List 14. Tečaj XLII A U I Izhajajo vsako sredo po celí poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio ieto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. V Izubijani 2. aprila. 1884. O b s e g : Yprašanj odgo Golmajer. (Konec.) O pridelovanji hmelja. (Konec.) Mlekarstvo. (Dalje.) Knezo-nadškof dr. Andrej Poziv slovenskim pisateljem ske C. kr. dvorna klet na Dunaj P. n. gg. drustvenikom in poverjenikom „Matice Sloven Govor poslanca grofà Clam-Martinica v državnem zboru 25. januarij 1884. proti vpeljavi nemškega jezika za postavno-državni jezik. (Dalje.) — Naši dopisi Novičar naš Ivan Koseski, umri je dné 26. marca popolđne ob pol 5. uri v 85. letu svoje starosti v Trstu m sijajen pogreb njegov je bil přetekli petek dne 28. t. m. ob 5. uri popolđne. Ivan Vesel rojen je bil dne 12. septembra leta 1798. v Kosezih pri Moravčah, je obiskal nižje in srednje sole v Ljubljani, višje šole na Dunaji, potem pa je vstopil v državno službo; umri je kot upokojen c. k. finanční višji svetovalec, zapustivši 2 sina in 5 heerá. Uže leta 1817. poskusil se je v javnosti s sonetom; razglasilo pa se je pesniško imé Ko- seskega leta 1844. s pesmijo „Slovenija caru Ferdinandu". Bralcem „Novic" se ve da ni treba ob-širneje pripoveđovati o slavném, navđušeno-rodoljubnem đelovanji staroste naših pesnikov Ivana Ko-seskega; lahko rečemo vsem onim, ki še ne poznajo nadrobno neumrljivega delovanja njegovega, berite „Novice"! Vrh tega dala je na svitlo Matica Slovenska 1. 1870. „Razne delà pesniške ili igrokazne pisateljevo podobo, debelo knjigo obsegajočo na 690 stranéh najprej 29 Jovana Vesela-Koseskiga" s raznih poezij, dalje „Visoko pesem", petero ruskih Puškinovih, dalje več „Iliade", nekoliko Chamis I v ^ J 11 ' -»K-'Vxvv kviii , j^v^xv, i uwiwn x. uwivjuu » i« , v/ » ^ ^ J ** Uhlandovih; jugo-evropejski glosar ali slovenski glasnik, zbirko raznih glos, „Mesinsko ne- sovih vesto" in „Orleansko devico". Leta 1879. pa dala je „Matica" na svitlo še „Raznim delom" na 65 stranéh 26 različnih pesniških del. « dodatek omenjenim Oče dr. Bleiweis in Ivan Koseski bila sta si duševna brata, oba delovna in goreča za vzbujo skoraj v vsaki številki tudi Ivana Kóseskega. našega naroda zato pa naliajamo tudi posebno v prvih tečajih „Novic" poleg dr. Bleiweisa Oba stala sta do zadnjega na čelu onih rodoljubnih moz i ki so v minulem polstoletji řešili Slovence iz verig nezavednosti, kateri so navdušeni in složni svojim rojakom klicali : „Naprej, slovenski jug !" Naj čuje duh Bleiweisov, duh Koseskijev tudi še dalje in dalje nad našim 0111 U III . kateremu je zaupana osoda uai \j\acaj j ji ci složno in vspešno pričela Bleiweis in Koseski. Naš narod slovenski in poleg njega „Novice" žaljujejo na grobu v častitljivi starosti umr-lega rodoljuba in pesnika Ivana Koseskega! oda v đ u š e n a tud narodom, da složni nadaljujejo, kar vsi sta Hranimo mu večen livaležen spomin! 106 Gospodarske »tvari. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 10. V eni škrinji imel sem čez zimo več ovsa shranjenega, bodi-si da je bil v vlažném stanu spravljen ali je pa kateri drugi vzrok, oves je postal tako zadubljen, da ga konji ne marajo zobati. Prezra-čenje ne pomaga nič. Ali je mogoče oves na drugi način zboljšati? (R. R. v B.) Odgovor. Zaduhljivi oves, kakor vvsako drugo tako pokvarjeno žito se tako-le popravi: Žito se pomeša sè stolčenim ogljem ali ogljeno moko, katero se pri ogljar-jih ali kovačih skoraj zastonj dobi. Z ogljem name-šano žito pusti se 14 dni ležati, ter potem na taki žitni čistilniei očisti, ki z vetrom delà. Tudi opere se lahko potem žito, a treba ga je skrbno posušiti. Vprašanje 11. Uže dalj časa postane mi vsaka smetana, ako je le nekoliko časa hranim, grenka. Kaj mi je storiti? (D. v S. na Dolenjskem.) Odgovor. Ako smetani po malem 30—40 gramov soli na liter dodaste, ne postane tako hitro zopet grenka. Surovo maslo iz solene smetane ni le bolj-šega okusa, ampak je tudi trdnejše. Solenje smetane tudi olajša pinenje. 0 pridelovanji hmelja. (Konec.) Oni del rastline, kateri se za pivovarstvo rabi in zaradi katerega hmelj pridelujemo, je cvetje. Kako-vost pridelanega hmelja je odvisna od pravočasne tr-gatve. Ko prične cvet rumenkasto zeleneti, mocno disati, med cvetnem listjem nahajoča se moka tolsta postajati, přišel je čas trgatve ; obtrgujejo se naprej zre-lejše rastline. Hmeljev cvet se mora po trgatvi varčno sušiti; to se prav dobro zgodi na prostornih in zračnih pod-strešjih; za 100 kilogr. treba je iy4—V/2 štirjaških metr. prostora. Med sušenjem treba ga je pridno obraćati, in ko je suh, se ga spravi na kup ter se ga z rjuhami pokrije. Ako se pa hmelj dalj časa hoče spraviti, treba ga je v zaboje, kateri imajo vse špranje s papirjem zalepljene, dobro stlačiti. Pridelek na hmelju od enega hektara določiti je těžko, ker on še le od 4. leta naprej dobro rodi in ker se v 12 letih računi 6 slabih, 4 srednje in 2 dobri letini; povprečno se računi na hektar 10—12 metr. stotov hmeljevega eveta in 60 metr. stotov trstja in listja. Sledeča pregleda naj čast. bralce podučita v potrebi delà in denarja pri pridelovanji hmelja, ako ra-čunimo, da so vrste in rastline med seboj ena od druge 160 centimetrov oddaljene: I. Prostora ima vsaka rastlina . štiri. metr. j 2*56 na en hektar pride rastlin . . . . 3*906 pridelek od vmes sajene pese ali zelja met. stot. 70 drogi stanejo okolo...... . gold. » 586 obresti v drogih naložene glavnice 29 en hektar dá hmeljevega cvetja, če ena rastlina 0*035 kilogr. dá . . kilogr. ; r 137 „ ,,0 047 „ „ . . 