^	-k *	t
jel velike dele ji
___- »4 w.
r* “ Vf « «1 *Vc>
fr jmVlllAftttt	(tt • j »vitlih-
5 o po onjo <z **
L Pliberk pri zveznem ter orosita v imenu
‘v< r*w	w 1 M
ji-'1.^1 tl*1	»V« Čl;
Weltzendorfa, da bi se odioč-
ya nariafinii ob^ta!
■■■.■:#.■: . ^ _ .. .. -...a — ■ ^M^	■' "	::
UrVOVStiis OOrUviiUvlT* Ifn Qa
bi seznanil s to resolucijo vse
sili
9U krin ' mn,npiL i
sLLT,ns: :
Vji7fin	yfi ndbdli*
JSPSS55
" i
hmVnnselnnst znaša okoli □rezposet osi
' .* .
berk) Jože Part! Franc Va-
Plihnrkl .Inžn Paril Franc Va-leško /občinska odbornika ELI c^ul ________________h.«, itny
=“ "
i«frMMfrA '	MA
1 razgovorov
je Kreisky izrazil svojo veliko zaskrbljenost ter da je vključil v celo zadevo socialno ministrstvo in državnega sekretarja Lacino: socialno ministrstvo lahko namreč nudi ugodna finančna sredstva za t. i. pospeševanje delavskega trga (Arbeitsmarktforderung). Naš časopis je tudi telefoniral ministru Staribacherju, ki se je posebno močno zavzel za naše ljudi. Staribacher je v pogovoru z NT kritiziral sklep nadzornega odbora Steirer Brau AG, ker le-ta ni vprašal prizadetih delojemalcev.
Pred včerajšnjim pogovorom med zastopniki sindikata, Pliberškim županom Mikuschem ter predstavniki Steirer Brau AG pod vodstvom dir. VVeitzendorfa je delegacija Enotne liste Pliberk zaprosila za razgovor z dir. VVeitzen-dorfom (delegacijo EL je vodil frakcijski vodja Mirko Kert, zraven pa sta bila tudi občinska odbornika Jože Partl in Franc Va-leško). Mirko Kert je dir. VVeitzen-dorfu predal resolucijo, ki so jo podpisali odborniki EL in predstavnika domačih trgovskih podjetij. Resolucijo objavljamo na posebnem mestu. Dir. VVeitzen-dorf je vzel resolucijo na znanje. Sicer ni obljubil takojšnje revizije sklepa o ukinitvi podjetja, dal pa je vedeti, da so se sedaj šele začeli konkretnejši pogovori, ki jih osebno pozdravlja. K resoluciji pa bodo odgovorni gremiji zavzeli konkretno stališče in ga Enotni listi tudi poslali.
Pri razgovoru je bil navzoč tudi zastopnik delojemalcev pliberške pivovarne Peter Winkl. VVinkl se je zahvalil Enotni listi, „ki je med prvimi storila konkretne korake proti ukinitvi11 (VVinkl). Rekel je, da bo to v dostojni obliki na drugem mestu upošteval. Izrazil je mnenje, da sedimo vsi v istem čolnu in da je skupna skrb vseh prebivalcev občine, neglede na narodno opredeljenost, da ohranimo delovna mesta v občini.
Kakšni so bili rezultati včerajšnjih razgovorov med zastopniki sindikata ter vodstva Steirer Brau AG? Da je padla odločitev, ki bi pomenila rešitev pivovarne, o tem ne more biti govora. Prav tako pa ne more biti govora o tem, da lahko pokoplješ vsako upanje — ker bi bila to največja podpora vsem tistim, ki hočejo ukiniti delovanje pliberške pivovarne. Na vsak način je dejstvo, da je zastopnik delojemalcev Podjetja Sorgendorf Peter VVinkl po razgovorih dejal, da 31. marca 1983 produkcije še ne bodo ukinili. Na drugi strani je dir. VVeitzen-dorf na posebni tiskovni konferenci, ki je bila včeraj po razgovorih v celovškem nobel hotelu „Sandwirt“, dejal, da predvidenega termina glede ukinitve niso spremenili (kar vodstvo Steirer
»Centralni zastopniki obratnega sveta, ki sedijo v nadzornem odboru Steirer Brau AG, niso zastopali interese pliberških delojemalcev, temveč svoje,11 tako Staribacher. Staribacher je nadalje poudaril, da zasluži podjetje Sorgendorf že zato vso podporo, ker obratuje v kraju, kjer živi slovenska manjšina. „Bil sem že vedno mnenja, da zasluži manjšina posebne pravice in podporo.11 (Staribacher).
Toda: Steirer Brau AG očitno vidi slej ko prej kompromis v tem, da bi ostalo v Pliberku samo skladišče. To je zatrjeval tudi štajerski predstavnik dr. Grili v pogovoru z NT. V njegovih očeh je skladišče tako samo kompromis, ker „nam gospodarsko gledano ne prinese ničesar: nam bi zadostovali skladišči v Celovcu, vendar nočemo docela zapreti v Pliberku". Z drugimi besedami: ali ne dokazuje ta izjava, da v resnici tudi skladišče ni zasigura-no? Če bi torej prodrli predstavniki Steirer Brau AG, ki nam obljubljajo namesto produkcije „Schlo6braua“ skladišče — kako dolgo bi pustili delati naše ljudi še v skladišču ... ?
In še to: dr. Grili nam je dejal, da bodo še naprej racionalizirali in sicer na račun delavcev, ki delajo v Gradcu in Leobnu. V tej zvezi smo že v zadnji številki NT pisali, da bi se lahko maščevalo nesolidarno vedenje štajerskih zastopnikov obratnega sveta. Danes molčijo, ko preti nevarnost, da bodo stali pliberški kolegi na cesti. Jutri bodo gotovo racionalizirali v štajerskih pivovarnah in marsikateri štajerski delavec se bo upravičeno bal za svojo eksistenco. Gotovo ne bodo molčali, in si bodo želeli solidarnost, tudi s strani pliberških kolegov. Pa kako jo bodo mogli najti, če bodo medtem zaprli Sorgendorf? Prepričani smo, da bi jo od pliberških kolegov dobili, če bo Sorgendorf še obstojal ...
Janko Kulmesch
Frakcijski vodja EL M. Kert je predal dir. Weitzendorfu resolucijo.
Franc Grilc, eden izmed zastopnikov delojemalcev.
Dobro pivo „SchloBbrau“ — kako dolgo ga bomo še lahko pili?
Brau AG tudi ne more, temveč samo nadzorni odbor). Hkrati pa so zagovorniki ukinitve pivovarne pripravljeni, se pogajati z deželnimi in državnimi oblastmi o subvencijah. So to samo prazne besede? Bolj pa bodo morda konec koncev le še izrazili svojo pripravljenost, s pomočjo visokih državnih subvencij, naprej producirati dobro in priljubljeno Pliberško pivo? In če: kako dolgo sploh ... ?
Na vsak način so državne oblasti pripravljene, nuditi potrebna finančna sredstva. Na vprašanje Našega tednika, kaj pravi kancler Kreisky k protestom Narodnega sveta, Kluba slovenskih občinskih odbornikov, pliberške EL in KEL, smo zvedeli na Dunaju, da
Pogovora so se udeležili tudi J. Partl, F. Valeško in Peter Winkl (drugi z desne).
naš tednik
LETO XXXV. — Številka 8
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
24. februarja 1983 Cena 5.— šil. (7 din) Celovec	P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Ustanovni občni zbor koroške AL
V torek zvečer je bil v prostorih KDZ ustanovni občni zbor koroške Alternativne liste, ki bo kandidirala pri naslednjih državnozborskih volitvah. Koroška AL se je odločila za vzorno dvojezičnost: tako niso samo statuti dvojezični, temveč bodo za vsa dvojezična krajevna imena dosledno uporabljali dvojezične oznake. Tudi podpisne izjave, ki so potrebne, če hočeš kandidirati pri volitvah, so dvojezične.
Od petka do nedelje pa je v Celovcu 3. zvezni kongres Avstrijske alternativne liste. M. dr. je na sporedu manjšinski kongres (v petek zvečer v Slomškovem domu) in predstavitev kandidatov. V soboto zvečer imajo predvsem naši občinski odborniki priliko, da se v sproščenem pogovoru z udeleženci kongresa informirajo o delu in ciljih ALČ.
Pred včerajšnjimi pogajanji v Pliberku:
Razgovor med EL Pliberk in
2/politika
24. februarja 1983
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše
Heidi Stingler
Mnogokrat je na dnevnem redu vprašanje kulturne politike, sploh še pri manjšinah, v našem primeru pri koroških Slovencih. Nekateri ljudje trdijo, da ni kulture brez politike, drugi so zopet mnenja, da je treba jasno razlikovati med kulturnimi in političnimi prireditvami.
Torej: kaj je kultura in kaj politika? Zdi se mi, da sta ta dva pojma tako tesno povezana, da je težko postaviti mejo, kje se
no govoriti o naših junaških obdobjih in naših neuresničenih pravicah, ki izhajajo iz člena 7 državne pogodbe.
Namesto, da bi podrli zidove predsodkov in skušali doseči pri sodeželanih in tudi pri turistih razumevanje in moralno podporo za svoje zahteve, taki agitatorji mnogokrat več razbijejo in škodujejo, kot bi lahko dosegli. Seveda bi ob takih prilikah lažje nagovorili „maso“ ljudi, ki jih
Kultura brez politike
neha kultura in kje se začne politika. Politika je zame oblikovanje človeškega življenja, in kultura je del od tega. Sama kultura prav gotovo ni utapljanje v folklorizmu ali samo prenašanje tradicije, marveč sem mnenja, da je vsaka kulturna prireditev sama na sebi že nekaj političnega, sploh še pri Slovencih. Jasno pa se izpovem proti temu, da se kulturne prireditve zlorabljajo izključno v politične namene. Namen kulturnih prireditev naj je ta, da posredujemo tudi pasivnim ljudem sadove našega ustvarjanja in da nagovorimo tudi take ljudi, ki jih drugače ni možno doseči.
Vendar moram ugotoviti, da v naši družbi odločajo nekateri ljudje (politiki) o subvencijah oziroma razdelitvi sredstev včasih zelo enostransko ter skušajo na ta način po svoje vplivati na kulturno delovanje posameznih organizacij.
Ni potrebno in tudi ne pravilno, imeti ob vsaki priložnosti političen govor in opozarjati na la-žnjivo propagando sovražnikov, terjati smrt fašizmu in nepresta-
drugače ne dosežemo, vendar je treba upoštevati tudi dejstvo, da . nekatere ljudi ponavljanje političnih parol odbija. Kaj torej dosežemo, če pri „borbenem" nagovoru ob kulturnih prireditvah vstane nekaj ljudi in zapusti prostor?
Vemo, da zajamemo s kulturnimi zborovanji mnogo več ljudi kot s političnimi sestanki, vendar je pri vsem tem treba dobro premisliti, kaj hočemo doseči. Zdi se mi, da se vsi naši funkcionarji na podeželju in v centrali dobro zavedajo, da se je treba truditi za ohranitev slovenskega jezika in tako dobro kot je le možno doprinesti k temu svoj delež; pri tem prav gotovo upoštevajo krajevne razmere. V nekaterih krajih pridobiš ljudi s politično prisotnostjo, na drugih krajih jih zopet odbiješ.
Pri vsem tem razmišljanju o kulturni politiki pa naj ne nastane vtis, da sem proti politiki. Toda vsako kulturno prireditev oblikovati s politično agitacijo — to ne more biti v korist niti kulturnemu delovanju niti političnemu.
