Izhaja vsakosoboto zjutraj. Vsaka druga številka inia pouSno zabavno ilustrira-rano prilogo „Družinski prijatelj“.
Uredništvo „Zarje“ jev Trstu, Via dei Fabbri 2 Tja je treba nasloviti vso rokopise, ki naj se objavijo v listu ali pa v prilogi. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. V nujnih slučajih se je posluževati telefona tiskarne štev. t>3>.
Lpravmštvo „Zarje- je v Trstu, Via dei Fabbri Št. 2. Sprejema naročnino, in sera tu in reklamacije. Naročnina „Zarje s pri logo je za vso leto naprej po pošti K. 6.—, za pol leta K„ 3.—. Posamezne številke po 6 v.
Cena insoratom je 10 vinarjev za enostopno pet t vrsto Pri večkratnem objavljenju primeren popust Poštno - hranilnižnega računa štev. 64139.
„Vjern vjemj, spasit će te vjera.“
(Vere se drži, rešila te bo vera.)
Mažuranie: „Smrt Smail-Age'“ 453 vrsta.
Ko se je krščanska četa, mala sicer ali hrabra, pripravljala, da stopi v boj „za krst častni i slobodu 'zlatnu“ proti nevernemu Turku, je hotela pred bitko slišati tolažilne besede svojega duhovnika. Slavni hrvatski pesnik Ivan Mažuranič1) nam v „Četi“ („Smrt Smail-Age Čengijiča“) slika v tako klasnih vzvišenih besedah ta prizor, da moramo občudovati njegov pesniški talent in naši hrvatski bratje so na tega pesnika res lahko ponosni.
Toda naš ramen ni, da podamo svojim čitateljem literarno razpravo o tem res velikem pesniškem proizvodu bratskega naroda, temveč hočemo danes posneti nekaj krasnih misli, ki jih čitamo v „Četi“ in jih prilagoditi našim razmeram.
Četa stopa v boj „za krst častni i slobodu zlatnu“. To je tudi naš program: boriti se hočemo za pravice našega naroda. V tej borbi ne poznamo strahu, ker vemo da tak cilj sme biti gotov božjega blagoslova. Nasprotniki cerkve nam gotovo niso in ne morejo biti prijazni, napadali nas bodo, pretili i am bodo in se nam grozili, kakor Turčin kristjanom.
„Turčin reče, ah mrijeti za Krstovo vjeru svetu težko nije, tko se za nju bije“.2)
v. 31-33 („Agovanje“)
Časopisi proticerkvenega duha. ki mislijo, da se bomo mi katoličani prestrašili njihovih napadov in obrekovanj, naj si zapomnijo', da nas s tem ne bodo prestrašili. Če se kdo bori za Kristusa, se bori za pravico. In če bi kdo trpel zavoljo pravice, blagor njemu! (I. Petr. 3,14). Tudi umreti ni težko onemu, kdor se boji za take svetinje.
„Stupa četa tiho. . . .
„ni tko šapće, ni tko sbori „ni tko pjeva, nit se smije. 3)
(252 in dalje)
1)	Rojen 3813 v Novem, 1873-1880 ban hrvatski, umrl 3 890 v Budimpešti.
2)	Turčin je rekel (grozil je namreč), toda umreti za sveto Kristusovo vero ni težko onemu, ki se za njo bori.
3)	Stopa četa tiho. . . Nihče ne šepeče, nihče ne govori, nihče ne poje, nihče se ne smeje.
LISTEK
S I TsT.
Iz življenja delavcev. Spisal V. R. (Dalje.)
Prihodnjo nedeljo je pripeljal Francelj prvič svojo nevesto k materi. Berta ji je bilo ime, sta-riši so ji bili že v otroških letili umrli in stric je skrbel zanjo.
„Glej, Berta, moja mati!“ je rekel Francelj, ko jo je pripeljal do nje in dvoje vročih, malih usten je začutila na čelu. Prijela jo je za roke, drobne in nežne so bile, in jo poljubila potem na lice.
Lepo dekle je moralo biti, kakor žamet so bila njena lica. . .
„Bodita srečna, otroka!“ je počasi izpregovo-rila; pristopil je tudi Francelj in jo poljubil na ugasle oči.
V< selo in preširno se je potem zasmejala Berta. „Kakor v nebc sih boste živeli, mamica, brez skrbi in težav. Saj bo lepo življenje tukaj, kaj ne; Francelj ? “
„Seveda, ljubica!“ je odgovoril on.
Potem je pripovedovala, kakšno je bilo njeno življenje do tedaj, ko sta se spoznala s Franceljem, in kako je stric zadovoljen, da je dobila tako pridnega in poštei ega ženina.
Čez pol ure je prišel tudi stric, vesel mož z
To je taktika, katero bi morali praktichati naši „narodui“ voditelji v borbi za narodne pravice. Delo za narod naj bode tiho, pa vstrajno. Narodnost ne obstoji v tem, da se pri slavnostnih banketih, od katerih se v. čina udeležencev vrača s težkimi glavami in z lahkimi žepi, kriči široko-ust o na vse štiri strani sveta „Živio“; tudi ne v tem, da se pod krinko „narodne“ organizacije priredi „narodni“ ples, pri katerem ima korist nava no le krčma-, med tem ko nravnost in varčnost udeležencev večinoma prav bridko trpi. Prava ljubezen do i aroda se kaže v skrbi za njegov moralni in gospodarski prospeh. Marsikak „vrli“ narodnjak kriči najprej „živio“, potem gre v kavarne ali na potovanje ter čita pred vsemi. . . „Piccolo“. Občinstvo ga vsled tega smatra Italijana. — To so „kričeči narodnjaki“.
Pred bitko je poslušala hrabra krščai ska četa besedo duhovnika. (Ali so poslušali pri boju povodom parlamentarnih volitev „voditelji“ naroda glas avstrijskih škofov ? )
Duhovnikov govor je imeniten ne le kar se tiče pesniškega poleta, temveč tudi glede mis’.i. Te misli morajo voditi vsakega tudi v politični borbi.
S povdarkom se sklicuje duhovnik na patrio-tična čustva hrabre čete.
„Djeco moja, hrabri zatočnici, vas je ova zemlja porodila, kršovita, ali vama zlatna.
Djedi vaši rodiše se tudie? otci vaši rodiše se tudier, i vi isti rodište se tudier, za vas ljepše u svjetu ne ima.
Djedi vaši za n j lievahu krvcu, otci vaši za nj lievahu krven, za nj vi isti krvcu prolievate: za vas draže u svijetu ne ima“. 1)
(333-343)
Domovina, v kateri to se rodili naši očetje in praočetje, za katero so dali svojo kri, nam mora biti vsem mila in draga, pripravljeni moramo biti za njo tudi kaj žrtvovati.