184 „ „ 0*070 „ Y) 273 » r> 0*140 „ „ Ti 546 „ ,f 0*280 „ „ V 1092 » » 0*420 „ n . • r 1638 II. Delavni dnevi Delo I 1 za 1 hektar za 100 rastlin možki N O a? M tji a '3 o o s »N o Odkrivanje, rezanje in okopavanje . . . . Vtikanje drogov . . . Vožnja in druge malenkosti skozi 9 tednov . trikratno okopavanje in osipanje..... Izpeljanje drogov in od- smukanje trsja . . . | Trganje cvetja . . . . Sušenje hmelja . . . . Spravljanje drogov . . Pokrivanje hmelja s prstjo ali gnojem.....1 21 35 30 7 1 21 4 I 20 14 30 > 35 30 20 35 52 10 0*54 0*89 0*77 0*18 0*54 0*10 0*52 0*35 0*77 0*89 0*77 0 52 0-89 1*33 0-26 Skupaj 138 129 97 3*54 3*30 0.62 Miekarstvo. Spisuje Gustav Pire. (Dalje.) 5. Molža na poskušnjo. Umno miekarstvo ne dá malo opravila; meijenje mléka je tudi zeló zamudljivo in vendar neobhodno potrebno opravilo. Da bi mleko vsake krave pri vsaki molži merili, bilo bi odveč, zadostuje nam molža na poskušnjo. Ta se pa tako-le izvrši: Vsaj enkrat v tednu se pri vsaki molži tistega dné od vsake posamezne krave mleko zmeri, ter v za to pripravljeno knjižico vpiše. Ako se število li tro v, ki se jih je tišti dan od krave namolzlo, množi sè 7, izvé se, koliko dá krava na teden mléka in če se te-denske svote celega leta skup sošteje, ima se po-vprečna množica mleka, ki ga krava v enem letu dà. Korist molže na poskušnjo obstojí v marsičem; pregled čez vse miekarstvo je le tedaj mogoč, ako je znana množina mleka, ki je na razpolaganje; razvidi se vpliv boljše ali slabše krme in krmilnih sredstev, ravno tako vremena, bolezni itd. Vsako predrugačenje v kolikosti mleka ima svoj vzrok; gospodar premišljuje o tem in ko pravi vzrok najde, zamore tudi potrebno ukreniti. Z molžo na poskušnjo zamore se dobrota krav z ozirom na njih rod, starost itd. med seboj primerjati ; izvé se, katera krava je najbolja molznica, od katere se bode o svojem času tele za pleme odbralo. Izve se pa tudi za slabo molz-nico, ki dá tako malo mleka, da jo je treba odstraniti. Slednjič je z molžo na poskušnjo gospodarju dana priložnost, se prepričati o poštenosti pri mlekarstvu sodelujočih oseb. 5. Ravnanje z mleko m v hie vu. Namolženo mleko naj se izlije vse v eno posodo; skupno zlivanje mleka ima to prednost, da je mleko skozi in skozi ene kakovosti, ter vsled tega tudi ena- 10? # komerno smetano odločuje. Oddelitev mleka v posode liko hitreje hladi. Te posode so iz ploščevine, skozi za nastavljanje smetane naj se še le v mlečni shrambi nje držijo cevi, po kojih zamore teči voda, ali pa če « â « « . ft ^ ft ft »i «ft ft ft ž «1 ft « ft « § ft ft ftftftft » ' X ---_ . _r 0 - ---V -----------U U ' I A ---J-------- v VN/V4 T VV4M) ^ W11 Ul \J\J ali kleti zvrši. V skupno posodo vlito mleko mora biti se brez vode hladi, skozi katere zrak piha. Ker pri skozi cedilce in skozi platneno ruto precejeno. Na ta tacih posodah voda ali zrak na večjo ploskvo vpliva način obvaruje se mleko pred vmešanjem kravje dlake, je hlajenje tudi hitreje r muh in druge nesnage. Posoda, v katero se skupno zliva mleko, je tudi najboljša, ako je iz kovine. Za večja mlekarstva ima se stroje hladilnike, kado 10 stopinj shladijo. Ti hladilniki teri mleko na Podoba 5. kaže iz jeklene ploščevine napravljeno (glej pod. 8.) so tako narejeni, đa mleko čez cevi teče mlečno posodo, na katero priđe cedilce pod. 6. natak- skozi katere se mrzla vođa pretaka. Tak hlađilnik da je mleko ž ki v eni uri do 200 litrov mleka shladi, stane pri nj en o tako 7 7 vzeti in osnažiti. Iz hleva naj se mleko kakor hitro mogoče odnese Pod. 5 Pod. 6 v primerne shrambe, kajti mleko je neizrečeno občut- Ijiva tekočina, ono precej potegne škodljive tvarine na-se, katere pogostokrat vse mleko, kakor tudi iz njega izdelano smetano in maslo pokvarijo. Največja nevarnost preti mleku, dokler je še gorko, dokler se ne naj gospodar gleda, da se mleko kakor shladi Zato hitro mogoče shladi Vsa posoda , katera se pri molži v hlevu rabi, mora se takoj po končani molži oprati in osnažiti, tei potem na zračném prostoru, nikdar pa ne v hlevu posušiti. Prav njim popolnem pokrito; čez Kleiner & Fleischmann-u v Mođlingu 56 gold cedilce dene se še gori ome-njena platnena ruta. Cedilce je tako narejeno, da se dá žičasta mreža posebej ven mleka času. v m očno vročem y ohlajenje poletnem ako se ga hoče daleč pošiljati in ako se ima dober led na razpolaganje, izvrši se prav dobro tako-le: Lij iz počinjene ploščevine ki drži preko 20 do 30 litrov in ki ima na iztoku gosto mrežo iz žice (dratu) polni se z drobnim čistim ledom. Na led se mleko vlije, ker je pa mreža gosta in deloma tudi led hitri potok mleka ovira, teče mleko po- na časi skozi na • • ter se shladí stopinje. Le v tem obziru je to hlajenje slabo, đa se nekoliko ledu raztopi in z mlekom pomeša, sicer pa množina raztopljenega ledu le majhna ter znaša na 20 litrov samo litra vode* Pod. 8. Shramba ali klet za mleko. . Hlajenje mleka. Potrebo hitrega lilajenja sem uže gori deloma ocenil. Ako se pa hoče mleko dalj časa sladko obdr-žati, daleč v vročem poletnem času pošiljati ali pora-biti za izdelovanje najfinejšega namiznega, surovega masla ali pa, ako se hoče iz sveže namolženega mleka takoj surovo maslo izdelovati, je neobhođno potrebno mleko hladiti. Surovega masla izdela se iz shlajenega mleka precej več, ter je tuđi stanovitnejše. Hlajenje mleka zamore se na več načinov izvr-nikdar se pa to delo ne sme v hlevu šiti, o pra vij a ti. Najnavadnejši je oni način, pri kterem se posode z mlekom v mrzlo Shramba ali klet za mleko ne sme biti v bližini hleva, gnojišča, stranišča ali tacih krajev, koder se škodljive tvarine nahajajo, katere zamorejo do mleka prodreti. Kakor uže rečeno, jih