Our Write U« Today Advertising are REASONABLE. List slovenskih delavcev v Ameriki 2 NA DAN DOBIVATE ## C "GLAS NARODA JJ PO POSTI NARAVNOST hA SVOJ DOM (irrM m«MJ 1» ## praznikov). TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 31st, 1903 at the Post Office at New York. N. Y„ under Act of Congress of March 3rd, 18*9. No. 25. — Stev. 25. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 30, 1940 -TOREK, 30. JANUARJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. GROZODEJSTVA NA POLJSKI KARDINAL AVG. HLOND JE PAPEŽU PUU XIL IZROČIL PORO-C I L O O STRAŠNEM TRPLJENJU POLJSKEGA NARODA POD JARMOM NACUSKE NEMČIJE BELGIJSKA ARMADA PRIPRAVLJENA NA VPAD Nemci iztrebljajo poljski narod RIM, Italija, 30. jen. — Poljski primas kardinal Avgust Hlond je papežu Piju XII. izročil dolgo po-ročilo o grozodejstvih, ki jih uganja nemška tajna policija na Poljskem. Nemci hočejo uničiti vero in narod V svoji spomenici pravi kardinal 11 lomi, da liočejo Nemci uničiti katoliško vero ter iztrebiti poljski narod na Pomeran-skein, v Poznanju in Šleziji. V ta namen so zaprli dosti cerkva ter so prebivalstvo odvedli v druge kraje in največ v koncentracijske tabore. Poljsko mladino pošiljajo v Nemčijo Poljske dečke in deklice pošiljajo v Nemčijo, da jim vcepijo uucijoki nauk. Starejši ljudi pa nalože v stare železniške vozove ter jili |h> več dneh vožnje zložijo in nastanijo v nezdravih 'barakah, kjer leže na slami, jioliii živalic. Sta riše ločijo od otrok Nemci Muoterno razbijajo družine, tako da pošljejo očeta v koncentracijski tabor, mater prepustijo brez denarja in premoženja sami sebi, otroke pa pošljejo v Nemčijo. Poljaki se morajo izseliti do 1. aprila Ker se morajo po nacijski odredbi Poljaki izseliti iz ozemlja, ki je bilo stalno prideljeiio Nemčiji, da 1. aprila, bodo Nemci v nekaj tednih preselili še več miljonov Poljakov. Več tisoč Poljakov je bilo vstreljenih _ Do oO. decembra je bilo vstreljenih več tisoč Poljakov, več deset tisoč pa jih je bilo vrženih v ječe in poslanih v koncentracijska taborišča. Poljake naseljujejo v takoimenovani "nemški generalni Poljski". Ker svoje zemlje ne smejo prodati, ne smejo vzeti s sel K) j nikakega premoženja, ne denarja, bo med njimi v novih krajih nastala velika revščina in lakota. Po kardinalovem zatrdilu izvršujejo Nemci nad poljskim narodom največja grozodejstva in zločin-t va v zgodovini človeštva. Nemci postrelili mnogo duhovnikov Kardinal Hlond v svojem poročilu pravi, da je nemška tajna policija posebno kruta proti katoliški duhovščini. V škofiji Gniczuo je bilo vstreljenih 15 poljskih duhovnikov. Nemci so cerkve premeni t i v skladišča in za druge potrebščine. Katedralo v Bvdgoszcu je zasedla nemška tajna policija. Več sto duhovnikov je zaprtih in skoro vsi katoliški zavodi v Poznanju >o bili prenienjeni v vojašnice in razne urade. ADMINISTRATOR PRIZNAVA UMOR POLJSKEGA VIKARJA BERLIN, Nemčija, 30. januarja. — Uradno je bilo naznanjeno, da je bil vikaV katedrale v Poznanju vstreljen, ker je navduševal Poljake, da so streljali na Nemce, ko so vdrli na Poljsko. Nemški administrator v Poznanju Arhtur Greiser je sporočil svoji vladi, da je bil vikar vstreljen ter je k svojemu poročilu še dodal: "Političnega delovanja duhovnikov v naši provinci ne boiuo trpeli." - VOLITVE V KANADI OTTAWA, Kanada, 28. jau. — Ministrski predsednik Mackenzie King je naznanil, da se bodo dne lili. marca vršile v Kanadi splošne volitve. Volili bodo tudi kanadski vojaki, ki so bili ]K>slani v Evropo. Vsi volilni govori morajo biti prej, pred no so broadeastani po radio, predloženi cenzurnemu u-radu. Tak določa kanadska obrambna postava. NEMCI BOMBARDIRALI ANGLEŠKE LADJE LONDON^ Anglija, 30. januarja. — Nemci so pričeli z dolgo pričakovanim velikim zračnim napadom na angl. ladje ob 400 milj dolgem obrežju in so bombardirali najmanj 13 angleških ladij. Wheeler na konvenciji United Mine Workers Senator se je zavzemal za odpravo nezaposlenosti ter priporočal konferenco podjetnikov, delavcev in farmerjev. Belgijski kralj Leopold nadzira armado, ki šteje 000,000 vojakov COLUMBUS, O., 28. jan. — renca naj bi se vršila pod vla-Na jubilejni konvenciji United dumi nadzorstvom ter naj bi Mine Workers of America je proučila vse možnosti, kako bi govoril senator Burton AVhee- ^e dalo izboljšati ousloječe raz-ler ter se v prvi vrsti zavze- mere. mal za odpravo nezaposleno-' Splošno se je domnevalo, da sti, češ, da je to najvažnejša bo John L. Lewis, predsednik ameriški problem. Po njego- United Mine Workers, pripo-vem mnenju bi bilo tudi dobro, ročil Wlieelerja za demokrat-če bi predsednik Roosevelt na- skega predseuniška kandidata, pravil konec mučni negotovo- kar se pa ni zgodilo. Zdi se, da sti ter povedal, ako namerava bi Wheeler nominacije sploh vtretje kandidrati ali ne. j ne sprejel, nedvomno bo pa Wheeler je sicer proti tret j J po"ov"° ^audidiral *enat' Poudaril je mu predsedniškemu terminu, da ne bo nikdar Dnevne vesti Četrt milijona dolarjev globe od pijanih driverjev TRENTON, N. »I., 27. jan. — Lani se je moralo zagovarjati pred sodiščem 1250 avto-moblistov, ki so vozili avtomobil v pijanosti. Skoro sleherni je moral plačati $200 globe, povrh tega mu je bila pa še za Mnenje Wm. Greena Predsednik Ameriške delavske federacije je vsem srcem za New Deal in za predsednika. lan kak dve odvzeta licenca. toda ako bo Roosevelt kandi-, »larsW.x??1: da. b/ bil 1,Q diral, se lahko zanese na i an,?™ki Vt^ak v tropsko ali Wheeler je vo pomoč. h3"^ VOJil° ter da bi blio za j Ameriko dosti bolje, če bi po- Za odpravo nezaposlenosti svetila nekoliko več pažnje do- l>i bila potrebna konferenca mačiiu zadevam in bi se toliko med zastopniki podjetnikov, ne brigala za razvoje v Evro- dela vcev in farme rje v. Konte- pi in drugod. Bivši kajzer star 81 let Rusija štedi z bencinom DOOKN, llolandska, 28. ja- MOSKVA, Sovjetska Rusi-nuarja. — Včeraj je praznoval ja, 29. jan. — V Rusiji bodo po- bivši nemški kajzer svoj 81. spešili produkcijo avtomobilov, maknil farmerjem. rojstni dan. Zaradi vojne ga ni ki jih gonijo lesni premogovni val je v zapuščenih ___ mogel obiskati noben član nje- vymi Xa ta način bo skušala will. Veteranu se je pred"leti Osem mesecev je živel v divjini LYONS, N. J., 27. jan. — Državni policisti so našli v gorovju Watchung GO letnega vojnega veterana Williama End-erlina, ki je pred osmimi meseci pobegnil iz državne bolnišnice. Ves ta čas se je preživljal z raznimi odpadki in poljskimi pridelki, ki jih je iz- Prenoče-bun nalo- go ve