanje (npr. lučiti – lučati, gi- bati se – ganiti se).25 Pri prvem paru je na ponavljalnost dejanja, izraže- no z nedovršnim glagolom v podgeslu, še posebej opozorjeno: Luzhim, 24 S pripisom slovničnega kvalifikatorja indecli: (»nesklonljivo«) je Bohorič predsta- vil prevladujoči način rabe pridevnika, ki se občasno v praksi izmenjuje s pregib- nostnim (npr. Sakai glihi vishi, koker is doſti ſern, ena moka [...] rata, Inu is doſtih iſtlazhenih Iagod, enu Vinu inu pytie poſtane, glih taku nas veliku, kir Vcriſtuſa ve- ruiemo, ſmo enu Tellu inu ſmo Vcriſtuſa ſaſaieni (TO 1564, 115b), prim. tudi Ahačič et al. 2011, 117). 25 O pomenski raznolikosti in izražanju vrst glagolskega dejanja v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja prim. Merše 1995, 286–317. 255 MAJDA MERŠE luzhiti, luzhil, iacio, würffe, Luzham, in primo ordine, frequentativum, idem. (BH 1584, 148) 3 Ponovna primerjava slovenskega besedja, zajetega v Bohoričeve tro- jezične slovarčke, z besedjem, navedenim v slovenskih razdelkih obeh Megiserjevih slovarjev, je skupaj s pregledom nad celotnim besedjem, uporabljenim v tiskanih delih s slovenskim besedilom iz druge polo- vice 16. stoletja, ki ga prinaša delo slovarskega značaja Besedje sloven- skega knjižnega jezika 16. stoletja (Ahačič et al. 2011),26 ponudila dovolj dokazov za to, da je bila Bohoričeva slovnica z vključenimi večjezič- nimi slovarčki eden od osnovnih (besednih) virov za oba Megiserjeva slovarja. Ugotovitev, da je Megiser v obeh svojih večjezičnih slovar- jih kot vira upošteval tako Register, dodan Dalmatinovi Bibliji, kot slo- varčke iz Bohoričeve slovnice, je že pred skoraj stotimi leti zapisala Vida Vrtovčeva.27 Potrdila jo je s primerjalno navedbo po ene vzorčne strani iz domnevnih virov in z njimi zajetih besed kot slovenskih ustreznic iz Megiserjevega štirijezičnega slovarja 1592. Posredno je na Megiserjevo upoštevanje slovenskega besedja, nave- denega v Bohoričevi slovnici – zlasti v slovnično ponazarjalnih in hkra- ti problemsko in s tem teoretično dopolnjevalnih slovarskih seznamih – v preobrnjeni izdaji28 Megiserjevega slovarja Theſaurus Polyglottus: vel, Dictionarium Multilingue (dalje MTh 1603) opozoril tudi Stabej29 s pri- 26 Popis besedja, uporabljenega v tiskanih delih s slovenskim besedilom iz obdobja 1550 do 1603, je nastal na osnovi popolnega izpisa del, izdelanega za potrebe načrtovanega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Prvi del slovarja, ki zaobsega črke A–D, je v pripravi za natis. O informativnosti priročnika Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (2011) prim. Merše 2011. 27 Na njene ugotovitve je opozoril Breznik (1926, 110). 28 Besedje, navedeno v slovenskem razdelku večjezičnega Megiserjevega slovarja z latinskim izhodiščem (MTh 1603), je v obrnjenem slovarju, ki ga je izdelal Stabej (1977), predstavljeno geselsko, v vlogi razlag pa mu sledijo latinske in nemške (enobesedne in besednozvezne) ustreznice (Stabej 1977). 29 Npr. mraz -a m, frigus, mras, f2, ſyma, kelte, frost; gelu, mraſ, Eyß, gefröre; Marg., Boh., Dict. (MTh 1603 (1977), 91). Z dodanimi okrajšavami je opozorjeno na more- bitno predhodno navedenost besede v Registru iz DB 1584, v parih pojasnjevanih besed in dodanih robnih pojasnil oz. v marginalijah iz DB 1584, v Bohoričevi slov- nici in v Megiserjevem štirijezičnem slovarju iz leta 1592 (MD 1592). 256 RAZPRAVE, ŠTUDIJE pisom podatkov o predhodnih delih slovarskega značaja, v katerih se je geselsko izpostavljena in obravnavana beseda že pojavila.30 3.1 Najtrdnejši dokaz za upoštevanje slovenskih gesel in podgesel iz šestih trojezičnih slovarčkov iz Bohoričeve slovnice ponujajo besede (pribl. 