mleko rado nase potegne, ter vsled tega slabše postane. Shramba za mleko naj bo hladna, zračna in suha. . ako Napravi naj se toraj na severni strani poslopja pa vsled druzih razmer mora biti na solnčni strani, zavaruje naj se jo pred solnčnimi žarki sè zasajenjem senčnatega drevja ali s streho. Ker hlađen , nizek prostor postane rad zaduhel,. zato je treba skrbeti za primerno visokost. Poprej so se mlečne shrambe kolikor mogoče globoko pod zemlja napravljale, sedaj se je jelo to opuščati, ker se tako lože pred mokroto obvarujejo Zaradi snage naj bodo tla mlečne shrambe ali vodo postavijo; dobro kamnite ali iz opeke. Špranje med tlakom morajo biti je, tako, đa vedno mrzla okoli posod teče. ako je voda tekoča, zamazane, tako da tlak vodo drži. Ob enem naj visé koder se ima studence na razpolaganje, napravijo naj se tla tako proti eni strani, da se voda zamore odtekati Jarek mora biti tako na- tudi v za to pripravljen jarek. pravljen, da se lahko iztrebi, in kedar se hoče zamaši, kajti drugače vhaja toplota v shrambo* korita ? skozi vedno voda teče katere te Vrata in okna naj se dobro zapirajo okna tako prirede, đa je mogoče shrambo po potrebi zračiti. Poj leti se zrači le ponoči. Toplota mlečne shrambe na Pod. 7. korita postavijo se po- znaša 13—15 stopinj. Hlajenje mleka se tudi tukaj ne tem posode z mlekom. sme vršjti ? ker toplota in duh iz hleva škodujeta do- Tako ohlajenje je naj- bremu zraku v shrambi. ceneje, samo da je veliko prepočasno. Ako se namesto navadnih (Dalje prihodnjie.) posod vzame takih, kakor pod kaže ? se mteko ve * los dr. Životopisné Knez-nadškof goriški Andrej Golmajer. knezoškofu Antonu Alojziju Wolfu reklo, da je ured il škofijo, kakor uro, veljá tudi o slavném prvostolniku in priljubljenem očetu dr. Andreji Golmajerju gledé nadškofije goriške. ki se ga bode vsikdar živo spomi njala in ga milo blagoslavljala. (Konec.) Ako so okolnosti zahtevale, znal je biti sijajno ra-dodareu, sicer pa je bil varčen, sosebno gledé ua samoga sebe. Skop je bil zlasti zadnja leta znabiti zato, da već prihranil za svoje Andrejišče; in ker ni hotel kratiti dobrotnim zavodom letne podpore, opustil je vsak strošek, ki ni bil prav potreben; celó bukev ni več kupaval, dasi so bile glavno njegovo veselje. Knjige velike biblioteke je vse prebral. Tu mi prihaja na misel, kar mi je enkrat nek učen Nemec rekel o slavném kardinalu Rauscherji, nadškofu dunajském. Govorila sva, da ima Rauscher bogato knjižnico in omenjeni gospod mi je odgovoril: » Da, mnogo in lepih bukev ima 5 ali še več vredno je to, da je vse bral." Te besede naj se obrnejo na nadškofa Golmajerja. Oskromen je bil tako, da ni v pogovore nikdar vtikal samega sebe ali svojih dejanj; nikdar ni omenjal raznih dob sijajnega svojega poviševanja (karriere), samo med intimniki ga je večkrat veselilo pripovedovati o tistih časih, ko je v Ljubljani in na Dunaji študiral in kako je preskušnje opravljal; govoril je rad o izpraševalcih in doktorskih rigoroznih preskušnjah itd. Vajenemu resnih in tehtnih studij bilo je dolgočasno prazno besedovanje nekih pi- sateljev in pridigarjev; neslana mu je bila celó konverzacija tistih takih , ki veliko govoré, pa malo povedó. Dvoje reči je cenil in močno hvalil: nemško znanstvo in cerkveno zgovornost francosko, ter želel preuravnave bogoslovskih študij v Italiji. Če prav je bila znanst- vena njegova omika nemška , znal je in ljubil in pisal pravilno svoj materni jezik slovenski ; veselilo ga je za-sledovati njega razvoj in napredek. Prevedel je bil v mlajših letih v slovenski jezik tudi neke oddelke sv. pisma in bral do smrti knjige in časnike slovenske. (Naročnik „Novic" je bil od njihovega začetka do svoje Bleiweisu v dijaških letih instruktor. Prestavlj.) Slovenska Matica. Poziv slovenskim pisatelj em. Odbor r> Slovenske" se do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih obrača z iskreno prošnjo , da bi čim prej, tem bolje tudi letos poslali primernih done-skov za letošnji „Letopis u Kakor lani, vzprejemali se bodo letos v „Letopis u samo izvirni znanstveni in znanstveno učni spisi iz raznovrstnih strok človeškega po znanja ; vendar je želeti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo obče znanim književnim potřebám naroda slovenskega, ter zaradi svoje splošne zanimivosti prijajo večini Matičinih dru-žabnikov. Rokopisi naj se pošiljajo do konec juni ja ali naravnost uredniku g. prof. Fr. L e v c u ali pa prvo sedstvu „Matice Slovenske" v Ljubljani. Po pravilih doiočena nagrada v „Letopis" vzpreje tim spisom se bode izplačila tiskana. kedar bode knjiga do V Ljubljani 19. marcija 1884. Za odbor ,,Matice Slovenske": fcrrasselli, prvosednik. Prof. Senekovic odbornik. P. n. gg. drustvenikom in poverjenikom 7? Matice Slovenske u smrti. Ta list mu je bil ljub tudi zato, ker je bil dr. cembra Knjige za leti 1882. in 1883. so bile meseca de razposlane; odbor pa je vse potrebno uki nil da dobé n. gfr kanoničnih obhodih je katekizoval in govoril slovenski proti koncu tekočega leta matičarji letos svoje knjige še in z rnarsikatero „gorenjsko u razveselil pri obedih du- Pri tej priložnosti izreka odbor svojo iskreno za hovnike, s katerimi se je vedel ljubeznjivo, kakor oče hvalo vsem dosedanjim Matičnim podpornikom, posebno z otroci. Kot metropolit ni nikdar nasvetoval koga za prijetna dolžnost mu je, zahvaljevati se škofa, če ni znal jezika svojih prihodnjih ovčic. n. Rekel poverjenikom za njihov požrtvovalni trud, katerega so imeli da on ne more umeti, kako more škof biti med pri pobiranji doneskov iu pri razpošiljanji društvenih je, ljudmi, katerih jezika ne