družine. Poslanik Cromwell nastopil svoj urad OTTAWA, Kanada. - Rusija prištediti vsako ! milijon ton bencina. leto omračil um. Bivši Španski .... , „ častniki učitelji vi ameriški poslanik v Kanadi, James H. R. Cromwell, jej MADRID, Španska, 28. jan. izročil poVerilne listine gene-,— Vlada je sklenila podeliti ral. governerju lordu T weeds-' 4000 bivšim častnikom službe muiru. Cromwell je rekel, da ljudskošolskili učiteljev. Vsak mu je predsednik Roosevelt častnik bo pa moral napraviti naročil zatrditi njegovo odkri- posebno skušnjo, predno bo do-tosrčno prijateljstvo napram bil učiteljsko službo. Vsled tri Kanadi in njegove želje za na- leta trajajoče državljanske predek Kanade. j vojne je na Španskem veliko Lord Tweedsmuir mu je od- pomanjkanje izobražencev, vrnil, da je Kanada pripravlje- na v vseh pogledih sodelovati z Združenimi državami. A D V t. K J 13 E u GLAS NARODA' Sedeča stavka angleških premogarjev AlMSTERDAM, Nizozemsko, 26. jan. — V Upton premogovniku v Yorkshire je vpri-zorilo tristo angleškili premogarjev sedečo stavko. Dolgčas si preganjajo s petjem in kartami. Zastavkali so, ker je družba menda po krivici odpustila nekega njihovega tovariša. JUGOSLOVANSKI MINISTRI V ŽELEZNIŠKI NESREČI BEOGRAD, Jugoslavija, 21).; tovorni vlak. Ministrski pred- s sednik Cvetkovič se je obrezal ob razbite šipe, finančnemu mi- januarja. — Posebni vlak, katerim so se vozili ministrski piedsednik Dragiša Cvetkovič, finančni minister Jura j Šutej in več drugih ministrov ter 50 nistru Šuteju pa je bila izpahu jena roka; tudi nekateri dru- potnikov, je blizu Kraljevcev,' gi ministri so bili nekoliko po-vzhodno od Beograda zadel ob.škodovani. Štirje komunisti izpuščeni BRUSELJ, Belgija, 2(5. jan. —-Štirje francoski komunistični poslanci, ki so bili tri mesece zapiti, so bili provizoričtio izpuščeni na prosto. Trije med njimi so bili ranjeni v svetovni vojni ter so stoodstotni invalidi. Konci prejšnjega tedna je nih prijateljev delavstvo te de- govoril \\ illiam Green, pred- Žele v zadnjih sedmili letih bolj sednik Ameriške delavske fe- napredovalo kot pa kdajkoli deracije, na banketu, pri reje- prej v zgodovini te dežele, nem v new vorškem hotelu | Tudi svojega tekmeca Johna Commodore na čast Thomasu L. Lewisa ni imenoval z ime- J. Lyonsu, novoizvoljenemu nom, toda slehernemu je bilo predsedniku Amer. deiavske znano, kam merijo njegove be- federaeije v državi New York. sede. Navzočih je bilo 2.300 go tov, Green ni skušal pobijati Le večinoina delavskih voditeljev wisove napovedi, da bo pred- in prijateljev organiziranega sednik Roosevelt sramotno po- | razen, če bo vtretje kandidiral, Green je oč ital Johnu L. Le- dejal je pa: — Nikakor ne mo-vrisu, predsedniku United Miue rPm pojmiti, da more kdo, ki Workers, da je zapel "pesem so mil razmere količkaj znane, sovraštva" in ustvaril "red trditi, da se nam je v zadnjih nehvaležnežev," ker je nedav- edinih letih ameriški kongre> no prekinil vse zveze z New izneveril. Bas nasprotno: Sle Dealom in napadal predsedui- \wvu\ ga mora visoko ceniti ka Rooseveita. /zastran njegovega zakonodaj- ~ — j<-* dejal Green, — j nega programa, znamo ceniti usluge naših prijateljev bodisi na socijalnem Greenov govor so navzoči ali. političnem polju. i prekinjali z bunum plo,ka- Ne da bi imenoval New Deal Iliem- Dasi Je delavska fede-ali predsednika po imenu, je ratMJa PreeeJ Qstro kritizirala nadaljeval:—Nocoj izjavljam, nekatere odredbe AVaguerjeve da je * pomočjo naših politic- l**tave, je izjavil Green, da __ zasluži \\ agner vse priznanje ————————- vmerijke delavske federacije. Angleški kralj pri --*-- kanadskih vojakih j«« « LONDON, Anglija, 28. janJilUCl —Angleži kralj Jurij si je o-! gledal včeraj barake, v ka telili prebivajo vojaki prve kanadske divizije. JPopoldne so pred njim defilirali trije kanadski polki, namreč 22. kraljevi polk, kraljevi kanadski pionirski polk in polk kraljeve kanadske artilerije. Avtna industrija v Avstraliji mraz na Jugu V južnem de!u Florido je skoro ves pridelek uničen. — Toplomer je padel na 24 stopinj. NEW ORELANS, La., 29. ja-Južna Florida še vedno trpi \sitni velikega mraza, ki je u-ničil skoro vso zelenjadno le- Med zračnim bombardiranjem pa so napadale tudi podmornice. Koliko je bilo človeških žrtev, še ni bilo mogoče dognati, toda bilo jih je nad 20. Največ so tzpele norveške, danske in letske ladje. Uradno poročilo v Berlinu naznanja, da je bilo potopljenih 7 sovražnih trgovskih Darnikov in dve patrolni ladji. "Stari Fric" — Hitlerjev uzor BERLIN, Nemčija, 26. jan. — Nacijski voditelji so včeraj : roslavljali svoječasnega neiu-? skega vladarja Friderika Velikega, ki ga poznajo Nemci i»o imenu stari Fric." Ob njegovem spomeniku so govorili kancler Hitler, maršal Goering in general Brauschitsch, kateri je rekel: — On se ni izogibal boju, ampak ga je iskal. On se ni nikdar obotavljal. Četudi je bila njegova armada v manjšini, je velel napasti. SIDNEY, Avstralija, 24. ja- tiuo, drugod po Jugu in osred-nuarja. — Avstralska vlada1 njem Zapadu je pa mraz, ki je namerava podpirati ustanov i-1 trajal celih deset dni, nekoliko te v domače avtne industrije, ponehal. Na ta način skuša prihraniti | V južnem delu Floride je ka-dežela mnogo denarja terome-jzal toplomer 24 stopinj. Tako J'1"1 uvoz. j nizko ni bil padel že 23 let. Proti Združenim državam je'Škoda, povzročena na južnem odpotoval William J. Smith,[sadju in zelenjavi, znaša 15 mi-ravnatelj Australian Consoli- j lijonov. Najbolj -ta prizadeta dated Industries. V Ameriki okraja Dade in Broward, ka namerava kupiti potre b n e teriina bo morala zvezna vlada stroje ter najeti večje število priskočiti na pomoč. Sneg je izvedencev. jpo vseh državah od Mississip- Za financiranje tozadevnega' pija do Virginijo. načrta, ima avstralska vlada na razpolago že šest milijonov dolarjev. Sedaj uvaža Avstralija avtomobile iz Amerike, Kanade in Anglije. Ako vpošteva veliko razdaljo, prevoz izredno drag. V Miami, Fla., je zamrznil vodovod. V nekaterih zalivih se je napravil led, kar je bil za tamkajšnje ljudi izre-se den pojav. Na reki Mississippi je so dospele ledene plošče prav; ' do Baton Rouge, La. «■!iWr tXBOD IT** mm New Yoft Tuesday, January 30, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) VAJJLt GLAS NARODA" i (TMCB'W • »»■>■*•* » * * *» V nnuniK« COMPANY (A OonmtMmi I. Lspaha, 6m. of Above officer*: NKW SOU, N. 1 47th Year l»*FBI> IV1BI DA* KLOBPT 8CTNDAI8 AND HOLIDAYS m Aftreatefet As Kuitic M mm M,,,«..1 |tM ISB pol IMS ••...•..«« fl/H iKi >«*«4»Mfa mm.. fbHj ui . ........ it—- £• titm York m Mte fT00 C* vot leta .. . . . ._______J trsa Cc tfioMMtrc, m lato .. fTUtt Vi -pot lata ............ «... fl.to Tnrtr ft— ~ OUI NAHOD A' UHAJA* mi r izvzsiifli noau im HKDIr * oui nakodv. m mwm ta ih muair NEW mu. it i tUraONB: 1 nUtaaa t—12CI AMERIŠKO DELAVSTVO IN POLITIKA Ameriško delavstvo, dasi je dobro organizirano, se jo le redkokdaj udeleževalo direktne politične delavnosti. Kako bo letos, ne vemo, toda zdi se, da bo Lewisov Kongres za in-dustrijalno organizacijo stopil pred predsedniškimi volitvami na politično pozornico. Ameriška delavska federacija je bila v tem pogledu aktivna leta 1324. Xa konferenco za 'Progresivno politično akcijo v CIc-velandu so poslale tedaj mednarodne unije Ameriške delavske federacij šesto delegatov, ki so z drugimi vred odobrili platformo za zatretje monopolov, ponovno potrditev civilnih svoboščin ter za nacjonalizaeijo železnic. Za predsedniškega kandidata je bil imenovan senator Robert LaFollette iz Wisconsina, za podpredsedniškega kandidata pa senator Burton K. Wheeler. Izvršilni odbor Delavske federacije je odobril La Fol-letta in W heelerja le zato, ker pri vodstvu demokratske in republikanske stranke ui mogel dobiti zaželjene zaslombc. Uspeha ni bilo posebnega. V kampanjske svrhe so na -brali komaj petindvajset tisoč dolarjev. Ko je bil republikanski kandidat Coolidge izvoljen z ogromno večino glasov, je izvršilni odbor Delavske federacije izjavil, da je za Federacijo najbolje, če se ne vmešava v politiko. Leta 1936 so United Miue Workers, ki so sedaj hrbtenica CIO, igrali važno vlogo pri ponovni izvolitvi predsednika Koosevelta. Vsak član je prispeval en dolar, in kampanjski sklad se je povečal za $600,000. Pod vodstvom predsednika Lewisa je CIO podpiral vsa predsednikova prizadevanja. Dasi je pozneje CIO obsojal marsikatero odredbo New Deala, je John Lewis dolžan predsedniku veliko hvalo. Leta 1932, ko je Lewis napadaj premogovne barone in rdečkarje, «o imeli United Mine Workers komaj 150,000 članov. Pod NBA je udarila ura za Lewisa, kateri je poslal v premogovna polja organizatorje, ki so dobivali člane pod geslom: — Postava je na nasi strani! John L. Lewis in predsednik Ho t veli držita skupaj! To je pomagalo. V teku enega leta so imeli UMW 515,000 članov. Organizacija ni bila še nikdar tako močna kakor tedaj. SLOVENEC — "MR. NEW YORK CITY" Pretečeno soboto dne 27. januarja se je vršila tekma najbolj zdravih in najlepših mla-deničev v New Yorku, pod pokroviteljstvom Central Y. M. C. A. v atletičkem oddelku, ua kateri je odnesel obe prvi nagradi naš slovenski mladenič Ludvik Sustarich, kateri je star 17 let. Rojen je bil v Podgra-du, pri Starem trgu ob Kolpi leta 1923. V to deželo je prišel pred 10 leti. Ta krepki mlade* nič je sin dobro znane in ugledne slovenske družine: Mr. in iMrs. Jurija in Katarine Šu-starich, ki stanujejo na 1413 I Greene Avenue, v Brooklynu. , Omenjeni mladenič je prejel ' za svoje prve nagrade dve kralj sni vazi v znak priznanja kot najbolj zdrav in razvit ter najlepši mladenič, poleg tega je dobil naslov Mr. New York City. Zelo smo vsi v naši naselbini živeči Slovenci ponosni na to, še posebno pa morejo biti pouosni stariši, katerim na tem mestu iskreno oastitam. Pripomnim naj še, da je na tej tekmi tekmovalo nič manj kakor 200 mladeničev. Anthony Svet, poročevalec. asi elik uspeh w ' 1 Prijeta mednarodna tihotapca opija •Beograjska policija je te dni dni napravila timber lov. Prijela je dva člana mednarodne tihotapske družfbe, ki je tihotapila opij iz Carigrada skozi Jugoslavijo. Člani družbe so jugoslovanski državljani, ouedHjek »popoldne ob pol o uri, isto uro pa je umrla tudi njena sestra. Družinska žaloigra zaradi sv. pisma Te dni je bil pred okrožnim sodiščem v Negotin* obsojen 17-lctnj kmečki sin Radovan Ojiirišin iz Petrovega sela pri Ključu na 5 mesec ječe, ker je v nenavadnih okoliščinah ubil svojega očeta. Družina starega Jovana Gjurišiča je 20 let živela v miru in ljubezni, dokler ni v njenem življenju lansko leto iznenada nastopjil tragičen preokret. Stari gospodar se je seznanil z nekimi člani adventktičue sekte, in po- stal goreč privrženec njihovih idej. Ko so ga žena in otroci prosili, naj opusti te reči, jih je oo-ini in talko j je bil izpuščen na svobodo. Sarajevski prerok obeta, da se vojna nas ne bo dotaknila V Sarajevu živi muslimanski duhovnik Šerif-hodža ki uživa §loves izredno svetega, učenega, s preroškim vidom obdarjenega moža. Pred dnevi ga je obiskal novinar, tla ga poprosi za kratek razgovor o i-edbnjili dneh, in o dogodkih ki nas črtkajo za obzorjem. Šerif-h odža je bil zakopan v svoje knjige in mu je bilo malo do razgovora. Na vprašanje, ali bo svet propadel, je Šerif-hodža odgovoril: Jok! Gledal sem neko noč v Muhjklin bin. rabiArabijee fal (najslavnejši mrstik Vzhoda). Njegov fal pravi: Krila te vojne se ne bodo dotaknila te zemlje. Kar sem ti rekel, naj ti bo zadosti. Več nisem razbral. — V živem spominu je zgodflm. ko se je prerokih a Šorifa-liodža pred leti na mestu uresničila. Stanoval je v Kol obari-lian u. pa i<* hiša na h*|»eni začela goreti. Samo Serifdiodža je v -voji sobi ostal isklonjen nad knjigami. Ko .so ga hiteli klicat naj zbeži, je ljudi zavrnil, naj ga puste pri miru, češ, da plameni njegovega bivališča ne bodo dotmknili. Koioliara-han ic takrat v resnici pogorel do tal, hodževa soba pa je ostala nedotaknjena od zublje v. Sto kilometrov hoje za 2 dinarja Zgovoren primer siromašči-ui', v kateri žive kineV-ki ljudje v južnih pokrajinah, ima ludi 70-l»'tni krnet Milo Bokan, iz Bukovca v haškeuj okraju. Napotil se je v Yir-»Pazar, da si kupi opankt*. S seboj je imel 40 din, a ko je prišel v mesto, ji* trgovec zahteval 42 din za par. Bokan jo je nato mahnil v Podgorico. ker je slišal, da so opaukc za 2 dinarja cenejše. Ha je prihranil ta 2 din, je napravil približno 100 km j>o-ta. - - ^ • I--*:-.* — ZA NAROČNIKE IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, ki no na razpolago našim naročnikom po usodni reni. Marsikateri želi imeti za dom zastavo ob priliki Linrolnovega in WaKhingtonorcga dne. Če pošljete naročilo tako/, boste jo i-meli pravočasno za državne praznike. r « ; f K OIMS ZASTAVNI: SKfl'lXE f Zastara: ."» rpvljpv tlolga in H cVvlj'* Kirnkn : izilclaua iz naj-hutiXcga hlnga (cotton lulling) in ohrnMjona ter rof-iio vpziiui, t»:irvr» ii»jln>lj lr|iožne; vso zvezdi' so šivan«1 na oIm'Ii straneh. Pr«»jr: iz tnlcsa lesa, |M>l«r-van. 7 »Vvljcv iltilir. in sestoji iz ilvi-li delov. — ItoT-aj in vrv. Xarnciti' i»ri: SLOVENK' 1*1 KMSHIM« (O. 316 W. 18th Street New York 1*0 1'OSKItNI CENI ZA NAKtKMKE TE«A LISTA $2.50 (Vsi |«*šiljalui sirotki plaeani.i Peter Zgaga C?* —CP- Cc se ne motim, bo prihodnji -torek že pustni torek. 8ala-liient, to je pa naglo slo. Če bi bilo po starem, bi imela dekleta le še par dni časa za str-bunk v zakonsko življenje, ker je pa po novem, se kaj prida ne ozirajo na pr^dpnet in-na NAZNANILO in ZAHVALA Tužuiin srcem naznanjamo sorodnikom iu prijateljem, Ua nas je za vedqp zapustila tiaša ljubljena soproga in mati — Frančiška Segulin (rojena ZADNIK) Rajnka je bila rojena 11. ruima 1876 v Loče, Primorsko; umrla jj 1. januarja leta 1WO v Virginia Mason Hospital v Seattle, Wash. Pokopana pa v Port Angeles pokopališču. Zahvaljujem se m o j iti sinovom iu sinahi. ker so jo spremili v bol-niSulco iu ostali pri njej do zadnje ure in potem zopet spremili mrtvo na dom. Zahvaljujem se vsem prijateljem za krasne vence in cvetlice, in tudi onim. ki so jo spremili k zadnjemu počitku. 4Toraj ae enkrat vsem pnav srčna hvala. Telii. nepozabljeua soproga io mati. lahka naj Ti l»o ameriška zemlja- Žalujoči ustali: SEGUUN, soprog; """ KARI in J OH sinova; EMILU A. hčerka; v sUrcni kraja: audi, brati in sestre. T3F ' r * £ 'JPpit 4-ngpl^ VfMbr, 2?!y jlUlUSJda, 1940. ---t-_f»* Mlad oče f Pokojni Spa s« j je Katlakovii'% bi\^ši trgovec iz I žiea, -e je o-ženil, ko ion še ni bilo IG let. Xa dan poroke te.^a ni vedela niti njegova nevesta niti sva-tje, ker je bil Spasoje kivpak fant. Po u\eh letih se mu je rodil sin, toda duhovno sodi-šee je zakon razveljavilo, ker ženin še ni imel 1(5 let.- Ko je Spasoje umrl. >e je prijavil za dediča nje«rov sin. tutla iK>koj-nikov o<"e in brat sta mu to pravico odrekla, t-eš, da je m--zakonsski. Zadeva >e je pred sodiščem razvijala »laljr, dokler ni prišla do kasaeije. ki je odločili!, tla bil zakon sicer neveljaven ,Ja pa se otroci morajo - mat rat i za zakonske in torej imajo pravico do dediščine.. Štiri mesece je veljal za mrtvega — (Oblastem in rojakom je po nemarnem gotovo malokdo prizadejal toliko pojila v ic% kakor jih je za« In ji čas nap letel delavec Stevan Motičilovič iz Beograda. Mončilovič je kot vojni dobrovoijec pred leti prejel dobrih osem oralov zemlje v okoliei Rum<>. Ni mil bilo.(Io ti-^a, »la bi se I«»t 11 kmetije, pa je zemljo prodal nekemu kmetu iz Kraljevcev za (»M ti-oe uin. ()il protlajne vsote , BOLEČINE V KITAH ^ NAGLO ODSTRANJENE Nikar po nepotrebnem nc prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi jc bilo, nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in /fjibih s pri prostim drgnjenjem s Pain-Eapeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je ie bilo prodanih nad 17 miljonov steklcnic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Expeller & sidrom na steklenici. pa jt» sam dobil na roko ti.-oč din, medtem ko naj 1 >i dru^a polo vira pripadla prejšnjemu fevdalnemu lastniku zemlje, grofu Petru Pajačevi-ču. Moč din. ki jih je na prigovarjanje kupca brez v>ake zakonski- o-snove priznal grofu Paja<"-evi-ču. ni bilo o njem ne duha nt-sluha. Malo pozneje na polju pri Rumu našli umorjenega človeka. Po opisu r.jeirove zunanjosti so bili Mončiloviče-vi sorodniki preprieani. da je to on. Xa ta račun j«* polieija aretirala nekega kmeta, iz «>-koliee Huma in proti njemu je >odišve nabralo že et'lo kopo indicev. Na podlagi Monči vičeve slike, ki so jo bili svoj čas objavili beograjski listi, pa je zndnjič nekdo v Kragu-jeveu na lepem pogrešenca piepoznal. ko je pijan sedel v krčimi. Ko so ljudje navalili nanj iu ga vpraševali, kako Se je moglo zgoditi, «ia niče-ai ni i »vedel o tem., ki:ikŠna afera se je napletla okrog uiega, je ^Mončilovič -amo zamahnil /. roko iu odvrni': **Ve>rl sem. ila se luži v in zdrav." Čudna igra štev. 57 V življenju Zagrehčanke A-)M)li»nije Križnik ima številka T)7 črnino vlogo. Križnikova je rojena leta 1So7. Letos je preteklo r»7 ;i*t. odkar je la>tni-ea hiše st. .">7 v Radiiiekem dolu v Zagrebu. Obenem pa je preteklo .">7 let. kar se je poročila. . SKEDISf'K ZA SL4IYKNSKK KONOOKAKSKi; PLOf^K. I»iWl.» ~/.;t cenik. J. MARSHU, INC. J«:; W. 12 Street New York ADVERTISE IN GLAS NARODA* post, ampak se dajo zvezati, kadar jih je pač volja. In po novem tudi ne drži več prisega: 44Dokler naju ne loči smrt. . . " Sedaj velja načelo: "Dokler naju sodnik ne loči...'1 Včasi so se vršile za poroko večmesečne ali že vsaj večte-, denske priprave, zdaj je pa vse kar na naglo storjeno, j Nedavno sem slišal pripove-dov ati mlado, uiti sto funtov S težko stvarieo:—plesu sem ' >e seznanila, ap me je vprašal, če bi se vzela. Naslednjega dne naju je glava bolela in sva šla k zdravniku, ki nama je neke ! praške zapisal ter pristavil, tla nama za dva dolarja tudi kri preišče, češ, da bi to nič ne Škodilo, ker je sedaj po svetu toliko tiste čudne bolezni. Po pošti nama je poslal potrdilo, da sva allright. Ker ne delava daleč narazen sva šla v opoldanskem odmoru po lajseii.-.. Takoj nato naju je sodnik poročil. On stanuje pri svojih, jaz pa pri svojih stariših. Na svoje bova šla, ko se bodo razmere izboljšale. To je samo edeu izmed tisoč »lučajev, ki jih opaža človek vsak dan kamorkoli pogleda. V splošnem ga pa svet bije, pa naj si je predpust ali post. Baš danes sem čital v velikem ' newyorskem dnevniku naslednje primere: V North Arlington se je vršilo zanimivo predavanje. Načelnik ognjegascev je predaval, kako je mogoče preprečiti razne nezgode in nesreče. Ko je po predavanju stopil z odra, si i je zlomil nogo. V New Jersey so politiki nabrali $380, da bi pri volitvah porazili nekoga, ki ni v nobenem javnem uradu in sploh ne misli kandidrati za kak urad. V Bostonu je hotel ravnatelj tovarne nekemu delavcu, ki i-ma deset dolarjev na teden, povišati plačo za dva dolarja. Delavec je rekel, da mu deset dolarjev popolnoma zadostuje, in da ni njegovo delo uiti centa več vredno. \ Salt Lake, Utah, je časopis objavil naslednji oglas: — Rada bi dobila službo steno-grafke, pa ne znam prav dobro stenografirati. Naslednjega dne je imela šest služb na razpolago. V Swauipscott, Mass., je bila neka (it let stara ženska obveščena, da bo dobila zapuščine, če bo ostala samica. Kekla je, da bo. V* Okaucgan Falls, B. ('., >o nekega moškega obvestili, da je upravičen do pol milijona dolarjev zapuščine, če se poroči. Možak je izjavil, da se ne poroči za noben denar na svetu. V Ewanston, I1JL. se je n e-kdo pritožil, da ne more spati zaradi tuljenja