90), ki jih po Bohoričevem zgledu večinoma v oba slovarja vklju- čuje tudi Megiser. Pregled nad besedjem, zajetim s popolnim izpisom vseh tiskanih del s slovenskim besedilom iz druge polovice 16. stoletja, jih je odkril samo v primerjanih delih: v slovnici in v Megiserjevih slo- varjih – večinoma v obeh, redkeje pa le v MD 1592. Besede kot aring,31 beber, divjak, fravencimer, fruštuk, navidljiv, obel, rtič (v vseh treh delih zapisano enotno Artizh/artizh), trorik, žesel;32 bledost, črvojedina, plotni- ca; svinje33 (kot samostalnik srednjega spola), vrbišče; cartati, filati; viti, zmrzovati; koračiti, škropiti itd., ki se pojavljajo v imenskih in glagolskih slovarčkih, je Megiser po Bohoričevem zgledu vključil v oba slovarja. Besede kot fendrih, klafast, oproda,34 dojnica, harta, važa, helce, vr- toglavje,35 basati-am, razparati, vkuriti itd. so kot slovenske ustreznice 30 Stabej je predhodno v obliki obrnjenih slovarčkov že predstavil slovensko besedje iz Bohoričeve slovnice (Stabej 1971), pa tudi robne opombe, ki pojasnjujejo z zvezdico označene enote iz DB 1584, in besedje, navedeno v vseh štirih stolpcih Registra (1584) (Stabej 1976). 31 V MTh 1603 se prevladujoči različici aring pridružuje še domnevno govorno prilagojena različica arink (z nezvenečim končnim soglasnikom). 32 Npr.: Sheſel, na, ſedile, ſedes, Stuell, Seſſel. (BH 1584, 53) – [Deutſch.] Seſſel. [Latinè.] ſella. [Windiſch.] sheſl, ſtóll. [Italicè.] sedia, banco, cariega d'appoggio. (MD 1592, O3) Obrnjeni slovar MTh 1603 kaže, da se žesel v njem štirikrat pojavlja in da se zapisi razlikujejo: ſhesel, ſheſl, ſheſſel in ſheſel (MTh 1603 (1977), 237). Oddaljitev od Bohoričevega zapisa, ki se ohranja v MD 1592, je v večjezičnem slovarju posledi- ca Megiserjevih neustaljenih pisnih navad, ki se sicer v obeh slovarjih zelo jasno kaže prav pri zapisovanju sičnikov in šumevcev (prim. Striedter-Temps 1963, XIV; Merše 2006, 124). 33 Sviné, éta, ſus, Saw (BH 1584, 63). 34 Beseda se glasoslovno razlikuje od različice, uporabljene v DB 1584 (npr. Inu Ionatan je djal k'ſvojmu Oproudi (DB 1584, I,156b)) in v Registru, dodanem DB 1584 ([Crajnſki.] Opróudi [Coroſhki.] Oroshniki (DB 1584, III,CcVIb)). 35 Megiser je Bohoričevima sopomenkama (geslu omotica in podgeslu vrtoglavje, v MTh 1603 navedeno v obliki vrtoglavja) v obeh slovarjih dodal še tretjo, ki jo je verjetno slišal v živem govoru: vrtoglavica. V slovenskem knjižnem jeziku 16. sto- letja potrebe po rabi katere koli iz sopomenskega niza ni bilo, na rabo omotice pa 257 MAJDA MERŠE navedene le v MD 1592. Medtem ko je dojnica v MD 1592 prevzeta iz BH 1584, je sopomenska dojka, ki se pojavlja v obeh Megiserjevih slovarjih, prevzeta iz Registra. Na njuno (možno) sopomensko izmenjavo je opo- zorjeno na ustaljena slovaropisna načina: z navedbo v podgeslu (v BH 1584) oz. z umestitvijo na začetek sopomenskega niza. Dojnica in dojka se sopomensko izmenjujeta s splošno znano, prevzeto amo.36 3.2 Prvi trije Bohoričevi slovarčki so ponazorila imenske sklanjatve, kar ob prevladujočih samostalnikih omogoča in hkrati terja tudi naved- bo pridevnikov. Tudi te Megiser po Bohoričevem zgledu vključuje v slo- var (npr. krhek in prhek, kradljiv), tudi če gre za dele besednih zvez, bodi- si iztočnično navedene v geslih (npr. Liſni zherv, ga, a, Coſſus, Holzwurm (BH 1584, 50)) ali podgeslih. Npr.: geslo Poſóda, de, vas, ſis, Geſchier, Faß ima podgeslo Sdobena, isresana poſoda, ne, ne, de, Toreuma, aus- gegraben geſchier. (BH 1584, 58) Zvezo z isto glasoslovno različico delež- nika je Megiser kot samostojno geslo vključil tudi v štirijezični slovar: [Deutſch.] Auſsgraben geſchirt. [Latinè.] toreuma. [Windiſch.] sdobena, isresana poſoda, [Italicè.] vaſi intagliati. (MD 1592, A5) Megiser je po Bohoričevem zgledu v svoja slovarja (oba ali le v MD 1592) vključeval tudi v slovenščini pisno, glasoslovno ali (redkeje) tvor- beno prilagojene nemške zloženke (npr. fravencimer) ter besednozvezne iztočnice oz. podiztočnice. Slednje se v njegovih slovarskih seznamih večinoma pojavljajo kot nadomestilo za sopomenske nemške zloženke ali besedne zveze; npr. živ vogel (1. zgled), falšvera in krivavera (2. zgled), celo potlačiti (3. zgled). Iz besedne zveze nastali sklop zverjaščinolovim, ki nastopa v vlogi gesla, je Megiser znova pretvoril v besedno zvezo (4. zgled). Podgesla moliti srečo, ki spremlja geslo moliti,37 hkrati pa ga opa- zno pomensko razširja, Megiser v svoja slovarja ni vključil. Na njegovo posredno kaže pridevnik omotičen, ki se po podatkih v Besedju slovenskega knji- žnega jezika 16. stoletja (Ahačič et al. 2011, 321) pojavlja v JPo 1578 in DB 1584. 