zna. Spoštovale, včasih občudovale in hvalile so ga svetne knjig Odbor sam skrbi z vso resnobo in marljivostjo za gosposke cesarske in mestne, pa ne, da bi si bil to napredek Matice Slovenske", njegovo delovanje more spoštovanje ali hvalo naklonil na škodo svoji dostoj- vendar le tedaj roditi dober sad, ako nahaja povsod nosti in škofovski dolžnosti. Resnično rado ga je imelo krepke podpore, ako „Matici Slovenski" ostanejo zvesti tudi goriško plemstvo, ki šteje dokaj imenitnih rodovin. podporniki vsi dosedanji društveniki in ako se število vendar pa ni preziral viši pastir ali zamolčal napak, ki Matičarjev po vseh krajih naše slovenske zemlje od leta so plemenitaše včasih temnile. Povdarjal je sosebno do leta pomnožuje. dvoje, lenobo in življenje brez namena. kar je prava nesreča za neke patricije, namreč Zaradi tega stopa odbor „Matice Slovenske" s tem pozivom pred slovensko občinstvo, uljudno vabeč je Cesarski rodo vini Habsburški je bil z otroško Iju- pristopu „Matici Slovenski" in do n. beznijo vdan ; zlasti pa je srčno ljubil cesarja, za katerega je vselej molil in večkrat maševal. Kedarkoli je ' bil je ime „césar izgovoril — privatno ali v molitvi ves ginen; videlo se mu je, kako ljubi vladarja brotnika, ki mu je toliko častí in naslovov podělil. do- . poverjeniKOV ,jv,, da prevzamejo tudi nadalje ta rodoljubni ter da vabijo v svojih krajih novih društvenikov in da pobirajo njih letne doneske. Da more odbor društvene knjige izdati ob določe-nem času, kaže se neobhodna potreba, da društveniki s prošnjo posel Tak je bil preblagi nadškof Andrej Golmajer, ki ga svoje doneske plačajo ob pravem času smislu je bila sama previdnost božja v goriško škofijo poslala društvenih pravil ukrenil je odbor, da je let za ravnat duhovne njene zadeve. Vodil je škofijo s pohlevno leto 1884. vplačati vsaj do 1. junij razumnostjo, delavnostjo in odlično ljubeznijo; popravil in napravil mnogo, mnogo. In, kar se je o ljubljanskem Na podla natančnega števila društvenikov mora še le odbor dolo čiti v koliko iztisih je treba tiskati društvene knjige * 109 da so izogne vsaki denarni potrati, ko bi ležale nera&-pečane, kot mrtev kapital v društveni zalogi. Odbor torej nujno prosi, da p. n. gg. poverjeniki blagovolé med društveniki v svojih krajih njih doneske do 1. junija t. 1. pobrati in Matičinemu blagajniku do-poslati; isto tako naj pošljejo društveniki, živeči v krajih, kjer ni poverjenikov, svoje doneske do istega obroka neposredno Matičinemu blagajniku. V Ljubljani 19. marcija 1884. Za odbor ,,Matice Slovenske": (Jrasselli, Prof. Senekovič, prvosednik. odbornik. Zabavne stvari. C. k. dvorná kiet na Dunaji. Prof. Reitlechner opisuje vinsko klet cesarskega dvora na Dunaji v „Weinbau-Zeitung" tako-le: To klet si je vredno ogledati, če tudi ne more stro-kovnjaku, vinorejcu ali vinotržeu v vzgled biti, — kupee skuša namreč spraviti svojo blago kakor hitro mogoče na trg, — v dvorni kleti pa se godi vse le bolj pola-goma. C. kr. dvorni kletar g. Lambert spremljal nas je po velicih prostorih. Klet ima tri nadstropja. Pogode so vse očiščene in osnažene. Navadno je v kleti 18.000 veder vina (= 10.187 hektol.), pri našem obisku bilo ga je pa samo 13.000 veder, ker se ga je v prošlém letu precej več porabilo. To vino je v porabo c. kr. dvoru in se deli v tri vrste : 1) Vino za cesarsko mizo. 2) Vino za dvorné častnike. 3) Vino za posle in dvorno stražo (vsak mož glavne straže pri dvoru dobi na dan % litra vina). — Tretje vrste vino ne sme stati nad 30 kr. liter. Vina so večinoma vsa avstrijska, na sodih nahajamo toraj večinoma le imena domačih vin, kakor „G-umpoldskirchner", „Nussdorfer", ;,Kloster-neuburgeru itd. Na dvorno mizo pa ne pridejo ta vina s pravim imenom, ampak imenujejo se po šegi španjskega miz-nega reda le kot beli ali črni „Avstrijanec". V gornjem nadstropji nahajajo se vina v sklenicah, kakor tudi uže dogotovljena domača vina v malih sodih, pa tudi To-kajec v velikih steklenicah, v katerih za to vino najbolj pripravnih posodah toliko časa ostane, da je sposoben za dvorno mizo. Sredi kleti stoji ovalen, ali bolje elip-tičen sod s podobo cesarja Franca Jožefa. Ta sod iz-delal je ob času srebrne poroke dvorni sodar; v postran-skem hodniku je še drug temu enak sod sestavljen za časa cesarjeve poroke. V dvorni kleti ležé vina navadno dalj časa, kakor sicer pri vinotržeih in marsikatera dobra kaplja leži, kot zastopnik iz prejšnjih let, dalj časa kakor njeni dobroti ugaja. Vina se kupujejo kot mlada vina narav-nost od vinorejcev ali pa se pridelajo na cesarskih po-sestvih, kakor na pr. Tokajee, in se potem spravljajo v spodnje prostore kleti. Ravnanje z vinom je le na najpotrebnejše omejeno; pretaka se ga namreč, čisti le z ribjim klejem in med seboj meša; filtrirati se vino nikdar ne sme. Ribjega kleja porabi se na mesec pri 18.000 vedrih samo 0*3 kilogramov ! Se ve da mudi se nikamor, če vino v tem ali onem sodu ni povšeči, ali še ni očiščeno, nastavi se drugo. Cesarski mizi v porabo služi navadno šestero vin, in sicer : Chablis, Sherry, Bordeaux, Burgundec, Rensko vino in šampanjec. Najboljša vina spravljena so v dvorni kleti v sklenicah, vredjena se ve da po^sortah in letih, francoska tudi po firmah" postavljena. Šampanjca spije se navadno na leto okoli 1800 sklenic. S šampanjcem preskrbuje dvor uže 60 let firma „Moe & Chandon", ker je ta tvrdka po všeči, postaviti se ne sme nikdar kaka druga na cesarsko mizo. Poskušalo se je uže vpeljati neki drugi šampanjec, pa uže pri prvi poskušuji je samo ena beseda vse daljše take poskušnje prepovedala in „Moët & Chandon" ostali so zmagovalci. Prostori