Vendarle za nas kristjane (in sploh za vse ljudi) zemska domovina ni zadnji cilj — saj smo le potniki v tej solzni dolini — in njena
l)	Deca moja, hrabri boritelji, vas je rodila ta le zemlja, kršna sicer, toda za vas zlata. Tukaj so se rodili vaši dedi, tukaj vaši očetj , in tukaj i v . Za vas torej ni lepše na svetu. Za njo so prelili svojo kri vaši dedi, vaši očetje, prelijte jo tudi vi.
gromkim glasom in trdnimi koraki. Pozdravil jo je in pohvalil svojo Bertko, kakor jo je imenoval, in komodno sedel potem v naslonjač.
Pozno v več r so govorili in pili in določili, da bo poroka po novem letu kdaj.
Vedno veselejša je bila Berta, stric se je vedno bolj gromko smejal, Francelj je govoril svoji nevestici lepe besede, le ona sama, njegova mati, je bila nekako žalostna. Temno, večno-temno je bilo pred njeninji očmi, drugi pa so bili veseli in so trkali s kozarci. Francelj se je nemara nagnil k nevestici in ji šepetal sladke skrivnosti na uho in je pozabil ob tem njo, svojo slepo mater. Pa saj ni čudno. Mlado, vroče srce ima Berta, ljubezni žejno, rdeča in gladka so njena lica in krog malih usten leži nemara vdan dekliški smeh — : ona pa je stara in revna mamica, njene oči so mrtve in ne občutijo več luči in življenja, le srce je polno ljubezni do Franc: ija, nemara večje, irego je ljubezen zorne nevestice. . .
Prišel je dan, ko je pripeljal Francelj Berto za vedno na svoj dom.
„Glej, vse je tvoje!“ je dejal z lepim, močnim glasom, ko sta stopila v stanovanje,“ moje roke so močne in te bodo branile pred vsem. A tudi ti ne smeš zabiti moje matere! Kakor tvoja lastna mati naj ti bo ! “
Berta je stopila k njej, se sklonila in jo objela. In čutila je duh poročnega venca in opazila, da ima nevesta solze na licih.
„Moja otroka!“ je šepetala vsa srečna, ker je
najlepša lastnost ni ta, da je naša domovina, temveč nekaj drugega, bolj vzvišenega.
Duhovnik pravi namreč hrabri četi dalje:
„Al’nada sve, što krš ovu kiti, krst je častni, što se nad njom visi. On je, što ve u nevolji jači, on milostiv, što ve nebom štiti. 1)
(v. 164-167)
Naša ljubljena domovira mora potemtakem smatrati kot svojo največjo srečo, da je okin-čana „Krstom častnim“, to je s sveto vero. Sveta vera je našemu ljudstvu potrebna, posebno „u nevolji“ (v nesreči), ediro le v veri bo našel ono tolažbo in mir, ki mu ga svet in . . . politika naših „naprednjakov“ dati ne moreta.
Kaki zločinci so torej oni pisatelji, ki bi hoteli izkoreniniti iz srca našega ljudstva sveto vero!
V boj za ljudske pravice pa treba stopiti s čistim srcem:
„Za krst častni spravni ste mrijeti, za nj se i sad mrijet podigoste.
Al’tko Bogu vierno služit grede, čistiem srcem služiti mu valja; čistom dušom vršit onom treba koji vrši, Bog što sudi s neba“. 2)
Na to našteva duhovnik četi nekatere grehe za izpraševanje vesti, katero bi (pa natan-čno!) iz verskega stališča tudi mi priporočili libe-ralrim časnikarjem. Potem nadaljuje:
„Kajite se, dok imade dana, dok je doba, djeco, kajite se, kajite se, dok nije pozvana duša k onom knji nebom trese.
Kajile se. . .	3)
(v. 395-398)
Te besede so tako lepe, da jih moramo le priporočiti v resen premislek vsem somišljenikom in nasprotnikom. Po teli lepih in spodbudnih besedah je duhovnik odvezal četo greha „Ter je četu oprostio grieha“, daroval sveto mašo in obhajal vse udeležence, ki so imeli stopiti v bitko.
*) Toda nad vsem, kar kiti (rosi) to zemljo, jo Krst častni (sveta vera), ki se nad njo povikšuje. On je, ki vas krepča v nesreči, ki vas (ve-vas) milostno brani.
2)	Vi ste pripravljeni umreti za krst častni, v ta namen ste se zdaj dvignili. Toda kdor hoče verno služit Bogu, mora služiti s čistim srcem in č sto dušo, to kar Bog sodi iz nebes.
3)	Kajite se — kesajte se.	•
bil Francelj srečen. . . Pozabila je na izgubljeno luč oči, pozabila Bertin preširen smeh in gromki, neprijeten glas njenega strica, vse je pozabila, ker je čutila, da je Francelj tako srečen.
Potem je prišel tudi Bertin stric, ki je bil izredno v. sel, in par Franceljevih prijateljev.
Sedli so krog mize, ona je sedela na France-ijevi strani. Polagoma je prišlo veselje v družbo, kupice so se dotikale z drobnim, prazničnim glasom, vse je bilo srečno in zadovoljno in tudi pred njo se je odpiralo tiho in mimo življenje. Pozno je vse končalo, ginjena napitnica Bertinega strica je zaključila gostovanje.
Bes, lepi dnevi so sledili. Berta je bila kakor razigran otrok, polna veselja in sreče. Tudi Francelj je bil zadovoljen kakor v nekdanjih časih. Ona pa je sedela v sobi na naslonjaču, poslušala pogovore Francelja in Berte, v bolj samotnih urah pa so šli lepi, že pol-pozabljeni spomini njenih nekdanjih mladostnih dni skozi njeno dušo in tiha, mirna žalost jo je prevzela, solza ji je zdrknila po licu in tiho je izmolila očenaš za pokojnega moža. . .
Začetkoma so bile take samotne ure bolj redke, a počasi, počasi so se vrstile bolj pogostoma, sama ni opazila, kako in zakaj. Mirno življenje je bilo — in vendar —; nekaj je stopilo med njo in med Francelja in nekdanje ljubezni ni bilo več. Ona ga je sicer še vedno tako ljubila kakor nekdaj, toda on ne več. Nemara je ljubil bolj Berto...
(Dalje.)
Pesnik nam torej priporoča v borbi za narod praktično krščanstvo. Ni dosti pisati ali izjavljati: mi smo tudi katoličani, alt kar verni katoličani, temveč treba je to pokazati v dejanju.
V dejanju moramo torej postaviti vedno na prvo mesto: sveto vero. „Krst častni“, in potem pa pride „sloboda zlatna“ našega naroda. Naj nihče ne poreče, da „vera ni v nevarnosti“. Pa tudi ko bi ne bila, moramo naglašati vedno in povsod sveto vero, ker „brez vere ni možno Bogu dopasti.“
Slavni pesnik Mažuranič ni morda niti sam slutil, kako krasen pa ob e e m kako potreben nauk je dal svojim rojakom, ko pusti duhovnika reči Novici, ki se vrača od Turčiriov k črnogorski braći, te resnične besede:
„Vjeru vjeruj, spasit će te vjera“
(v. 453).