Jugoslovanska zvezna vlada je te dni potrdila veljavnost omejitvenih ukrepov, ki jih je bila sprejala v lanskem oktobru glede na veliki primanjkljaj v plačilni bilanci s tujino. Ukrep o pologu predpisane vsote dinarjev ob vsakem potovanju v tujino bo veljal do konca tega leta, kar pomeni, da je meja za jugoslovanske državljane dejansko še vedno zaprta. Prebivalci obmejnega območja, ki imajo prepustnice, bodo smeli potovati v tujino brez pologa dvanajstkrat do konca tega leta, se pravi enkrat na mesec. Oproščeni pologa so dalje državljani, ki potujejo na obisk o-žjih sorodnikov, če ti imajo stalno bivališče v tujini. Enaka olajšava velja za udeležbo prireditev in zborovanj na obmejnem območju sosedne države.
Beograjska vlada je poudarila, da se še niso odpravili vzroki in razlogi, zaradi katerih se je lani odločila za omejitvene ukrepe ob potovanjih jugoslovanskih državljanov v tujino. Zato je njihovo veljav-
nost, po posvetu z ustavnim sodiščem, potrdila do konca leta 1983.
Zadnji sklep zvezne vlade v Beogradu je vsekakor vzbudil precejšnje presenečenje med slovensko zamejsko javnostjo, saj je bilo znano ,da so pristojne oblasti v Sloveniji in tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva bile uradno predlagale, naj se vzpostavi, kar zadeva maloobmejni osebni promet, prejšnje stanje, se pravi, naj se spoštujejo določila videmskega sporazuma. Ta je bil namreč pred kratkim potrjen in obnovljen.
Povsem negativno stališče do zadnjih odločitev beograjske vlade je zavzela deželna vlada Furlanije-Julijske krajine, ki je poudarila, da se na ta način še dalje enostransko kršijo določila mednarodne pogodbe, kot je sporazum, ki ureja maloobmejni promet med Italijo in Jugoslavijo.
Zadeva postaja aktualna in tudi kočljiva, ker je Beograd sprejel zadnje ukrepe tik pred uradnim obiskom ministra za zunanje zade-
ve Mojsova v Rimu. Zato romajo tudi iz Trsta v Rim protestne note in pozivi na zunanjega ministra Colomba, naj svojemu jugoslovanskemu kolegu predoči nezadovoljstvo zaradi kršitve videmskega sporazuma.
Slovenci v Italiji smo predvsem zato zaskrbljeni, ker se bojimo, da utegne novi zaplet v odnosih med obema državama vplivati ali celo škodovati prizadevanjem za dosego globalne zaščite. Ta zadeva se nikakor ne more premakniti z mrtve točke, medtem ko smo računali, da je obisk jugoslovanskega zunanjega ministra v Rimu priložnost za odpravo dosedanjega mrtvila.	(„Novi list“, Trst)
Radiše
V soboto, 19. 2. 1983, je predaval na Radišah univ. doc. DIET-MAR LARCHER o „Potrebi in vrednosti materinščine za razvoj človeka". Dr. Larcher biva šele nekaj let na Koroškem in poučuje na univerzi v Celovcu. Zbralo se je kar lepo število ljudi, ki so z zanimanjem sledili referatu.
Dr. Larcher je psihološko-pedagoško utemeljeval potrebo materinega jezika za razvoj otroka in njegovo samozavest. Trdil je, da so starši večinoma zmožni posre-' dovati čute in emocije le v jeziku, ki jim je psihološko ter emocionalno bližji. V nasprotnem primeru jim lahko posredujejo gramatično pravilen jezik, vendar lahko računajo z zmanjšano samozavestjo otroka — in to ne samo na področju jezikovno-narodnostne identitete. Tudi dosledno dvojezičnost v zgodnjih otroških letih je predavatelj ocenil negativno. Dr. Larcher se je v predavanju loteval tudi realnih, političnih razmer na Koroškem. Dejal je, da se naj dvojezičnost tudi denarno honorira, kakor se to dogaja na Južnem Tirolskem.
(Nadaljevanje na strani 4)
TRISTRANKARSKI PAKT? NE, HVALA LEPA!
__________________________Današnji način življenja je treba spremeniti
Janez Pavel II. in varstvo okolja
Večkrat slišimo: „Ze-leni žre jo rjave“. To vsekakor ne velja za Alternativno listo, kar nazorno dokazujejo najnovejše analize inštituta IFES o volilcih graške AL.
Po zadnjih graških volitvah je marsikdo trdil, da „zeleni žrejo rjave". Da pa ta trditev ne drži, je ugotovil pred nedavnim Franz Birk od IFES-instituta za raziskavanje javnega mnenja.
Analiza glede zadržanja volilcev je pokazala, da je od približno 11.000 glasov, ki jih je graška Alternativna lista dobila pri zadnjih občinskih voitvah (štiri mandate), več kot polovica glasov prišla od večinskih strank. Več kot 20 odstotkov pa je takih volilcev, ki doslej niso imeli volilne pravice, Mnogo pripadnikov ALG doslej sploh ni šlo k volitvam zaradi manjkajočih alternativ, oziroma ker so tako pokazali svoje nezadovojstvo s strankami, ki so tedaj kandidirale.
Obe večinski stranki, to se pravi S PO in OVP, sta pridobili od volilcev, ki so leta 1978 volili FPO, več
kot tretjino glasov (obe stranki približno enak odstotek), medtem ko so alternativci od svobodnjakov pridobili približno le eno desetino.
Pri volilcih Alternativne liste v Gradcu jasno dominira sledeči motiv: 96% od njih pravi, da je ALG pridobila v prvi vrsti protestne volil-ce. Šele v drugi vrsti se jim zdi važna zaščita okolja in so odločilni argumenti glede demokratičnega soodločanja v družbi.
Tudi s komentarji, v katerih so v zadnjem času pisali publicisti o »levih alternativcih", večina Gradčanov ne more kaj početi, ker po njihovem mnenju ne odgovarja resnici.
Pred kratkim je zahteval tudi papež Janez
Pavel II. nov, alternativen način življenja
Papeževa želja po novem načinu življenja ni tako nova, kot se zdi. Zahteva po alternativnih življenjskih oblikah postaja čedalje bolj glasna. Skrb velja problemom okolja, energetskim virom in surovinam.
Tudi Cerkve v Evropi kažejo vedno večje razumevanje za alternativne življenjske oblike. Že leta 1980
so nemški škofje zavzeli stališče do vprašanja varstva okolja in pozvali k »drugačnemu načinu življenja". Nizozemski škofje se zavzemajo v letošnjem postnem pastirskem pismu za preprostejši način življenja. Papež nima glede tega nikakršnih pomislekov, nasprotno: prav poziva k temu. Že nekaj mesecev po svoji izvolitvi je imenoval sv. Frančiška Asiškega, ki nas prav danes kliče k človeški in krščanski alternativi, za zavetnika varstva okolja.
V številnih pogovorih je Janez Pavel II. nastopil proti zapravljanju naravnih dobrin in proti brezobzirnemu izkoriščanju narave. Vse to pri papežu ni bilo nepričakovano.
Že novembra 1981 je ob jubileju pesnika Vergila dejal: »Vergil je bil pesnik, ki je cenil naravo... to bi moralo iti današnjim ljudem do srca, ki živijo v času, v katerem povzračajo tehnika in industrija in mnogi človeški dosežki naravi veliko škodo in je treba posvečati varstvu narave posebno skrb."
Vprašanje varstva okolja je za papeža hkrati vprašanje varstva in ohranitve človekovega življenja. Že v okrožnici Redemptor hominis je podčrtal pomembnost skrbi za zdravo prihodnost stvarstva in okolja. Vprašanja, ki so za mnoge samo gospodarska in družbena vprašanja, so za papeža tudi teološka vprašanja. V mnogih papeže-
vih besedilih, da, celo v dnevnih nagovorih je čutiti, da zanj ni razlike med teorijo in prakso teologije. Varstvo okolja zanj ni zgolj prakti-• čen problem.
Če papež svari pred uničenjem okolja, potem hkrati svari tudi pred nevarnostjo manipulacije z geni, pred ubijanjem nerojenega življenja, pred kršenjem človekovega dostojanstva. Resnična skrb za prihodnost pomeni za papeža zavestno odločitev za korekturo prevladujočega življenjskega stila. Z drugimi besedami: brez spremembe mišljenja, brez spreobrnjenja, brez upoštevanja krščanskega gledanja na stvarstvo, ne bo človekov življenjski prostor zares človeški.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kulmesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/ Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: »Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04222) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 223023.
naš tedniki
V Mohorjevi knjigarni /c v četrtek, 17. februarja letos predstavila Krščanska kulturna zveza ponatis Sin-gerjeve knjige „Kultur-und Kirchengeschichte des Jauntales — Dekanat Bleiburg“ (Kulturna in cerkvena zgodovina Podjune — pliberški dekanat). Doslej je KKZ ponatisnila Singerjeve opise dobrol-skega, boroveljskega in ro-žeškega dekanata in bralci so prav radi segli po knjigah.
Izšla zgodovina Pliberškega dekanata
Podpredsednik KKZ Janko Zerzer je številnim novinarjem orisal genezo najdenja doslej zadnje Singerjeve knjige.
Prve tri Singerjeve knjige so kaj kmalu po izidu pošle in ljudje so jih hranili kot precejšnjo dragocenost. Le težko jih je bilo mogoče dobiti v antikvariatih, sicer sploh ne. Po daljših pripravah je KKZ pred leti izdala ponatise prvih treh knjig. Tisti pa, ki so Singerja in njegovo delo poznali, so vedeli povedati, da je pisal tudi zgodovino Pliberškega dekanata. Vedeli so tudi povedati, da knjige niso tiskali v Celovcu, ampak v Celju, kajti nacisti so Singerja od vsega začetka hudo mrzili. Več o tem Singerjevem delu ni bilo znanega. Po vojni je tedanji ka-pelški župnik Kanauf našel v župnišču med starimi zapisi krtačne odtise zgodovine Pliberškega dekanata. Odtise je avtor še sam popravil. Kanauf je odtise dal svojemu kolegu. KKZ se je odločila za izdajo tudi te Singerjeve knjige. Kot je dr. Zerzer dejal, so knjigo izdali v originalu, to je nemško in samo dvojezični seznam krajevnih imen ter slike je izdajatelj dodal. Knjiga stane 350 šilingov in jo lahko dobite v knjigarnah oz. pri KKZ.
Stefan Singer, rojen leta 1871 v Kapli na Dravi, je bil kaplan v Železni Kapli in župnik v Logi vasi. Kot klen značaj slovenskega župnika si je nakopal hude sovražnike med nemčurji in tistimi, ki jim je bila slovenska beseda trn v peti. Med prvo svetovno vojno je bil obtožen ruso-filstva in imel kar pet hišnih preiskav. Nestrpneži so ga celo obstreljevali. Oddal je Logo vas in domačo faro Kaplo ob Dravi. Med vojnama se je posvetil zgodovinskemu delu, bil je soustanovitelj in predsednik Slovenskega zgodovinskega društva in mnogo publiciral v Carinthiji, Nedelji in Karntner Tagblatt-u. Po prevzemu oblasti so ga nacisti skušali spraviti v ječo, kar jim je končno tudi uspelo. Očitali so mu, da po nacistični zmagi nad Poljsko ni izobesil zastave, kar sploh ni bilo prepisano. Najprej je bil v Borovljah vržen v ječo, odtam prestavljen v Celovec, kjer ga je sodišče oprostilo. Ni pa ušel Gesta-pu, ki ga je odvedel v Oranien-burg in od tam v Dachau. Leta 1943 je bil oproščen. Ker je imel gauvervveis, je šel v samostan pri Gradcu, kjer je 1945 umrl. Šele novembra 1945 so ga smeli prepeljati na domače pokopališče, kjer počiva.
Smrad iti pustinja namesto travnikov
in njiv
Vzhodno od Celovca, tik poleg naselja nova Trdnja vas, leži ogromno smetišče mesta. Kdor pa misli, da tam samo Celovčani puščajo svoje odpadke kot svinja ..., se moti. Kamioni celovškega odvoza smeti ves dan prihajajo potni in odhajajo prazni, celo kamioni z velikovško in trško registracijo so privlekli odpadke. Velik goseničar drobi smeti in tlači v zemljo, delavci znanega asfaltnega podjetja iz Linza so mirne duše skidali odvečni asfalt na tla — nekaj metrov od vode oz. kar bi naj to bilo. Crknjene ribe in svinjske noge poleg čevljev in razdrtih igrač. Poleti pa se menda podgane sprehajajo po smetišču in lisice rade pridejo na mavžno...