v kleti so prostorni in lepi, ter imajo gor- kote 9—10° — imajo pa to napako, da so prezaduhli in mokri, posebno spodnji, v katere, ako le kaka vodovodna cev na „Ringstrasse" poči, takoj par centimetrov visoko voda stopi. Velika vlažnost je tudi vzrok, da se sodi v tej kleti hitro pokvarijo. Največi sod, koji drži 300 veder, je ravno sedaj v popravi; sploh sodi ne trpijo čez 10 let. Sodi so lepo izdelani z rezljanim grbom na prednjem dnu. En sod je posebno zanimiv, pri njem so namreč obroči skozi prevrtane doge spe-ljaui, tako da se jih nič ne vidi. Vsled izjemnega namena, ki ga ima dvorna klet z ozirom na druge vinske kleti, je ravnanje z vinom čisto drugačno kot kje drugod. Tako nahajamo v dvorni kleti vina, ki so se prirejevala, kakor malo kje, tako na priliko, desetletni beli Avstrijanec, kateri se ni še nikdar přetočil. Zanimalo bode toraj vsacega vinorejca, c. k. dvorno klet si ogledati, ako je slučajno na Dunaji. Dovoljeuo je to le v gotovih urah, ter se treba uže prej oglasiti. Več oseb kot dve zamore pa na enkrat v klet iti le po posebnem dovoljenju vrhovnega kuhinjskega predstojnika grofa Kinskyja. Mnogovrstne novice. * Iz crne knjige hudodelstev leta 1883. V okrožji više sodnije graške bilo je preteklo leto obsojenih: i 3 'c oz s £ s O î> S w. cž "3 53 O pO S O o 3 C! '3 O > > > > i» > w z Zarad umora 1 4 2 2 r 2 2 = = 13 » detomora 2 2 2 4 1 5 = = 16 17 ub oj a 4 5 13 8 1 4 = = 35 težkega poškodovanja 1 - 5 6 - 2 = = 14 n požiganja 2 5 1 2 2 4 = = 16 « tatvine 9 10 6 8 18 5 = = 56 V ponezvestenja 2 1 — 2 - - = = 5 ropa 1 3 2 - 1 2 = = 9 n goljufije 6 4 5 8 1 1 = = 25 Skupaj 28 34 36 40 26 25=189 Ta pogled na preteklo leto kaže žalibog, da ima sodnija ljubljanska izmed vseh druzih največ obsojencev in da jih izmed 35 spada 25 na izključno slovenske dežele, nevštetih Korošcev. — Kdaj bo pač v tem oziru pri nas bolje! Politične stvari. Govor poslanca grofa Clam-Martinica y državnem zboru 25. januarija 1884. proti vpeljavi nemškega jezika za postavno-državni • • i jezik. (Po stenografiěneni zapisniku.) (Dalje.) Druge definicije med debato nisem čul nobene. V poročilu morda se nahaja kaka nadomestilna točka, namreč kjer nas opozorujejo na sedaj obstoječe postave in določila in sedaj vpeljane vaje, pri katerih ima nemški jezik posebno veljavo, katerih je tudi moj neposredni gospod predgovornik omenjal. Dobro, gospoda moja, saj tega nihče ne taji, in da res tega nihče ne taji, je to vsakdo izmed nas uže přiznal ter smo tudi pri ute-meljevanji svojega predloga tega omenili in ravno vte-meljevanje tega predloga je gospod predgovornik tako neusmiljeno perhoresciral. Te posamične postave pa le pravijo , in te vaje le kažejo, da ima na tem posebnem polji nemški jezik svojo izključljivo veljavo, nasprotno ga pa še niso ni-kjer postavno za državni jezik proglasili. Nasproti temu pa še enkrat ponavljam, da se nahajajo slučaji, kjer mora nemški jezik svojo veljavo zbog sporazumljenja obdržati, kjer mora iz ozira na državo veljati, kdikor tega edinost države zahteva in imeti hoče. Temu je nek govornik včeraj ugovarjal, ako se ne motim, bil je prvi včerajšnji govornik, češ: s tem ne bo nič, pod tako jednoto države se tudi lahko federativna (zvezna) država zakriva. Ali ravno tako bi se tudi temu ugovarjalo : pa tudi absolutno centralistična država! Pojem „državna jednota" ne označi ne podobe vlade in ne podobe državne ustave, pač pa potrebe, ki se države vedno držé gledé njenega obstanka, njene jednote in njenega ohra-njenja. Nazori o tem so jako različni, in teh se nam bo mogoče ogniti v teku postavodajalstva, v teku oprav-ništva in izvrševanja določeb; različni so lahko nazori v posamičnih točkah, je li to ali ono iz stališča državne jednote potrebno ali ne, o tem pa smo vsi edini, da veljavo nemškega jezika pripoznamo, kjer jo zahteva jednota naše države in tega se hočemo tudi držati. Ker pa ravno o tem govorim, moram jako določno očitanja zavrniti, s katerimi nas je včeraj prvi gospod govornik v svojem govoru obsul. Rekel je, da se odborová večina neče sprijazniti z državno jednoto. Dalje je izrekel željo, da naj bi se zagrinjalo raz nekaterih načrtov po-tegnilo, da nekateri temni načrti beli dan zagledajo. Uže popřej sem enkrat na to opozoril in danes moram zopet to storiti. Na tak način se nikari ne bo-jujmo. Ako nam je sploh na tem ležeče, da se na korist cesarstva posvetujemo, ako se hočemo sploh pošteno sporazumeti, je prvi pogoj, da smo vsi pravi in pošteni Avstrijani. (Dobro! na desni). Nikdar si ne smemo ničesar drug drugemu podtikati ali se nespa-metno sumničiti. Na tak način ne dosežemo nikdar smotra, kajti vsako tako očitanje iz ene strani se ojstro od druge za-vrne in to ni v korist države. Tudi bi gospoda govornika posvaril, naj ne rabi pri takošnih okoliščinah tako nepremišljenih dovtipov, kakor je oni v pentagramu. Mora je satanska iznajdba in je bila namenjena za propad, za pogubo. Taki dovtipi so čestokrat dvorezni meč ! Zopet se k prvotnému vprašanju povrnem, če tudi se vam morda dolgočasno zdi : Kaj je državni jezik ? Ako se v areni (bojni prostor) taka vprašanja stavijo, ne smejo se staviti splošno, temveč se mora označiti tudi pomen in vsebina, smoter, namen in obseg bolj natančno. Treba nam je toraj iskati, kaj bi jezik zavzemal na prostoru in koliko stvarno, ker nam tega do sedaj še ni nihče bolj natanko pojasnil. Res je, da je gospod neposredni predgovornik takoj v začetku svojega govora večkrat omenil, da nam bo dal definicijo, ki nam bo vse pojasnila. Na to pa je začel razkladati obširno ob-ravnavo o vprašanji deželnih jezikov, plemén, narodov