36 Pri razvrščanju slovenskih sopomenk se je Megiser oddaljil od Bohoričevega zaporedja: Dojniza, ze, Nutrix, Seugam. / Ama, e, idem. (BH 1584, 56) – [Deutſch.] Seugam. [Latinè.] nutrix. [Windiſch.] amma. Cr: doika, doiniza. [Italicè.] balia, nena, nutrice. (MD 1592, O3b). 37 Npr.: Molim, liti, lil. Oro. precor, Bette / Srezho molim, gratulor, wünſche glück (BH 1584, 148). 258 RAZPRAVE, ŠTUDIJE vključevanje slovenskih enobesednih in besednozveznih poimenovanj je poleg pomenske neredko vplivala tudi tvorbena usklajenost s tujim izhodiščem (z nemškimi iztočnicami v MD 1592 oz. z latinskimi v MTh 1603) ter z zajetimi tujimi ustreznicami. 1. Shiv vogèl, iga, gla, carbo, glüend38 khol, / Sherjaviza idem. (BH 1584, 54) – [Deutſch.] Glut/ glüend koln. [Latinè.] pruna. [Windiſch.] sheri- aviza, shiu vogell. [Italicè.] bragia, carboni acceſi. (MD 1592, F3b) – vo- gel2 -gla m, pruna, ſeriaviza, ſhiu vogell, ein gluet brinnende Kol (MTh 1603 (1977), 216); 2. Falſhvera, ſuperſtitio, aberglaub. / Krivavera, idem. (BH 1584, 56) – [Deutſch.] Aberglaub. [Latinè.] ſuperſtitio. [Windiſch.] kriva vera, fal- shvera. [Italicè.] ſuperſtitione. (MD 1592, A) – falšvera -e ž, ſuperſtitio, Carn. falſhvera, ein aberglaub, falscher glaub (MTH 1603 (1977), 32) ter kriv1 [...] ſuperſtitio, kriva vera, ein aberglaub, falscher glaub (MTH 1603 (1977), 68); 3. Tlazhim, zhiti, zhil, premo, drucke. [...] / zilu potlázhim, opprimo, vn- terdrücke, (BH 1584, 151) – [Deutſch.] Vndertrucken. [Latinè.] oppri- mere. [Windiſch.] zilu potlázhiti. [Italicè.] opprimere, ſoggiogare. (MD 1592, G7) – potlačiti opprimo, zitu [zilu] potlazhiti, untertrucken (MTh 1603 (1977), 141); 4. Svirjaſzhinolovim, viti, vil, venor, jage. (BH 1584, 150) – [Deutſch.] Iagen. [Latinè.] venari. [Windiſch.] sviriaſzhino loviti, pojati. [Italicè.] cacciare, andar à caccia. (MD 1592, G7) – zverjaščina -e ž, venor, ſz- huuati, loviti, pojati, ſuiriaszhino louiti, jagen (MTh 1603 (1977) , 234). 3.3 Bohoričev in Megiserjev slovarski prikaz prekrivnih besed se v prvi vrsti razlikujeta glede slovnične informativnosti, ki je zaradi osnov- ne namembnosti Bohoričevih slovarčkov njihov sestavni del in značil- nost. V njen okvir sodi že omenjeni (prim. razdelek 1) pripis rodilniške končnice ali celotne sklonske oblike pri samostalnikih in pridevnikih (1. zgled), pri glagolih pa uvrščenost nedoločnika v oblikovni niz, ki 38 Preglasi so zapisani posodobljeno. 259 MAJDA MERŠE ga pričenja oblika za prvo osebo ednine, končuje pa deležnik na -l (2. zgled). Npr.: 1. Ajfrar, ja, Zelotes, Aifferer. / Navidliv, iga, idem. (BH 1584, 48) – [Deutſch.] Eiferer. [Latinè.] zelotyp9. [Windiſch.] savidliv, navidliv, ayfrar. [Italicè.] geloſo. (MD 1592, C6); 2. Filam, lati, lal. Farcio, fülle. / Baſam, idem. (BH 1584, 114) – [Deutſch.] Füllen. [Latinè.] implere, farcire. [Windiſch.] napolniti, filati, baſati. [Italicè.] empire, adempire. (MD 1592, E3) 3.4 Primerjava slovarskih umestitev besed, ki jih je v ustreznični vlo- gi v svoja slovarja (oba ali le v MD 1592) po Bohoričevem zgledu vključe- val Megiser, kaže, da jih večinoma povezuje enak zapis iztočnice ter po- polna ali delna oz. večja ali manjša ujemalnost ustreznic. 