avtomobilskega roga. Polieija je preiskala zadevo ter dognala, da tuli rog pri njegovem avtomobilu. Davkoplačeavlei v Woodland, Cal., so z novim letom plačali stroške za mestno hišo, ki je bila zgrajena leta 1892 ter pred sedmimi leti podrta. Tekom dražbe za parni k 44George Washington", ki je veljal deset inilijnov*dolarjev, je neki varčen Newyorčan ponudil en dolar. V Humbulodt, Iowa, je neki moški za zajtrk pojedel 52 krofov in izpil 29 čas kave. Ko je v West Orange, N. J., ponujal neki agent gospodinji aparat za gašenje, je izbruhnil v hiši požar. Agent je požar pogasil, toda v razburjenja je pozabil prodati aprat za gašenje. To je menda dovolj primerov, da se svet še ni, izpameto-val in se tudi t&ko,iaualu ne bo. "G a a«' I I B D D 7F9 «m New Toft S5HS SB5HS [Tuesday, January 30, 1940 BLOVFOTS (YUGOSL^X) QfKfUP A. L EN PRAŠIČEK IN DVE SREČI Tako je. Nečakinj ill neča kuv imam, da jih vseli niti ne (»oznani. Eno izmed nečakinj pn imam v prav posebnih f-i-*lih, ker je brili t na in ima vKn-k čiis tie ve t sreč naj. 'Annul i ti' svoje dobre lastnosti ,*e je sevt*la kmalu privezala na dobre.ua moža. ki zavzema eno ijgned' vodilnih me-1 velikega podjetja. Poklic ga je poklical v Beograd in tako je tudi ivčiekinj;t Nada rada odšla ž njim, da ntu med zalimi Beograjčankami blatil dneve življenja. Sredi Beograda, tam na Tcraaijami, sta ■si najela v novi zgra.ltbi stanovanje in seveda v |>etem nadstropju, ki sta ga dl>i-kovala s pomočjo dvigala. Hx'ta so tekla mirno in brez vsakih nezgod. Bog mlademu paru ni dal otrok, pač pa mnogo druge -reče in seveda tudi nekaj znancev, ki so blagrova-li Tidado dvojico kot najsrečnejšo družinico. Nista hodila mnogo okoli znancev pa tudi jih ni-ta mnogo sprejemala, ker je bila moževa služba taka, da .je bil včasih tudi po več tednov z doma. parkrat je bil polklican celo za več tednov na orožne vaje in takrat seveda se je Nada zaprla v svoje sobe in ni šla nikamor, ker je po naravi, kakor vse moje so-rodnice zelo plašljiva in ne ljubi zabav niti koncertov niti gledaliških predstav. Slučaj je nanesel dea je bil Nadin mož Mirko ravno za Silvestra doiua. Tu znanci so se domenili, da bodo skupaj novo leto dočakali in obiskali Silvestrov o noč v zabavišču Koliiseum.. >*ada in njen soprog naj kot najbližja stanovalca zasede t a dosti airodaj dobro mizo, da jih drugi ne j>re-liite. Re«čeno, storjeno. Nada je kmalu ix> osmi uri že z Mirkom sedela za najboljšo mizo in dobila za svoj stol številko fS. Društvo za pobijanje draginje je imelo srečno misel da je zvezalo številko sedežev z loterijo in žrebanje, ki je bilo po polnoči, naj bi obiskovalce presenetilo z lejKito in praktičnostjo daril med katerimi je zavaenml prve mesto novoletni — prašiček. IZaibava je tekla v prijetnem razpoloženju, veseloist se je stopnjevala od točke do točke pestrega sporeda. Višek pa ni ibil dosežen z novoletnimi čestitkami. ]»otem, ko so se -pet prižgalo luči, temveč je vse čakalo na trenuek, ko bo izžreflmn prašiček. Kazalec se je pomaknil že čisto na eno, ko je stopil na oder tajnik društva za pobijanje draginje z lepim belim prašičkom v naročju in pričel s slavnostnim urlasom razglašati: Gospodje in dame! Letošnja loterija našega Silveestrovega večera je končana. Žreb je naklonil siinlbol novoletne sreče — pričujočega prašička Batini, številki osem in devetdeset in pozivam .-rečnega dobitnika, da pride na oder po dobitek. Nekaj časa je bučna dvorana utihnila, da je bilo slišati celo utrije razburjenih src. Potem pa se je sredi beograjske govorice razlegel slovenski: "Ježušmarija Mirko!" — Kriknila je Nada ki je pogledala na številko svojega sedeža in ni magla sauna sebi verjeti. da si je baš njo izbral novoletni prašiček za svojo gospodinjo. Kot v omotici je šla na oder in sprejela sredi naj-hrupnejšega veselja malega prašička v ljubeče naročje. Kako je prišla spet k mizi, sama ni vedela, zavedala se je šele po tem, ko je pogledala svojemu Mirku v oči in videla v njih plamen, ki je oznanjal vihar nejevolje. *iTakoj da.j nesnago v stran, domov ga ne bomo nesli," je na tihem robantil, tako da je slišala samo Nada, ki jo je vse sililo na prisrčen rfnieh. 4'Tega no smemo storiti, dragi moj možiček. Običaj je tak, da mora prašiček pre-to-piti vsaj prag nagega stanovanja. Cc ne, simo ob vi za srečo pobožal mlaidoga pujska po lepi gla vici in nikomur ne smeš kratiti taki'h pravic. Mirko je na vsakem vogalu počakal Nado in dečka s prašičkom, zaklel in šel dalje. Za pot petih minut so rabili dobre pol ure, toda zameriti se niso smeli, taki so običaji. Pujsek se je lo-bro zavedal svojega važnega položaja, in se je držal nad vse modro, še enkrat ni zu'knilil, kaj šele da bi se konru upiral. Lepo mirno je ležal v gorkein naročju in zadovoljno mežikal. Vezna vrata so se odprla, odprla so se vrata dvigala, dečko je sprejei odškodnino za izkazano delo in ipiepustil puj-sa gospodinji. Komaj se je dvigalo premaknila, je zagnal prašiček vitje kot terilionske trobente. Nada ga je mirila, pa nič. Minko ga je prijel za rilec pa je vlil olja v ogenj. Strahoten položaj! Kaj če se hitša zbudi t Končno je prišlo peto nadstropje. Hitro z nepridipravom v kraj! Toda kani * V sobi ne more biti. Aha, tam zunaj na kuhinj,-ki balkon je zaboj za drva, v njem bo za nocoj posteljica srečnemu gostu. Hitro so Ir-va zložena.,par cunj postlanih, prašiček vložen v zaboj, six*t pokrit in konec. Vise je opravila Nada sama. Mirko pa je medtem hodil gori in d!oli po spalnici in premišljeval o k niti usodi- ki mu je naklonila tako nemirno Silvestrovo noč. iZdaj pa hitro »pat. Mirko se je neje voljno zleknil v ;x>-steljo in premišljeval, kaj bo prašičjo mrcino, saj on prašičjega mesa sploh ne mara in tudi ne sine jesti, ker ima težave ž žolčem. Niada privezuje v svetle lase zadnjo pentljo in že namer ja korak v posteljo. Tedaj pa spet, kot bi vraga spustil. Na balkonu kruli na mile vrže, vije in besni, da bi se celo Lazar prebudil. Kaj bo rekla liiša, ki je navajena nebeškega miru? Mirko besni. Nada gre tolažit sreeo:io-sca. Odpre vrata na balkon. V tistem trenutku zaropota pokrov od' zaboja na tla in prašiček, umejši kot Nada. jo ubere v kuhinjo in dalje v sobo. Teka sem in t ja. Nada za njim. Mirko je blizu obujpa. Nada pa bi se rada od srca smejala. S težavo se podi za beguncem, smeli jo brezsrčno lomi, prašiček pa kot živo srebro. Koder srečonosec teče, tam pu£ča sledove za seboj. Nič se ne oizira na to, ali, so pod njim .parketi ali perzijanec — on opravlja vse tako mimogrede in .z veseljem, ko bi bil pri svoji svinjski mamici. Končno se posreči, da ga prime Mirko za bedro. Nada ga ujame za uho in z združenimi močmi ga -opravijo spet v zaboj, ki ga je medtem postavila Nada v predsobo. Upehan in truden se je prašiček umirij iiji utihnil. Le kaj bodo rekli stanovalci v hiši? Hvala Bogu! Prašiček je miren in bo zaspal. Mirko in Nada se spravita v posteljo, ura je polfpetih. (Beograd se je zavil v mimo (Nadaljevanj« na 4. str. ) Kako hodijo ženske . iVeč, nego polovica žensk stopa s pnsti naravnost naprej, pri 41 odstotkih žensk so stopala obrnjena navzven in ,-amo o od'st. jih hodi z na znotraj o-brnjenimi stupali, torej preko palca. Te številke je ugotovil rn^ki ameriški raziskovalec, ki je opazoval več nego 11.000 žensk v raznih delih Združenih držav. Meni, da te številke ne veljajo samo za Američanke, temveč tudi za Evropke. ■Svoje gradivo je zbral tako, da se je postavil v prostih urah na vogal kakšne prometne ceste ter opnzoval mimoidoče žeifske. Raziskovalec pravi da rio predniki in prednice človeškega roda stopali po vseh štirih in njih noge so morale biti obrnjene na znotraj, ker so plezali kakor opice na dreve-a Se danes imajo dojenčki na znotraj obrnjene noge in pogo-stoma obračajo podplat proti podplatu ter ju celo pritiskajo drugega na drugega. Ta na znotraj obrnjeni način hoje pa kmalu izgine, ženske hodijo naravnost naprej^ v mnogih primerih tudi malo navzven. (Američan je, kolikor je bilo mogoče, določati tudi »starost opazovaih žensk in je ugotovil, tla je bilo med ženskami, ki so kazale več nego št i In deset let tri četrtine takšnih, ki so hodile s prsti navzven. Ta prirast te vrste hoje v ,-tarejšib letih je po njegovem mnenju v zvezi z večjo telesno težai. ki pritiska na noge in jih sili v ta I ro loža j. 80 odstotkov obilnih žensk nad 40. letom hodi navzven. med vitkimi ženskami i-te starosti pa jih kaže to hojo le 40 odstotkov. KUPČIJA V HIPNOTIČNEM STANJU. BudimjK^tanski zdravnik za živčne bolezni dr. Ferene Vol -kvesi je napisal knjigo z naslovom: "Hiipnoza pri ljudeh in živalih**. Komaj je izšla, je vložil lot o reporter Atfdor Fischer proti zdravniku tožbo, za odškodnino v znesku 3380 pengov in obresti. Navedel je da je tožencu za njegovo knjigo izdelal 70 fotografij in da zahteva zarije, kakor tudi za ideje, ki jih je dal avtorju za knjigo, omenjeni znesek. "Toženec pa je pred sodniki izvajal, da je »>d Fischerjn prevzel nekoliko fotografij in tla mu je zanje plačal 1>00 pengov. Predložil je pobotnico s Fisdherjevini. podpisom, iz katere je bilo razvidno, da se je ta z izplačilom to vsote odrekel nadaljnjim zahtevam. Ko je sodnik fotoreporter.ja pozval, naj pove, kako je s to pogodbo. je podal Fischer zelo nenavadno razlogo. Dejal je: "Niti pojma nimam o tem, kje in kdaj sem to pobotnico podpisal. Mogoče'je samo to. da sem potrdilo podpisal v hipnotičnem stanju.** Zdravnik je spet navedel, da je Fischej podpisal polnilnico v neki kavarni. in da je tam tudi prevzel označeno vsoto. Sodišče je Fischerjevo tožbo nato zavrnilo in višja instanca ie razsodbo potrdila. - pošiljatve Denarna nakazila iz« vršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kuna. V ITALIJO $ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00 Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000 KER S10 CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDEN« CENE PODVRŽENE' <3PREMBM£I GORI ALI DOLI nujna nakazila untsu. & J EMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO H— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 51« W. 18th ST., NEW TORE C * * T • 1 v • v opisi Josip Jurcica: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja. H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Siimkova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ho-jinje. — Goliaa. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tagomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? if^d bratoma. Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — Opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEKr Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade! — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 10 zvezkov. .e$10 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo Orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni Ihženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma nniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja Mac Alana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vin k. Skozi vsp delo se čuti orjaški ritem, ki mostoma knlminira v gran-dioznih opi?ih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v Časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenn besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v Bvoji čndovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebnjejo med dmgim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pnstina pridiga," in 11 Pniver nnd Blei" ter biser naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. Bogovec (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestanti zem po Slovenskem« Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana do-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem HL zvezku nam prikaže Pregelj prelr $>o postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temn deln trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, sia njegovem gradu Lansprežn, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 'i 11 ■ * Tuesday, January 30, 1940 mjovmnm cnrooRLXvy Hz Vaški Apostol Spisal L. GAXGIiOFEB; za "Glas Naroda" priredil X. X. --46== **Ti, ali .-i niti j>ove*lala." je vprašala Štavdatuerica ne- /JllSpTIO. 1,4 Kaj **lht irioictm ]>o|KiVhie »loma."' i *'T<»da mati,** j<» je zavrnil <5ol>er otrok ves užaljen. **KaliO na j mu kuj tak»**ra j »oveni, ker mi rekla, da ne!" ' Kt»*pajoe za materjo v lii^o. je .lutka naglo pogledala na travnik. Kritimi je m* vetlno :*1a1 na istem mostu. Ko je •laika izpinila v hiši. je dunnrgnil * rameni stlačil roke v žep ju se wlpravil proti domu. S|K>ei»4ka je stopal počasi, potem j»i hitreje in t lii tre m*. iDomiov prišo*ti j«' stekel k Petru .kot da bi potreboval •človeka, o katerem je vedel. Njemu lahko vse povem, on mi bo vedel svetovati. £»tal je sredi ozke ialn*, preplašeno gledal Beto in jecljal: l"Tako! Ali s- še »pet tukaj!" Po teli liesedali ie planil Aozi vrata. •"Manee!" vAlIkne Peter. "Kaj ti je?" Toda vrata se niso več odmrla. . \ (Peter se rinlotia vzravna v 'blazinah. ' •'Elizabeta! KKzaheta!" JOna je molčala . #*Ali -i videla Kom a na! Nekaj nwi jc." . 'Mimo ok:a vedelo fuižvižgoval pastir. "Fant, hej f«mt: Stopi notri, fant!" r*ri dknu m» j«' j mi javil pastirjev obraz. "Za l.o^jo voijo, teci in po ved a j domačemu naj za trenutek k meni." Pa lir j<- o Ibrzel, pa se je po dobri minuti vrnil, rekoč: "IVavi. da f»edaj nima rasa. Da mora jesti." P«*t-r lr/.e nazaj i z i nenehoma m mira: 44Kaj mu j«*? Kaj mu je?" f»<»t:i ira J*• -ku-ala pomiriti, Ioži bolniku krožnik na posteljo. "Tukaj imaš. Jej!" M4Peter rxlrinc krožnik. ' ' •"Dek'e, stori mi d«»broto in |N»vej domače*iiEU sinu. naj pndc za trenutek k meni." '4 \"< čne sitnosti in amo - teboj,pravi, gre pogledat ter /se kmalu vrne, rek«': "Zdaj nima <"-;t-a. Pravi, da mora proč." •4Tako. tako!" zastoka Peter. "Proč mora! Kdo ve, kuj mu je? Njegov obraz je bil čisto spremenjen." Y i/l»i jr vse utihnilo. Kazen težkega dihanja bolnika ir žul»or< nja vode na dvorišču n: bilo ničesar slišati. Beta je sedela z obrazom proti oknu ter gledala v solnčno jitodrino neba. V. tala je ter primaknila k Petru krožnik. 4 4 Kaj ne boš jedel, Peterček?" (Peter je odkimal. 44ICar na okno postavi. Bo že kdo prišel, ki mu bo teknilo/ » ffn je zares prišel. Pastir namreč, ki je vprašal skozi okno:44 Ali ti je ostalo!" , t "Kar jej, fant." mu ipravi Peter. I Pastir pograbi krožnik, Peter mu pa reče: "Toda malo uslugo nii boš storil. Kaj ne da mi jo boš?" , « 144Kaj -pa?" Pojdi k cerkvi in nekoliko ]>aslu»aj„ kaj se menijo občinski možje. Po večerni ca h mi pa pridi povedat." . I (Pastir, ki je imel |>olna usta. je le nekaj kimal in ko je pobrisal krožnik, j" izginil za vogalom. . ! fPetra. ki se je bil zopet poglobil v misli, je pobožala Beta f»o laseh. "Že zf»|K-t se razburjaš! Kar lopo pomiri se, Peterčrik." "Kilo ve, kaj nm je," je ugibal Peter. "Prvič v osem-Jisij^tili Mih nima zame časa. Petrove oči so postajale čedalje večje. "Ali pa misliš, da je že slišal, kaj so ukrenili pri eji zaradi kajže? Pa noče povedati? Pred teboj noče pov< dati, ker ve, da bi ti bilo hudo. Sveti Bog, pa že vsaj ni ..." stavka ni mogel končati* kajti skd) nm je stisnila grlo. 14 * Ne, ne. saj ne more biti. Občinski možje se sploh š ni-o sestali. Mogoče ie pa s fanti kaj imel. Ali s kom d'rugini" , : "Mislih da z Julko?" ( Vsa kri ji je šinila v lice. ) '"Ve, tcira nisem mislila." 4 Ne, ne, prav imaš. Njegova Julka mu je najdražja." ^Opet je vstala skd) v njem "Mogoče mu pa je oče kaj povedal. Ali, ka j bi! V Boga zauipajva in v Mater božjo. Vise kar >e imenuje mati. je dobro Mati pomaga." In začel je moliti litanije. | i 114Za nas Boga prosi," je še vodno tiho odgovarjala Beta. fKo je zazvonilo k vočernicam. se je Petru spremenil obraz. "Zilfij je seja končana." Beto je prijel za roko. "Sedaj otrok, seda; je vse dobro Kajža je ostala teibi in materi. Vem, da lo tako." 1 Tedaj je ponioMl pastir glavo v izibo in rekel smeje: •'Som že tukaj. Tn vise sc-m slišal, o sem se razpravljali. Nov i io^t bodo zgradili preko potoka. Tn gospodu žuipniku bodo plačali račun šipe. Vse .ie šlo taiko v redu, da je bilo jknr f'olgoras. Pnav nič se niso kregali." • Kaj pa kajža?" se je sklonil Peter v postelji. 44Kaj so •skleni1! glede kajže?" "4 Vič niso govorili o tem," je odvrnil pastir in izginil. 44No, ali ti nisem povedal, Elizabeta!" je radostno vzkliknil Peter. "Prav sem imel. Niti govorili niso o tem. Bog ni dopustil. Tvoji materi je ostala kajža in vise je dobro, ljudje so ljudje, tola Bog vse prav ukrene." Zunaj pred hišo nekdo koralkal v okovanih čevljih. Izpred vrat je bilo slišati presenečen županov glas: ^ "Hej, fant! Kako si se našemil? Pustni torek je že minil!" *4Pusti me oče. Delat bom šel. Delo mi je nagljubtše." '"V gor6 greš lahko jutri." (Nadaljevanje prihodnjič.) Lev povzročil žejo na otoku Otok l>šuaj spada v skupino J majhnih otokov, ki leže ob* italijanski Somaliji, južno od mesta Kisimajo. Od celine je oddaljen samo pičle štiri milje in v posebno suhih letih se zgodi, da morje ob oseki tako močno upade, da se med otokom in celino pokaže suha zemlja in je mogoče peš priti na otolk, kjer živi svoje skromno življenje kakih 350 ribiških družin. In v lanski suhi dobi se je zgodi I o, da je otok neke noči ob o-eki naenkrat izgubil značaj otoka; morje mod otokom in celino je ipadlo in otok ni bil več otok. ampak jtodalj-švk celine. Neki lev. ki se je izpreliajal po obali Somalije, je po ozkem suhem pasu zaš..' na otok Dšuaj. kjer je raztrgal nekaj ovac in slednjič na svoji nočni poti priso do i*dinega pičlega studenca, ki je vse oto-čane preskrb! je val s pitno vo-do. Tu -i je najprej utešil žejo, nato se zleknil ob njem in brezbrižno počival. 'Naslednje jutro soHprišk* ženske z vrči kakor so hodile dan -za dnem, tla bi nalovile vodo. Ko so ugledale drema-joeega leva, .-o se prestrašile in se pustile v b^g. Pridr\ele so v va- strašno novico, da je lev na otoku. Kar otok stoji, se še ni zgodilo, da bi kdo videl na tem koščku suhe zemlje živega leva, ker je bil pač otok po morju z vseli strani dobro zavarovan preti takimi nepričakovanimi obiski. Otočani pač niso vedeli, kako nizko je prejšnjo noč morje upadlo in da je lev lepo po suhem mogel priti do njihovega edinega .-tu-dvnei1.. Najsi al ršo pa je bilo, da ni bilo mogoče najti na tem otoku nobenega orožja, ribiči so pač mirni ljudje in poleg svojega ribiškega orodja niso imeli drugega kot nekaj nožev za razpar^nje rib. Ker si niso vedeli drugače pomagati, so v previdni oddaljenosti od studenca postavili straže, ki naj bi leva opazovali. Cez dan se ni zganil in ni bilo druge nesreče kot da nihče ni mogel po vodo. Ko pa se je znočilo, so ribiči skrbno zapahnili vhode v ,-voje koče, lev pa je kmalu začel s svojim rjovenjem razodevati svojo navzočnost. Morje se je v plimi spet dvignilo in otok je bil set pravi otok. od vseh strani dbdan od morja in lev niti ni mogel več na celino, črn d i bi so premislil. Šel je torej na svoj redni lov, spet raztrgal nekaj živli, zjutraj pa so ga žen-ke našle na njegovem mestu: pred studencem. Zaloge vode po kočah so med tem že pošle in na otoku je nastala žeja. Tako je minulo nekaj dni lev je bil pcnpoln gospodar samotnega otoka, prebivalci niso zmogli druge ob-ramibe, kot da so ^e mu poskrili. Vsi pa so tr|>eli že silno žejo s svojimi živalmi vred, ker dnevi so tu dolgi in vroči. Slednjič ni preestalo drugega, cfla so ribiči naložili žene in živali, kolikor jili lev na svojih nočnih pohodili še ni raiztrgal, na čolne in jih odfpeljali na celino, kjer so hoteli poiskati nekoga, ki