in rodov, v kateri je tu pa tam druge rodove občutljivo žalil sè »vojimi pikrimi opazkami. Dolgo sem poslušal in vendar še nisem izvedel, kaj je prav za prav državni jezik. Naposled je vendar nekaj v podobi kakega manifesta izrekal, da je danes in le še danes njegov sedanji obstanek. Pozneje se bom še enkrat na to po-vrnil, je li mogoče, ta sedanji obstanek porabiti za kodifikacijo in nadjam se priložnosti, da bom <;okazal, da bi bila taka kodifikacija vse poprej, kakor p;i koristna. Po vrsti hočem vse znamenja premotriti in se vpra-šati, ali je mogoče določen krajeyen in stvaren obseg za pojem državnega jezika najti. Kar se tiče krajevnega obzorja, je resnično, kar se je uže tolikokrat ponavljalo, da cela Avstrija ne more biti! Kajti naša delavnost se ne razteza na skupno Avstrijo, in ravno tište točke, iz kojih sem pospešitev jednote navajal in ravno oni slučaji, v katerih se potreba jednote na prvi trenutek čuti, ne spadajo v naš neposrednji delokrog. Ravno, kar se tiče krajevnega obzorja, povdarjala se je uže čestokrat v časnikih vaše stranke in v shodih, kjer so se vaši Ijudje zbirali, misel, da naj se nekatere dežele iz splošnega obzorja zbrišejo. In gospoda mojaf tudi v položaji kakor je sedaj, označen po gospodu poslanců Wurmbrandu, se uže izobčenje nekaterih deželá nahaja. Tudi on je uže govoril o izključenji južnih Ti-rolov, Dalmacije in Galicije ob marsikateri priložnosti. Sedaj bi vas pa vendar le prosil pomisliti, gospoda moja, da niste v stanu bolj določno pokazati, kaj da je vaš konečni smoter (prav res ! na desni) in da nam pač ni potreba, da se hočete dežele za deželo znebiti od jednote, le da se nemško-liberalni stranki gospodarstvo priboruje in ohrani. (Živahna pohvala in ploskauje na desni). Prepričan sem, gospoda moja, da boste tako do-slednost odbijali, posebno sem pa tega prepričan o gospodu predlagatelju in o tistih, ki njegov predlog v duhu podpirajo. Toda gospoda moja, to so doslednosti, doslednosti notranjega nasprotja, ki se v predlogu nahaja in doslednosti nasprotja, v katerem sta Avstrija in njena na-rava. Gospod predlagatelj je rekel v svojem vtemelje-vanji, da on ne stavi predloga raz narodnega stališča, temveč raz konservativnega. No, gospoda moja, jaz mislim, da je on tako mislil. V svojem današnjem govoru je pa vzrok navajal tako, da je bil on in njegovi somišljeniki takrat k temu prisiljen po vznemirjenji, katero se je nemškega naroda polastilo, in da bi ga potolažil, je stavil ta predlog. To, gospoda, je vendar pred vsem čisto naroden vzrok. In on je pozneje v svojem govoru v glasu kakega manifesta rekel: „Mi ta predlog stavimo in hočemo tako daleč seči, ker imamo pravico na to". No , ali tukaj ni govoril v imenu naroda. Sicer se pa zaradi tega ž njim ne bom prepirah Rekel pa je: raz konservativnega stališča. Kakor sem se takoj takrat oglasil, ko je ta glas do nas poslal, tako še danes přiznávám in bom vsigdar odkritosrčno pri-znaval, da zastopam konservativno stališče iz prepri-čanja, ter sem mu tudi zvest. In ravno iz tega stališča bi to le rad izrazi]. Mnogo je morda v teku časa konservativna stranka in vlada grešila, ker se je brezvspešnim naporom v naročje vrgla in tako dragoceno moč zapravljala prizadevajoč si reči v življenje spraviti ali jih pa ohraniti, ki se obdržati niso zamogle ali pa so se uže preživele; še več si pa po nepotrebnem liberalna stranka prizadeva nemogoče doseči in lastno moč krha in vničuje, le da bi vničila dogodke, ki se zistemi nečejo klanjati (dobro ! na desni) in da prezira prvotno naravo skupne države. (Pohvala na desni.) Nikjer se pa po mojih mislih ta napaka bolj določno ne izraža, kakor v vašem stališči k narodnost-nemu vprašanji in njegovi rešitvi v Avstriji in za Avstrijo. (Dalje prih.) Ill Naši dopisi. Trst 23. marca. — Maogo let je uže minulo, kar nisem poslal nobene črtice v cenjeni Vaš list, zato naj mi bo danes zopet prilika v porabo, da se oglasim. Pomoč kmetu, to je dandanes občni glas. Pomoč je razne vrste in taka pomoč bila bi tudi knjiga živino-zdravilstva, katero bi lahko izdala družba sv. Mohora v Celovcu in bi najlaglje in najceneje med kmeta zašla. Vedno me naši tržaški kmetje vprašajo po taki knjigi, Ker čutijo živo potrebo, da si v sili znajo pomagati sami; kajti v Trstu so živinozdravniki, toda ne mora se vsak ravno pečati z enakimi posli, ker deželni živino-zdravnik ima dovolj opravil pri namestništvu, mestni pa ne ume slovenskega jezika, toraj ne morejo ljudje ne enega ne druzega pozvati, vsaj tako se jim zdi. — Naši okoličani pa imajo obilo živine, volov za vožnjo in molznih krav za mleko, katera živina večkrat oboli. V splošni korist naroda je, da bi si. „Novice" *), katere so dosedaj edini kmetiški list, v tem smislu uplivati blagovolile, da bi se ponatisnila uže obstoječa knjiga slavnega viteza dr. J. Bleiweisa, katera se baje le redko kje dobi. — Tu imamo prave spomladanske dneve, vse €vete in zeleni, le včasih naša stara burja bukne od severa in zadržuje razvitek, kar bo morda v prid, da pozneje kak mraz ne uniči vsega, kar se je uže toli-kokrat zgodilo. Kmečki sin. Od kranjsko-štajerske meje 26. marca. — Ko sem uže marsikatero starino objavil našim cenjenim^ „No-vicam", naj tudi povem, da je v Gomiljski na Stajer-skem v savinski dolini proti jutru na levi strani vélike ali dunajské ceste majhen gnček, kateri pa je nastal na sredi polja po ljudski pravljici, „da je neki Jur-gki vojvoda tukaj umri, in da so ga ondi pokopali, in da je na njegov grob vsak vojak pest prsti v spomin prinesel, in tako je precejšen griček izrastel." Kmetu pa, čegar zemljišče je