3.4.1 Slovenske sopomenke se v Bohoričevih slovarčkih praviloma pojavljajo v obliki podgesel, v Megiserjevih pa so (z zaporedjem, do- mnevno okvirno določenim s tujejezičnimi iztočnicami in z ustreznica- mi, notranje pa urejenem po pomenskem in/ali pogostnostnem merilu) vključene v ustreznične nize. Njihovo število je praviloma pomnoženo. Razširitev se mestoma kaže tudi kot posledica naslonitve na Register iz DB 1584 in vključitve v njem navedenih sopomenskih nizov; npr. Artizh, a, collis, Hügel. / Hribèz, bza. idem. (BH 1584, 48) – [Deutſch.] Hügel. [Latinè.] collis, [Windiſch.] artizh, hribèz, hrib. Cr: vèrh goriza holmaz. [Italicè.] collina, monticello. (MD 1592, G6).39 V preobrnjeni različici MTh 1603 so izpričane tri pojavitve rtiča, ki sledijo različnim latinskim iztoč- nicam in posredno kažejo na njegovo večpomenskost: rtič -a m, collis, artizh, f3, goriza, hrib, hribez, verh, ein Pühel, Rain, Berghalden; grumus, hrib, artizh, ein Bühelein; tumulus, hrib, artizh, ein bühel oder hügel [...] (MTh 1603 (1977), 167). 3.4.2 Nekaj besed, ki se pojavljajo kot gesla ali podgesla v Bohoričevih slovarčkih, hkrati pa kot slovenske ustreznice tujejezičnih iztočnic v 39 Sopomenski niz iz Registra, dodanega DB 1584, kaže, da je njegovo upoštevanje prispevalo k Megiserjevi pomnožitvi slovenskih sopomenk: [Crajnſki.] Hrib [Slovenſki, Besjazhki.] vèrh, Goriza [Hervazki, Dalmatinſki, Iſtrianſki, Craſhki.] Holmaz. (DB 1584, III,CcIIIIb). 260 razprave, študije enem ali obeh Megiserjevih slovarjih (npr. fruštuk v obeh Megiserjevih slovarjih), izkazuje pisno različnost, ki je posledica različnih pisnih navad obeh piscev.40 v prvi vrsti gre za različen zapis glasu [š], npr.: Fruſchtuk, a, Ientaculum, morgenſup. (BH 1584, 48) – [Deutſch.] Früeſtuck. [Latinè.] jentaculum.41 [Windiſch.] frushtuk, koßilu. [Italicè.] collatione. (Md 1592, e2b) – fruštuk -a m, ientaculum, Carniol. frustuk, das Morgenessen, fru- stuck; Boh., Dict. s. Carniol. (MTh 1603 (1977), 35) 3.5 S popolnim izpisom zbrano gradivo kaže, da se pri besedah, ki so pojavitveno vezane zgolj na Bohoričevo slovnico ter na enega ali oba Megiserjeva slovarja, občasno pojavlja glasoslovna dvojnost (npr. etika – jetika), ki kaže na poenotenost navajanja v BH 1584 (Etika, ke, Tabes, Schwindſucht. (BH 1584, 56)) in v prvem Megiserjevem slovarju (etika). po enajstih letih ji v Megiserjevem večjezičnem slovarju sledi oddaljitev od nje z izbiro druge, razvojno nastale (protetične) glasoslovne različice (jetika). Slednja je domnevno prilagojena govorni realnosti. 3.5.1 poleg primerov, ki kažejo Megiserjevo izbiro v slovarčkih Bohoričeve slovnice ponujenih glasoslovnih različic (npr. zdoben iz be- sednozveznega podgesla samostalnika posoda: Sdobena, isresana poſo- da, ne, ne, de. Toreuma, ausgegraben Geſchier. (BH 1584, 58) – [Deutſch.] Auſsgraben geſchirr. [Latinè.] toreuma. [Windiſch.] sdobena, isresana poſoda. [Italicè.] vaſi intagliati. (Md 1592, a5)),42 so opazni tudi prime- ri Megiserjeve izbire širše uveljavljenih glasoslovnih različic, s kateri- mi nadomešča različice iz Bohoričevih slovarskih seznamov. Mednje npr. spada Megiserjeva izbira nepreglašene različice (hrušov) namesto preglašene (hrušev) v Bohoričevi slovnici, s katero hkrati razrešuje gla- soslovno variatnost, kakršno ustvarjata geslu drevo dodani podgesli: 40 prim. opombo 30. 41 Samoglasnik s tildo je nadomeščen z razvezano obliko. 42 Megiser različico ohranja kljub uveljavljenosti glagola izdolbsti z deležnikom izdolben, ki jo potrjuje tudi dalmatinova raba (npr. Sakaj pole, na tem ſamim Kameni, kateri ſim jeſt pred Iosua polushil, ima ſedem ozhy biti. Ali pole, jeſt ga hozhem isdolbſti (dB 1584, ii,126b)). 261 MAJDA MERŠE Hruſhevu drevu ter podgeslo Zhreſhnovu drevu (BH 1584, 61):43 Drevu, vá [...] / Hruſhevu drevu, ſheviga, va, pyrus, Birnbawm. / Zhreſhnovu drevu, viga, vá, Ceraſus, hirſchbawm (BH 1584, 61) – [Deutſch.] Birnbaū. [Latinè.] pyrus. [Windiſch.] hrushka, hrushovu drevu. [Italicè.] peraro (MD 1592, B3b) – hruška -e ž, pirus, hruſhka, hruſhovu drevu, hruſhevi- za, Byrnbaum (MTh 1603 (1977), 46). 3.6 Enega od dokazov za Megiserjevo uporabo Bohoričevih slovarčk- ov ponuja tudi z njimi usmerjana izbira glasoslovnih in besedotvornih različic. K izbiri med različicama garab in gerob, ki hkrati izkazujeta manjšo in večjo glasoslovno oddaljitev od izvirne nemške oblike in ki sta ju izmenično rabila tudi Trubar in Dalmatin, je verjetno pripomogla prav navedba različice gerab pri Bohoriču, npr.: Gerab, a, Tutor, gerhab, vormund. (BH 1584, 49) – [Deutſch.] Gerhab. [Latinè.] tutor. [Windiſch.] gerab. [Italicè.] tutore. (MD 1592, B3b) 3.6.1 Podobno razporeditev kot glasoslovne izkazujejo tudi tvorbene različice; npr. pri paru lebunga – lebinga, ki je posledica uporabe različ- nih besedotvornih obrazil (-unga, ki je bližje izhodiščnemu nemškemu -ung, in -inga, ki kaže večjo prilagojenost slovenskemu govornemu oko- lju). Lebunga je po Bohoričevem zgledu vključena tudi v MD 1592, lebin- ga, ki se hkrati glasoslovno prekriva s pojavitvami v nekaterih zgodnej- ših Trubarjevih (npr. v TC 1575) delih, pa kaže omejenost na MTh 1603. Podobno nasprotje izkazuje tudi Megiserjeva izbira manjšalnice kam- čec v MTh 1603, s katero nadomešča manjšalnico kamčič, navedeno po Bohoričevem zgledu tudi v MD 1592. Tovrstne zamenjave, vezane na MTh 1603 in povečini že opažene (Merše 2014), kažejo na spremembe koncepta slovarja, prirejene večjezičnosti in večjemu številu ustreznic. 3.7 Primerjava je odkrila tudi nekaj premikov oblikoslovnega znača- ja, ki so jih spodbudile v Bohoričevi slovnici nakazane dileme. Nekaj ne- gotovosti glede spregatve npr. odpira geslo z dvema iztočnicama ter ne- jasno razmejeno spregatvijo: Hàrzhèm, Hèrzháti, vel. Hèrkáti, Hèrzhàl, vel Hèrkàl, Sterto, ſchnarche, ſchlaffe tieff (BH 1584, 129). Odpravlja jo 43 V DB 1584 je npr. mogoče zaslediti tudi zgled: kakòr ena rodovita Olika, inu kakòr ner viſhe Cipreſhovu drivu. (DB 1584, II,173b). O Megiserjevem slovarskem zrcaljenju potekajočih glasoslovnih procesov prim. Merše 2006, zlasti 127. 262 RAZPRAVE, ŠTUDIJE Megiserjeva odločitev za vključitev glagola hrkati. Podobno dilemo od- pira tudi glagol bliskati, saj mu Bohorič pripisuje dve spregatveni mož- nosti:44 Bliſkazhem, vel Bliſkam, Bliſkati, Bliſkal, mico, fulgeo. glenze. (BH 1584, 128), medtem ko popolni izpisi potrjujejo le spregatev bliska- ti bliskam. 4 Na BH 1584 kot Megiserjev slovarski vir je mogoče sklepati tudi pri besedah, ki so izpričane še v nekaterih drugih protestantskih de- lih, bodisi v posameznih zgodnejših Trubarjevih delih, v KPo 1567 in/ ali JPo 1578, ali v delih, ki so časovno sledila izidu MD 1592. Besedna iz- bira v obsežni, tridelni Trubarjevi Hišni postili iz leta 1595 bi teoretično lahko vplivala le na izbiro slovenskih ustreznic v Megiserjevem večje- zičnem slovarju (1603). Med besede, navedene v slovarčkih Bohoričeve slovnice ter v enem ali v obeh Megiserjevih slovarjih, ki se hkrati pojavljajo tudi v TPo 1595 in s tem potrjujejo knjižnojezikovno rabo, npr. sodijo sejmen, profant, pueb, vrtar, cunter, ceha, odsekanje, gladiti. V navedenih primerih gre bodisi za besedje tujega izvora, ki ga praviloma že v BH 1484 razkrivajo dodane tuje (zlasti nemške) ustreznice (npr. Profant, a, commeatus, pro- fiant. (BH 1584, 52); Zuntér, tra, Fomes, zundel. (BH 1584, 54)), deloma pa za omejeno rabljeno strokovno izrazje, ki bi zaradi vsebinske speci- fičnosti težje izkazovalo splošno razširjenost. Praksa kaže, da je pri be- sedah, ki se redkeje pojavljajo ali pa se pojavljajo v delih zunaj časovne meje, ki bi še omogočala vključitev v MD 1592 (npr. fendrih), uvrščanje med leksiko, zanimivo za Megiserjeva večjezična slovarja, manj pogosto. 4.1 Ker se med vire za Megiserjeva slovarja uvrščata tudi oba Registra, je ob prekrivnih geslih, uvrščenih v Bohoričeve slovarčke in na registr- ske sezname, s tem pa tudi v dva tipa slovarskih prikazov, oblikovanih z različnim namenom, mogoče sklepati na širšo uveljavljenost, pozna- nost ter živo rabo besed. Vse to je večstransko utemeljevalo tudi njiho- vo navedbo v Megiserjevih slovarjih; npr.: Buzha, zhe, cucumis, Kürbs. / Plotniza, ze, idem. / Tiqva, ve, idem. (BH 1584, 55) – [Crajnſki.] Buzha [Slovenſki, Besjazhki] Tiqva (DB 1584, III,CcIIIb) – [Deutſch.] Kürbis. 44 Megiserjeva slovarja dileme, ki zadeva spregatev, ne zaznavata, saj so glagoli navedeni v nedoločniku. 263 MAJDA MERŠE [Latinè.] cucurbita. [Windiſch.] buzha, tikva, plotniza. [Italicè.] zucca. (MD 1592, H6b). – buča -e ž, cucurbita, buzha, tikva, Kürbiß; Boh., Reg., Dict. (MTh 1603 (1977), 12) 4.2 Pregled nad rabo besedja v knjižnih izdajah s slovenskim besedi- lom v drugi polovici 16. stoletja posredno opozarja tudi na stopnjo raz- širjenosti in pogostost rabe besed, zajetih v obliki iztočnic in podiztoč- nic v slovnično ponazarjalne slovarske sezname iz Bohoričeve slovnice: poleg besed in oblik, navedenih le v slovnici, in tistih, pri katerih je na- vedbi v Bohoričevih slovarskih seznamih sledila vključitev v Megiserjeva slovarja, do redko, pogosteje ali splošno rabljenih besed. Na širino in ob- seg njihove rabe kaže navedba del, v katerih se pojavljajo. Več kot 450 v Bohoričevih slovarčkih geselsko ali podgeselsko navedenih besed po po- datkih iz Besedja (Ahačič et al. 2011) se pojavlja v najmanj desetih delih iz druge polovice 16. stoletja, med katerimi je z več ali manj pojavitva- mi tudi DB 1584. Med njimi so tudi splošno znani samostalniki in pri- devniki vseh treh sklanjatvenih tipov (npr. brat, cesar, far, gospod, kralj, kruh, otrok, oča, život; grozovit, hiter, milostiv, star, svet; beseda, cerkev, čast, dobrota, hiša, kri, moč, noč, oblast, smrt, vera, zemlja; blago, delo, ime itd.), enako tudi glagoli s sedanjiško spregatvijo na -am, -em in -im (npr. dati, iti, delati, imeti, počivati, dopasti, hoteti, jesti, verovati, vze- ti, bati se, dobiti, hoditi, ljubiti, moliti, prositi itd.). Čeprav bi jih Megiser kot poznavalec in uporabnik slovenskega knjižnega in govorjenega jezi- ka 16. stoletja lahko navajal tudi iz drugih virov, saj se najpogosteje ra- bljene besede pojavljajo v delih večine piscev in v živem govoru, je prav njihova predhodna slovarska navedba nedvomno olajševala ponovno (Megiserjevo) slovarsko uporabo. 5 Manjšega števila besed, z njimi pa tudi oblik in glasoslovnih raz- ličic, ki se kot gesla ali podgesla pojavljajo v Bohoričevi slovnici, v Megiserjevih slovarjih ni mogoče zaslediti. Zgolj na Bohoričevo rabo so bile v 16. stoletju npr. omejene besede: gibečen,45 gumi, stožerčiči, hr- čati, lepiti, prilučiti itd.46 Megiser v svoja slovarja tudi ni vključil dela be- 45 Gibézhin, zhniga, Agilis, glenckig. (BH 1584, 49) 46 Na besede, ki jih je v primerjavi z deli drugih protestantskih piscev prvič zapisal Bohorič (šest besed), ter na besede, ki so se pred tem že pojavile v manjšem številu 264 RAZPRAVE, ŠTUDIJE sedja, ki je bilo pred navedbo v Bohoričevih slovarčkih že uporabljeno bodisi v nekaterih Trubarjevih delih, v KPo 1567 in/ali v JPo 1578. 5.1 Primerjalni pregled je pokazal, da Megiser v svoja slovarja tudi ni vključeval nekaterih redkih glasoslovnih, oblikoslovnih in besedotvor- nih različic, navedenih v Bohoričevih slovarčkih. Megiser se je npr. pri izbiri slovenskih ustreznic namesto za dolmača, geselsko izpostavljenega v BH 1584, raje odločil za vključitev slovenske- mu jeziku glasoslovno bolj prilagojene različice tolmač, ki se pojavlja ob splošno uveljavljenem glagolu tolmačiti47 (in drugih členih besedne dru- žine: npr. tolmačen in tolmačenje), navedenem tudi v obeh Megiserjevih slovarjih. Namesto primerniške oblike starji, zapisano Starij, ga, presbyter, Elterer. (BH 1584, 53), se je npr. raje odločil za navedbo splošno uveljav- ljenega primernika stariši. Prav tako ni čutil potrebe po navajanju red- keje rabljenih tvorjenk (npr. manjšalnic kot nožiček; v MTh 1603 je npr. vključil širše poznano različico nožič),48 nekaterih pridevnikov (npr. gi- bečin), redkeje