A. de E.
Pozdrav „Zarji“ iz Krasa.
Pozdravljena bodi „Zarja“ na krščanskem obnebju tržaških Slovencev! Ti si znanilka lepše bodočnosti, ki ima zasijati teptanemu narodu, kojega naj lepše svetinje — vero in narodnost, — sramote! krvni ti bratje. —
Dolgo smo čakali, da vsaj „Zarja“ vstajenja zasije krščanskim načelom. — Dočakali smo — in zato smo veseli in ponosni! Ali že pri tvojem rojstvu, o „Zarja“, želimo, da bi ne ostalo samo pri zarji, ampak za „Zarjo“ naj pride ono svetlo , S o 1 n c e“ krščanstva, na katerem ss ogreje sleherni, ki želi svojemu narodu stalno srečo.
Majhna si in skromna kot ponižna cvetka med trnjem. — Pa ne sramuj se tega! Pomni Koseski) e ve besede; da «iz malega raste veliko». — Vsak začetek je mal in težek. Tudi potoček je pri svojem izviru le neznaten, ali čim dalje teče, tem bolj raste in naraste, slednjič v reko in veletok. — Tudi ti, sedaj skromna „Zarja“, bodeš narasla v tak veletok, ki združuje v sebi vse v pravi pro-speh tržaških Slovencev delujoče sile.
Dasi majhna in ponižna, si nam vendar ljubša kot celi foljanti umazanega berila, pobarvanega z belilom «narodnjaštva», iz katerega nam veje strupeni dih breznaeelnosti in sovraštva do krščanske misli.. — V tebi naj demo odkrito besedo, ki sega do srca, ki vzgaja, vspodbuja, krepi z besedo in dejanjem ter vliva hladilnega zdravila v široke rane bolne družbe. — Ti vlivaš v narodnočuteča srca zdravilni balzam potrpežljivosti in netiš ob enem ogenj poguma, da ne omagamo v borbi za sveta in narodna prava.
A plačilo za tol Pesnik tvojih načel ti pove, kaj te čaka:
„Sovražni svet te le prezira, prezira te in te zatira...“
Pa pusti'jim to revno veselje, da te prezirajo. — To je znamenje, da te vpoštevajo, dasi navidez tega nočejo pokazati. Boli jih, ker si začela odgrinjati zastor, za katerim je skrit sedmero-glavi zmaj, ki je ostal ljudstvu do sedaj nepoznan.
—	Peče jih, ker ne bodo mogli od sedaj naprej tako nemoteno nadaljevati svojega rokovnjaškega dela. - Ne straši se pušic, ki so naperjene proti tebi. Orožje, ki je bodo izstrelili, se odbije kakor žoga ob tvojem jeklenem oklepu krščanskih načel, in zada smrtni udarec le nasprotniku — puhlemu liberalizmu in njegovim priveskom.
Čas je bil, da si zasijala, predraga „Zarja“.
—	Krščanski misli so malone tla izpodkopali brezvestni «narodnjaki»-egoisti. — V svojem taboru so hoteli združiti vse, kar leze ino grede! Tebe čaka torej težka naloga: osvojiti si mogočno trdnjavo nasprotnikovo. — Ali, ne vstraši se truda! Tudi vspehov ne pričakuj takoj! Festiua lente! Le v vstrajnem delu ti je zagotovljena zmaga. — Požrtvovalnosti, vem ti ne manjka. — Toda vedno se opiraj le na nepremagljivo moč krščanskih načel in na jekleno značajnost njihovih nositeljev.
Odločno nastopaj povsod in polovičarssva se varuj. Tudi kompromisov ne sklepaj z nikomur : kajti kdor se spušča v kompromise, je navadno kompromitiran. — Krščanska večno mlada načela bodo premagala trhli liberalizem in surovi socijalizem.
—	Ona si bodo znala priboriti zmago na celi črti, kajti „če je Bog z nami, kdo proti nam?“
Zato, bodi pozdravljena „Zarja“, ti budi-teljica in vodnica tržaških Slovencev v kolu ne-vstrašenih bojevnikov za verske in narodne svetinje! Razvijaj se, rasti, cveti in prinašaj obilen sad! Vse delaj:
,,Z Bogom za krščansko ljudstvo!“
Na Skalnem gradu 28. I. 1908.
Tvoj pristaš F. Š.
„ZARJA“
Političen pregled.
Deželnozborsk* volitve.
Savinjska dolina na Štajerskem, dosedaj po trditvi liberalcev samih najtrdnejša liberalna postojanka, ki ima tudi liberalnega državnega poslanca, je padla. Za deželnega poslanca je bil izvoljen kandidat „Slov. Kmečke Zveze“ Alojzij Terglav z 2 676 glasovi. Kandidat liberalne „Narodne stranke“ je dobil 1.331 glasov. — Na Kranjskem in Goriškem jo tudi že zelo živahno volivno gibanje. Slov. Ljudska Stranka napravlja vsako nedeljo shode. Liberalci si pa dosedaj še nič kaj ne upajo na dan. Imajo gotovo premalo poguma, še manj pa upanja do kakili posebnih uspehov.
Rusija.
Dumi je predložen načrt za zgradbo drugega tira na sibirski železnici. Stroški za to zgradbo bodo znašali 157 milijonov rubliev. — Mornariški minister pa zahteva več miljard rubljev za novo rusko mornarico. — Carica pojde radi bolezni na želodcu na Krim, kjer bo ostala delj časa.
Revolucija na Portugalskem.
Portugalska vlada ostro nastopa proti republikancem. Zaprli so jih 300. V Lizboni patruljira garda po ulicah. Borza je zap. ta že več dni, trgovine ni. Več časnikarjev so zaprli. Vso si boji, da izbruhno na Portugalskem revolucija. Ako res nastane upor, vdere na Portugalsko z dovoljenjem Angleške 40.000 mož močna španska armada, da zaduši revolucijo.
Japonska pred vojsko ?
Japonci v Ameriki so zelo nemirni. Mnogo jih je prodalo svoje trgovine in se vračajo v svojo domovino. V Ameriki se govori, da Japonska sklicuje pod orožje natihoma japonske rezerviste. Iz Mandžurije pa poročajo o velikih nabiranjih kitajskih čet. Splošno se pričakuje resnih drgodkov.
Trgovinska pogodba med Avstrogrsko in Srbijo.
Pogajanja med Avstroogrskimi in srbskimi delegati, so tako daleč, da lahko nagodbo smatramo kot sklenjeno. Vršilo se bo še par posvetovanj glede doslovnoga besedila pogodbe.
NOVIC E
n Vnovič opozarjamo na predavanje, katero priredi Kat. slov. izobraževalno društvo v Trstu v pondeljek 3. februarja v ulici S. Francesco d’Assisi št. 15 I. n.