Nekaj sto metrov vzhodno od smrdečega smetišča ležita studenca, iz katere hočejo celovška komunalna podjetja (oddelek z oskrbo z vodo Celovec — Vzhod) črpati pitnč vodo za mesto. Pa ne samo to. Zaradi tega hočejo 1200 ha, večinoma kmetijske zemlje, spremeniti v zaščitno in zaščiteno področje, na katerem bi na dolgo roko bil vsak razvoj zatrt.
Kdo je komunalnim podjetjem zašepetal to idejo na uho, ni znano. Vsekakor so kmetje in prebivalci, ki živijo na teh 1200 ha, dobili 29. 10. 1980 od celovške komunalne službe pismeno poročilo, da hoče ona na Bregu, severno od Krškega mosta, izkoriščati dva studenca. V pismu so bile omenjene tri cone (I, II, III), na katere bi zaradi zaščite razdelili področje. Nekje ob robu pa je še stalo v pismu, da ima vsakdo, ki je proti tem namenu, v roku meseca možnost priziva. Samo, a vendarle, je 14 prizadetih vložilo priziv, med njimi tudi naš rojak Anton Šturm p. d. Toman v Svinči vasi.
Samo tiste, ki so protestirali, je vabila deželna vlada dne 4. junija 1981 na vodnopravno razpravo na pokrškem občinskem uradu. Prizadeti so morali spoznati, da predloženi načrt ne odgovarja tistim, ki jih je komunalna uprava omenila v pismu 29. 10. 1980. Razburjenje je doseglo svoj prvi višek in prizadeti so ogorčeni pustili deželne uradnike na cedilu. Na vprašanje Sturma,
zakaj ostali tisti, ki niso vložili priziva, niso bili vabljeni na razpravo, je dejal dr. Schabus, odgovorni referent pri deželni vladi, da je molk hkrati in obenem privolitev. Javnost je postala pozorna na primer,
Anton Šturm je dejal, da bi po prvotnem načrtu padlo „samo“ tretjina njegove posesti v cono II, ostalo pa v III. Po najnovejših načrtih pa bi vse njegovo posestvo prišlo v cono II in na dolgi rok bi to bil konec Tomanove kmetije. Pa ne samo njegove, prizadete bi bile cele vasi. Kajti niti razvažanje gnojnice in gnoja na polju in njive ni več dovoljeno, da ne govorimo o gospodarskih poslopjih. Prav tako so prizadeti vsi majhni kmetje in lastniki stanovanjskih hišic ter gradbenih parcel. Vsako zidanje, dozidavanje in prezidavanje bo v bodoče prepovedano.
Prejšnji četrtek, 17. februarja so se prizadeti zbrali. Prišlo jih je nad
Crknjene ribe in svinjske noge poleg čevljev in razdrtih igrač...
na stran prizadetih se je postavila Štalenska občina in koroška kmetijska zbornica.
Mestna komunala je prišla v hude škripce. Na eni strani trdi, da kmetijstvo sploh ne bo prizadeto, na drugi pa hoče črpati vodo iz studencev, ki sta že samo po svoji legi izredno ogrožena od strupov in onesenaženja.
Kmetijstvo, sploh v coni II (celotno cono I, kjer je vrelec, mora prizadeti posestnik prodati, in to sta okoli 2 ha) bi utrpelo hudo škodo.
Koordinacijski odbor avstrijskih narodnih skupnosti
Geslo Avstrijskega katoliškega shoda 1983 je „ Upanje živeti, upanje dajati“. Med 18. in 20. februarjem je bilo na celovški univerzi vse-avstrijsko srečanje, kjer so udeleženci razpravljali v več skupinah o zgodovinskem vidiku problematike: „Drug proti drugemu, drug poleg drugega, drug z drugim“.
V posebnem delovnem krožku, ki ga je vodil dr. V. Inzko, so razpravljali o problematiki narodnih manjšin v Avstriji. Navzoči pripadniki koroških Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in Madžarov ter dunajskih Čehov so poudarili potrebo po stalnih medsebojnih stikih. Zaradi tega so predlagali v okviru Cerkve v smislu delovanja Nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije ustanovitev vseavstrijskega koordinacijskega odbora, v katerem bi bile zastopane vse v Avstriji živeče narodne skupno-
Valentin Inzko je vodil delovni krožek „ Narodne skupnosti“
sti (KoordinationsausschuB osterreichischer Volksgruppen). Nemško-slovenski koordinacijski odbor krške škofije je prevzel nalogo, da ukrene tozadevno vse korake za žimprejšnjo uresničitev soglasno sprejetega predloga.
Osrednje vprašanje, o kate-
rem so diskutirali v delovnem krožku „Narodne skupnosti", je bilo vprašanje asimilacije. V tej zvezi so predstavniki NSKS dr. Grilc in Karel Smolle ter T. Do-mej (ZSO) zelo nazorno prikazali asimilacijsko politiko avstrijskih oblasti. Nadalje sta dr. Grilc in Smolle potrdila priprav-
ljenost Cerkve za pozitivno rešitev manjšinskega vprašanja — kljub seveda vedno spet nastajajočim težavam. Tako pri nekaterih slej ko prej prevladuje mnenje, da slovenski duhovniki diskriminirajo nemške vernike. In: Cerkev oz. duhovniki ne smejo „delati politike", njihova skrb naj bi veljala izključno t. i. „Gottverherlichung“, ne da bi ta pojem točno definirali oz. razčistili.
Na vsak način pa je bil ta simpozij (Narodni svet je sodeloval s tem, da je posredoval udeležencem pismeno informacijo o našem položaju) potreben in koristen. Škoda, da je bila udeležba slovenskih duhovnikov zelo slaba. Vsekakor bi bilo potrebnih še več podobnih simpozijev oz. odkritih in resnih razprav o vprašanju, kako ohraniti in omogočiti razcvet narodnih manjšin. To velja predvsem tudi za stranke oz. politike, na katerih račun je bilo v zaključnem poročilu povedano: „ Upaj mo, da se bo javna oblast zavestno potrudila za ustrezno ureditev, tako da noben član ne bo imel več vzroka, čutiti se kot drugorazreden državljan".
Poleg dr. Grilca in Smolleta sta se simpozija udeležila tudi dipl. trg. J. Urank in prof. Jože VVakounig.
150 in so tako mogočno podprli tistih 14 protestnikov. Postavili so se proti celovškim birokratom in škricem. Počutijo se kot ljudska iniciativa. Protestno zborovanje je na prizadevanje Tomana organizirala kmetijska zbornica. Njeni strokovnjaki so ovrgli nepravilne izjave zastopnikov mesta in komunalne uprave. Anton Sturm je Našemu tedniku na kratko omenil nevarnosti, ki grozijo prebivalcem in okolici: „Mi smo proti temu načrtu, ker je 1200 ha večinoma rodovitne in obdelovane zemlje hudo ogroženih. Saj tudi kmetje tu pri nas tudi skrbijo za oskrbo glavnega mesta. Kaj bo z nami, ko ne bomo več smeli kmetovati, pa ne vem. Naj prodamo, morda celi celovški komunalni upravi, svoja posestva? V Mostiču spušča Donau-Chemie v Krko strupe in kdo jamči, da ti ne pridejo v vodo studencev, ki ležita samo nekaj metrov stran od reke. Dobrih 700 metrov zapadno od studencev smrdi do neba ogromna odpadna jama oz. nekontrolirana odpadna deponija mesta Celovec. Tam so celo strupeni plini. Vmes pa je nova Trdnja vas, katere či-stalna naprava za odplako pa leži tik studencev. Zemlja pri nas je tako prepustna, da pride vse v vodo, med drugim vsi nitrati. No, če jo bojo črpali iz studencev, potem pa bomo imeli tu pri nas kmalu pustinjo. Kajti gladina podtalne vode bo padla in po izkušnjah, ki jih ima Dunaj z Mitterndorfer Šenke, bo tudi tukaj izredno naglo puščoba. Prizadeti, zavedajoč se, da brez vode nihče ne more skrbeti, opozarjajo na boljše alternative kot pa ta dva studenca. Tu mislijo na vodo reke Tiebel, ki izvira v gori, nadalje na doslej neizrabljene kapacitete mestnih vrelcev in na karavanško vodo.
Prizadeti zahtevajo takojšnjo ukinitev vseh nadaljnjih postopkov in ukrepov. Znani geolog dr. Herzog jih podpira s svojim strokovnim znanjem. Če pa bi res nič ne pomagalo, potem pa bodo iskali pravico pri višjih in merodajnejših instancah.	Franc VVakounig
T	L?
naš tedniki	
BISTRICA NA ŽILI
Mladinska igra HURA SONCU IN DEŽJU Prireditelj: SPD „Zila“ v Bistrici na Žili
Kraj: ljudska šola v Bistrici na Žili Čas: nedelja, 27. 2. 1983, ob 14.30
VELIKOVEC
Mladinska revija POKAŽI KAJ ZNAŠ Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Kraj: slavnostna dvorana Trgovske zbornice v Velikovcu Čas: nedelja, 27. 2., ob 14.30 uri Sodelovali bodo otroci kot pevci, recitatorji, glasbeniki itd.
POTOVANJE SKOZI JUGOSLAVIJO, BOLGARIJO, TURČIJO IN GRČIJO Prireditelj: Zveza koroških partizanov
Voii: avtopodjetje Sienčnik Čas: od 5. do 15. maja 1983 Cena: pribl. 5500,— šil. (v tej ceni je vključen polpenzion — zajtrk in večerja ter prenočevanje v dvoposteljnih sobah).
ŽELEZNA KAPLA
IZLET V BAD KLEINKIRCHHEIM Prireditelj: Krajevni odbor Zveze slovenskih žena
Čas: nedelja, 27. februarja 1983 Odhod: ob 8. uri pred hotelom Obirjem
Prijave: do četrtka 24. februarja 1983 pri Hanziju Kuhar (tel.: 0 42 38 — 320).
BOROVLJE
OBČNI ZBOR SPD BOROVLJE Prireditelj: SPD v Borovljah Kraj: pri Bundru, Dollichgasse 4, v Borovljah
Čas: sobota, 26. 2. 1983, ob 19. uri
RAVNE NA KOROŠKEM
Zaključna prireditev pevske revije „OD PLIBERKA DO TRABERKA" Prireditelji: Zveza kulturnih organizacij Ravne na Koroškem, Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza
Kraj: športna dvorana na Ravnah na Koroškem
Čas: sobota, 26. 2. 1983, ob 19. uri S Koroške sodelujejo sledeči zbori: „MoPZ „Edinost“ iz Pliberka, MePZ „Podjuna“ iz Pliberka, Koroški partizanski pevski zbor, MMZ Slovenske gimnazije iz Celovca.
ŽELEZNA KAPLA
Igra »DIVJI LOVEC"
Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Čas: sobota, 26. 2. 1983, ob 20. uri Gostujejo igralci z Jezerskega.
DOBRLA VAS
OBČNI ZBOR SPD „SRCE“ Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: kulturni dom v Dobrli vasi Čas: nedelja, 27. 2. 1983, ob 9.30
VEČNA VAS/ŠMIHEL
Lutkovna igra
»GULIVER MED LUTKAMI"
Prireditelj: KPD Šmihel
Kraj: pri Črnku v Večni vasi
Čas: sobota, 26. 2. 1983, ob 15. uri
ŠT. JAKOB — BLEŠČEČA
IZLET NA ZASNEŽENO BLEŠČEČO Prireditelj: Slovensko planinsko društvo v Celovcu čas: nedelja, 27. 2., 1983 Zbirališče: ob 10. uri na trgu v Št. Jakobu, nato z avtom k Polancu na Čemernici, od tam na Bleščečo s tamkajšnjo prijazno kočo.