rabljenih strokovnih poimenovanj (npr. gumi, precep, sto- žerčiči – slednjega kot sopomenke samostalnika zvezdišče), pokrajinsko ožje uveljavljenih poimenovanj (gromača). Na takšno odločitev občasno kaže tudi primerjava z obema Registroma (v DB 1578 in v DB 1584): gro- mača kot sopomenka grmade (v BH 1584) oz. kupa (v obeh Registrih) se npr. pojavlja v vseh treh slovarskih virih; npr. Gèrmáda, de, Congeries. ſtein oder holzhauffen. / Gromazha, zhe, idem. (BH 1584, 56) – [Crajnſki.] del, je opozoril Ahačič (2007, 130–31). Na obe spoznanji (glede prvega zapisa in glede redke pojavnosti besed) je oprl sklepanje, da Bohorič ni delal slovarčkov na podlagi tedanjega knjižnega gradiva (Ahačič 2007, 130). 47 Glagol je tvorbeno izhodišče predponskega glagola iztolmačiti (z različico stolmačiti) in nedovršnega para ter bogatih besednih družin: npr. iztolmačiti/ stolmačiti – iztolmačovati, iztolmačen, stolmačovan, stomačenje (v Trubarjevih delih tudi tolmačar in tolmačer, pri Dalmatinu pa tolmečer), tolmačen, tolmačovati, tolmačenje, tolmačovanje itd. 48 Na večjo uveljavljenost manjšalnice nožič kaže tako število del, v katerih je izpričana, kot pogostost njenega navajanja ob hkratni rabi nožička (npr. v DB 1584). Po podatkih iz Besedja (Ahačič et al. 2011, 290) se nožič pojavlja v štirih delih, nožiček pa posamično le v dveh. 265 MAJDA MERŠE Kup [Slovenſki, Besjazhki] Gromázha [Hervazki, Dalmatinſki, Iſtrianſki, Craſhki.] ſtoog (DB 1584, III,CcV). 6 Primerjalno preverjanje besedja, navedenega v ponazoritvenih slo- varčkih iz Bohoričeve slovnice, z njihovo navedbo v Megiserjevih slo- varjih, je pokazalo, da so bili slovarčki izčrpno upoštevan slovarski vir. Ob njih se je oblikovala tudi Megiserjeva slovaropisna praksa, ki pa je ob vse večji Megiserjevi seznanjenosti s slovenskim knjižnim jezikom 16. stoletja in ob vse boljšem poznavanju govorjenega jezika, še posebej pa ob zamenjavi modela štirijezičnega slovarja z nemškim izhodiščem z modelom večjezičnega slovarja z latinskim izhodiščem, doživljala ve- činoma že poznane spremembe. viri BH 1584 = Bohorič, Adam. 1584. Arcticae horulae ſucciſivae. Wittenberg. DB 1578 = Dalmatin, Jurij. 1578. BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL. Ljubljana. DB 1584 = Dalmatin, Jurij. 1584. BIBLIA, TV IE VSE SVETV PISMV, STARIGA inu No- viga Teſtamenta. Gedruckt in der Churfürſtlichen Sächſiſchen Stadt Wittemberg / durch Hans Kraffts Erben. Faksimile: Ljubljana: Mladinska knjiga v Ljubljani v sodelovanju z založbo Dr. Trofenik v Münchnu. 1968. JPo 1578 = Juričič, Jurij. 1578. POSTILLA, To ie KERSZHANSKE EVANGELSKE pre- dige. Ljubljana. KPo 1567 = Krelj, Sebastijan. 1567. POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg. MD 1592 = Megiser, Hieronymus. 1592. DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM. Gradec. MTh 1603 = Megiser, Hieronymus. 1603. Theſaurus Polyglottus. Frankfurt. MTh 1603 (1977) = Stabej, Jože. 1977. Hieronymus Megiser, Thesaurus polyglottus. Slo- vensko-latinsko-nemški slovar. Dela – Opera 32. Ljubljana: SAZU. TC 1575 = Trubar, Primož. 1575. CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA. Tübingen. TO 1564 = Trubar, Primož. 1564. CERKOVNA ORDNINGA. Tübingen. TPo 1595 = Trubar, Primož. 1595. HISHNA POSTILLA. Tübingen. 266 RAZPRAVE, ŠTUDIJE literatura Ahačič, Kozma. 2007. Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: pro- testantizem. Linguistica et philologica 18. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU. –––. 2013. »Bohorič, Adam (okoli 1520–po 1598).« Slovenska biografija. Lju- bljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraz- iskovalni center SAZU. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi145314/#novi-slovenski-biografski-leksikon. Ahačič, Kozma, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat in France No- vak. 2011. Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Zbirka Slovarji. Ljublja- na: Založba ZRC, ZRC SAZU. Breznik, Anton. 