- * - 3F*m i: ■■ ' -rf'T FUBLXSHD AMD under (M*. Bff IWHQMwti BT Največji itomU dnevnik t Združenih drfavah. Velja ta celo leto........ .$«.00 Za pol lota................|3.oo Za Mew York celo leto.....$7.00. Za inozemstvo celo leto.. ..$7.00 <*r porom ^ mi at m fow gytm» of mr y«*, » ▼ ur or—r rftse pun a. b. bgritiro. f. m. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ZiM lftrgest Slovenian Daily in the United Statatf. Issued every day except Sunday* and legal Holidays, ■r 75,000 Readers. TELEFON: 287« OORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y* under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 72. — ŠTEV. 72. NEW YORK, MONDAY, MARCH 28, 1921. — PONDELJEK, 28. MARCA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. NAJNOVEJŠI RAZVOJI V NEMČIJI ZAVEZNIKI BODO MOGOČE OBDRŽALI ŠLEZLJO. — ZAPLENJEN JE VSEGA NEMŠKEGA PREMOGA. — RDEČI KORAKAJO PROTI EISLEBEN. V ŠLEZUI LEŽI JEDRO NOVE VOJNE. Paris, Francija, 26. marca. — V nplivnih francoskih kropili se j > razpravljalo v zadnjem času o tem, da prevzamejo "zavezniki" vse fceniske premogokope v namenu, da izsilijo izplačanje vojne odškodnine, katero mora plačati Nemčija. (Čeprav ne simpatiziramo /. Nemci,.se nam vidi la stvar preveč gorosta.sna da bi bila sploh o-lucnitve vredna. Francozi so taki kot so bili skozi stoletja, osveteže-l4ar. narod, nečimuren in vase zaljubljen in iz lega izvirajo vsa zla, ki so zadela Francijo v zadnjem času.) V zavezniških krogih ae glasi, naj se enkrat omalovažuje od ločitev ljudskega glasovanja v Gornji Šleziji. Predlaga se, naj se za enkrat ne govori Se nadalje o Šlezij5 kot spornem ozemlju. Takozvani zavezniki so taki kot so bili. Nemčiji hočejo pripisati s.-vemi del Šlezijc, ki je brez vsake vreJnosti, dočim hočejo dati najbolj piodonoMie kraje v smislu moderne industrije,. Poljski, ki najbrž ne ve, kaj naj počne z njimi. Nemci, ki so dobili večino pri ljudskem glasovanju, trdijo, da te Šlezije ne sme razdeliti. Pri tem se omenja tudi, da je Anglija vse preje kot odločena, da da Poljski tako dragocene premogokope. Na-z i ran je Anglije bazira predvsem na tem. da bi Nemci sploh ne mogli plačati vojne odakoduinč, če bi ne imeli rudarskih zakladov v Gor-i.ji Šleziji. Nadaljna nasprotovanje proti razdelitvi Šlezije temelji na tem, je stališče napram trditvam, ki so vsebovane v knjigi bivšega ameriškega državnega tajnika Lan-sinea. Baron Makmo, minister za kraljeve zadeve, izjavlja, da Japonska ni čisto nič uplivala na predsednika Wilsona, ko je skušal rešiti Šan tun g-vprašan je. Baron zatrjuje, da Lansing tedaj sploh ni bil navzoč, ko se je razpravljalo o tem vprašanju. Njegova zatrdila niso baje ničesar drugega kot njegove lastne ideje. 'SNEG IN TORNADO V DRŽAVI NEBRASKI. Newmarket, Pa., 27. marca. Lincoln, Xebrt, 27. marca. — |Na Velikonočno nedeljo se je v • »■«• * UIUUUU11IU licurijlf I»C J t 1 V hiso Mrs. Claire Defonso je vlo- nekaterih okrajih Nebraske pono mil včeraj ponoči neki človek, ki je bil maskiran kot satan. Neki služabnik se je začel boriti žnjim, medtem je pa šla gospodinja po možev revolver, ter "satana" ustrelila. Policija je dognala, da se pisal Albert Huish. RUSKA DEKLICA NEVESTA AMERIŠKEGA PODKONZULA. Carigrad, Turčija, 25. marca. — Sem je dospel danes iz Tiflisa ameriški podkonzul Hooker A. Doolittle. Seboj je privedel svojo mlado ženo, ki je hčerka ruskega generala Bergmanna. Podkonzul je doma iz Utica, N. Y. POZDRAV KRALJICI 80 SMATRALI ZA NAPAD. vila zima. Divjal je velik viliar, spremljan s snegom. Povzročena škoda je precejšnja. V NEW TORKU JE 1200 BIVŠIH VOJAKOV BREZ DELA. Carigrad, Turčija, 27. . marca. No potovanju iz Aten v Buka-rešt se je vstavila tukajšnjem mestu romunska kraljica Marija. Ameriške in zavezniške lad i je v prLstnišču ko ji oddale na čast par strelov. ISrteljanje je silno razburilo vse prebivalstvo. Ljudje so namreč mislili, da so vprizorili turški nacijonalisti napad na mesto. 8MT SINDIKALISTA Service Club je včeraj objavil, da je v New Yorku 1200 bivših vojakov brez dela. Vsa znamenja kažejo, da se bo število teh brezposelnih še znantno povečalo. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvriojemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariikem in tudi >a Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjsnski armadi Včeraj smo računali sa po& ljatve italjamkih lir po sledečih cenah j 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir % 2.60 $ 4.60 $12.00 $31.50 $42.00 Barcelona, Špansko, 27. marca. Dsnes so se spopadli na ulici združeni sindikalisti s takozvanimi prostimi sindikalisti. Ubit je bil pristaš združenih, Emilo Beltram. Par drugih je bilo ranjenih. Policija je aretirala' dvajset pretepa-čev. Vrednost denarju sedaj ni stal' na, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna> IG račnnamo po eeni Istega dne; ko mam poslani denar dospd v roke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, all pa New Tork Bank Draft. PRANK BARKER STATE BAIOQ Wi tatted St* \ flžiAS. XA3MTOA. 28. MARCA/ 21 " G>L A S NARODA" ItLfVKNiAM DAILY) KLOVXMIO PUBLISHING GOMFAHT (a oonMratlon) PRANK lAKMR. LOU I« BEN EDI K. Trtuurar of Manhattan. of Abo wo Offlcloroi Now York City. N. V. Am Uvzomit nodolj In prasnlKov. Zrn coio loto vol Jo Hot In Can«60 Zo pol loto a eotrt tot« 'ork a ZO DOl lOtO NJI Z« Inozomotvo so celo loto trto 9SJBO 97J00 I L A « NARODA (Vicm of tiio Pooptal » Ooy oxeoot Sunday* »nO H BubocrUttlon yoorir MM Advert iMRMiit 00 tfl Doolal brc« podploo ta ooobnootl 00 bo prioMujeJo. I>nar noj 00 blocovoll POKU** po Moo«jr Ord«r. Prt »premembi kroja, naročnikov prosimo, da mm nam _tudi projiajo blTtlitf« naanani. da hitreje najdemo paalornllMU _ OLASNAROOA Borough of Manhattan. Now York. N. Y. : Cortlaadt 287« Stiliman in Rockefeller Kot smo že poročali, je v*«- nevvvorško časopisje polno takozva-IHVH Stillmanovega škandala. Stiliman je bo? a t bankir, ki je imel z neko itrralko nezakonskega otroka. J)a open* samega sebe, pravi, da je imela njegova ž.