Profesor Ujčič in njegov konkurent. Ker je
tržaški dnevnik povodom imenovanja g. Ujčiča za profesorja moralke trdil najprej, da je „vsa“ go-riška duhovščina „razburjena“ radi tega imenovanja, potem da „trdijo vsi slovenski duhovniki“, da je U čič proti narodu, smatramo za zelo umestno priobčiti izjavo, ki jo je obelodanil njegov konkurent g. Ivan Rejec v , Gorici“ z dne 28. januarja 1908 z ozirom na to vprašanje. Evo je doslovno : „Edinost“ — „Zarja“ zastran profesorja Ujčiča. Zadeva imenovanja g. profesorja Ujčiča je že dalje časa predmet polemiki med „Edinostjo“ in „Zarjo“. Zadnja , Zarja“ jo priobčila pismo gosp. profesorja, ki ž njim zvrača odgovornost za dotične članke v „Edinosti“ na gotove duhovnike. Opazovavci, ki bolj od daleč stoje, bi utegnili imeti za povzročitelja dotične polemike mene podpisanega, ki sem se tudi udeležil izpita za razpisano učno mesto moralke. Bodi mi torej dovoljeno tukaj izjaviti, da smatram vse napade na g. Ujčiča za tiste vrste delo, ki se lepo podaje liberalcem, a nikdar ka-tol. duhovnikom. Brez ozira na'druge okoliščine je goriška slovenska duhovščina gosp. profesorju dolžna zahvalo za njegovo požrtvovalno vodstvo Alojzijevišča, nikar pa, da bi ga še po liberalnih listih napadali. Pričakujemo, da bo gospod Ujčič, čim dovrši svoje skušnje, intenzivno posvetil svoje lepe zmožnosti kulturnemu delu med goriškimi Slovenci.
Ivan Rejc, prefekt.
Gospod Rejo govori v tem pismu kot mož in kot pravi katoliški duhovnik. Čast mu!
Liberalni goriški dopisnik je dobil, sto izjavo g. Rejca lekcijo, ki si jo bo zapomnil. In tudi tržaški dnevnik bo moral priznati, da je bil svoje stvari preveč „gotov“ ko je tako ojstro napadal prof. Ujčiča. Saj smo rekli, da pride še marsikaj na dan.
Zdaj pa ga uljudno prosimo le eno pojasnilo. Zakaj je v svojem prvem članku proti gosp. Uj Čiču „grozil“ tržaškemu škofu s „procesom“ Faidutti ? V kaki zvezi je Ujčičevo imenovanje in
Fajduttijev „proces“? Pričakujemo odgovora. .Če pa ne pride, končamo že danes vso „polemiko“ glede Ujčiča z besedami: Sanienti satis.
n Družba sv. Mohorja, čas vpisovanja je letos samo do 5. f ■bruarja. Ker potekajo sedaj zadnji dnevi, vpišite se prav kmalu, da ne bo prepozno.
Splošno je znano, da je število članov Mohorjeve družbe v zadnjih letih padlo. Vzroki temu so razni in se je o njih že mnogo govorilo in pisalo j)0 katoliških, pa tudi po brezverskih časopisih. Da ni moglo število Mohorjanov vedno rasti, to je naravno, saj napreduje in obstoja vsako človeško delo le en gotov čas in se začne počasi umikati drugim početjem.
Vendar ne smemo prezreti, da je k temu deloma naravnemu odpadanju Mohorjevih udov nemalo pripomoglo zbadanje slovenskih brezverskih časopisov. Že pred par lati so se lotili družbe, ne sicer odprto, ampak hinavsko, kakor je to njih navada.
Priha ah so z razni ni nasveti, kako naj se družba „preustroji“ in kakšne knjige naj izdaje. Posebno so jim na poti molitveniki in v zadnjem času celo prelepa izdaja sv. pisma,, na katero smo Slovenci pred mardkate im drugim malim narodom po pravici ponosni. Dobro vemo, da so taki „nasveti“ le pobožne ž lje b ezvercev nap aviti iz Mohorjeve družbe, ki je cerkvena bratovščina, posvetno in če le možno, po asi tudi protiverko književno podjetje. To se jim ne bo posrečilo. Mohorjeva družba bo ostali še nadalje cerkvena družba in bo na književnem polju vedno prava mati vseh vernih Slovencev. Njen odbor ima pač pametne može, ki vedo, koga imajo prašati za svet in koga imajo slušati. Odpadale bodo pa od Mohorjeve družbe vse suhe veje, ki za silo še životarijo na trhlem deblu brezverskega slovenskega časopisja, in družbeni koledar bo od leta do leta vedno bolj zanesljiv izkaz katoliško mislečih Slovencev.
To nam je nov dokaz, da ne zadostuje nikjer povdarjati samo narodno stran, ker nas prej ali slej prav gotovo postavi pred alternativo versko vprašanje.
n Dunajski župan dr. Lusger je zopet obolel, vendar se mu je že obrnilo na bolje. Sredi februarja bo nastopil večtedenski dopust ii se podal v Lovra no.
n Knjižico „Ples“ dobite po tobakarnah. V
pustnem času smo, zato vsem prijateljem in nasprotnikom plesa prav toplo priporočamo knjižico „Ples“. Cena 70 vin. Za-sedaj jo prodajata tobakarna Zupanc, via Vincenzo Bellini 13 in tobakarna Stanič, via molin piccolo 14.
n Pevsko društvo „Ljubljana“ v Ljubljani napravi jutri v hotelu „Union“ „Otvoritev belokra njske železnice“. Veselica obeta biti zelo zanimiva. Danes pa imamo v Trstu „Planinski ples“.
n Četrti kočijaž napaden. Blizu Devina je bil v sredo napaden zopet en kočijaž, a k sreči ne umorjen. Kočijaž je težko ranjen in menda ve povedati, da je napadalec neki njemu dobro znan čevljar iz Trsta. Ta sum potrjuje tudi dejstvo, da policija tega čevljarja ni več našla v Trstu.
n Preosnova srednjih šol. Zadnje dni so se na Dunaju v naučnem ministerstvu posvetovali, kako preustrojiti srednje šole, da bodo primerne sedanjemu duhu časa. Med drugim se je sklenilo olajšati maturo, kar bodo gotovo dijaki vzeli z veseljem na znanje.
n Nesreča. Blizu Bergamo v I ali ji se je pri nekem mostu vtrgala 20.000 kilogramov težka plast zemlje, ki je podsula 11 Ijudij.
n Razno iz Štajerskega. V Kurincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici je umrl g. Alojz Čuček. Bil je blag soprog, dober oče in vrl naronjak, N. v m. p. — Tatvine. V Bolehnečicih pri Sv. Juriju so neznani tatovi ukradli posestniku Slanu razne stvari vredne okoli 600 K. V Murščaku so pa tatovi pokradli na petih krajih in napravili obilo škode. — Tudi v Križevcih so odnesli trgovcu Gotlihu blaga za 1200 K.
n Velikanski požar v New-Jorku. Iz New-Yorka poročajo, da je v soboto ponoči izbruhnil požar, kakoršnega ni bilo v New-Yorku že leta ne. Pogorelo je 13-nadstropno poslopje Parkar. Škode je 1 milijon funtov šterlinov. Zgoreli so trije gasilci, petdeset se jih je več ali manje poškodovalo. Razun poslopja Parkar je pogorel tudi sosednji hotel „Florence“, ena bolnišnica in zbirka umetnin pokojnega Henry Waltersa, škode je nad 100.00 funtov šter-lingov. Gasili so vsi gasilci dolnjega mesta. Nad 50’000 ljudi se je zbralo na pozorišču. Materialne škode je radi tega toliko, ker jc bil pritisk vode premajhen in tudi cevi so bile v slabem stanu. Brizgalnice so dosegle komaj do osmega nadstropja. Nadalje je eksplodiralo mnogo kemikalij, kar je pro-vzročilo tudi znatno škodo. Sodi se, da je zažgala zlobna roka.
n V Borštu so imeli občm zbor domače zavarovalnice za govejo ž'vino. Natančneje poročilo priobčimo pribo Inj č.
Iz okolice.
o Marijina družba pri Sv. Ivanu je preteklo nedeljo zopet napravila veselico. Ponavljala re je igra „Iz zmot na pravo pot“. Ža prvič so zaslužil i pevke in igralke poliva1 o, a to pot so pele in igrale še veliko bdjše. Le krepko naprej! —Zadnjič, ko smo objavili imena novih odborni:, je tiskarski škrat zmešal stavca, da je izpustil ime prednice, katera se kliče gdč. Pierina Vitez.
o Novo tovarno za izdelovanje naravnega ledu je zgradila tvrdka Quarantotto iz Trsta ob cesti iz Opčine proti Trebičam blizu Banov. Velika zgradba je vsa iz dobrega lesa in trko izdelana, da pada voda, ki je napdjana iz vodovoda, v drobnih kapljicah iz vrha zgradbe: nizdolu in ss tako ob primernem mrazu zledoni. Seveda je stala velika zgradba tudi mnogo troskov baje nad stotisoč kron, ki pa se bodo težko izplačale, ako pomislimo, da je zima po naših krajih le izjemoma in samo nekoliko tednov toliko ostra, da voda zmrzuje, in pa da tudi troski za porabo vode in za delo niso neznatni.
o V Trebčah je dobila cerkev s pomočjo mi-lodarov, ki so jih prostovoljno zložili radodarni verniki, dva nova kipa presv. Srca Jezusovega in Marijinega na veliki oltar, kar se kaj lepo poda. Na praznik sv. Treh kraljev popoldne je g. dekan iz Opčine blagoslovil ta kipa in držal primeren nagovor vernikom, ki jili je bila polna cerkev.
Magistrat kot patron cerkve je dal napraviti pri glavnem vhodu notranja, lepo izdelana vrata, ki branijo po zimi mrazu v cerkev.
o Razno iz Skednji. Kdor ljubi svoj narod, mora le z žalostjo gledati, kako ljudje posebno s pijančevanjem zapravi j ajo težko prisluženi denar in ljubo zdravlje. Pri nas je posebno dosti mladih vdov, ki žalujejo za možmi, umrlimi ponajveč zaradi pijače. Poglejte zvečer v krčme tisti dan, kadar hočete, vedno je notri polno pivcev. Pred malo dnevi so pokopali še mlado ženo, največjo in najmočnejšo cele vasi. Ob grobu je prišlo hčeri radi žalosti tako slabo, da so jo morali peljati domov; mož pokojnice pa je bil pijan in niti ga ni bilo zraven, da bi vrgel pest zemlje na rakev.
Tudi pri nas poskušajo tatovi svojo srečo, a je nimajo. Po leti že so bili hoteli okrasti blagajno železohvarne, pa so jih prijeli. Prav tako se je te dni tat priplazil v neko hišo ia si je že prisvojil zlatnino in druge stvari. A še ob pravem času so ga vlovili in izročili pravici.
Nabralo se je pri nas 90 kron za uboge z a-morske sužnje v Afriki. To kaže, da med ljudmi nista še izmrli usmiljenost in krščanska radodarnost.
Iz Krasa.
k Iz Povirja. Prihodnjo soboto, t. j dne 8. februarja se bo pričel pri nas sv. misijon, ki bo trajal en ted:n. Vodili ga bedo čč. gg. lizaristi iz Ljubljane. — Pretečeno leto je bilo pri nas rojenih 41 otrok, umrlo pa je 24 oseb. Porok smo imeli 8. Med umrlimi je bil tudi neki tujec, katerega so ■dne 27. decembra našli mrtvega v neki ogradi blizu vasi Žirje. Njegovo ime je dosedaj še neznano, pravijo pa, da je bil iz Št. Mihela na Krasu.
k Liturgično petje na Krasu. Iz Repentabra nam pišejo: Povsod se sliš dandanes o napredku; tudi pri nas smemo reči, da napredujemo in sicer na cerkveno-glasbenem polj i. V pretečenih b^žicmih praznikih smo imeli v naši cerkvi, v Marijinem svetišču, lepo petje, katero tudi v resnici zasluži, da se mu pristavi pridevek «cerkveno). Kajti dandanes je žalibog mnogo cerkvenih skladb, katere nimajo n č cerkvenega na sebi razun imena, katero so si prisvojile na krivičen način. Naši doma i pevci so peli lepo, četveroglasno Schweitzer jevo mašo, katero je priredil in prilagodil domačim razmeram J. K. Karakteristično pri tej skladbi je to, da je čisto priprosta, polna lepih melodij, se stavljena v cerkvenem duhu, ter da odgovarja stem popolnoma vsem liturgičnim predpisom. Omeniti je še to. da se nobena beseda pri pet ju ne ponavlja. Druge skladbe, ki so se do sedaj izvajale in ki se žal tudi sedaj še večinoma izvajajo po naših krajih, navadno dolgočasijo poslušavce s svojim protinaravnim večkratnim ponavljenjem istih besed in ludi slabo vplivajo na ljudstvo, in njih melodije, polne svetnega duha. mnogo več razdražijo m raztresejo pob. žne vernike v cerkvi, kakor da bi jih vzbujale k pobožnosti in molitvi, S Schweitzer-jevo mašo smo pa storili vendar enkrat en korak naprej k pravemu cerkvenemu petju.
Tudi koral je imel svoje častno mesto. Ob, poreče kdo, ta dolgočasni koral, kateri spada s svojo melanholijo več na veliki petek, kakor na tako vesele praznike, kakor so božični! In vendar
je koral edino, prsino cerkveno petje, ki bi se moralo zopet uvesti v naše cerkve po «Motu proprio Pija X Razun odgovorov, ki so bili vsi koralni, se je pel tudi koralni «Credo, (Veia)» po števi u tretji v novi vatikanski izdaji. Pevcem je tek’a koralna melodija tako gladko, da bi se vsak vešč po lusavec moral čuditi, posebno pa, ako pomisli, da so pevci prv krat nastopi i na tem po'ju. Tudi odgovori ali responzoriji so bili točno v istem gla‘-u, kakor je duhovnik pel pred oltarjem. Omeniti moramo še, da je tudi preludiranje na orglah odgovaijalo duhu te cerkvene skladbe.
Vsa čast za tolik naprepek v cerkvenem petju gre-seveda neumornemu pevovodji g. Dragotinu Puriču, knteri je nevstrašeno nastopil novo pot reformacije, odpravil raz cerkvenega kora vse posvetno, in nato mesto postavil zopet cerkveno, kakor se tudi spodobi. Tako je prav! Želeti bi bilo, da bi tudi drugi cerkvi ni pevovodje sledili temu lepemu zgledu. Ako je mogoče kaj takega na Repen-tabru, v skoro eni najmanjših župnij in občin na Krasu, koliko lažje se bo dalo kaj takega doseči tuli v sosednih občinah! Tedaj, ljubitelji cerkvene glasbe na delo; vzdramimo se enkrat iz svojega spanja; reformacije je treba na cerkveno-glasbenem polju tudi pri nas, da bi se po naših svetiščih razlegala pristna cerkvena pesem kjkor nekdaj !
Razne stwari.
r Važen izum za železnice. Kapucin o. Ludvik Lozako iz Karbonare pri Bari v Italiji je izumil stroj, s katerim bo možno preprečiti, da ne trčita dva vlaka skupaj. Stroj je tako umetno sestavljen, da daje devet posebnih znamenj, ki bodo naznanjala pretečo nevarnost trčenja. Znamenja so ta le: 1. tir jo prost; 2. opozarja strojevodjo, da je na krivem potu in da proti njemu vozi vlak; 3. oznani obem strojevodjem ter obem postajam, da si vlaka vozita nasproti po istem tiru; 4. pove kateri vlak naj se vrne in kateri naj nadaljuje svojo vožnjo; 5. obvesti obe postaji, med katerimi bi se res pripetila vlaku kaka nezgoda; 6. izrazi katera postaja naj pošlje pomoč vlaku; 7. naznanja točno med postajama, kedaj je vlak odšel, kedaj prišel, koliko zamudil; 8. opozori strojevodjo, da je zgrešil tir; 9. obvesti potnike v vlaku, kedaj pride mimo kateri vlak in od katere strani.
O. Ludvik je izumil ta stroj iz same ljubezni do bližnjega videč, da so samo v Združenih državah severne Ameriko železniška trčenja zahtevala ogromne žrtve pretečeno leto. Tam je bilo 76.186 ranjenih tor 5.000 ubitih.
Želeti je, da bi se prekoristni izum po vseli železnicah vpeljal.
r Postaja ,,Jabka‘‘ Ne davno temu se je peljal neki Nemec po južni železnici iz Trsta proti Ljubljani. Med potjo je. vestno gledal v vozni red in si zapisaval vse postaje. Ko se pripelje do Zgornjih Ležeč, je preslišal, kedaj je sprevodnik zaklical ime postaje, pač pa je slišal od zunaj vpitje: „Jabka, jabka.“ Nekdo je namreč na ves glas ponujal jabolka. Vpraša svojega sopotnika, kako se imenuje ta postaja. Sopotnik je hitro uganil, da Nemec najbrže misli, da se postaja kliče „Jabka“, zato mu odgovori: „Jabka“. In vestni Nemec si jo skrbno zapisal“, to ime rekši: „Te postaje pa ni v voznem redu Tako je postala južna železnica za eno postajo bogatejša.
r Kftajska kazen za zakonsko nezvestobo. —
Listi poročajo o grozovitem činu kitajskega maščevanja. 21 novembra so zapazili francoski uradniki majhen lesen splav na reki Claire. Videlo se je, kot da bi bili na splavu ljudje, zato so odposlali čoln, da bi celo stvar pojasnili. Strašen prizor so videli uradniki. Na čolnu sta ležali dve trupli. Na hrbtu je ležala ženska z razpetimi rokami in črez njo moško truplo. Z velikimi žeblji sta bila pribita počez drug drugega skozi roke in noge na splav. Ustnice nesrečne ženske so bile sešite, iztaknjene oči. pa so strmele kvišku in kazale sledi grozovitega smrtnega boja, ki je trajal gotovo dneve. List papirja, ki je ležal na truplih, je pojasneval grozno dejanje. Žena se je namreč svojemu možu izneverila in slepar je bila druga žrtev, tolmač njenega moža. Kdor bi skušal nesrečni bitji rešiti, temu se je grozilo s stražnimi kletvami. Žena je bila iz boljšega rodu, kajti oblečena je bila v dragoceno svileno obleko; moški pa je bil star kakih 20 let, opravljen v obleko tolmačev. Otroka so sicer vzeli takoj v oskrbo, toda bilo je prepozno; v dveh dneh je umrl. Splav je gotovo videlo na stotine ljudi, ko je plaval po reki, toda nihče ni poskusil, nesrečneža in otroka rešiti. —
r Žrtve „spiritizma“. Na Dunaju je stanovala v neki hiši starka Marija W., ki je imela pri sebi eno mačko in kanarčka. V sosedni sobi sta stanovale neka druga ženska in njena 16-letna hči. Marija W. jima je pogosto pravila o svojem vero-učitelju, ki je pred kakimi 10 leti umrl na Štajer-
skem. Mati in hči sta znale izrabiti to priliko in sta ji rekle, sta znata poklicati duše umrlih. Vsak dan sta izkušale posnemati glas pokojnega kateheta, ki je vedno ponavljal kake materialne želje, katere naj bi Marija W. izpolnila. Enkrat sta ji premeteni goljufici celo izročile pismo rekši, da je „lastnoročno“ spisano od pokojnega kateheta, ki jo prosi, da potuje na njegov grob in se ne sme vrniti 6 tednov na Dunaj. Lahkoverna Marija W. je verovala temu ter izročila svoje stanovanje in premoženje svojima sostanovalkama, sama pa odpotovala na Štajersko. Med tem ste vešči „spiritiski“ prodali vse imetje svoje žrtve ter izginili iz Dunaja. Da bi se pa Marija W. ne vrnila prekmalu na Dunaj, sta poslale za njo dvakrat po 200 K rekši, da prihajajo ti novci iz „onega sveta“. Ko se je W. vrnila na Dunaj, je spoznala, kam jo je privedla njena lahkovernost. — Pretkane „spiritistke“ so zaprli v Čeških Budjevicah.
r Pepel od cigare kot zdravilo. Nihče si ne bi mislil, da bi se i to moglo porabiti za zdravilo, a vseeno je resnica. Ako ste se urezali, posujte rano s pepelom od cigare in poškropite to z vodo (v sili z vinom, pivom ali kavo) ter dobro zmešajte. Rana se bo popolnoma zacelila, ne da bi občutili bolečine, ali da bi celo roka otekla. Tolmači se to sledeče. Kolijev ogljik, ki je v pepelu, paralizuje delovanje one kisline, ki nam jo pusti pod kožo rezilo, s ka^ terim smo se ranili, in tako nas ranica nič ne boli.