tudi griček ali grob, je bil na poti, zatoraj ga je večkrat v znožji odkopaval, letošnjo zimo pa je naredil jamo, podobno „rudarskemu štolnu", ker je mislil, ko je čul praviti od imenitnega pokopa-nega vojvoda, da mora notri tudi kaj vrednosti biti. In ni se varal, přišel je do lepega belega mramorja, kateri je bil lepo obdelan. Sedaj je gospoda to izvedela, je prav blizo hitela gledat in je kmetu naročila, da naj sedaj s kopanjem počaka, da pride komisija, da bo pojasnila, kako in kaj. Tako pripovedujejo ljudje o kmetu in kopanji znamenite starine. G. Križnik. Iz Ljubljane. (Sklep mestnega zbora Ijubljanskega) o tržném redu dal je, kakor ni bilo drugače pričakovati, Dežmanovemu lističu povod k velikemu veselju in po-smehovanju. — „Slovenec" obravnaval je ta predmet obširno v dveh številkah in strinja se v obsodbi onega sklepa z onim, kar so „Novice" v zadnji številki o tej zadevi izrekle. — Mnogo se nam o tej řeči pripoveduje iz-za kulis, pa — rajši molčimo — v nadi, da dobi pravda kmalu najkrajšo rešitev, in pa, da se v prihodnje vsaki taki pravdi vrata zapro, predno bi hotela in mogla pogledati na dan. — (Iz trgovinske in obrtne zbornice.) Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 29. marca t. 1. po dovršenih oziroma dopolnilnih volitvah sejo. Predsednik g. Josip Kušar pozdravlja novoizvo-Ijene odbornike ter izreka v toplih besedah odstopivšim zahvalo za njihovo večletno delovanje v zbornici. Gosp. vládni komisar c. kr. dvorni svetovalec grof Chorinsky pozivlja starosto zbornikov g. Jan. Horaka, da prevzame *) Gospodu dopisniku in vsem, katere zanima omenjena knjiga, upamo vstreči z naznanilom, da se rokopis te knjige uže popravlja, da se bode nekoliko pomnožil, in da tiskanje v kratkem prične J. Blaznikova tiskarna, katera založi knjigo. Vred. predsedstvo. Ta izreka g. prvomestniku za njega objektivno vodstvo zahvalo. Na to se vrši po določilih §. 13. zakona z dne 29. junija 1868. 1. drž. zak. št. 85 volitev predsednika in podpredsednika. I. Predsednikom je bil izvoljen s 15 glasovi do-sedanji predsednik g. Josip Kušar. Eden glas dobil je g. Vaso Petričič, trije listKi bili so prazni. Izvoljeni izjavlja, da vzprejme izvolitev in da si bode prizadeval, če g. trgovinski minister potrdi volitev, vse storiti, kar zahteva to častno mesto. II. Predsednik prevzame predsedstvo in vrši se volitev podpredsednika. Petnajst glasov dobil je dozdanji podpredsednik g. Jan. Nep. Horak, en glas g. Mihael Pakič, trije listki bili so prazni. Novoizvoljeni podpredsednik izjavlja, da bi bil želel katerega druzega gospoda na tem častnem mestu videti, zahvaljuje se pa za izvolitev ter izreka, da jo vzprejme. C. kr. dvorni svetuik g. grof Chorinsky čestita izvoljenima na izvolitev. III. Tajnik g. Ivan Mur nik poroča o volitve iziđu, katerega je volitvena komisija z dopisom dne 17. marca 1884. št. 61 naznanila. a) Izmed trgovcev, ki imajo pravico voliti v trgov- ski zbornični odsek, se je volitve udeležilo 264 volilcev. Veljavnih glasovnic bilo je le 256 , in izvoljeni so bili v ta odsek naslednji gg.: Franjo Ko lima n in Vaso Petričič s 197 glasovi, Alfred Ledeni g, Ivan Knez in Josip Loz ar s 193 glasovi. Za temi so dobili naslednji go-spodje največ glasov : E. C. Mayer 61, Matej Treun in Josip Zeaari p 60, Leopold Burger 59, in Josip Kordin 58 glasov. b) Izmed 17 vélikih obrtnikov, kateri imajo pravico voliti v oddelek vélike obrti v obrtnem zborničnem odseku udeležilo se je volitve 7 volilcev. Izvoljeni so bili: gg. Otomar Bamberg, lastnik tiskárně in Karol Maily, fabrikant v Tr-žiči s 7 glasovi, in Ivan Baumgartner, fabrikant v Ljubljani, s 6 glasovi. c) Izmed 31 volilcev, kateri imajo pravico voliti v obrtnem odseku v rudarski oddelek, volilo je 20 volilcev. Tri glasovnice bile so neveljavne. Od 17 veljavnih glasov dobila sta gg. Pankracij Eichhelter v Litiji in g. Karol Luckmann, vodja kranjske industrijelne družbe v Ljubljani, po 15 glasov. Toraj sta ta dva tudi izvoljena. d) V oddelek ostalih obrti v obrtnem odseku imelo je pravico voliti 4612 volilcev, glasovalo je pa od teh le 2157 volilcev. Veljavnih glasovnic bilo je 2012, in neveljavnih 145. Izvoljena sta bila odbornikoma gg. Jan. Nep. Horak s 1919 in Mihael Pakič s 1918 glasovi. Vsi izvoljeni so naznanili pravočasno, da vzprejmo izvolitev, kar je zbornica vzela v znanje. IV. Odbornik g. Mihael Pakič poroča o prošnjah dvajseterih obrtnikov, da bi se jim dovolilo rokodelsko obrt nastopiti in samostalno izvrševati. 1. Janez Južek prosi, naj bi se mu dovolilo nastopiti in samostalno izvrševati obrt frizêrja (lasopleta) in brivca. Odsek je z ozirom na to, da je prosilec dokazal, da je več let omenjeno obrt v Celovci samostalno vodil, dalje z ozirom na trgovinskega ministra ukaz, izdan sporazumno z ministerstvom za notranje zadeve dné 14. januarija 1884., št. 46.987 , s katerim se določuje, da se tudi s tem sposobnost za obrt dokaže, če je kdo samostalno več let vodil obrt, — predlagal : C. k. vladi se nasvetuje, naj prošnjo usliši, ker je prosilec zadostil zahtevam in določilom §. 14. zakona z dne 15. marca 1883. leta drž. zak. št. 39 in minist. ukaza z dne 17. septembra 1883. 1., drž. zak. št. 149. 