bi imel kako orožje, da bi jih rešil premogočnoga gospodarja. Pieostali na otoku pa so izkopali jamo in vanjo privezali kozo. Res je lev drugo noč po tem planil nad kozo in ni mog?l več iz jame. Ko je spoznal, da je ujet, je začel strašno divjati in" rjoveti, da je vse popadla groza. V velikem krogu so okrog jame zakurili ognje in tako celo noč držali rjovečega leva v njegovem ujetništvu. Naslednje jutro se je pripeljal na otok neki italijanski lovec, ki se je slučajno mud'il v Somaliji. S seboj je seveda prinesel dobro puško, nabito z bridko kroglo. Približal se je jami in ustrelil divjega leva. Na otoku je zavladalo veliko veselje, žene so se vrnile - celine, dohod do studenca je bil spet prost. . EN PRAŠIČEK IN DVE SRECl Nadaljevanje s 3. strani. ČISTILCI UŠES NA KITAJSKEM. o severni Kitajski, kjer je sama ilovica in če z;ppiha močan luonsuin, se tj zdi, da jo bo treba takoj popihati. Veter dviga v prah izpromenjeno izsušeno ilovico in ta pridi sili v oči. nabira se pod obleko in*po«krije- vse telo. Človeku ne diši jed, v ustih čuti blato, oči se mu solze in: ušesa ima tako zamašena, dal sliši glasove iz neposredne bližine. kakor da se razlegajo iz velike daljave. Ne i>omaga, če se človek dvakrat ali trikrat preobleče in če se še tako umiva, kajti na telesu se mu neprestano nabira nesnaga, zlasti v ušesih. , $ tZa to se ne smemo čuditi, da se na Kitajskem preživljajo nekateri ljudje tudi s tem, da čistijo svojim bližnjim ušesa. To je poklic, ki ga je ustvarila nujna potreba v severnih krajih Kitajske. Sep som a se je razširil pp vsej deželi, čistilci ušes sede na vogalih ulic po kitajskih mestih, kakor pri nas čl-ftilci čevljev. Namesto ščetk imajo strgulice. žličice in 7>odobno orodje. Njihovo de1 o zahteva mnogo spretnosti. Za čiščenje ol>eh ušes rabi Kitajec približno toliko časa, kakor brivec za .striženje las. NAJPREJ VELIKI 4'H," POTEM VELIKI "G." Čudno dejstvo je, da se pričenja ime mnogih velikih in v ospredju stoječih osebnosti z G, zlasti pa vojakov, ki imajo opravka s sedanjo vojno. V glavnem »stanu zavezni armadi srečujemo na primer imena Gamelin, Gort, George-. Poglavar nemškega zračnega o-rožja je Goering. v nemškem propagandnem ministrstvu sedi dr. Goebbels. General švicarske armade je Guissan, v rumunskem zunanjem ministrstvu gospoduje Gafencu, šef italijanskega generalnega štaba je maršal Graziani, med diplomatskimi izvedenci londonskega zunanjega urada je Gwatkin. (Zanimivo pa je, da so ob priče t ku tretjega Ha jI i a imeli v Nen*čiji večino vodilni možje, ki se njih ime začenja z naslednjo črko v abecedi. Hitler, Hinden'burg, Hess, Ilugenberg. Hiiinmler, Hewlrich. Hammer-stein, Hierl, Haake, Hiippler, Helidorf in drugi. jutranjo meglo. Beograjčani so pognali staro leto in se vračali domov. Miifco in Nada sta lepo zadremala. Nadi se je sanjalo, da je prašička zibala v lepi zibelki in premišljevala, kaj da bo napravila ž njim. Mili možiče^k ne je svinjine, zanjo je preveč, znancem bo poslala in jim pripravila poslastico. Tedaj jo vrže nekaj iz postelje. Prašičku je menda začelo kruliti po želodcu, krulil je, da se je vse treslo. Tedaj Mirko jii več zlržal. Nedvomno je ukazal, da mora prašič takoj iz hiše in naj pa Nada dene kamor ga hoče, on da ima že vsega zadosti in prav za novo leto, ko je enkrat spet doma in ga ne mori služba. (Ni pomagala nobena žavba, nobena beseda ni zalegla. Nada je vstala ob pol šestih, šla na ulico obiskala čistilca čevljev, in ga najela, da ji bo nesel prašička iz hiše. Načrt je imela takoj gotov. V predmestju pozna družino, revno na blagu, a bogato na otrocih. Tej ga ponese in jim vošči srečno novo leto. Prvi tramvaj je peljal proti pokopališču in vozil nasmejano Nado, mrkega čistilca čevljev in pokritega grešnika Sil vest rove noči. Še ni bila ura šest, ko je potrkala na vrata skromnega stanovanja. Odpret ji je prišla sama gospodinja, ki je skoro omedlela od sreče, ko je zvedt'a veselo novico, da ji Nada za novo leto poklanja celega prašička. Vsa družina je bila v trenutku pokonci in se ginjena zahvaljevala za nepričakovano novoletno darilo, ki bo prineslo družini gotovo sto sreč. Gospodar ji je obljubil, da ji bo pri ne. e1 kostček pečenega prašička, da ga bo vsaj okusila, ko ga že ne more sama zaklat i in speči. Nada se je zadovoljna vrnila. Bila je vesela, dti je njen novoletni prašiček vsaj tej družini prinesel ko^V-ek sreče, ko je že njen dom ablagodaril z dvoumnimi dobrotami v obliki lužic in kupčkov. Zgodaj popoldne pa so jo prišli obiskat znanci in ji voščit srečno novo leto. Tedaj pozvoni hišni zvonček. Zunaj stoji mož, ki je dobil novoletnega prašička od Nade. Prinesel ji je lepo pečeno bedrice, ki jo še vse gorko duhtelo, ikot najboljša pečenka in d'ražilo nos, da je bi'o ve-elje. Gostje so bili v hiši. Treba jih je post reči in kaj bi bilo boljšega, kot malo sveže pečenega prešička! Postavila je pečenko na mizo in ponujala, da je bil krožailk koj prazen. Za njo ni ostal niti grižljaj. Vsem je teknilo, njej so se sline cedile. Mirko pa je ostal hladen kot grob. Novoletni prašiček je napravil prvo špranjo v srečni zakon. Nada, pot radi t i se l>o treba, da jo tako zamažeš, da ne bo ostalo ne duha ne slulia. ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI L in II. zvezek, broš. . . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing Company 216 W. I 8th Street New York ) DARILNE POSILJATVE V Jugoslavijo 100 Dinar. — --$ 2.40 200 Dinar. — --S 4.60 300 Dinar. — --$ 6.70 500 Dinar. — --SI 0.50 1000 Dinar. — --$20.50 2000 Dinar. — --$41.00 ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naše zvi>/a za denarne po£iljatve r Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztrečt In denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATKV POSLUŽITE SE "CAB! .K ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York 111 ii. t !'J 1 j'! In Nada je opravila take re-ei mojstisUo in temeljito. Danes je (»ta! od cele z-cioi!lbe le vedeli del in Nada in Mirko se iz srca smeji ta, kari|>o-vedujejo svojo novoletno sto-ri jo. NAROČITE SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 1940. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 cente. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr, Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slo-Tenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. —> Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" SKke so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" K -1 Bohinjsko j< 216 WEST I8th STREET, NEW YORK