Književnost in umetnost.
Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec, župnik jeseniški. Založila katoliška bukvama v Ljubljani. Strani 114, cena vezani knjigi K 1.40. Ta knjiga, ki smo se je resnično ovešelili, je'druga pomnožena izdaja knjižice „Kratek pouk o sv. zakonu“ in se bo gotovo prikupila ter veliko koristila slovenskim zaročencem in zakonskim. Le sezite pridno po nji. Vsled izkušenj pa, ki si jih je pridobil pisatelj pri ženitvi tujih državljanov ob gndbi karavanškega predora in bohinjske železnice, bodo migljaji, kako postopati pri ženitvi tujih državljanov tudi marsikateremu duhovniku dobrodošli.
Gori! Pomagajte! ali alkohol in nikotin. Zapeljanim in . dobromislečim v prenrslek spisal F. Š. To vrlo dobro knjižico, ki obsega 68 strani in svari v poljudni obliki pred pijančevanjem in kadenjem, vsem prav toplo priporočamo.
Naroča se v „Narodni tiskarni“ v Gorici. Cena 20 vin., na vsakih deset en Uvod povrh.
Küolecl&röeXs:« 2. febr. nedelja: Svečnica — 3. pond. : Blaž. škof; Oskar. — 4. torek: Andrej Kor. škof; Veronika.--5. sreda.: Agata, de v. muč. ; Japonski mučen-
ci. — 6. četrtek: Doroteja (Rotija). d v. ra.; Tit, škof. —• 7. petek: Romuald, opat; Rihard, kralj. — 8. sobota: Janez Mat,, spozn. Juvencij, škof.
Jutri t. j. 2. t. m. ob 9. uri 42 min. predpoldne bo mlaj. Obeta se nam dež, po mrzlejših krajih pa sneg.
Listnica uredništva. G. dopisnika iz trgovski!] krogov prosimo, naj pride osebno v naše uredništvo. —■ Vse gg. dopisnike opetovano prosimo, da prišejo kratko, razločno in o pravem času. Primanjkuje nam toliko prostora, da smo vedno v zadregi, kaj bi stavili v list in kaj izpustili. Zato pa pišite kratko in točno.
Neka] o zatSražfiišftfu.
(Konec.)
Ker so tirej rajfajznovke namenjene občnemu blagru, je njih podlaga krščanska, ker sloni na krščanski ljubezni do bližnjega. Namer-jali smo podati razliko med tema dvema sestavoma, ali ker nas g. urednik sili, da končamo ta izvajanja v tej številki, se moramo vdati. Zato se hočemo omejiti na to, da povemo, kako delujejo rajfajznovke v materijalnem (gmotnem) in moralnem (nravnem) oziru. One imajo namen, nuditi svojim 'članom v slučaju potrebe cena in nizko-obrestna posojila zi njih gospodarske in obrtne potrebe. Imenitno ee je to pokazalo v ravnokar vladajoči denarni krizi. Velike in bogate banke so zvišale obresti izvanredno visoko, naše rajfajznovke pa so svojini članom dajale posojila ravno tako ceno kakor pred krizo. Rajfajznovka uporablja svoja sredstva, da zabrani prodajo poljskih pridelkov pod ceno; zlasti pa zavaruje škodljivo razkosavanje in nezmiselno prodajanje kmečkih posestev s tem, da kupuje posestva, ki so poostovolj 10 ali prisilno na prodaj in jih potem bodisi v celoti ali razdeljeno (parcelirano) proda pridnim gospodarjem za neznatno višjo ceno, ona tudi spreminja zemljeknjižna posojila na visoke obresti v nižjeobreštna in odplačilna (amortizacija), torej se bojuje proti oderuštvu. — V moralnem oziru dosega rajfajznovka svoj namen s tem, da vzbuja v ljudstvu veselje do varčevanja; zaprečuje lahkomiselno zadolževanje, vzbuja med udi ponos in samozavest in pospešuje jedin-
stveni duh, skrb za občni blagor in medsebojno ljubezen po reku: „Jeden za vse in vsi za jednega.“ Razvidno je to-ej, kako krasno nalogo ima dandanes rajfajznovka! Nikakor ni torej pretira" o, ako vedno in vedro trdimo, da le zadružništvo more rešiti našega kmeta, naše ljudstvo. Rajfajz-novke imajo pa jako omejen delokrog. Postavno je določeno, da sme raztezati svoje delovanje le na jedno faro ali županijo in na sosedne fare oziroma županije. Posamezna posojilnica je torej, če je sama, še jako Šibka reč. Da nje ugled, nje kredit zraste, in da se ložje giblje ter denar spravlja v tek, ter ga v slučaju potrebe ceno dobi, se mora združiti z drugimi posojilnicami. Tako so nastale razne „Zadružne Zveze.“ Med Slovenci imamo že več takih Zvez. Najstarejša je celjska, najmočnejša pa Ijub-jlanska „Zadružna Zveza“. Pri tej je učlanjenih največ slovenskih rajfajznovk. Razven teh ima tudi Gorica svojo zvezo, v Ljubljani so pa tudi liberalci sedaj ustanovili svojo zvezo, ki pa ima jako malo članic. Ni čuda, saj tistim, ki so do včeraj napadali vse posojilnice in zadruge in Zveze, ne more nihče drugi zaupati, če vstanove svojo Zv^zo kot le — bedak. Tudi v Trstu se ustanavlja posebna zadružna zveza, pa ne vemo, če bo kaj iz nje. Na tržaškem so namreč že tri rajfajznovke in sicer pri sv. Ivanu, na Proseku in v Trebčah in sedaj se ustanavlja še ena. Te so pa včlanjene pri ljubljanski Zadružni Zvezi. Tržaška Zadružna Zveza pa sme obstojati le, če tudi te posojilnice priglasijo k njej svoj pristop, kar se pa ne bo zgodilo. To pa zato, ker če izvzamemo druge vzroke, ki jih tukaj r e moremo navesti, tržaška „Zadružna Zveza“ ne [more nuditi takšnih ugodnosti, kakoršne nudi ljubljanska. —
Kakor v drugih ozirih, tako je tudi glede umevanja koristi zadružne ideje naše ljudstvo na tržaškem in po Istri še precej daleč za svojimi brati po drugih slovenskih kronovirah. Naj li se torej tudi v tem oziru kmalo obrnilo na boljše, to je naša želja, s katero zaključujemo t..i članek.

♦♦
♦♦
it
♦♦♦♦
♦♦♦♦
♦♦♦♦
♦♦♦♦
♦4-t±
*♦“
♦♦
44*
44
zztmttttmtittiittittnimttiittttiti-
TPrvi slo-vensk-i cLenarni zavod, v Trstu.