Potrebna zimska oprema.
ŽELEZNA KAPLA
Zdravstveno predavanje »DOMAČA ZDRAVILA"
Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli in žene v Železni Kapli Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Čas: torek, 1. 3. 1983, ob 19. uri Predava: dr. Tomo Hribernik
Malošče
Te dni je praznovala Miklnova mama, pd. Magrinja v Maloščah svoj 79. rojstni dan. Mladostna leta je preživela pri Gallobu na Brnel, leta 1928 se je poročila v Malošče, kjer sta z možem upravljala veliko kmetijo. Ker nista imela otrok, je kmetijo prevzela nečakinja, ki še danes z možem in z otroki pridno dela na tem lepem posestvu. Mož Magrinje je umrl še pred leti, sama pa je bolna že 15 let.
JVIagrinja je torej bila v Maloščah gospodinja in kmetica, dokler je niso izselili v Hesselberg. Vzrok
Miklnova mama
izselitve je bil ta, ker je njen mož bil deželni poslanec v Celovcu, kjer je zastopal Slovence. V prvi vojski je bil zadet v glavo in kljub temu, da je bil 50% invalid, so ga izselili v Stuttgart. Zanimivo je to, da se je Magru že nekaj dni pred izselitvijo sanjalo, kakšna usoda jih bo zadela.
Magrinja je v taborišču v Hes-selbergu, kjer je ves čas bolj bolehala, delila trpljenje z mnogimi ženami in našega kraja, predvsem iz Podjune. Tam je pomagala v kuhinji. Pravi, da je bilo iz vsake vasi od Šmohora do Pliberka v taborišču vsaj ena slovenska družina. Hudo je bilo življenje v taborišču, vendar tudi v tem času izseljenci niso pozabili na Boga. Vsak večer so na skrivaj molili v vsaki izbi, večkrat po so skupno — med njimi je bilo 30 pevk — prepevali tudi slovenske pesmi. Magrinja se spominja nemškega profesorja glasbe iz Hessla, ki je večkrat prišel v taborišče, da so mu naši izseljenci zapeli kakšno pesem, ker so mu zelo ugajale slovenske melodije.
AR! HOV A PEČ
V. ZIMSKI POHOD NA »ARIHOVO PEČ"
Prireditelj: Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec, SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu Čas: nedelja, 6. marca 1983, ob 10.00
Kraj: pri Polancu na Čemernici nad Št. Jakobom v Rožu
CELOVEC
OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA Prireditelj: Zveza slovenskih žena Kraj: Delavska zbornica, Bahnhof-straBe, 1. nadstropje, soba št. 4 v Celovcu
Čas: torek, 8. marca 1983, ob 13. uri Občni zbor bo potekal v smislu mednarodnega dneva žena.
BILČOVS
Ogled filma »PASTIRCI"
Prireditelj: farna mladina v Bilčovsu Kraj: v mežnariji v Bilčovsu Čas: nedelja, 20. marca 1983, ob 14.30 uri
BELJAK
GOSTOVANJE SLOVENSKE FILHARMONIJE IZ LJUBLJANE Prireditelj: kulturni urad mesta Beljak
Kraj: kongresna hiša v Beljaku Čas: četrtek, 3. 3. 1983, ob 19.45
Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester Št. Peter 25, 9184 Št. Jakob v Rožu
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
vpisovanje v
1. razred 3-letne STROKOVNE ŠOLE ZA ŽENSKE POKLICE in v 1-letno GOSPODINJSKO ŠOLO
OD 14. DO 28. FEBRUARJA 1983.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1983. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, štev. 0 42 53 - 343.
Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo 8. julija 1983 na šoli. Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Vodstvo šole
Gospa Košutnik iz Podjune je za Veliko noč celo organizirala duhovnika, ki je spovedoval ženske in jim dal sv. obhajilo. Župnik se ni bal za svoje življenje, vendar je izrazil željo, da, če ga zasačijo, naj žene rešijo vsaj sv. Rešnje telo. Nekega dne je Magrinji celo uspelo, da je ušla iz taborišča in se je peljala z vlakom domov, kjer je dobila šunko in se je kar nato vrnila v Hesselberg.
Po treh letih, treh mesecih in treh dneh so se izseljenci končno lahko vrnili v domovino. Še osem dni so morali ostati v Celovcu, kjer je danes vojašnica, nato so se vrnili na svoje domove. Pri Magru v Maloščah je ta čas delal na kmetiji neki kmet iz Grajske doline, vendar je bilo vse zelo zanemarjeno. Toda takoj po vrnitvi sta se Magrinja in njen mož polna upanja znova lotila dela na kmetiji. Kmetija je leta 1973 pogorela, nečakinja Magrinje in njena družina pa so jo na novo sezidali in danes vidimo na tem kraju lepo posestvo.
Pred dvema tednoma je Miklnovi mami čestitala za 79. rojstni dan vsa Urankova družina. Čestitkam se pridružujemo tudi mi in želimo Magrinji obilo zdravja, sreče in božjega blagoslova.
Heidi Stingler
RADIŠE
OTVORITEV DRUŠTVENE KNJIŽNICE
Prireditelj: SPD Radiše Kraj: kulturni dom na Radišah Čas: sobota, 5. marca 1983, ob 20. uri
SELE
Mladinska igra HURA SONCU IN DEŽJU Prireditelj: KPD »Planina" v Selah Kraj: farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 6. 3. 1983, ob 11. uri (po drugi sv. maši)
Gostuje mladinska igralska skupina ODER MLADJE iz Celovca.
DOBRLA VAS
KONCERT
Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: kulturni dom v Dobrli vas Čas: nedelja, 6. 3. 1983, ob 14.30 uri Nastopajo: otroški zbor „Srce“ — vodi Ludmilla Sturm, trio Sturm —■ vodi Ludmilla Sturm, MePZ „Srce“ — vodi Marjan Berložnik, Fantje iz Podjune — vodi Franc Gojer.
8. BOŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN
Prireditelji: SPD „Bilka" v Bilčovsu, SPD v Borovljah, SPD »Gorjanci" v Kotmari vasi, SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah, KD »Peter Markovič" v Rožeku, SPD »Vrtača" v Slovenjem Plajberku, SPD »Kočna" v Svečah, SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu, SPD v Št. Janžu
Št. Lipš — Tihoja
Kljub teku časa, ki ne miruje, ampak drvi v bodočnost, smo nekam obvezani, da se zadržimo z nekaj stavki v že minulem letu.
Po letnem farnem prazniku celodnevnega češčenja, ki ga v naši fari praznujemo dne 2. decembra vsako leto (pred leti z večjim duhovnim uspehom kot zadnja leta), smo dne 15. decembra lanskega leta nepričakovano položili v prerani grob duhovno dobro pripravljenega rajnega gospoda Petra Perneta, pd. Petra v Tihoji.
Ko so ga dne 11. 12. 1982 proti večeru odpeljali nenadoma v celovško bolnico, da bi ugotovili oznake obolenja, je tam čez polnoč od 11. na 12. 12. nepričakovano umrl v 67. letu starosti. Pokojni je bil po naravi mož trdnega zdravja in močna kmečka grča. Kadar si pred njim kaj pojamral o slabi kmečki letini ali kaj podobnega, je vselej »troštav" z besedo, je pa končno vselej oj bo’v da s’m vse prestali.
Velika množica žalnih gostov od blizu in daleč in vsi štirje duhovniki rojaki šentlipške fare ter sosednji župnik Matevž Nagele, so prihiteli 15. 12., da so skupno s svakom pokojnega, gospodom Flo-
SPORED:
sobota, 5. 3. 1983, 19.30: nastop igralske skupine iz Železna Kaple z igro »Mladost pred sodiščem" pri Tišlerju v Št. Janžu v Rožu nedelja, 6. 3. 1983, 20.00: ddr. Gunt-her Nenning — predavanje »ZELENI — FAŠISTI — DEMOKRATI ALI SANJAČI" v kulturnem domu v Št. Jakobu v Rožu
torek, 8. 3. 1983, 20.00: predavanje dv. sv. dr. Pavla Zablatnika »Domače šege in navade v vigrednem času" v gostilni na Kosi na Ravnah pri Rožeku
Ostali program bomo objavili v naslednji številki NT.
DOM V TINJAH
KIPARSKA ŠOLA ZA ZAČETNIKE V TINJAH
Na privatno pobudo se javnosti sporoča, da se bo za poizkus osnovala v Prosvetnem domu v Tinjah kiparska šola za začetnike, ki se nameravajo resno posvetiti umetniškemu ustvarjanju.
Z opisom osebnih podatkov, kakor: starost, poklic, šola in bivališče z natančnim naslovom naj kandidati pošljejo prijave na naslov:
Katoliški dom prosvete 9121 Tainach/Tinje tel.: 04239/2642 ali na:
Akad. kipar
prof. France Gorše
9181 Feistritz/Bistrica v Rožu
Novoporočencema Marici Linče in Antonu Petku iz Zagorij pri Št. Lipšu, ki sta si na pustno soboto obljubila večno zvestobo. Čestitkam se pridružuje tudi šentlipška farna mladina.
Šimej Čertov iz Borovelj je pred kratkim zaključil v Gradcu študij teologije. Mlademu magistru iskreno čestitamo!
Iskreno čestitamo Matildi So-vinek iz Vacelnove vasi v Št. Petru na Vašinjah za 60. rojstni dan.
Friedrich Petrač pd. Gorak iz Šmarjete je praznoval te dni svoj 55. rojstni dan. Čestitamo.
Svoj 76. rojstni dan je praznoval Maks Jež pd. Garnbrakov oče v Stari Metlovi. Čestitamo.
rijanom Zergojem, darovali zadnjo žalno daritev za pokojnim.
Bila je to mašna daritev in vsa pogrebna opravila, kot jih opisuje skupna sinodalna knjiga »Skupna Koroška — Gemeinsames Karn-ten“ avtorjev dr. Valentina Inzka in dr. Ernsta VValdsteina.
Kot pridigar žalnim svojcem in pogrebcem je zastavil jasne razločne besede nečak rajnega, kaplan Jozej Marketz. V nekaj stavkih je nanizal pridni delovni življenjski krog pokojnega strica in farana.
Saj Petrova domačija sama potrdi vsakemu mimoidočemu, kaj vse je pokojni ustvaril s svojimi tremi sinovi in z ženo Heleno. Petrov dom je tudi vsa leta dobival Naš tednik in knjižni dar Družbe sv. Mohorja. Obema, župniku g. Zergo-ju in kaplanu Marketzu prisrčna hvala za tako duhovno razločno, jasno in vsakomur razumljivo podajo žalnega opravila.
Nekdanjemu pokojnemu pevcu šentlipškega moškega pevskega zbora so se poklonili tudi pevci pod vodstvom Janeza Petjaka z ža-lostinkami.
Kotmara vas
Tokrat se oglašamo iz Gur z bolj žalostnimi novicami, kajti v desetih dneh so zaključili kar štirje iz naših vrst svoje zemeljsko romanje.
Dne 9. februarja 1983 je umrla Kati Kornprat iz Šentkandolfa; bila je v 76. letu. Pogreb je bil 12. februarja. Nekaj dni nato ji je sledila Marija Struger, Malejeva mama z Rožice. Na 25. januarja je še obhajala 80-letnico. Dne 15. februarja pa je umrl v celovški bolnišnici VValter Benko in Kotmare vasi. Bil je star 77 let. Zadnja leta je hudo trpel; vzeti so mu morali obe nogi. Pokopali so ga v petek, 18. februarja.
V soboto, 19. februarja, pa je tragično umrl Siegfried Krische iz Kotmare vasi, star 43 let. Pokopali so ga v torek, 22. februarja.