-na otroka z nekim napol-lndijancem, kar pa je nujbrže tudi resnica. Časopisje p<*vo',i temu škandali, veliko več prostora kot pa podajanjem med Kusijo in kapitalističnimi vladanii. Časopisi se veliko vtv bavijo z doživljaji enega posameznega l-apitalista in njegove žene kot z vsem bojem med delavstvom in kapitalom. kot z zadevami, ki se tičejo dobrobiti miljonov drugih oseb. Ljudje čitajo to z veliko naslado. Na marsikaterega delavca bo napravilo to čitun je »a žel ji v utis, namreč v našem zmislu zaželjiv. Prišel bo namreč do spoznanja, kako nesramno gospodarijo ljudje z denarjem, katerega jim j«- delavstvo s svojimi žulji spravilo skupaj. — Bogati Stiliman ki v svoji tožbi za ločitev zakona razmetuje svoj podedovani denar, je le malenkostna prikazen kapitalističnega izrabljevalneira sistema. On je sad istega sistema kot je Rockefeller, kot je Gary in kot je bil Carnegie. Ce Stiliman razmetoje svoj denar, če kupuj«* Carnegie knjižnice i;'i če daruje Roekefeller v dobrodelne svrfee, niiAi» to popolnoma no benega upliva na stopnjo izkoriačevanjft. Ce pošlje kapitalist svojo zakonsko ženo ali pa svojo metreso v Palm Beach, če ima pse, ki imajo zlate ovratnice ali če nosi svojo suknjo tri zime zapovrstjo, ne izpremeni popolnoma nič dejstva, dt je bilo njegovo nagromadeno bogastvo izrezano od kosti ubogegt delavca. Delavci, ki se razburjajo zastrau Stillmana, se dajo le prehitre prevarati od Roekefellerjeve dobrodelnosti, od zlatega srca Carnegie ter o navidezni svetosti Cjarv-ja. Ko primerjajo dobre in slabe kapitaliste, večjidel pozabljajo m> temeljno nepravičnost kapitalističnega sistema. Vsi so enaki od prvega do zadnjega. Tisti, ki prikradeniir denarjem vzdržujejo nešteVilne met rese in tisti, ki s prikiadenim de narjem darujejo v "dober" namen. Gospodarski svet v Belgradu. Naprej piši*: Zborovanje gospodarskega sveta je definitivno zaključeno. — Sekeija za carine, ki deluje v ministrstvu trgovine, z ozirom 11a obsežno gradivo svojega dela ne bo končala pred desetimi dnevi. — Prometna selccija je končala svoje poročilo in redigiraln resolucijo ki ima v glavnem nastopne točke: 1. da se čimprej skliče tarifski odbor v svrho revizije železniških tarifov; 2. da se favorizirajo naši proizvodi ter da se dovoli uvoz sirovin in strojev po po v olj ni h tari fib; 3. speeielni tarif; za preskrbo mest; 4. ureditev pomorskega prometa in uporaba nepotrebnih manjših ladij za promet med C'roim morjem in Prahovo. Obnova prog in voznega parka naj se pospeši z državnimi posojili. * * * V delovnem programu, ki so ga začrtale posamezne sekeije gospodarskega sveta, sta z ozirom na naše potreoe najvažnejši točki ona glede earine in pa ona plede pospeševanja obnove železniškega voznega parka in železniških prog potom državnih posojil. Naše gospodarsko življenje so ubijale v znatni meri neznosne carinske postojanke na neobhodno potrebno blago in pa naravnost krute določi** o tem, ka.j je luksuzno blago in kaj ne. Mnogo ivornie jo pri nas ali že ustavilo obrate ali pa jih bo ustavilo v doslednem času če ne bo hitre pomoči. Mi potrebujemo cenenega uvoza mnogih surovin, brez katerih naše fabrike ne morejo de-luti. Toda doslej so ostale vse tozadevne prošnje in zahteve zaman. V Belirradn niso nikakor hoteli uvideti potrebe po obstoju naše industrije in tu in tam »d slišal glasove; Kolikor manj industrije, toliko manj bo — boljševikov! Oudno naziranje to, rmpak resnično. Koncem koncev bodo morali pa tudi mogoenjaki v Belgradu uvideti, da živi v naši sedinji državi ne le mnogo ljudi, ki so zadovoljni z opankami. ampak da je tueli mnogo takih, katerim so čevlji in klobuk vsakdanja potreba in ne luksus. Kar se pa tiče druge točke, bi mi dod«4i še sledeče: Naš promet se ne bo nikdar razvi?. dokler se bo vse blago, ki ga potrebuje 14 milijonov ljudi, prevažalo po eni sjfhai glavni proiri Ljnbljana — Bel-grad — »Solun. Ena sama žila je za življenje tako velikega telesa, kot je naša država, mnogr premalo. Zato je treba odpreti nove proge in napraviti bo treba enkrat konec tistemu brezpomembnemu bojkotu Madjarske. ki nas danes samo teži in ovira. Danes gre vsa roba iz naše države in v našo državo večinoma prko Maribora. Zakaj se ne od-pro črte Bflgrad — Pešta — Dunaj in Zagreb — Peštaf To so staro-veljavne linije, dobro zjrrajeitf in svet jih je A-ajen. Tudi dosedanja politika železniškega oziroma finančnega ministrstva, da je treba vse stroške pokrivati z rednimi dohjodki, je popolnoma napačna. Tega ne preilese danes nobena država, če je še tako bogata. Za stroške, katerih korist bodo uživali še zanamci, naj tudi naši otroci nekaj prispevajo. Investicije so res dolgovi, toda dolgovi, ki nesejo, in katerih protivrednost je vedno na razpolago. Da se pa dobi potreben kredit, zato je treba voditi pameinejšo politiko l:ot se vodi dane«. Iz Slovenije. Tatvine na koroškem kolodvoru v Maribora. V mariborskih zavednih narodnih krogih vzbuja veliko ogorčenje dejstvo, da je bilo pri tatvinah na mariborskem koroškem kolodvoru udeleženih tudi več bivših Volkswehroveev. ki jih železniška uprava kljub opetova-nim opominom s strani javnosti ni odstranila. Med temi je tudi neki Domenik Messner, ki je za časa nesrečne ofenzive na Koroškem pri čuvajniei 111 izražal svoje veselje* nad prodiranjem nemške druhali. opazujoč gibam je čet z daljnogledom. Zadnji čas bi že bil. da južna železnica iz svojih uradov in »lužb odpusti Jugoslaviji škodljive elemente. Neprijetna šala. I>»sni trgovec Franee Krašovec z Vrhnike si je dovolil 18. febr. šalo, ki bo za lijftga zelo neprijetna. V Kolodvorski ulici v Ljubljani je meni nič tebi rtič aretiral Bogomira Korena, češ, da je policijski detektiv in je št1 elvema policijskima organoma trdil, da je detektiv*. Krašovea so aretirali in je na policijskem ravnateljstvu povedal, 'da se je s Korenom le šalil. To se ne bo izplačalo. Umrli so v Ljubljani: Vsled zastrupi jen ja krvi po črnih nogavicah je umrla 161etna hčerka posestnika in g so zadovoljni doma in je bil Zupančič vesten v službi,iZfldovoljni povsod; od takrat naprej je pa zabredel I d) oui> so čemerni povsod, na krivo pot in si je začel prila-l Prvih je toliko kot peska na ščati denar. Prilastil si je denarja morskem obrežju. Drugih je manj. v višini 32,737 K 60 vin. Obračun Tretjih še manj. C'etrti so pa vsem je znal Zupančič zavlačevati s'v nadlego pretvezo, da je izgubil do 32,000 krou. -Pri razpravi je Zupančič povedal, da je zaslužil 2800 K na mesec Napitnine so bile tudi vi-^ovedoval naslednjo zgoelbo: Koke. OgaIjuiani denar je, kakor, _ Ke je bil pmrtolonaslednik 7 .dlUŽbi Ljubljani, sem bil tudi jaz