1926. »Slovenski slovarji.« Razprave Znanstvenega društva za huma- nistične vede 3: 110–74. Gjurin, Velemir. 1984. »Register 1584 kot slovaropisni dosežek.« Slavistična revija 32 (3): 183–208. –––. 1986. »K začetkom slovenskega slovaropisja.« Slavistična revija 34 (4): 365–92. –––. 1989. »Podgesla v slovarčkih Bohoričevih Zimskih uric.« Slavistična revija 37 (1– 3): 365–82. Lägreid, Annelies. 1967. Hieronymus Megiser, Slovenisch-deutsch-lateinisches Wörter- buch: Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592. Wies- baden: Otto Harrassowitz. Merše, Majda. 1995. Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Dela – Opera 44. Ljubljana: SAZU. –––. 2006. »Megiserjeva slovarja in oblikujoča se knjižnojezikovna norma v 16. stole- tju.« Stati inu obstati 2 (3-4): 42–66. –––. 2011. »Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.« Stati inu obstati 7 (13- 14): 205–213. –––. 2014. »Megiserjeva slovarja 1592 in 1603 v slovenski jezikoslovni zavesti ter prek- rivnost slovenskega besedja v njih.« Stati inu obstati 10 (19-20): 42–66. Novak, France. 1988. »Leksikografija in leksikologija v slovenski reformaciji.« V Le- ksikografija i leksikologija (Posebna izdanja, knjiga 85, Odjeljenje društvenih nau- ka, knjiga 21), ur. Asim Peco, 125–34. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bo- sne i Hercegovine. Orel-Pogačnik, Irena. 1991. »Sopomenskost samostalnikov v starejših slovenskih slo- varjih.« Slavistična revija 39 (2): 145–63. Orožen, Martina. 1983. »Dalmatinov register – prvi sinonimni slovarček slovenskega knjižnega jezika.« Jezik in slovstvo 29, št. 6 (1983/84): 196–201. 267 MAJDA MERŠE ––– . 1986. »Pomenska in stilistična izraba ’Registra’ v sobesedilu Dalmatinove Bibli- je.« V 16. stoletje v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (Obdobja 6), ur. Breda Pogorelec in Jože Koruza, 403– 25. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljublja- ni, Filozofska fakulteta. ––– . 1996. Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (od Brižinskih spomeni- kov do Kopitarja). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Rigler, Jakob. 1967. »Register v Dalmatinovi Bibliji.« Jezik in slovstvo 12 (4): 104–6. –––. 1968. Začetki slovenskega knjižnega jezika. Dela – Opera 22. Ljubljana: SAZU. Stabej, Jože. 1963. »Iz zgodovine slovenskih slovarjev.« Jezik in slovstvo 9, št.2–3 (1963/64): 68–72. –––. 1967. »Začetki slovenskega slovarstva v 16. stoletju.« Jezik in slovstvo 9 (6): 182–88. –––. 1968. »Über die Anfänge der slowenischen Lexikographie.« V Abhandlungen über die slowenische Reformation, ur. Brank o Berčič, 124–34. München: Dr. dr. Rudolf Trofenik. –––. 1971. »Slowenisch-lateinisches-deutsches (zum Teil) Wörterbuch der Gramma- tik von Adam Bohorič.« V Adam Bohorič, Arcticae horulae, Die erste Gramma- tik der slowenischen Sprache. Wittenberg 1584. II. Teil: Untersuchungen, 144–206. München: Dr. dr. Rudolf Trofenik. –––. 1976. »Wörterverzeichnis der Sprachbemerkungen und des Registers in der Bi- blia Dalmatins 1584.« Jurij Dalmatin: Biblia 1584. II: Abhandlungen. Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen III/2:– Abhandlungen, 101–81. München: Dr. dr. Rudolf Trofenik. –––. 1977. Hieronymus Megiser, Thesaurus polyglottus. Slovensko-latinsko-nemški slo- var. Dela – Opera 32. Ljubljana: SAZU. Striedter-Temps, Hildegard. 1963. Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Veröffentli- chungen der Abteilung für slavische Sprachen v karakterologiji in vedi o und Li- teraturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der Freien Universität Berlin 27. Wiesbaden: O. Harrassowitz. Toporišič, Jože. 1987. »Zimske urice, prva slovenska slovnica.« V Adam Bohorizh, Ar- cticae horulae succisivae, Zimske urice proste, 281–328. Maribor: Založba Obzorja. Vrtovčeva, Vida. 1940. »O Megiserjevem slovarju.« Slovenski jezik 3: 68–72.