Naj vsi rajni počivajo v miru. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Radiše
(Nadaljevanje z 2. strani)
Po predavanju se je razvila živahna diskusija, kjer so se disku-tanti lotevali tudi čisto konkretnih primerov zapostavljanja slovenske narodne skupnosti. Zahvaliti pa se je treba dr. Larcherju, ker je govoril v jeziku, ki so ga lahko vsi razumeli, kar pri znanstvenikih ni vedno samoumevno. Le škoda, kakor je dejal tudi referent sam, da ga nemške oziramo „windischarske“ organizacije ne povabijo.
Že več let prireja Dom v Tinjah v počitnicah počitniške dneve za otroke. Otroci zelo radi prihajojo na take „dopustniške dni“. Odpočijejo se od šole, spoznajo nove prijatelje, naučijo se novih pesmic in iger, skupno doživijo tri lepe dneve v Domu v Tinjah.
Otroci so prišli iz raznih krajev južne Koroške, od Gorenč do Št. Jakoba v Rožu. S seboj so prinesli koš dobre volje, smeha in razigranosti. Že ob prihodu v ponedeljek, 14. 2. 1983 se je Dom v Tinjah kar zbudil iz mirnega zimskega razpoloženja. Sobe, dvorane, obednico in hodnike je napolnil vesel otroški smeh. Otroci so se takoj počutili domače. Voditeljici Marica Kušej in Micka Demšar sta jim skušali krajšati čas z novimi pesmicami, igrami, plesi, brklanjem in še mnogimi drugimi rečmi. Kljub temu, da sta včasih zgubili pregled nad veliko skupino (bilo je 45 otrok) se jima je posrečilo navdušiti in zaposliti vsakega posameznika. Veliko veselje je zavladalo v prostorni dvorani, ko je prikazal Peter Kor-pitsch dva filma.
Ena glavnih točk v tridnevnem programu pa je bil „Pokaži kaj znaš“. Po skupinah ali pa tudi posamezniki so pripravili igre, skeče in pesmi. Ob dobrih pevcih in igralcih je bilo za voditeljici kar nekam težko, pravično razdeliti nagrade. Najboljše nagrade so odnesla dekleta iz Št. Janža in Borovelj, ki so pele, igrale in recitirale pesmi.
Višek tega „dopusta“ pa je bila maša, katero je maševal kaplan Jurij Buch. Dosti časa je dal otrokom na razpolago, da so lahko pripravili mašo (besedila, igranje evangelija, pesmi). Tako je vsak udeleženec sodeloval in je postala maša pravo doživetje. Dnevi so kar prehitro minili. Otroci so zapustili Dom z željo, da bi še lahko prišli v •epi Dom v Tinjah.
V naslednjih odstavkih objavljamo izvlečke iz „poročil“ nekaterih udeležencev počitniških dnevov v Tinjah:
Vera Kunčič:
V Tinjah smo se igrali, peli, brkljali in risali. Marica Kušej in Micka Demšar sta nas naučili tudi novih pesmi. Kuharice so tudi zelo dobro kuhale. Škoda, da so ti dnevi tako hitro minili. Upam, da bom lahko tudi drugo leto šla v Tinje.
Monika Novak:
V Tinjah sta nas sprejeli dve prijetni teti. Zelo mi je bilo všeč in sem spoznala mnogo novih prijateljic. Obljubile smo si, da si bomo večkrat pisale.
Martina Miiller:
Zelo mi je ugajalo igranje, petje in nove sobe, v katerih smo spali. Dekleta iz Št. Janža, moja sestra
Dajemo — z inventarjem vred — v najem ali na prodaj gostinski obrat (prenočišče in zajtrk) z lastnim kopališčem ob Klopinjskem jezeru. Ponudbe sprejema župnijski urad v Ško-cijanu.
Skupina mladih Švicarjev išče kmetije (20 do 40 ha) za najem. Če je cena ugodna, jo tudi kupijo.
Ponudbe ha upravo Našega tednika pod šifro „kmetija“, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec.
Andreja in jaz smo v torek, ko smo „pokazali, kaj znamo", zaigrale tri skeče. Za nagrado sem dobila punčko, katere sem se zelo razveselila.
Andreja Pasterk:
Čez dan smo peli in se igrali. Zvečer pa smo gledali filme. Škoda, da smo bili skupaj samo tri dni. Morda bom drugo leto spet šla.
Hanzej Lomšek:
Z Marico in Micko smo radi prepevali in se igrali. Bilo nas je 45 in
smo spoznali mnogo prijateljev in prijateljic. Igrali smo tudi skeče in najboljši je dobil lepega mačka, ki je bil skoraj pol metra velik. Nekateri zelo radi pridejo v Tinje, ker tu tako dobro kuhajo. Upam, da bo drugič zopet toliko otrok.
Otroci iz Št. Janža.
Ženek
Komaj mesec dni je preteklo, ko je poklical vsemogočni vladar nad vse ljubečo mater Angelo Markeč, pd. Riglovo mater z njenim sinom Petrom Pernetom v večnost.
Dne 18. 1. letos je v častitljivi starosti v 90. letu zaspala na romanju tega zemeljskega potovanja. Po molitvah ob krsti rajne na domu in spremnem rožnem vencu,
G raz, dne 14. 3. 1983
Spoštovano uredništvo!
Dne 27. 1. 1983 sem poslal uredništvu Slovenskega vestnika v zvezi s kritiko TV-filma „Slovenska literatura na Koroškem“ (Slovenski vestnik štev. 3, 21. 1. 1983, str. 3) naslednje pojasnilo:
Graz, dne 27. 1. 1983
Spoštovani!
Prav lepa hvala za izredno konstruktivno kritiko televizijskega filma o slovenski literaturi na Koroškem. Posebej me je veselilo, da je ocenjevalec odkril njegovo glavno značilnost, namreč kontrapunktično zgradbo.
Le v zvezi s kapljami pelina, ki jih omenja kritik, bi — v upanju, da boste to pismo tudi objavili — pojasnil, zakaj Andreja Kokota ni bilo v oddaji.
S Kokotom sem se, tako kot z vsemi ostalimi avtorji, na srečanju manjšinskih pisateljev na Obir-skem, okvirno domenil za kratko izjavo (3 — 5 minut) in ga prosil, naj sam predlaga izbor pesmi. Ker pričakovanega predloga nisem prejel, sem pesmi sam izbral, mu dne 15.
9.	po telefonu sporočil izbor in se domenil za čas snemanja, ki naj bi bilo v soboto, dne 25. 9. ob 17.00 uri.
Dan pozneje sem prejel naslednje pismo:
„Andrej Kokot
Spoštovani dr. Erih Prunč, vljudno Ti sporočam, da v načrtovani TV-oddaji ne bom sodeloval. Prosim te, da namesto mene vključiš enega od mlajših avtorjev.
Lep pozdrav!
Andrej Kokot I. r. Celovec 15. 9. 1982“
ki jih je opravil vnuk pokojne, boroveljski kaplan Jože Marketz, smo jo spremili dne 20. 1. zadnjič k pogrebni maši v farno cerkev, nato pa na farnem pokopališču položili utrujeno materinsko srce k večnemu počitku. Bila je ljubeča mati svojim otrokom in skrbna kmetica Riglove kmetije.
Pevcem je tokrat prihitel na pomoč izkušeni pevovodja gospod Miha Sadjak iz Šmihela (ker je bil
Takoj po prejemu pisma, dne 16. 9. ob približno 13.00 uri, sem ga skušal v več kot polurnem telefonskem pogovoru prepričati, da je film o slovenski literaturi na Koroškem brez Andreja Kokota nepopoln, vendar ga nisem mogel pridobiti za sodelovanje. Ravno tako mi ni bil pripravljen povedati, zakaj je sodelovanje tako nenadoma odpovedal.
Uro pozneje se je začelo snemanje filma.
Pri snemanju v Lepeni, dne 21. 9. 1982, sem še prosil prof. Matjaža Kmecla, naj Kokota vendar prepriča, da bi le kazalo sodelovati pri filmu. Dne 24. 9. sem Kokota še enkrat po telefonu vprašal, ali si morda le ni premislil. Njegovo stališče je ostalo isto in še do danes mi ni bil pripravljen pojasniti, zakaj je prvotno obljubo preklical.
Ker je film pač avdiovizualen medij, tudi nisem videl možnosti, da ga predstavim brez posnetkov, čeprav mi je bilo zelo žal, da je film ostal nepopoln.
Z odličnim spoštovanjem
Erih Prunč
Ker Slovenski vestnik tega poročila doslej še ni objavil, in ker mi je do tega, da v javnosti ne bi nastal napačen vtis, češ, da izpodrivam Kokota iz prezentacij slovenske literature, bi Vas vljudno prosil za objavo tega mojega dopisa. V trenutku, ko sem ga poslal Slovenskemu vestniku, sem bil prepričan, da kritik dejansko ni vedel, da je Kokot sam odklonil sodelovanje, čeprav se mi je zdelo nekoliko čudno, da se pri Kokotu, ki je verjetno njegov kolega v uredništvu, ni informiral. Zdaj pa res ne vem, kaj naj si mislim.
Z odličnim spoštovanjem
Erih Prunč, Graz
gospod Petjak zadržan), da so se pokojni materi oddolžili z žalostin-kami.
Svojcem obeh družin izrekamo po tej poti naše upanja vredno sožalje!
NA ŽALOST NE MOREMO OBJAVITI VSEH DOPISOV. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE!
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1- Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1983/84 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 14. do 28. 2. 1983, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2. Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1982/83 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3- Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bi morali delati sprejemni izpit, Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1983. Sprejemni izpiti bodo v sredo, 6. julija 1983.
4.	Konec maja 1983 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
6- Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa
se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-
Janežič-Platz 1, 9020 Klagenfurt/Celovec.
RAVNATELJ:
dr. Reginald Vospernik I. r.
Dva močna vaška vogelna kamna je pobrala v Rinkolah v teku enega leta smrt: prvi je bil 90-letnik, znani Janez Sadjak, pd. Plesi, — drugi pa Lovrenc Hafner, pd. Krajnikov stric. Oba sta na svoj način kot trdna stebra vernosti in narodne zavesti podpirala skozi desetletja vaško občestvo v Rinkolah. In še po eni posebnosti sta si bila slična: oba sta namreč bila še „mladeniča“, Nemci bi rekli „Junggesella“.
Krajnikov stric Voranc je dobro pripravljen zapustil po dolgi .bolezni to solzno dolino v ponedeljek 7. februarja star 77 let.
Kakor o marsikaterem našem človeku — trpinu, bi se tudi o Krojnikovem stricu lahko napisal cel roman.
Značilnost naših, dostikrat samorastnih prednikov — kmetskih gospodarjev, je bila pogosto v tem, da so trdno držali vajeti v svojih rokah, dokler jih ni smrt prisilila, da so jih morali predati v roke svojim potomcem. „Meni luč, tebi ključ!" to je veljalo marsikje kot običajno življenjsko pravilo. Tudi pri Kroj-
Lovro Hafner, pd. Krojnik
niku se je v preteklosti to pravilo prakticiralo. Vorančev oče Tone in ded Štinej sta skupaj pri Krajniku gospodarila celih 110 let, pred tednom umrli Voranc pa 26 let. Ko je ta po smrti svojega očeta Toneta torej postal samostojen gospodar, je bil star že 51 let, zato za ženitev nekako prestar, a za kmetovanje dosti izkušen. Modro in spret-
no je gospodaril pri Krojnikui. Pač pa mu je bil zadnje desetletje močna opora njegov nečk Friderik, katerega je posinovil in določil za naslednika.
Zavratna bolezen se je zagrizla v telo tega prej tako odpornega moža ter ga prikovala na bolniško postelj. Trpel je vdano. Bil je vzorno oskrbljen; Vida mu je z vso ljubeznijo stregla, bolj skrbno, kot bi to zmogel lastni otrok!
Tako je v trpljenju zorel in končno dozorel.
Imel je lep pogreb. Vsi vaščani in mnogo ljudstva iz bližnje in daljne okolice ga je pospremilo iz daljnjih Rinkol v Šmihelu na domače pokopališče. Saj je bil povsod priljubljen kot dobrohoten in družaben človek. Bil ni samo priden gospodar, bil je nadvse dober in priljubljen sosed, vedno pripravljen za soseško pomoč.
Tudi svojo rinkolško cerkev si je zapisal v svoje srce in je bil njen dobrotnik.
Red v hiši in red v duši! To načelo je bilo zanj življenjsko vodilo. Uveljavljal ga je vedno in povsod. Zato je tudi v pravem času postavno uredil vsa dedna vprašanja, ki marsikje večkrat po smrti razkrajajo mirno sožitje po naših domovih.
Lepo življenje, lep pogreb in lepa večnost!
Mladi Krajnikov! družini in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje!
Otroci iz Št. Janža.
T±i
naš tedniki
Josip Vidmar:
»VSAKDO NAJ UČI SVOJ NAROD"
V Sloveniji in Jugoslaviji ponovno poteka boj med velikosrbskimi nacionalisti in narodno prebujajočimi se Slovenci, med katerimi so tudi vodilni slovenski politiki, za suverenost Slovencev v jezikovnokulturnem pogledu. Do kakšnih ostrin je pri tem prišlo, kaže intervju novinarke in političarke Barbare Goričar z akademikom Josipom Vidmarjem, ki si je s pred vojno objavljeno knjižico „ Kulturno vprašanje slovenstva“ pridobil dovolj kompetenc za pogovor o tem problemu. Intervju je bil objavljen v slovenskem tedniku TELEKS.
Če pomislimo, koliko hude krvi ste povzročali vedno znova, ko ste opozarjali na nevarnost, da bi se udomačili uvoženi siang, poulični jezik, izrazi z drugih jezikovnih področij...
Veste, te stvari so pa take: tudi iz avstrijske vojske so naši fantje prinašali vsakršne spake in germanizme. Prav tako je v sedanji vojski, ki ne pozna slovenščine. Mladi ljudje prinašajo izraze, kakršne slišijo tam in ki jim gredo v uho. Sam sem, po treh letih ruskega ujetništva, čisto nevede začel uporabljati ruske izraze. Ugajala mi je, recimo, beseda „ničevo", s katero lahko izrazite sto stvari. Dobrih in slabih.
Se vam je zgodilo, da ste uporavijali takšne besede? Prve mesece po ujetništvu. Seveda sem se pa ves čas zavedal, da je moj pravi jezik tisti, s katerim živim, v katerem premišljujem in v katerem se izražam. A to je lahko samo slovenščina in noben drug jezik.
Hvala Bogu se tega zaveda dovolj Slovencev.
Ta zavest je pa še toliko bolj intenzivna pri pesnikih. Župančič, na primer, ne bi mogel v najbližji hrvaščini pisati pesmi, kakršne je pisal v slovenščini, čeprav bi tam nekaj časa živel in se čisto udomačil. Prešeren je vse šole delal v nemščini, in bil v glavnem le v družbi ljudi, ki so govorili nemško.
... in je tudi v nemščini napisal marsikaj lepega ...
Vendar se njegove nemške pesmi po kvaliteti ne morejo primerjati z njegovimi slovenskimi. In to je, veste, značilno za jezik in za povezavo med ljudmi, ki pripadajo temu jeziku. To se ne da odtrgati od človeka. Razen tega pa je vsa osebna zgodovina posameznika od prvih materinih besedic naprej zvezana z materinščino za vekomaj.
Tega očitno nekateri ne razumejo.
Tega ne razumejo le premalo kultivirani in premalo razgledani ljudje.
Vse svoje življenje ste bili strog in dosleden literarni in jezikovni kritik, ki so ga nekateri črtili in celo sovražili, vendar vam ljubezni do slovenskega jezika ne more odvzeti nihče. In kako potem kot Slovenec, ki svoj jezik ljubi, občutite, denimo, trditev, da je tisti, ki ima svoj jezik rad, nacionalist?
Teh očitkov sem vajen od mladih nog. Kot devetletnemu fantku se mi je v Celovcu, ko sem popotoval z vlakom in sem zahteval voz-
ni listek preko Jesenic v Ljubljano v slovenščini, zgodilo tole: blagajničarka mi je zaloputnila okence in rekla: „lch verstehe nicht". Jaz sem pa rekel: „Vi morate razumeti! Sem avstrijski državljan in zahtevam, da me razumete, če govorim v svojem jeziku."
Neke vrste »kolodvorska manifestacija" ...
Ker je okence zapirala in odpirala, sem postal še bolj ogorčen, razburil sem se in začel tolči s pestmi po pultu in vpiti, da me mora razumeti in da mi mora dati karto. Tako, da se je tam nabralo
nekaj ljudi. Nekateri so molče poslušali, spomnim pa se nekega starega, sivolasega gospoda, ki mu je sluga držal površnik in ki je zmajeval z glavo: „To pa ne obeta nič dobrega."
To je bil vaš prvi nacionalni boj.
Prvi. A podobnih spopadov je bilo po tistem še zelo veliko in seveda sem zmeraj stal na istem stališču v zvezi z najrazličnejšimi zanikanji slovenskega jezika ...
... ki pa jih je v zadnjem času za čuda veliko.
Takšne reči lahko govorijo samo ljudje, ki nimajo nobenega vpogleda v resnično duhovno snovanje človeka, zlasti pa ne pisatelja, pa tudi preprostega človeka ne. Mi se moremo in moramo izražati samo v svojem jeziku.
So pa tudi takšni, ki bi svoj jezik najraje zamenjali. Po možnosti za kakšnega večjega.
Tudi pisci so med njimi. Takšni, ki bi radi začeli pisati v večjem jeziku, če bi ga le znali. Vendar si česa takega lahko želi samo pisatelj, ki ni izpovedovalec same-
»Nedavno sem bral o godbi na potapljajoči se ladji. Ljudje blazne in v grozi pozabljajo na svojo človeško čast. Toda prav tako jih čaka smrt v valovih kakor muzikante, ki igrajo, dokler jih ne zagrne morje. Kaj je bolj človeško, kaj bolj častno in lepo? Ali ne, biti obsojen na smrt in vendarle še poslednjič dvigniti glavo, ne se ponižati v grozi in se z vso neizmerno tragično lepoto ponosne kreature nasmehniti usodi, ki polaga svojo roko nate? Če bi se naša ladja res potapljala, kakor se ne, ali ne bi bilo edino pravo, edino vredno našega tisočletnega trpljenja, ponosno vztrajati, dokler nas ne bo pozvala usoda?"
Josip Vidmar: Kulturni problem slovenstva, 1932
Pred dobrega pol stoletja — natančneje, v aprilu 1932, je Josip Vidmar objavil knjižico, s katero se je izkazal ne samo kot velik Slovenec, temveč tudi kot mislec, ki zna svoje razmerje do slovenstva tudi mojstrsko in daljnovidno razložiti in zagovarjati. Da je bil ta enkratni dokument slovenske samozavesti veliko več kot aktualističen odgovor velesrbskemu piemontizmu, ki je v trojanskem konju jugoslovanstva in „zajedništva“ tovoril zemljevid »Velike Srbije", priča že druga jezikovna bitka v porevolucijski Jugoslaviji. Prva se je konec šestdesetih let spotaknila ob stolpce hrvaškega pravopisa, in se je končala z odstavitvijo t. irm liberalnih političnih funkcionarjev v vseh republikah. Ta druga pa se je vnela iz beograjske bojazni nad prebujajočo se skrbjo za lepo ih čisto slovenščino, katere najo-prijemljivejše utelešenje Je jezikovno razsodišče pri SZDL Slo-venije. Unitaristom so vstali las-	uporablja tudi v Ljubljani, ko v Cankarjevemu domu zmerja slovenskega ministra za kulturo. Bulatovič bi rad Slovence preobrazil v Jugoslovane, s čimer dopolnjuje prizadevanje dr. Feldnerja na Koroškem, ki koroške Slovence prav tako etiketira za Jugoslovane. Priporočljivo bi bilo, da bi si kolega zamenjala naslova ... Treba je priznati: urednik Teleksa je imel dovolj kulturnega vpogleda in refleksa, da je naročil intervju z g, Josipom Vidmarjem, daljnovidnim avtorjem knjižice Kulturni problemi slovenstva, iz leta 1932. G. Vidmarju se moramo ob tem intervjuju prikloniti, mu brez rezerve pritrditi, saj se je vzravnal v pokončnost, ki je v slovenskem prostoru nismo veliko vajeni. Pohvale vredno je tudi dejstvo, da so se tej pokončnosti v tem pogledu pridružili tudi ljudje politike in oblasti. To je dokaj nenavadno, če pomislimo, da je bila Vidmarjeva knjižica
čez so let (vse prav pride...)	
	
je pokonci, ko so nemočno gledali, kako si drzne neki narod sam določati norme svojega jezika in kulture, kako sl drzne vzeti federativno ustavo zares ... Svoj farsični vrh je bitka dobila v prostaških nastopih in izjavah srbskega pisatelja Miodra-ga Bulatoviča, ki sicer že vrsto let živi v Ljubljani. Ta čudni gost med Slovenci je predstavnike jezikovnega razsodišča kratkomalo razglasil za šoviniste, nacionaliste in „arijevce“. V intervjuju za Teleks pa je prišel na dan s pravimi, nič več odisejsko-trojanskimi kartami. Mož se zavzema za nekakšen jugoslovanski jezik, ki seveda ne bi bil nič drugega kot njemu tako draga srbščina, da jo sam	deležna najostrejše kritike prav s komunistične strani. Vrh slovenskih komunistov je očitno spoznal, da je tisto, kar prihaja iz srca matere, neprimerno več kot pa tisto, kar prihaja iz organizacijske mehanike in pragmatike. Da je le nacionalnost konstanta, in razrednost variabla. Končajmo z aforizmom znanega srbskega pesnik^ v Beogradu: »Manj je Jugoslavije — več je .Jugoslovanov*.. Tako je. Dokler bodo Hrvatje, Črnogorci, Slovenci, Makedonci, Srbi v vseh pogledih suvereni in gospodar na svojem, tako dolgo ima Jugoslavija zgodovinsko perspektivo. Z vsakim »Jugoslovanom" več pa je je za eno identiteto manj... Vinko Ošlak
ga sebe in svoje narave. Kaj takega lahko reče samo nekdo, ki mu je pomemben gmotni uspeh ali pa uspeh v obliki slave.
Se pravi, da gre morda tudi zdaj za neko politiko?
Kar se politike tiče, bi pa rekel tole vsej jugoslovanski javnosti na ves glas. Mislim, da smo Slovenci svojo republiko izbojevali. Seveda s pomočjo bratskih narodov in narodnosti. Krvav davek smo dali za svojo osvoboditev in za svojo republiko. Mislim, da smo s tem, pa če še s tem ne, pa s svojim gmotnim in moralnim prispevkom k ustanovitvi nove države, zaslužili sami sebi tudi popoln mir.
Hočete reči, da naj nas puste v miru ...
Hočem reči, da naj se ne vtikajo v naše interne — slovenske nacionalne stvari — ljudje, ki o tem nimajo nobenega pojma in ki nas skušajo kritizirati in uničiti. Naj tak človek uči svoj narod! Zakaj pa ne bi učil svojega naroda, ki je prav tako, kot smo mi, narod, kakršen smo mi!
Smo morda tudi premalo storili za Slovence, ki kot manjšina živijo izven meja matične domovine?
Predvsem nespretno. Ta reč nam ne gre dobro od rok. Je vse zastonj. Treba bi bilo nekako drugače. Izkoristiti je treba tisto možno
zavest o slovenstvu, ki še živi tudi v tistih ljudeh, ki komaj še znajo slovensko.
Tovariš Vidmar, ali smo Slovenci nacionalisti?
Pri nas nacionalizma, ki bi kogarkoli ogrožal, ni, in ga v Sloveniji ne more biti. Drugi naj mirno puste naš nacionalizem in naj skušajo svoje nacionalizme približati našemu nacionalizmu, naj ne skušajo nikogar narodno spreminjati ali pridobivati, temveč naj puste vse, kar je vzklilo, kot je rekel Prešeren, da zraste in da bo prišel nekoč sodni dan, na katerem bo Gospod, to je vesoljstvo, lahko ločilo zrno od plevela. Ta Prešernova formulacija je zame najvišja formulacija, ki sploh more eksistirati.
In vendar nam hočejo pritisniti pečat nacionalizma.
Tudi izbruhi, kakršne moramo Slovenci zdaj doživljati, me spominjajo na čase Aleksandrove diktature, kar je spričo našega socializma skoraj povsem nerazumljivo. Če poznamo kakšen nacionalizem, poznamo defenzivni nacionalizem, nikakor pa ne agresivnega. Nikogar še nismo hoteli slovenizirati do zdaj, ker ga ne moremo.
Niti nočemo.
Nimamo teh potreb. Drugi pa imajo neverjetne potrebe, vse kar ni njihovo, narediti za njihovo, kar je zame smešno.
11 ■
naš tednik
Kmetijsko -gospodinjska šota v št. Rupertu pri Veli kancu
sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejme za šolsko leto 1983/84 učenke v
Kmetijsko-gospodinjsko strokovno šolo
Namen šole je, učenkam poglobiti izobrazbo dosedanjega šolanja.
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (Politehnični letnik). Sprejema pa tudi dekleta, ki si želijo ustvariti lastno družino in nimajo znanja v kuhanju, šivanju in vodstvu gospodinjstva. Ker se v tej šoli polaga posebna važnost na spretnost v kuhanju, šivanju in ročnem delu ter na razne tehnike v likovnem področju, je dana možnost dekleta usposobiti za samostojno vodstvo gospodinjstva, tudi kmečkega.
VZGOJNI CILJI — Pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti — samovzgoja in vzgoja v družini — poglobitev vere in verskega življenja.
V	naši šoli se poučuje v obeh deželnih jezikih.
POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika oziroma narečja.
V	primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
V	DANIH POGOJIH DOBIJO UČENKE DRŽAVNO PODPORO!
Prijavo so možne že sedaj, vključno do konca februarja 19B3,
in sicer: po telefonu 04232/796 ali pismene ali osebne.
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole!
9100 Volkermarkt/Velikovec, KlosterstraBe 2
16.00—16.15 J. Kraut: Tekma med zajcem In ježem (slov. šolska oddaja za šolarje od 1,—5. šolske stopnje).
Torek, 1. marca:
09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasba za mladež. — Otroci, poslušajte!
Sreda, 2. marca:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Za oddih In premislek
Četrtek, 3. marca:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu
vabi na
JUBILEJNA KONCERTA
:<•] :W1 :<it
POJE
ob 75-letnici ustanovitve Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško
v nedeljo, 13. marca 1983, ob 14.30, v Domu glasbe v Celovcu
Nastopajo zbori iz Podjune in „Šentanelski pavri“ iz Slovenije
v nedeljo, 20. marca 1983, ob 14.30, v Delavski zbornici v Beljaku
Nastopajo zbori iz Roža in MePZ iz Doberdoba v Italiji
Prisrčno vabljeni!
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in zastopnikih farne mladine, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu (tel.: 04222 ■ 512528*23 ali *24) in eno uro pred koncertom
Petek, 25. februarja:
14.10—	15.00 Koroški obzornik — Zabavna glasba — Spominjamo se.
Sobota, 26. februarja:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 27. februarja:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek,
28. februarja:
14.10—	15.00 Koroški obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo.
TV
.* Sm
1
MUSTRU A
PETEK, 25. februarja 1983: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des —
9.30	Ruščina — 10.00 Tehnike izobraževalne umetnosti — 10.15 Instrumenti — 10.30 Moja brilijantna karijera — 12.05 Oče in sin — 12.10 Poljska leta 1983 — 13.00 Poročila
—	17.00 Am, dam, des — 17.25 Halle Spencer — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kriminalka XY
—	21.15 Modna revija — 21.20 Jolly-Joker — 22.10 Šport — 23.30 Poročila.
SOBOTA, 26. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina -
10.35	Mi — 11.05 Koncert opoldne
—	11.55 Nočni studio — 13.00 Poročila — 14.30 Gozdar srebrnega gozda — 16.00 Iz parlamenta -
17.00	Jolly-box — 17.30 Fliper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads —
18.50	Ljubi dom — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 šport — 20.15 Shovvtime v Las Ve-gasu — 22.15 Šport — 22.35 Za 60. rojstni dan Gerta Frobe — 23.20 Poročila.
NEDELJA, 27. februarja: 11.00 Ura tiska — 12.00 Vedno ta televizija — 16.30 Ena, dva ali tri — 17.15 Mojster Eder in njegov Pumukl — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Srečanja s človekom in z živalmi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport -20.15 Življenje je čudovito — 21.50 Šalom — 21.55 Šport — 22.15 Poročila.
PONEDELJEK, 28. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des, —
9.30	Prosim k mizi — 10.00 Kemija barvil — 10.15 Antigoni Sofokleja
—	10.30 Gozdar srebrnega gozda
—	12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des, —
17.25	Točno poglej — 17.30 Pet prijateljev — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Fauna canadiensis — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 21.05 Ste vedeli, da... — 21.10 Profiji —
22.00	Šport — 22.30 Poročila.
TOREK, 1. marca: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Rimljani ob Donavi
—	10.30 Mnogokrat mislim na Piro-ško — 12.00 Color Classics — 12.10 Šport — 13.00 Poročila —
17.00	Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dick Turpin — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Za železno zaveso —
21.00	Panorama — 21.50 Novo od včeraj — 22.35 Poročila.
SREDA, 2. marca: 9.00 Poročila
—	9.05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 Šele v domovini se res počutim tujega — 12.00 Nekaj korakov nazaj — 12.15 Za železno zaveso — 13.00 Poročila —
17.00	Snežni možje — 17.30 čebelica maja — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Nekatere besede so brez glasu — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Nelsonova afera — 22.05 K dnevu lirike — 22.20 Poročila.
ČETRTEK, 3. marca: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Kaj danes jemo
—	10.15 Avstrijska sodobna zgodovina — 10.30 Lopovi, potegavščine in denarji — 11.55 Zgodbice iz živalskega vrta — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Točno poglej —
17.30	Minikinovi —- 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonček —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Campiello
—	21.55 Zadnji valček na Dunaju —
22.40	Šport — 23.30 Poročila.
AVSTRIJA
PETEK, 25. februarja: 17.30 Vedno ta televizija — 18.00 Galerija
—	18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prečni prerezi
—	21.00 Zanimiva raziskavanja — 21.15 Modna revija — 21.20 Politika v petek — in poročila — 22.20 Panika v Sierri Novadi — 23.50 Poročila.
SOBOTA, 26. februarja: 15.45 Rokomet žensk — 17.00 Ljuba družina
—	17.45 Kdo me hoče — 18.00 Slučaj za ljudskega odvetnika — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Profesor Bernhardi — 22.55 Vprašanja kristjanov — 23.00 Umor v nebotičniku — 0.05 Poročila.
NEDELJA, 27 februarja: 15.30 Športni popoldan — 17.00 Sledovi pod zametom — 17.45 Veliki 10
18.30	Okay — 19.30 Čas v sliki
19.50	Tedenski pregled — 20.15 Mnogokrat mislim na Piroško
21.50	Zaporniki Lian Shan Po a
22.35	Schubertijada — 23.55 Sto mojstrovin — 0.05 Poročila.
PONEDELJEK, 28 februarja: 18.00 Perspektive — 18.30 Proti vetru ■
19.30	Čas v sliki — 20.15 Zdravnik in ljuba žival — 21.05 Ste vedeli, da ... — 21.20 Kaj pravijo menažerji
—	21.50 Poročila — 22.20 I vitelloni
—	23.55 Poročila.
TOREK, 1. marca: 17.45 Avstrijska sodobna zgodovina — 18.00 Orientacija — 18.30 Proti vetru -
19.30	Čas v sliki — 20.15 Veselje mora biti — 21.00 Zgodbe iz pisarn
—	21.05 Dallas — 21.50 Poročila -22.20 Filmski festival iz Berlina —
23.35	Poročila.
SREDA, 2. marca: 16.45 Iz parlamenta — 18.00 Dežela in ljudje —
18.30	Proti vetru — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.50 Poročila
—	22.20 Umetnije in poročila.
ČETRTEK, 3. marca: 16.30 Iz parlamenta — 17.45 Tehnike izobraževalne umetnosti — 18.00 Na poti v Avstriji — 18.30 Proti vetru — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dalli — dalli —
21.50	Poročila — 22.20 Volitve 83 in poročila.
PETEK, 25. februarja: 17.20 Poročila — 17.25 Festival plesnih orkestrov — 17.55 Arabeia — 18.25 Obzornik — 18.40 Družbena samozaščita — 19.30 TV D — 20.00 Naši olimpijci — 20.40 Zrcalo tedna —
21.00	Brigadoon — 22.45 Poročila.
SOBOTA, 26. februarja: 8.15 Poročila — 9.25 Veleslalom za moške, 1. tek — 10.55 Arabeia — 11.25 Vesolje — 12.25 Naši olimpijci: Alpski smučarji — 13.10 Veleslalom za moške, 2. tek — 15.55 Poročila —
16.00	Feren — rdeči jelen — 18.30 Prvič nič, drugič nič, tretjič — živ, žav — 19.30 TVD — 20.00 90-letnica planinske zveze Slovenije — 21.10 Billy Jack — 23.00 Poročila.
NEDELJA, 27. februarja: 8.30 Poročila — 8.35 Živ žav — 9.25 Slalom za moške — 10.45 Človek in pol —
12.00	Kmetijska oddaja — 13.00 625 — 13.25 Slalom za moške —
14.45	Poročila — 14.50 Prisluhnimo tišini — 15.35 Dama s kamelijami --17.05 Naš kraj — 17.20 Športna poročila — 17.35 SS 1923—1945 — 18.55 Ne prezrite — 19.22 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55
Vreme — 20.00 Kiklop — 21.00 Športni pregled — 21.30 Potopljena ognjišča — 22.00 Poročila.
PONEDELJEK, 28. februarja: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.30 Mali odred ■
18.00	človekovo telo — 18.25 Obzornik — 18.45 Podium — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD ■
20.00	Smetnjaki ali vreče — 20.55 Spoznano neznano — 21.50 Poročila.
TOREK, 1. marca: 9.05 TV v šoli
—	10.35 TV v šoli — 16.30 Šolska TV — 17.30 Poročila — 17.35 Zverinice iz Rezije — 17.55 Slovenski ljudski plesi — 18.25 Kamniško-domžalski obzornik — 18.40 Pisani svet — 19.24 TV in radio nocoj -
19.30	TVD — 20.00 Mladost Karla Marxa — 21.00 Aktualno — 21.45 V znamenju.
SREDA, 2. marca: 9.25 TV v šoli
—	10.35 TV v šoli — 17.35 Poročila
—	17.40 Ciciban dober dan — 17.55 Ko se junak na boj odpravlja —
18.25	Obalno-kraški obzornik —
18.40	Mostovi — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Šahista — 21.55 Ali se med seboj dovolj poznamo — 22.40 Poročila.
ČETRTEK, 3. marca: 9.05 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.20 Šolska TV — 17.20 Poročila — 17.25 Vesolje — 18.25 Podravski obzornik —
18.40	Čas, ki živi: Rdeči plamen — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Tednik — 21.00 Zvoki godal — 21.35 S poti po Indiji — 22.05 Poročila.
L LJUBLJANA
PETEK, 25. februarja: 17.25 TVD
—	17.45 Plavica — 18.15 Alkoholizem — 18.45 Narodna glasba —
19.30	TVD — 20.00 Koncert akademskega zbora — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Tok življenja — 21.50 Nočni kino: Barva granatnega jabolka.
SOBOTA, 26. februarja:	16.55
Otroška predstava — 17.55 Človek sem — 19.00 Narodna glasba —
20.00	TV kaseta — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Feljton —
21.40	Športna sobota — 22.00 Mogočno morje.
NEDELJA, 27. februarja: 14.45 Olimpijska kronika — 15.30 Premor
—	15.40 Delfin flipper — 17.00 V nedeljo — 18.55 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Zagrebški sejem jazza 82 — 20.45 Včeraj, danes jutri — 21.05'Agatha Christie.
PONEDELJEK, 28. februarja:
17.25	TVD — 17.45 Baš Čelik — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena oddaja — 19.00 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.45 Zagrebška panorama
—	21.05 Bolnišnica na koncu mesta — 22.00 Rock v Kulušiču.
TOREK, 1. marca: 15.50 TVD — 16.10 Mali svet — 16.40 Košarka Gibona : Rabotnički — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Telestart ’82 — 19.30 TVD — 20.00 Hit parada — 20.45 22 milijonov — 21.35 Zagrebška pano-
SREDA, 2. marca: 17.25 TVD —
17.45	Gusarji kapitana Kuka — 18.15 Izobraževalna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Športna sreda —
20.25	Nogomet Aston Villa : Juven-tus — 22.15 TVD.
ČETRTEK, 3. marca: 17.25 TVD — 17.45 Nekega poletja — 18.15 Alpex
18.45	Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 TVD — 20.00 Zgodbe čez polno črto — 21.15 Zagrebška panorama — 21.30 Kultura danes.
8/šport/kronika
■ i ■
naš tedniki
24. februarja 1983
Udeleženci II. teka za Rožanski pokal 1983 startajo.
Športno društvo DSG Sele je minulo soboto vabilo na 2. ljudski tek za Rožanski pokal 1983. Selani so pripravili odlično tekaško stezo in tudi vreme je bilo odlično.
Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ iz Bilčovsa bi moralo prirediti 2. ljudski tek, je pa nagajalo vreme. Skoraj je že poganjala zelena trava. Zato pa bo v Bil-čovsu 3. ljudski tek, na katerega vabi „ Bilka “, v nedeljo, 27. februarja 1983.
Udeležba tekačev v Selah ni bila zelo zadovoljiva, saj je bilo na startu „le“ 51 športnikov. Zato pa so v Selah tekmovali odlični koroški športniki kot so to Herbert Wach-ter, zmagovalec Rudi Janach, Anne-lies Svetina, VValtraud Gutschier ter Andrea Zimma.
Najboljše spričevalo za odlično pripravljeno progo je Selanom dal najboljši tekač tega dne, Rudi Janach, ki je dejal, da je bila tekaška steza najbolje pripravljena in da mu je zelo ugajalo. Torej Selani so na tem področju postali pravi strokovnjaki.
Predsednik DSG Sele, Ivan Olip je pred startom, ki je bil ob 15. uri pozdravil vse navzoče, jim zaželel mnogo užitka in uspeha. „Šef“ proge, VVilli Rakuschek, pa je športnikom dejal navodila.
Ob 15. uri pa so se športniki „po-dali“ na pot. Začetniki in taki, ki so se zbali prehude konkurence, so tekli na 5,5 kilometrski progi, otroci na 2,5 km.
18 tekmovalk in tekmovalcev pa je ubralo 11 kilometrsko stezo.
V	tekmovanju za Rožanski pokal (dolga proga) sta zbrala v Selah največ točk Annelies Svetina in Rudi Janach, ki sta bila najboljša dneva. Medtem ko je Rudi Janach sodeloval prvič, je A. Svetina dosegla že na 1. teku, ki je bil v Ločah 20 točk in se je skupno z VValtraud Gutschier povzpela na 1. mesto. Obe sta doslej zbrali po 45 točk.
V	moški skupini pa je na 1. me-
stu VValter Furlan, ki je v Ločah bil najboljši. V Selah se je uvrstil na 2. mesto. Po dveh tekih je Furlan dosegel 45 točk, Janach pa zaseda po dveh tekih s 25 točkami 2. mesto.
V gostilni pri Trklu v Selah je bilo po končanem teku slavje zmagovalcev. Društvo je priskrbelo za športnike lepe pokale, ki so jih darovala razna podjetja in Enotna lista Sele. Ob slavju sta spregovorila glavni urednik NT Jože VVakounig ter sel-ski župan Anton Hribernik. Nagrade je skupno z Jožetom VVakounigom podeljeval Wili Rakuschek.
Navzoči so bili povabljeni na 3. ljudski tek v Bilčovs. Zadnji tek pa bo 6. marca 1983 v Podnu. Tam bosta prejela najboljša tekmovalca Rožanski pokal.
REZULTATI:
Otroci, deklice, 2,5 km:
1.	Michaela Horvvath — 12.10.22.
Šolarke, 5,5 km:
1.	Irena VVeber — 29.24.66.
2.	Andrea Schaunig — 31.17.27. Otroci, fantje, I + II, 2,5 km:
1.	Peter VVrolich — 9.44.64
2.	Gtinter Schaunig — 10.40.70
3.	Christian VVrolich — 23.11.40 Šolarji I, 5,5 km:
1.	VValter Furlan, jun. — 20.09.12
2.	Heinz Janach — 22.50.62
3.	Mirko VVeber — 26. 26. 53 Šolarji II, 5,5 km:
1.	Hubert Urschitz — 20.22.97
2.	Pepi Pristovnik — 22.35.34
3.	Josef Božič — 27.24.32
4.	Paul Čertov — 28.18.22
5.	Florian Božič — 30.05.52
Začetniki, ženske, 5,5 km:
1.	Marica Mlečnik — 25.50.77
2.	Monika VVasner —- 28.57.39
3.	Magda Oraže — 32.21.22
4.	Nadja Stornik — 33.20.18
Začetniki, moški, 5,5 km:
1.	Josef Baumann — 20.09.61
2.	Tomi Oraže — 21.01.83
3.	Gerhard Zentner — 21.33.16
4.	Marjan Olip — 21.40.73
5.	Alexander Černut — 24.52.24
6.	Christian Mlečnik — 25.34.57
7.	Hanzi Čertov — 27.36.16
8.	Franz Kelih — 29.34.64
9.	Matthias VVeber — 29.56.81
10.	Zdravko Oraže — 33.21.93
11.	Hubert Falle — 33.22.01
Star. skupina lil, 11 km:
1. Franc Černut — 51.24.02
Ženske, 11 km:
1.	Annelies Svetina — 40.43.36
2.	VValtraud Gutschier — 42.39.24
3.	Andrea Zimma — 43.50.30 Mladinci, 11 km:
1.	Franc Urschitz — 37.23.66
2.	Johannes Urschitz — 47.26.24 Starostna skupina 1,11 km:
1.	VValter Furlan — 33.11.96
2.	Joško VVrolich — 40.06.62 Splošna skupina, moški, 11 km:
1.	Rudi Janach — 32.27.11
2.	Michael Melcher — 34.58.92
3.	Richard Trampitsch — 35.34.14
4.	VValter Zettinig — 35.38.47
5.	Hanzi Reichmann — 42.05.31
6.	Emil Stingler — 43.38.28
7.	Manfred Černut — 52.00.02
Vrstni red po 2. teku za Rožanski po-
kal 1983:
ženske:	točke:
1. VValtraud Gutschier	45
Anneliese Svetina	45
3.	Andrea Zimma	30
4.	Brigitte Miksche	11
5.	Maria Kargl	7
moški:	točke:
1.	VValter Furlan	45
2.	Rudi Janach	25
3.	Michael Melcher	20
Hermann Mairitsch	20
5.	Hans Pirker	15
6.	Richard Trampitsch	14
VValter Zettinig	14
8.	VVilli Tschemernjak	11
9.	Franz Urschitz	5
10.	Joško VVrolich	4
Hannes Gral	4
12.	Hanzi Reichmann	3
13.	Emil Stingler	2
Gustl Novak	2
15. Johann Urschitz	1
Manfred Santner	1
start: ob 10.30 na progi v Bilčovsu Prijave od 9.30 naprej pri startu — proge: 3 km — 6 km — 12 km
Prireditelj: SPD »Bilka« Bilčovs


Pod pokroviteljstvom Našega tednika

Obirsko:
Klubska tekma skakalcev ba Obirskem
Zadnjo nedeljo se je zbralo pri Podršniku lepo število gledalcev in prijateljev SŠK Obir, da si ogledajo, kaj so se skakalci naučili. Na dobro pripravljeni 25 metrski skakalnici se je 17 pogumnih mladincev iz občine Železna Kapla pomerilo za naslov prvaka SŠK. Vsi gledalci so bili navdušeni, saj so mladi skakalci, stari od 6 do 17 let, pokazali dobre skoke. Predsednik SŠK mag. Mirko Oraže je vse navzoče prav prisrčno pozdravil, posebej pa še sodnika za skakače M. Kunčiča. Po tekmi so se vsi zbrali v gostilni Kovač, kjer je bila podelitev nagrad. Preden je predsednik začel razdeljevati pokale in diplome, se je še enkrat v kratkih besedah zahvalil vsem, ki so pomagali, posebej Podršnikovi družini. Zahvalil se je tudi vsem, ki so darovali pokale (NT, NSKS, KKZ, ZSO, SPZ, ZSM, ZSŽ).
Posebej pa je še pozdravil iniciativo učitelja Foltija Petschniga, ki je prevzel v šoli mladince, ki lahko obiskujejo kot prosti predmet enkrat na teden vaje za skakanje, kar je veliko pripomoglo k temu, da ima
SSK že okoli 20 skakalcev, predvsem novincev. Zahvalil pa se je tudi staršem teh otrok.
Nato je predsednik podaril zmagovalcem posameznih skupin lepe pokale. Prvak in dobitelj pokala, ki ga je daroval Naš tednik, je postal Johan Orasche, Hirkelnov iz Lepene. Pokazal je dva lepa 20,5 metrska skoka in s 195,7 točkami postal prvak.
Otroci:
1.	Marko Petschnig
2.	Alexander Petschnig
3.	Štefan Hribar
Šolarji I:
1.	Roland Szalo
2.	VVilli Hribar
3.	Matej Ojster
Šolarji II:
1.	Fridrich Karničar
2.	Štefan Vavti
3.	Gerhard Potočnik
Mladinci:
1.	Johan Orasche
2.	Marjan Orasche
3.	Milan Hribar
• ■■■■■■■ ■■■ , \ . "
* be m ’
AU$ BBBE E It
sissue
ii, m
mmm
8..



Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec, Slovensko prosvetno društvo „Rož“ v Šentjakobu v Rožu vabijo na
V. zimski pohod „Arihova peč“
v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo februarja 1945
ki bo v nedeljo, 6. marca 1983, s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Če-mernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu.
Dvorjani so pravi narod športnikov: nimajo samo dobrih nogometašev, imajo tudi hokejsko moštvo na ledu („EC Dvor“). Že 4 leta se posvečajo tej športni panogi. Trenirajo najmanj trikrat na teden, tekmujejo pa predvsem proti moštvom iz Podjune, Večne vasi in Globasnice. Prva mednarodna tekma je pravzaprav samo še vprašanje časa...
Dvorjani pa nimajo samo svojega „EC Dvor“, temveč — od letos naprej — tudi svoj „stadion" za vse tiste, ki iščejo razvedrilo na ledu. Zasluga za to velja predvsem navdušenim športnikom kot so to: W. Krausler, K. Lopinsky, A. Kužnik, F. Prutej, A. Kap in Božičevi fantje. Žrtvovati so marsikatero noč za dograditev svojega „šta-diona". In še to: v Dvoru so doma resnični športniki. Ne poznajo narodne mržnje ter spoštujejo dvojezičnost (to dokazuje tudi naša slika, na kateri vidite oglasno desko ob vhodu v „štadion“)! Prepričani smo, da s takim športnim obnašanjem lahko samo zmagajo, pa čeprav morda ta ali oni zdrsne na ledu ...