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Piazza Caserma štev. 2, 1 nadstropje (v lastni hiši).
Sprejema hranilne vloge in je obrestuje po	v aga se lahko po 1 K. Rentni
davek plačuje zavod sam in ne vlagatelji.
Posojuje denar na menjice zastave in vknjižbe. Ima najmodernejšo varnostno ce-
lico, varno proti vlomu in požaru, v njej se shranjujejo lahko: vrednostni papirji, zlatnine, biseri, testamenti itd Ako hoče kdo kupiti srečke na obroke mu to preskrbi posojilnica jako po ceni.
|4f4444f4f44ff4444444444f44444f44f4ft44444j
44 44 44
__44
4444
4444
m
4444
4444
4444
4444
— 44 44
44 44 44
44444444444444444444444444444444444444t4t4ŽtlŽŽttttttit
» ....... .......
^ Z Bogom! Srečno pot!
V Daljno Ameriko!
Zakaj potujejo naši ljudje najraje čez Trst na ladij ah avstro-ameriške parniške družbe (Avstro Amerikana Bratje Kozu-lić i dr.) ? Odgovor ;
Rafaelova družba v Trstu
priporoča to iz teh le vzrokov : Prednosti: v Trstu 1) smo mi doma, 2) smo pod avstrij--skim varstvom do Amerike, 4) ni treba menjavati denarja, 5) si lažje pomagamo v svoji materinščini (v prodajalnicah, uradih, cerkvah), (5) imamo večincma slovanske sopotnike. Prednosti: na adijah avstro-ameriške (Austro-Američana) plovitbene družbe:
1) domači ljudje v postrežbi, 2) domača kuhinja, 3) uvaževanje slovanskih jezikov, v napisih, govoru, v razvrstitvi (po narodnosti v izseljeniškemu domu i na ladijah), 4) lastni izseijniški dom, obdan z lepim vrtom na samem, izven mesta tik morja. Do poslopja električni tramvaj. Po vseh prostorih električna razsvetljava. Hrana in stanovanje brezplačno pred odplitvijo za 2000 oseb, 5) močne ladije, 6) v izseijniškem domu nameravana katoliška kapela. Govorilo se je tudi o posebnem dušnem pastirju za izseljence, 7) strogo ločenje veroizpovedanja, narodnosti, spola. 8) Vožnja mnogo eeneja, 9) Zveza tudi v južno Ameriko. 1908) 10. Strogo nadziranje in poduk agentov, ki ne smejo vabiti še manj pa siliti ljudi v tujino.
♦♦♦♦♦♦444444444444444444444
'y
&veffio ($fani6af Srferf
vSa.". Ivam.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno,
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K. naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini.
♦♦♦♦♦4444444444444444444444
l-l
Ti
Tt!tItI
TL-hlT-bTi-TlTD

Jcsip Reže
Trst - mizarski mojsier - Trst
Via Giulia. — Telefon štev. 1971.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-binska in druga mizarska dela. Posojuje tudi različne odre in scenerije za vsako igro ali koncert. Postrežba toina. Cene jako nizke.
1T1T1T1 jlpijPflp1TITI -
AL
■l-l

♦
♦
4
4
4
4
4
4
4
♦
4
4
Edina mehanična
Tovarna pohištva
■v T Tzstia.
Ifrie Äsanto Leni liži
ulica Tesa 46.
— Skladišča Piazza Eosario št. 1. —
Otto in tamo flrtto s?, to
<><><>❖❖
❖❖❖❖L
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖<>
❖❖❖❖■o
❖❖❖❖❖
<xxxx>
❖❖❖❖❖
'><LK-<>
(pri cerkvi)
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolag > veliko dvorano v pritličju, n ii j modernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah.
Za obilni obisk se priporoča: Načeiništvo.
.❖❖❖❖O
❖❖❖❖L
❖❖❖❖L
❖❖❖❖L
;<xx>«4
,<XX>-<X>
...    ........ .	ÄAA X X
© Trgm»sK«-ebrtna zadruge @
% Via S. Francesco d’Assisi št. 2, I. r. \l TRSTU Via S. Francesco d’Assisi št. 2,1. n. %
kjer je bila prej «Tržaška posojilnica in hranilnica». — Telefon št. 16-01.
Poštno hranilnični račun 74679
Sprejema hranilne vloge od vsako- §S° Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, gar, tudi če ni elan, inje obrestuje po o tako da se po 260 tednih dob 300 K
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se bi obrestovanje pretrgalo. —
Daje v najem hranilne pušice, katere so najprimernejše sredstvo za varče anje v družinah — posebno pa, pri nedoraslih. Hranilne pušice se odpirajo le v uradu. — Deleži so po 20 K in po 2 K.
Nadaljna pojasnila se dajejo v uradu med uradnimi urami, ki so: ob delavnikih od 9 — 12 d. fcl»	in 3—5 p. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
/ICm.
0
o
0
o
o
(D
0
0
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn	t:i*o'vr^^	nnnnnnn
--------
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
w
Davke plača hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo udje.
(280) z vsem svojim premoženjem v znesku približno en. mil j o n Kron in pol.
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. — Hranilnica in posojilnica jo pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. Hranilne vloge sprejemata za našo hranilnico v Trstu č. gg. Frančišek Guštin in Hadrijan Brumen, — Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv Ivanu pri Trstu.
0
o
o
o
o
0
0
1
tutuututuututuu **♦ »*♦ %♦ ♦*« ♦*«• »*♦ •
fff
VVV fff
♦i* •****♦ **•>
Ves božji žan krožim po Trst», a vse zastonj. ^ &
Kaj pa bi rad ? Par dobrih čevljev.
«Če hoč.š dobiti dobrih čevljev in če nimaš prav polne mošnje, pojdi lepo cerkvi sv. P tra starem mestu ulica Rosario št. 2 in stopi v slovensko zalogo obuval. Čevljarski mojster .f ossj jp SSf r 111 l i ti bo prav po domače slovensko postregel z najboljšimi čevlji za nizko ceno. Poskusi !
No, kako je bilo? Imenitno, izvrstno. Čevljev se tu dobi zi vsako nogo, kakor da bi, na nji vz-rastli. —Ni čudno saj zalaga ta mojster tudi c. k. ljudi.
♦
♦ **♦ ♦%
fff fff
vvv
v v v *1* *1* *t* -t* *P v •!* v v v 4* 4* *1* *1* *1* v v v v *1* 4* 4* v 4* 4* v *I* ****♦• v *1* v v v vv*tv v -i* *t* *i* *1* v *p v v v v *1- v	.*♦ *:* %. »p .*♦
♦p*:»:»:»:-:-:»»:»:-:-:»«:*-:»»:’*:**:**:":-:**:**:**!**:":**:**:*»:»»:»-:-:-:-:":»-:«
Razširjajte in priporočajte „ZfiSflO