tam. vansev, katerim je plačeval niia-'e^ « , -J r-o , 1 V 1 Strašna mnozu-a ljudi. Na stoti- eo. lorotniki so soglasno potrdili1 - -u • u-i t 1.1 naitii^ , - SOce 31" Je bilo. .Jaz sem hotel na- nanje stavljeno glavno vprašanje. , „ Dvorni svetnik Vedernjak je raz-,PraVltl mladini mal° veselieo ter glasil nato sodbo, s katero je mctati med °troke pa_ Zupančič obsojen na 1 leto težke pirnate kronc- Vl bi Vldeli, kako ječe. |so se polili zanje. Naenkrat mi je Zagovarjati se je moral 211etni pa kron zmanjkalo. Pri sebi sem 60 let- Isodarski vajenec Ivan Juhant do-!imel liekaJ ameriškega drobiža in Mar,jl ,^okar- Postreščkova ma lz Sašoveev, ki se je učil v še tistega razmetal. No, tudi niklji Tacjiu pod Šmarno goro. Dne G. '!5 peniji so mi kmalo pošli. Ko januarja letos je Juhant pil v dru- sem nameraval vreči v množico žbi tovarišev pri Rptarju v TacnuJpar dajmov in kvoderjev, stopi k V gostilni je bil tudi vojak Aleš meni mož postave ter mi prepove. Anton. Fantje so se v gostilni za-| — Zakaj vendar? — ga vpra-bavali in ni bilo nobeuega prepi- šam. ra. Juliant in njegova tovariša® — Bojim se, — je odvrnil, — Ulip Jare in Ivan Larnpič so šli'da bi se med množico ne pome- iz gostilne okolu sedmili zvečer. šali tudi gospoelje ministri in go- Za njimi je priš,d tudi Antonispodje generali. Ales, ki jim je rekel: "Fantje,1 •• * • zdaj boste pa tekliAleš je klo-! t 1 - - * 1-1.1- ,, i t . T .. J Jaz slučajno poznam veliko lju- J utal Jarea 111 Lampiča- nato ie 1- 1 • . ^ Alojzij Erjavec, mizarjev sin, 2 ludi jllhanU udaril dv^krat dl' kl so takiat domotozni, : '»lux-; t..«, i.- - 1 . , - so doma. glavi. Jare, ki je res malo bolj » . Imd, kakor je pričal Lanipič. jej ^ . , , , , - ko je bežal pred Šolarjem zakli-! T° Je resUKen dogodek, ki se eal Juhantu: "Ali nimaš noža, ^ prlpet'1 tc* dni v uekem new" daj ga!" In Juhant je res sunil >orikem sodišču. vdova, 66 let. Alojzij Ban, posestnik, ~j0 let. Helena Golob, hiralka, 33 let. Klara Oberstar, šivilja, 42 let. Franc Pretnar, Žagar, 61 let. Ana Rudholzer, urarjeva žena, 71 let. Anton Sitika. posestnik. 71 let. Josip Ocvirk, mesarjev sin, 8 mesecev. Vera Tome, rejenka, 6 mesecev. Ana ^Smrekar, hči žel. ključavničarja". 22 ur. uri. Števo Denovič. hiralec. Viharni D'Annur.zio je utihnil. Morda je to le mir pred viharjem? • O • Čudno j* da nekateri časopisi neprestano zatrjujejo, kako silno med Francijo in Združenimi državami. Žalosten konec pijanega reveža. Pri zatvornici predilnice v Tržiču so našli dne 21. febr. zidarji usnjarja Ivana Kristana ležati na tleh. Zidarji so Kristana dvignili in prenesii na Dolenčevo žago v sobo. Zdihnil je še: "Jezus, kako me zebe!*' in je umrl. Nesrečnež se je napil, padel je po cesti ter je bil ves pobit. Brat ustrelil orata. Zapriseženi lovec Mihael Gra dišnik iz Bistre je šel ob o. uri zjutraj s svojo ženo v cerkev. Doma so ostali otroci, ki so se i£ra.li Starejši sin France, ki je bil rojen leta 11)07., je potegnil Izpod slamnice z osmimi streli nabit samokres in se ž njim tako neprevidno igral, da se je izprožil in krogla je zadela v vrat petletnega bratca Mihaela, ki se je mrtev zgrudil na tla. Napadeni orožnik.' Ko je šel orožniški narednik Blaž Logar iz Vriipolja proti Kamniku, srečal več mladih ljudi. Ne da bi bil Logar govoril ž njimi, se mu je eden od fantov zaletel nenadoma v hriiet in ga je tako močno sunil, da je padel Logar na tla in si z vil v skočnem členu levo nogo. Žepna tatvina. Neznan ddrzen žepar je Štefanu Draščeku v Ljubljani izmaknil bilježnico, v kateri" je bilo 1853 K* gotovine, avstrijsko vojno posojilo za 450 K in hranilna knjižiea Kreditnega zavoda z vlogo 4800 kron. Žepar je brez sledu izginiL Velik vlom v Sob trem. Dva iyoŠka, imeni nista znani, «ta vlomila skozi okno pri Uršuli Pavcie in odnesla blaga v vrednosti 3724 kron. vojaka Aleša z nožem in ga zaklal. Juhant, ki se je za-govarjal zelo spretno, je rekel: "Razburjen sem bil takrat in omamljen od vina. Videl sem, da je ležal prija Obtoženec je stopil k sodnikovi mizi in na ves glas zakričal: — Pravico hočem, pravico, edi-nole pravico! Sodnik ga je srepo pogledal. telj na tleh; ves iz sebe sem bil in.udaril s kladivom po mizi ter re-zato sem udaril z nožem. Sam ne.kel dostojanstveno: vem, kaj sem delal." Porotniki so soglasno zanikali nanje stavljeno vprašanje glede na ube»j in potrdili soglasno vprašanje, da je Ju-Jiant prekoračil silobran. Sodba: nedeljo 10 mesecev strogega zapora. | _ Kaj pa mati. — Mož. ne spozabite se, da ste v sodnijski dvorani. * O * Mladi fant je jokal na Veliko ga vpraša rop. tihofpaw. Andrej Slabe in Josip Bizjan iz Pod peska sta gnala kravo in te-lico. Blizu demarkaeijake črte ju je napadlo več oaeh, katere so na nju streljale. Bizjan je precej ostal pri živini, toda zbežal je tu di on, ko je eden roparjev name- Ljudsko štetje v Kočevju je spravilo Slovence najprej v veliko jezo in nevoljo. Občina je imenovala za števne komisarje same Nemce, tako tudi v odbor! Bivši nadučitelj Sehescharek, seveda 1'ešarek. je kot narodni re-negat (odpadnik) kar žrl Slovenec in jih posili popisoval za Nemce. Čuječira Slovencem se je posrečilo preprečiti te čedne nakane in izid je kaj lep, da, nepričakovano časten za nas: izmed 3252 duš v mestni občini Kočevje je 243 Srbohrvatov, 1826 Slovencev, 24 drugih Slovanov, 1154 Nem eev, 3 Italjani in 2 Madjara. Torej se bližamo dvetretjinski večini! Delo naših slovenskih društev ni bilo zaman, marsikaterega ne zavednega Slovenca, že pol Koče-varja, smo zdramili, da se ni zfoal več nemških groženj in nasilnosti ter izpovedal: Slovenec sem. Kaj pada so k temu uspehu štetja mnogo pripomogli tudi uradi, zlasti nastanitev državne gimnazije v Kočevju. Tako je strta ta nemška trdnjava. Lahko smo veseli. a ne bomo tega uspeha praznovali z mnogokje običajnim pijančevanjem in krokanjem — če mogoče tudi čez policijsko uro, ampak z vztrajnim delom. Toliko na» je, zato bomo zahtevali temu številu primerno tudi narodnih pravic, katerih nam dosedaj Ko-eevarji niti niso dali, niti pastilL Ne oznanjamo zatiranja Nemcev, pač pa osvobojen je Slovencev! — Uspeh štetja po deželi še ni znan; radovedni smo, kako bo, n. pr. v zbežal, Slabe pa je še nekaj časa Stari Cerkvi, koder so najbolj za- grizene Nemce poMftvili za Btevne komisarje. Upamo, da so Slovene i ril puško na njega. Slabe je med tudi zunaj Kočevja storili svojo napadalei spoznal Franca B izjana'narodno diiliinui. — Zob me boli — je odvrnil — in danes ni šole, da bi ostal elema. Neki moj znanec je padel iz tretjega nadstropja na cesto. Niti pol minute ni ležal tam. Vstal je, si obrisal klobuk ter šel po svoji poti. .Sreča, velika sreča zanj, da je bil padel na glavo. * - * Nadloge nikdar ne pridejo posamič. Vse so namreč poročene in imajo veliko otrok. * * * Banka vas nikdar ne razočara. Nikdar namr?c nimate več v nji kot mislite, da imate. Izza uveljavljenja prohibicije je ljubezen edina stvar, ki vrti svet. * * * * Mož je rekel svoji ženi: Že cel mesec ne govoriš z menoj, ker ti nisem hotel kupiti nove obleke. Glavsl adborniki: Predsednik: EUDOLF PERDAN, 933 E. 1851 h St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BJuL&NT, Box 10C, Pearl Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, 624 N. 2nd Ave., W. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. ?. GRAHEK. 843 E. Ohio St, N. S^ Pittsburgh, Pa. v Nadzorni odbor: MAX KERŽIŠNIK, Box 872, Rock Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, I1L FRANK Š K RAB EC, 4822 Washington St., Denver, Cola Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA, Box 170, Black Diamond. Waah. FRANK ZORICH, 6127 St Clair Ave., Clevenland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ave., Roczdale, JoUet, I1L PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STEELE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Cola ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, I1L - Jednotino uradno glasilo: ,'GLAS NARODA", f--— Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih Članov ln bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglaai tajniku bljlžnega dru&va J. S. K. J. Za ustanovitev novih drnStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl a 8. Sani ali članicami. (e ' 111 vrči za pivo v Združenih državah predmeti, ki»jih mesto j«' Trije škofje v Belgradu. Zakaj je padel stari Egipt? Te dni so se mudili v Belgradu V času, ko postajajo '•krugli-trije jugoslovanski škofje: dr. -Jeglič, dr. Bauer in dr. Aksam«»-vič. Klerikalno časopisje je poro jedinole še v muzeju, ne more elo calo, da so ti cerkveni knezi ob- veka prav posebno razburiti poro-iskali tam v državni metropoli (čilo, da so našli v palači nekega razne ministre in st- priglasili tudi'••gipeanskega kralja ali Faraona za avdijenco pri regentu. Kaj so | njegov vrč za pivo in sicer iz či-hoteli. tega časopisje ne obravna- stega alabastra. Ta Faraon, koj<_>-va preveč obširno. Šli so pač v ga pivski vrč je izkopal dr. Fi-avdijeneo in se predstavili. Takojscher s Pennsylvania vseučilišča, bi mislil navadni zemljan. ki ve ' *e nahaja v katalogih pod ime-da so obiski med vladajočimi' nota Mernenftah. Na vsak način krogi prav tako običajni, kakor1 pa nam ta najdba na zadosten 11a-obiski med prijatelji delavci ali čin pojasnjuje, kaj se je pripetilo prijatelji ene stranke. Toda ta temu Faraonu, ter pojasnjuje <»b-obisk ni bil take narave. Obisk jej enem tudi na zadovoljiv način, veljal povsem političnemu vplivu zakaj je stari Egipt pad»d. katoliške cerkve. Zaradi svoje ne-1 Egipčani so bdi veliki pivovar-spretne politike in pa ker je ka narji. Pivo je bilo njih narodna toheanstvo v Jugoslaviji v manj- pijača. Omenja se več vrst piva. šini, so katoliške stranke bile po-!O pivu čujemo že v časih četrte tisnjene iz vladnih strank. Na- dinastije. Pivo je hladilo grla gra-ravno je, da »e potem protikato-jdilcev največjih piramid ter brez liske politične stranke ne ozirajo .dvoma zmanjšalo njih uspešnost, na razne zahtev« cerkve, ki jih; Ljudje okorenelih glav in žeh^l-vecma državljanov ne mara. ker.eev nam sicer pripovedujejo, tla hočejo uveljaviti v prvi vrsti svo- pivo ni upijančljivo. Egipčani i>u ja načela ter upoštevajo zahteve, so boljše videli. Papirusi poroča-nasprotnih strank šele takrat, če1 jo o trpljenjih nekega gospoda. Jih' k temu prisilijo razmere, ki se je napil piva pred več kot Vpliv katoliških političarjev je;:i2CK» leti. Egipčani so sporočili torej silno padel, zato so šli v svojo zločinsko umetnost Grkoui, Bel grad knezi katoliške cerkve, ki pa so se očivklno ozirali na pi-da tam protestirajo proti preži vo z zaničevanjem kot na pijačo ranju klerikalnih strank in njih barbarov in sovražnih iuozemeev. zahtev. Ker so klerikalni politiki'lirška civilizacija, prav kot rim zaigrali svojo politično ulogo. tre- je bila uničena od vina. Pivo pa ba je bilo poslati v Belgrad cer- je pokazalo svoj smrtonosni, če-kvene a\toritete. da restavrirajo prav |>očiisni učinek s tem, da je ugled politične stranke. V Av- konečno premagalo ono brez- striji je to pomagalo, tu pa menda končno zalego Faraonov, _ da je ue pokvarilo stare Egipčane. t Jiilu je menda na vseučilišču v PeniLsylvaniji. kjer se je vjirizo-rilo eksperimente z zdravimi dijaki, katere se je zalivalo s pivom, - * da se Opazuje učinkovanje U-ga Predsednik čehoslovaške repub- strašnega strupa 11a njih duševne like, profesor Toma« Ci. Masarvk. .^'»"žnosti. Vrč iz alabastra, ki je se je ob priliki sprejema delega- ^ nekoč last onega davnega Fa-cije zagreliškega vseučilišča, ki je raona. bo sedaj stai v muzeju vse-prišla v Prago, da se mu pokloni"čilišČa kot slovesno svarilo proti in mu izroči istočatnio doktorsko ivsem takim brezpomembnim in diplomo zagrebškega vseučilišča, »ekrščanskim eksperimentom, dotaknil tudi evropskih vprašanj. ( e bi se bil stari Egijrt fnlločil, V svojem odgovoru je Masarvk da zavživa le polpn>centno pivo, opozarjal na sodelovanje obeh bi mogoče lahko vtsdršai svojo slovanskih namdov pred in med)neodvisnost do današnjega dne. svetovno vojno. Med drugim je -___ predsednik tudi izjavil, da kdor hoče rešiti srednjeevropska vpra-; Bilanca Narodne banke šanja. mora vjKištevati evropsko; lz bilajjce ^^ ^ MASARYK O EVROPSKIH VPRAŠANJIH. ^ T- T. l - . - - Z P°Titiko P^lih stoletij, zlasti Vo n L Ce bi obljubiš m pnsezes, da se Jitiko XemC.ije Avstri/e? Ruiiije de^mbr* W20r> kl J* ^ Je en mesec ne boš govorila, ti jo bom kupiL jSmrtna kasen in bičanje roparjev Senat države Arkamas je sprejel predlogo, da se kamuje bančne roparje s smrtjo TariTije" politiko, ki so tvorili delfc^^ razv,dn„, da imenovanih držav !„ ki so se n,o-'^aVtt, dolguje Na- rali vsled t^ skupno boriti za if*" bankl milJ""ov d'"ar- osvoboditev, katero so tudi do-: segli. jev. V prometu se nahaja novea-nie za miljonov dinarjev. V kritje teh noveavie je država zastavila svoje domene v znesku 2138 miljonov dinarjev. Kuga v Boki KotorskL c , . . _ . . , V Tivatu v Boki Kotorski se je železniška proga Šibemfe-Knin Senat države Delaware je spre- med francosko posadko pojavilo!, jel predlogo, v kateri se določa.'pet sumljivih slučajev kuge: Bak- f ^aso,n rapallske pogocl- da se kaznuje eestne roparje s 40 teriologi iz Dubrovnika in Sara- b" v last -rn'^lavije- v Sibenik udarci K bižem po golem hrbtu.!jeva preiskujejo kulture, vendar'Je ,z R,u,a Pr,4Ia ne manj kot 30 let ječe in $SOO pa ^ dosedaj še niso mogli izja- ,nisij*a- ki je jt*oslovanskim -ob-tfobe. (vitt Zdravstvene oblasti so pod-»,astim Padala železn«ko progo. ▼zele najstrožje odredbe, da se > Predaja se je izvršila 20. febr. bolezen ne razširi. * v --- • * ________ Omenjena proga je v DaimaeijL ______ s GLAS VABQDA. 2S. MARCA 21 Delavsko nadzorstvo nad produkcijo v Italiji. - gHtAfl"**- -- »bro spominjamo ve- <1uj trij«-\ zastopani ipo svojih V*ti m> lih ie hl}e »»^re in po njih wla: rtov ni stvar >l«-d tega se je delavstvo povedo, da bo r_______ ___ __ o iz tovarn in zaenkrat nik vseboval tiste vesii, ki more-,bili že prebelili, 'zaradi vlažnosti NAZNANILO. Rojakom v "West Va. se nazna- -----nja, da jih bo obiskal rojak Josip Pljuča so pravcata "pralnica** Cerne, ki je pooblaščen pobirati za zalogo krvi, ki je v telesu. Ko|°aro^nino ** Naroda, vsled tok krvi pretaka skozi pljuča. kri'česar vsem priporočamo, da j izločuje nečistosti in sprejema ki- mu gredo na Ioko- Uprava GLAS NARODA. Da se pa to "pranje"' krvi vrši _____. pravilno, moramo imeti čist zrak *amo enega glasovanja. Imajo pravico, da jim J(' le »^katerih krajih ae kazal(strah poročilo in zapis- nekdanje* slikarije, katero 90(da imajo njeni otroci dovolj stra- a u. lada o samo iorst v a c na to »nide kev, ki podlagi toda je belenje uvedbo delavske-ij0 prejudicirati internum iiidu-/aradi vl«4n«lti zoi** Upadlo, nad produkcijo, stri je. |'r,a so ^rohnela, po jkotih so zahtevo določila,] t i. VII. Industrijei, ki imajo ** ka*a,e «» mi" /U>r delavcev in'eno izmed omenjenih kategorij P1™* vhod v <tlh zakonik! osnutek o dtv|imeti svoje zastopnike za popovo-,so se kazali P°Pravki različnih nadzorstvu nad prodnk- re z nadzorstveno komisijo o tem,!zidar^v" Vel,ka bela Pe« ie stala kakor tudi naredim, da se kako naj posameznim industrij-«v kotu- 111 aed Hal<*nt Jo j*1 jjo delavski predlogi, ki stre po izboljšanju produkcije po i prav ceni naroči izvrševanje obx «^^^^*«00 z malto, rdaj s testi, ki izhajajo iz tega zakona in 8twm- Hotel Je Veduo «rreti Pri n»- delitve dela v re*-| pripadajočih pravilnikov, ter da a f° zakuriIi- «e je kadilo «• i uva/. vati. Obenem je vlada delegirajo svoje predstavnike na da ie Balenta posilil ii-.-l |]» da s.- uululajo pr«dlogi i >ejc nadzorstvene komisije. Ta kaže,j- 5441 mu prišle v oči, ni metanju in odpn° jrorkeje, če se le pri pe, ki se morajo po dobljenem iz- P**' ob nJein je ležala stara i at.-nli morejo industrije raz-jkustvu uv<-sti v industrijski obrat harmonika in naslanjal se je na-;.,ti sv..j.- obratovanje; c) da v svrho, da m- poviša in izboljša kot 1111 svt>j° edino družieo v • /ajaniči izvedba vseh zakonov, produkcija v interesu javne eko- ž'vUenju. diiriih na z.in ito delavskega raz-jnomije in delavstva, kakor tudi "Saj se™ ti dal groš za drva!" da; «1 da nasvetu je izbolj-jv wvrho. ri"izvrševanju nadzor-' 4'Saj bom zakurila'', se je ogla-,r«. .-p. ; r i /• konomizirati stva. ,s'la teta ilarička in začela pihati rodi.x-uo; e da s*- vapo»itavijo| Čl. IX. Posebni pravibiiki, ki v trsk^- da bi se razgorele. Pa je i tii.i 1 ii« i-i in mirnejši odnošaji se morajo napraviti za vsako ka- ba° naenkrat vse v dimu. Ded i.-d tlel1 kLijalrem in delojemaK tegorijo industrije in po zasliša- talent pa je počasi vstal in začel •m. nem mnenju predstavnikov indu- potrpežljivo mazati peč, a poma- U. II. Nadzorstvo se vzp.^tavl strijeev. nadzorstvene komisije in ^o je zamazal na i /a \>«ik" industrijsko pa- vrhovnega delavskega sveta. ure-*enem kraJa» vdaril dim na dru-- *e* ti.« za naslednje: jaj„ naim-ščanje in odpuščanje " P^'" ® pri vratieah se je , i nietaliiru!- no; 1»' za teles-'delavskega osobja na nač.in, da se zakadilo kot iz dimnika. Srdito je .triluo; e za kemično vpoštevajo posebni pogoji, po ka- seJel Balent zopet k peči. t. j I. ne za produkcijo barv, u-rih se razvija vsaka industrija' "Saj ne vleče", se je jezila Ma-.Ikorjil *d.; .|1 za i>r stališče v mi, ta z metlo, druga s »škafom. Ne skrbite za delo! _ t*eilJenilw hrbtom krčijo prša druga drugi pred nog^. dajale si ^ tako-i <> londonskih,Jak° °virfj° Pravilno dihanje, to-'l2QSf penn 'zahtevah. Tudi komunist Levy, J Pravilno čiščenje krvi. ;_ Treba zato paziti, da se ne pri-! Pojdite v Nossokoff's tnternation Barber School ter 'e naučite brivske obrti. Tudi v Evropi zahtevajo to delo, »*•« s^ m vrnete tja. Mi imamo Ije = iz wet a irKlustri^a. ki jo vodi J>0 r<.tiu VpLsa. dajoč prednc>st' "Bomo že prebili, kaj hočemo, /ava. dalje municipaliarana (injm delavcem, ki žive v isti ob- denarja tli. pa si poma-gaj, če si istr.ja, novo ustanovljena v uatori ^ nahaja podjetje, moj-eš..." žive v vo ustanovljena in- li.atrijska podjetja za »lobo jirvih'ter onim. ki se vračajo od~voja- 1 e Pa teta Marieka silila, da 'tirih let in delničarska podjetja. ^ Siiuž^,. jn so ^jij že proj za,!M) l»i se preselil, je takoj vzrojil: zaposlujejo manj kakor 60 de- v jstem podjetju. Pri name-_'"Pa P°idi- j^ dobro tu. ščanju se ne sme nikdar vpošte- ^ bon[? Pa plačal!" laveev (i. III. Delavci. zap««deni v teh v«ti ozirov l>odki političnega, bo-! ta^« so živeli, ded Balent, kategorijah, z u^poMohijenostno ^^ sindikalistižnega značaja. Če teta Marička in Zalka ž njima, »tarostno dobo. izvolijo i>o pro- bi raed osobjeiu. ki je vpisano pri Na d«*™ njihovega stanovanja pore i j otialnem načinu devetčlan- urad^ 7a nam«5č?njef ne bilo de- Je stano\-al star čevljar, na levo sko nadzorstveno komisijo, v ka- javeev sposobnih za specialna de- Pa krf,ja<;. Čevljar je imel dvoje tei ■> volijo «'» članov delavci, :{ pa ]a a katera se jih išče, labko in- pomacačev in veliko družino. Dan inženirji; inženirji in tehnični po- oniagačev. ki sta si med delom induatrijxko podjetje določila dva tivov odpuščeno. O nesporazumih s P61*"1^^ kratila dolgčas in vmes ali tri delavce — več po važnosti*mwi industrijei in med nadzor- r-ab»jaia s kladivi v takui pesnri. podjetja, — ki bodo kot delegati slveno komisijo glede nameščanja ^ druge stra»i se je pa slišalo izvrševali nadzorstvo in obveščali delavcev bosta nepreklicno raccso- e. ki jo izvole stobrezizrazno. Privadili so se kili. ki so nameščeni vsaj že tri zastopuiki obeh strank, ali v slu- VSt*mu' da »koraj niti slišali niso. leta. Kadar se obnavlja nadzor- (-aju nesporazuma imenovane od kdaJ 5,0 jokali otroci, kdaj je vrpi-stvena komisija, se obnovi tudi predsedništva sodišča. jla čevljarjema žena. kdaj sta na- čl. XI. Odpuščanje delavcev se biiala poniagaea in kdaj žvižgala, ne sme dogajati * iz katerihkoli uiti n«hal krojače v stroj političnih ali sindikalističnih na- s ^ojim dolgočasnim drdranjecn. pravico vedeti: 1. za cene si-1gibov. Kadar razmere v industriji Po dvorišču so vpili otroci različ-1 - 2. za stroške produkcije; zahtevajo, da se množina delovne1"11 družin, raztrgani, umazani, v imenovanje delegatov, katere se lahko (»otiuvno voli. V. Nadzorstvena komisija I ti ima rov in »poznati sme vse administrativne metode; 4. metode produkcije, izvzemši ooo, kar tvori tovarniške tajnosti; 5. delavske pla«e; 6. sestavo kapitala; 7. višino dividend; 8. način, po katerem se izvršujejo zakoni o delavski zaščiti, ter odredbe, ki se nanašajo na odpuščanje in najemanje delavcev: 9. podatke o finančnih in trgovskih operacijah, in sicer o že izvršenih operacijah; RAD BI DOBIL 1 OTROKA, naj bkler se ni ta ali oni po-jslanei so se psovali. Ko so čakali bil ob kamen; začel se je jok in i približno dve uri, je zastopnik zopet prepir... Xo, godca se za I vlade naznanil, da se danes seja vse niso zmenili. Naj poslušajo alijne bo nadaljevala, ne! Culi so čevijarjevo ženo, ko j je kričala: 4iKaj boste jx>slušali, lenuhi! Ti lahko, ko brez dela žiVe. a nam je treba delati, nimamo časa za take neumnosti. Alo. delajte, še kropa si ne zaslužite vsi trije!" In začelo se je nabijanje kadi-vov in na drugi strani drdranje ^rojačevega stroja. Ded Balent pa je rekel: "Začni, Zalka, "Na Gorenj- skenr'___" In Zalka je začela lej>o, nežno na tamburico. teta Maricka je pritisnila na kitaro in ded Balent je pritegnil s harmoniko. In igrali so, kot da se ne morejo nasli-šati tistih lepih glasov, ki so tako čudno odmevali po prostoru med štirimi razdrapanimi stenami, kot da so samo zanje, zaprti celemu svetu. In ded Balent se je^ vselej oživil in začel zadnjo kitico prepevati s starim, neprijetnim glasom, in teta Marička je poskusila svoj nekdaj baje lepi alt in pela sta duet v soglasju s svojimi instrumenti. Zalka pa je drobila na tamburico in molčala. Zdelo se ji je, da ni pevka, in nikdar ni pela. In ko so končali, je pritegnil na koneu ded Balent še tparkrat s harmoniko, kot je bila to njegova navada, menda že kar je znal gosti, m teta je potegnila s palcem čez vseh pet strun kitare, da je njihov odmev čudno soglašal z basovi hreščeče harmonike. Zalka pa je položila tamburico v naročje in se navadno zamislila v lepo pesem, ki so jo doigrali. Teta pa jo je oštela: "V»i, kar jih je 5oela oečenko jedla. Šaljiva. E4991) Špela In Micka iz Domžiil ) Zaljubil se- je vrai»ec. šaljiva. E4392) I>ružinske sladkosti v Clevelatidu ) Od kod je Špela doma, šaljiva. E4232) Drummers parade marš. )MIlIer daughter of the forest. E4998) Radeckl marž. vojaška. ) Oesterreich militaer mar§. ETi-OO) 92 Resiinent. marš. ) Grenadier marš, voj^Bka. F!1654) Iloizhackerbaum marš. > Hoch vom Dachstein marš. EJ117) Steierlieder marš. vojaška. ) Hop. hop. Schnelpolka E409«) Beautiful Girl, polka. ) Sky Iiocket Gallop. SOU) Auf df-r Aim. valrcr Nemška vojaška aodba, ) I'ostillon marš vojaSka. Eliti) Rosegger marš. vojaška. E2260> Xa zdravi pohod, marš. ) Aus dem Hochicebirg. valcer ) Jeste se povidani. marš. Po dolgem Pasu smo dobili prave nemffke plošče, vojaška jrodba prve verste, krasni vojaški marši in valcer ji. Dobili smo jih par tisop. I»rnvi glasni Columbia gramofoni od $30.00 do $375.00. Onik v vst-h jezikih Vam pošljemo brezplačno. Ko naroČite blago, nam dajte točni »»xpressni naslov, da blago prej dobite. Naročbo in denar (money order> pošljite na: IVAN PAJK, coiumbu G^n.ofon 24 Main Su Conemaugh, Pa. 'MMMMMMM »♦'♦ Naturalizacija. 20 vene. korni-tutli in- novani na i»*te način, kakor je >to misijo morajo do- polovice -pokriti men j.n o v prejšnjem Menu. I vati industrijalci, drago polovico CL XII. Kadar nastanejo po- pa dellret 11. Da na|K>ve vojno ter uveljavi pravila glede zajetja na kopnem in na vodi: 12. Da vpoklice in vzdržuje armade. Xol>eno dovoljenje denarja v tako porabo pa ne sme biti za daljšo dobo kot dve leti; 13. Da zgradi in vzdržuje mornarico; 14. Da uveljavi pravila za obvladanje in reguliranje sil na kopnem in na morju; 15. Da določi viK>klieanje milice v svrho izvrševanja itostav Unije, da zatre usta je in zavrne invazije: 16. Da skriti za organiziranje, oborožitev in ♦ discipliniran je milice in za obvladanje takili delov slednje kot bi se jih ugrabilo v službi Združenih držav, da reservira odnosu i in državam imenovanje častnikov in avtoriteto, da se izvežba milico soglasno z disciplino, predpisano od kongresa; 17. Da izvaja izključno zakonodajo, v vseh slučajih, preko takega distrikta (ne presega-j očesa deset kvadrat myj>, ki bi postal potom odstopa od strani gotovih držav: ln da izvaja slično avtoriteto nad vsemi prostori, katere bi »e kupilo s privoljenjem zakonodaje države, v kateri se nahajajo, za zgrajenje fortov. skladišč, pomolov ln dragih potrebnih poslopij in — 18. Da napravi vse postave, ki bi bile potrebne in primerne, da se izvede predldeče polnomoči In vse druge polnomoči, poverjene od te ustave vladi Združenih držav ali kateremukoli departmentu ali uradniku teh Združenih držav. Omejitve polnomoči kongresa. SEKCIJA IX. 1. Priseljevanje ali uvoz takih oeeb, ki jih smatra katerakoli izmed obstoječih držav kot primerne za pripust. ne sme biti pre-iiovedano od kongresa pred letom tisoč osemsto in odpm, a lahko se naloži davek na take uvoze, ki ne presega deset dolarjev za vsako osebo. 2. Privilegije habeas corpus postopanja se ne sme suspendirati, razven če bi v slučajih upora ali invazije Javna varnost: zahtevala ta ."*. Xe sme se sprejeti nobene ex post facto jM.stave. 4. Nobenega naglavnega ali drugega direktnega davka se ne sme uveljaviti, razven v razmerju s cenzusom. 5. Nobenega davka ali pristojbine se nc sme naložiti na pr^lnicte. eksportirane iz katerikoli države. Noliene prednosti se ne sme dati i»otom kake regulacije trgovine ali carine, pristaniščem katerekoli države nad onimi drugih držav. I^adije. namenjeno iz ene države v drugo ali obratno naj ne bodo prisiljene plačati pristojbine v drugi. 0. Xot>enega denarja naj se ne dvigne iz zakladnice razven na temelju apropriaclj. uveljavljenih i»o izstavi. Oil časa da časa naj se objavi redno ugotovila In račune o dohodkih in izdatkih vsega javnega denarja. 7. Nobenga plomiSkeira naslova ne smejo dati Zdrnžene države. Nobena oseba, hi ima kak urad koristi ali zaupanja pod njimi, no sme sprejeti nobenega darila, urada ali naslova katerekoli vrste od kateregakoli kralja, princa ali inozemske države. Omejitve praromoči, posameznih držav. SEKCIJA X. 1. Nol>ena država ne sme stopiti v kako l>ogndl>o. zvezo ali konfederacijo, izdajati re-presalijska povelja; kovati denar; izdajati kreditna pitona: napraviti kaj drugega kot zlati in srebrni Jtovaui denar kot sredstvo za plačevanje dolgov; sprejeti ex post facto l>ostave ali postave, ki omejujo obveznosti kontraktov ali poleljevati kak plemiški naslov. 2. Nobena država ne sme brez privoljenja kongresa nalagati kake davke aH pristojbine na uvoze in izvoze razven kadar hi bilo absolutno potrebno za izvajanje inšpekcijskih ]H>stav; čisti dobiček vseh davkov in pristojbin. naloženih od katerekoli države na uvoze in izvoze, naj bi bD za rabo zakladni-ee Združenih držav. Vse take postave naj bi bile p«»drejone reviziji in kontroli kongresa. (Nadaljevanje sledlj T t GUAS NAHOBA, 26: MARCA '21 v ŽENSKA VOJNA. tfodovinski roman. — Franooskl spisal Alaksaadsr Dani, S» "Glas Naroda" prirsdil a. P. 68 (Nadaljevanje.) Dvaindvajseto poglavje. Gospa de Cainbes je včasih instinktivno mi-iiKla na to, kaj bi mo-£lo postati i a sovraštva kot je bilo ono gospoda Laroehefoueault. Mlada, lepa in bogata pa ni razumela, da bo to sovraštvo, čeprav je ^ Videla za njegov obstoj, kedaj izvajalo žalosten upliv na njeno življenje. • Ko pa je gospa de Cambes izvedela na neovrgljiv način, da se je toliko brigal zanjo, da je z vohuni izvedel to, kar mu je bilo zna-i.o, je sklenila nastopiti pri princesinji. —s^fadaraa, — je rekla v odgovcr na komplimente, katere ji jt delala prineesinja, — ne čestitajte mi gelde moje dorunevane in uozdevne spretnosti, katero sem pokazala v tej zadevi kajti najti je ljudi, ki trdijo, da je bil častnik, katerega smo mi navidezno preslepili, popolnoma na jasnem, kaj si mora misliti o pravi in o napačni piineesinji de Conde. Ker pa je jemalo to naziranje prineesinji del zaslug, katere si ji> pripisovala pri zvedbi zvijače, ni hotela seveda vrjeti besedam <'!aire, ter odvrnila vsled tega: — Da, da, moja draga Claire, razumem. Sedaj, ko je «nož n videl, d-t smo ga premotili, se hoče delati kot da je pospeševaKnašo sivar. Zahbog, pa je posegel malo prepozno po tem sredstvu, ker je i"aka), da je padel v nemilost. Kot pravke, ste srečala na poti gospoda de I^aroehfoueaulta ? — Da, madama. v. — Kaj vam je povedal novega? — Da gre v T uren ne, j ». - ji t»xtt^* ir 1 JM • -r • Ra« izvedel za JANEZA MUR- na Moravskem 498, v Sleziji i m A v . ,r v. .... -1 NIK, podomace Murnikov rz na Slovaškem 40/. Ldelezilo se je 162.000 delaveev. Izguba je na1 . i plačah je znašala skupno 14 miljonov 705 tisoč češkoslovaških' kron. V malih oibrtih se stavka ni veliko pojavila; računajo na Češkem in Moravskem na do 3500 prizadetih. V nekaterih okrajih je bilo nad 50 odstotkov delavstva vsled komunističnega terorja prisiljenega stavkati, na Slovaškem pa večina sploh ni znala za stav-kin vzrok. Znižarje celoletne produkcije; se računa na 1 Odstotek. Posledice v teift oziru niso prevelike, Srednjevasi pri Begunjah, Gorenjsko. Njegova mati bi rada izvedela zanj, ali je še živ ali ne, ker »e ničesar ne sliši o njem. Jaz mu imam sporočiti več stvari, kar mi je njegova mati pisala. Prosim cenjene rojake, naj mi naznanijo njegov naslov, ako kateri ve zanj, a ko pa sam čita, naj se mi pa sam oglasi. — Frank Petemel. 1315 East 49. St., Cleveland, Ohio. (25-28—3) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v državi Ohio in oko- ker so v mnogih podjetuh vzdr-^ . . ... , . . , , . .. , , . (lici naznanjamo, da jih bo te dni zevali takozvani zasilen obrat, ta-J .. , * ' ko daje stavka nekaterim podjet- oblskaI nas ^stopnik jem prišla skoro prav. Oškodova-' Mr* MIRKO VIDMAR, na pa so bila podjetja, kj*r je'* j® pooblaščen pobirati nar-žnt bila naročena promptna (n. pr.i»c aa "Gla« Naroda". Rojakom dražavna) dobava, nekatera pod-'ga toplo priporočamo in jih pro OD $56.60 — $360.00 — VELIKA »aVMMfr — PLOŠČ V VSEH COLUMBIA GRAMOFONE m, mnn hvikh, 331 am st, cmenuni, r«. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtl&ndt St .50 •-as Poučne knjiga. Hitri računar Kemiki abcednik Nemako-angleaki tolmač .60 Pravilo dostojnosti .30 filovensko-angleski slovar, trdo v platno vezan 1.50 81ovensko-nemski slovar (Janežič' Bartol) 4.00 Slovensko-nemiki slovarček 1.00 Zabavne in rasne draga knjiga. Amerika in Amerikan- ei 5.00 Knjiga za lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli z orožjem .60 Zbrani spisi Jakob Aleiovec Kako sem se jaz likal. Prvi del 1.29 Dragi del 1.25 Tretji del 1.00 Ljubljanske alike. Četrti in peti del 1.60 New York Ne t Ameriko, Sesti del 1.25 OledaHške Igre. Revček Andrejček .60 Zemljevidi. Združenih držav .25 Celega sveta J.0 Kranjske dežele • .10 Zemljevi4 Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, HI-, Kans., Colo., Mont Minn., Wis., Wjo., W. Va., Alaska vsaki po jetja so morata plačati odškodnino; posebno občutno je delovala stavka na podjetja z nepretrganim obratom. Brezposelnost se je povečala posebno v libenškem, karliTiskem in mladoboleslavskem okraju. Izguba pri premogovni produkciji je znašala v moravsko-ostrav-skem revirju 68,810 ton premoga in 2592 ton koksa, v kladenskem revirju • 32.366 ton, v plzenskem 1246 ton. v zaclersko-vatouskem 862 ton, v rosiokem 6264 ton in 4severočeškem revirju 52,750 ton premoga. Vrednost te izgubljene prodtikeije cenijo na 57 miljonov kron in državno izgubo pri premogovnih dobavah na 17 miljonov kron. Izgubljene delavske mezde znašajo 15 miljonov čslov. kron. To so izgube le v premogovnikih; daljše izgube, ki jih je utrpela industrija vsled nezadostne preskrbe, se še ne da z gotovostjo presoditi. Velika škoda je bila povzročena dalje s tem. da je bila uprava državnih železnic, ki je imela zavarovati in ohraniti obrat, prisiljena zapleniti konsu-mentom že nakazan^ premog in je s tem porušila celoten preskrbo-v a i en načrt, iz česar so vznikli daljši neredi in škode v javnem gospodarstvu. In "dobiček'*, katerega ima od tega delavski razred? Tega danes delavstvo prav dobro občuti, ko se pritisk delodajalskih organi zacij venomer viša. In vse prebivalstvo plačuje premog dražje kajti škodo, povzročeno od stavke in gospodarskega nereda, morajo pokriti. Največ čutijo to seveda najrevnejši razredi; In ti razredi so — simo, naj mu gredo v vseh ozirih na roko. Upravniitvo "Glas Naroda". Dospelo je novo suho grozdje. MnSkatel salo sladice debafe jagode, boksa 50 funtov $10.— Cipar grozdje največje in naj« sladke ji*, jagode keksa §0 funtov .............. $10.— Malo črno grfto grosdj«, salo sladko, boksa 50 funt. $8.— Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in po> sl al i bomo takoj. Balkan Importing Co. 61 — 63 Cherry St. New Vork, N. T. Molitvenflri. Rajski Glasovi, v platn ovezano v usnje vezano ▼ kost vezano Sveta Ura, ▼ platno vezano ▼ usnje vezano ▼ kost vezano .25 .90 1.80 1.70 1.00 2.00 1.80 Opomba NaroČilom je priloitftl vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaratof aH poštnih V kak. Poštnina Ja pri ROJAKI, NAROČAJTE BE IA VE&I IL0V7MU 2XHTOUK "GLAB NARODA", BUL DR2AYAK. Dobra služba. Leni Mike: — Dobil sem novo služIjo na železnici. Zaspani Rhodes: — In kaj boš delal? Leni Mike: — Saj poznqp elo veka. ki gre ob vlaku navzdol ter tolče po oseh koles, da vidi, če je vse v redu. Vidiš, jaz mu poma gam poslušati. Rad bi vedel za njen nasvet. On: — Jaz sem strašno zaljubljen. Ali bi hoteli biti moja zaupnica? V zalogi ga je le še sto iztisov! Slovensko- Amerikanski, Koledar: za leto 1921 * poitnino vred Naročite sedaj! KKOAJ PRIBLltNO OOR.IMU« n NEW VORKA. ARGENTINA 30 marca — Trst LAPLAND 2 aprila — Cherbourg LA LORRAINE 2 aorila — Mavra NOOROAM 2 aprila — Boulogna LEOPOLDI NA • aprila — • Havre ADRIATIC 6 aprila — Cherbourg r"RE8. WILSON 6 aprita — Trst maupetania 7 aprila — Cherbourg LA TOURAINE 7 a bnia — Havre Ut-L\ EDERE 9 aprila — Trst KROONLAND 9 aprila — Boulogne ROTTERDAM 9 aprila — Cherbourg AQUITANtA 12 aprila — Cherbourg ROCHAMBEAU 12 aprlra — Havre FRANCE 14 aprila — Havre pesaro 14 aorlla — Genoa ZEELAND 16 aorila — Cherbourg OLYMPIC 20 aprila — Cherbourg CANOPIC 20 aprila — Genoa SAXONIA s1 aprila — Cherbourg RYNDAM e aprila — Boulogne ROUSILLON 28 aprila — riavno IMPERATOR 28 aprila — Cherbourg N. AMSTERDAM 30 aprila — Bouloone CHICAGO 30 aorlla — Havre LA LORRAINE V aprila — Havre FINLAND 30 an-ha Cherbourg aql"TAN 1a 3 ma^a — Cherbourg NOC 'IDAM 7 mala — Boulogne LAFAYETTE 7 ma ia — Havre LAPLAND 7 mala — Cherbourg CRETIC 11 mala ■•- Genoa MAURITANIA ir mala — Cherl- -»urg OLYMPIC 14 mala — CK-rbou—. KROONLAND •4 mala — Cherbourg ZEELAND n mala — Cherbourg AOUITANIA 24 maia — Cherboura Glade can za vezne listke In vsa druaa oojaanlla. obrnit. M na tvrdko. FRANK SAKSER 8TATE BANK 82 Cortlandt St.. New York LLOYD SABAUDO 3 Stat* fere* New Y-rk Prihodnji otlplutje iz N Y. panilk na 2 vijaka. REGINA O* ITALIA — 29. marca. PFSARO — 14 aorila. Isdaj-iJo se direktni vozni listki do vseh plavnih mest v Juifoalaviji. Brezplačno vino potnikom S. razreda. French Line C0HPA6RIE GENERALE TRAXSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LA TOURAINE ............. 31. marca LA LORRAINE ............. 2. aprila CHICAGO .................... 5. aprila ROCHA.VBEAU .............. 12. aprila NARAVNOST DO HAMBURGA. NIAGARA .................... 7. mr_'m NEW YORK - VIGO - HAVRE. ROUSILLON ................ 28 aprlU Direktna železniška zveza Iz Pariza v vse aiavne točke Jugoslavije. Hitri Darniki s štirimi in dvema vliake-ma. Poseben zaitornlK Jugoslovanska vlade bo pričakal potnike ob prihodu na-!ih oarnlkov v Havru ter Jih točno odprem II kamor so namenjeni. Parnikl Francoske Me so transportlrall tekom volne na tisoče čeheslovaiklh vo. Jaov brez vse neprlllke Za ilfkarte In cene voraSalte v DRU2BINI PISARNI, 19 Stati St.. N.Y. C ali Da Drl lokalulh aoantih. Cosulich črta Direktno potovanje t Dubrovnik (Gravosa) In Trst. ARGENTINA ...... 30. marc» PRES. WILSON ____ 6. aprila BELVEDERE ...... 9. aprila II Jo v Juooatavljl in SrolJI. ■a In tfotjoaa runte Potniki PHELPS BROTHERS & CO. 4 West Street New York imimiiiniih, PREDNO SE ODLOČITE W! • —^ u arojo družino sorodnika al) prijatelja naročiti v orni lktek, ali poslati denar ▼ domovino, da u ga potnik sam kupi, pilite najpr-yo sa tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York NOVO! NOVO! ZNIŽANJE .CENE veljavne od 15. marca naprej. Cene za sedaj pristne o padle o« 15 priUks kopiti pri Ivan 24 Main St* Conemaugh, Pa« MA1 Bi rn^AWYi? Naravnost iz New Yorka in Bostona v Italijo V NAPOU - GENEV0, - g&ISK? . __ Velik« panika aa dva vijaka: ^ "POCAHONTAS" odpluje 9. aprila - 19. maja PRINCESS MATOIKA" odpluje 21. aprila — STjun^a Izvanredee udobnosti. — Iz borna služba. Cone v Napolj: sa kabine od $15«. naprej. Za tretji razred $95M b $5.00 vojnega davka. Potniiki oddelek: 45 Broadway. New York. Telefon: Whitehall 1200. tovore: 120 Broadway. New York. Tel#fon: Rector «100. American & Red Star DIREKTNA VOŽNJA NEW YORK -HAMBURG Veliki In modern! parnikl na dva vijaka. Miniiekahda [nov] uamo » 3. razred ) 31« marca Manchuria 14. aprila = Mongolia 28. aprila New York - Libava - Gdansk preko ^Hamburg CotKlandt I ... 4. aprila j&k., udobno In pripravno potovanje v Čeho-slovaško Veliko prostora tsprehajanj^ na. krovu. Velika, svetla. In dobro sraffena jedilnica na enadnem krovu Udobne zaprte sobe f dvema, ftttrimi ln Šestimi reserviran«. Za nadaljne Informacije in ilfkarte ae obrnite na promenadr poofeljiml 9 BROADWAY, ali na lokalnega agenta. NEW YORK