112 Rudolf Peterlin iz Ljubljane prosi, naj bi se Včerajšnji tukajšnji listi objavljajo policijsko na mu dovolilo nastopiti in samostalno izvrševati obrt čev- znanilo o zadevah anarhistov, iz katerega se kaže, da ljarja. Ker je prosilec dokazal sposobnosti, katere gori sta zaprta anarhista Stellmacher in Kamerer ne omenjeni zakon in minist. ukaz tirja, strinja se odsek samo zarad hudodelstva, ropa in umora pri policijskem s predlogom mestnega magistrata ter nasvetuje slavni koncipistu Hlubeku in dedektivu BIochu in pri ban (Dalje prih.) c. k. vladi, naj prošnji ugodi. ( Vrednistvo uradne „Laïb. Zeitnng") prevzel je z zadnjim dnevom minulega meseca zopet gosp. Otomar Bamberg. Za adjunkta na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu bil je v seji deželnega odbora dné 30. marca imenovan gosp. Rohrman iz Novega mesta, do sedaj gospodarski praktikant na cesarski pristavi v Aujezdu na Českem. * (Vreme) postalo je zopet lepo pomladansko, zjutraj pred solnčnim izhodom je še navadno hladno in kirju Eisertu, ampak tudi pri enakih napa lih v Stras burgu in Stuttgartu. Ogerska. Na vseh straneh nadaljujejo se pri- Poslanec Ugron dal je poker 5 prave za volilno borbo. slancu S zel u na hodišči zbornice zaušnico zato mu ta po znanih dogodbah v Czegledu ni hotel dati za- dostenja v dvoboju, ni dvomiti, da si bodo po tej do- godbi zopet nekateri ogerski poslanci dokazavali, „kdo ima pravli, z revolverji. rt Nemška. nemški zbornici obeta se nov boj termometer kaže večidel 1 stopinjo mraza, koj s solnč nim izhodom pa se ogreva zrak do 15 in več stopinj gorkote Da bi le kasnej med vlado in katoličani. Naučni minister G o si ar odgovoril je na vprašanje poslanca Jazdevskega zarad na-meščenja nadškofa poznanjskega tako osorno in za ka- bilo več mraza v škodo toličane razžaljivo, da je prišlo do hudega besedovanja sadežem in sadnemu drevju, katero se letos kaže prav bogato krščeno. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Dunaja. Državni zbor rešil je uže minulo od strani katoliškega središča in poljskega kluba, skoraj ni dvomiti, da bodeta ta dva kluba nasprotovala vladi pri vseh vprašanjih, ki so zdaj na dnevnem redu. Dosedanji tukajšnji poslanik združenih severo-ame-rikanskih držav premeščen je na Rusko očividno zato, ker je svoji vladi dal zeló nepriličen poduk o zadevi Laskerjevi in vsled tega postal nemogoč v Berolinu. sredo državni proračun za tekoče leto in to tudi v tret- Srbska. Za sprejem cesarjeviča Rudolfa in jem branji, pa v posebni večerni seji, ker se je čmer- nadvojvodice Štefanije delajo se velikanske priprave nemu Herbstu prav po šegi starih sitnic zljubilo sebi Kralj in narod srbski hoče cesarjeviča očividno poča in drugim nagajati. Po sredi bila je minuli teden se štiti in slaviti po vsi svoji moči, slovesen sprejem pri v soboto nepomenljiva seja v državnem zboru, med tem izhodu z broda, sprevod po okinčanih cestah, ogled vo časom pa je rešil budgetni odsek predlog vladin zarad jaštva ? obed pri kralju , ljudska veselica v Topčideru i gališkega zemljiškega zaklada s tem, da ga je sprejel kjer se bode narod pokazal v svojih lepih nošah z na z vsemi (20) glasovi desnice proti levičarskim glasovom rodnim petjem in plesom, vse to ima se vrstiti do po z Lienbacherjem. slovljenja pri odhodu. Tudi za avstrijske Slovane je ponedeljek rešil se je predlog zarad najvišega pomenljivo, da prihodnji naš cesar spoznava šege in računskega urada z umetno narejeno večino levičarjev, navade Jugoslovanov , katerih veliko število imel bo ker se je vlada izrekla proti predlogu. Namenoma se je izmed desnice odmaknilo toliko vladati in osrečiti, Laska. Uradni list od 30. marca naznanja imena . nauk poslancev glasovanji, da je levica dobila večino 28 gla- novega ministerstva; mornarstvo prevzame Brin sov; bila je neka demonstracija z gotovim namenom, ki Copino, poljedelstvo Grimaldi, pravosodje Ferra pa še ni zrel za javnost. nova, z Ogersko dogovorjena postava o davku na žganje, potem pa se pretrga zborovanje, pravijo, za 20 dni. Zdaj zboruje tudi gosposka zbornica, da reši v zbornici poslancev dovršene sklepe. Preteklo nedeljo večer bila je tukaj v muzeji za obrtnije velika večernica, pri kateri so profesorji razka-zavali vabljenim gostom dosedanje vspehe tega velevaž-nega zavoda. Minuli ponedeljek bil je pri vpeljavi novega tržnega reda prvi živinski trg tukaj pri Št. Marksu. Živine se je prignalo kakor po navadi krog 2500 repov, kupčija bila je živahna novoimenovani tržni mešetarji posredovali so pri 630 kupčijah; ogerskih volov prignalo se je na trg krog 1200 in zmešnjav, kakoršne so napove-dovali in snovali zclaj odpravljeni mešetarji, ni bilo. Nekateri kupci so sicer prizadevali vžitnino, katera znaša čez 10 gold, od repa, prevaliti na prodajalca Pred prazniki i.a se resiti cino*,vsi drugi'o^ Francoska. zbornici poslancev vtrjuje se zaupanje do vlade Ferry-ove bolj in bolj, ker vlada zmagala je v 2 vprašanjih sijajno, pri vprašanji zarad nujnosti prenaredbe ustave z 339 glasovi zoper 205, zarad brainbe francoskih pravic do otoka Madagaskar pa z 450 glasovi zoper 32. Na drugi strani pa je zopet pomenljivo, da je kra-ljeviča angleškega v Parizu sprejel (recimo kraljevič francoski) grof Pariški, kar se lahko smatra za demonstracijo za prihodnjega kralja francoskega. Telegram Novicam". Dunaj, 2. aprila ob 2. uri 30 min. pop. Postava đavka na žganje, pri kateri se je čeravno je trg zunaj mesta — pa to se je posrečilo samo po paragrafu 21. povekšalo število hektolitrov začetkom v nekaterih slučajih, sicer pa je bila ta nova nakana zoper živinorejce hitro odpravljena. Bivši me- šetarji zdaj žugajo, da 14. aprila ne bo ogerskih volov na trg, ampak da osnujejo nasproten živinski trg v Požunu. na 55, bode do petka gotova, ako ne jutri zve cer. Levica tihoma skličuje vse svoje pristaše. Notar Ra dej odlikovan je z Franc Jožefovim redom. Stari dunajski poslanec Nace Kur an da je nevarno bolan, govori se, da današnjega dne ne preživi. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani