St. 62. V Gorici, v soboto dne 5. avgusta 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na tedej, in sicer v sredo in soboto b 11. uri predpoldne ter sšano z izrednimi prilogami ar s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-3tnana ali v Oorici na dom pošiljana: vse leto* '. . . . . '.. . 13 K'30 h,'ali gld. 6*00 pol leta........6 » 60 »' » » 3-30 Četrt leta . . ¦". .... 3 '» 40 » » ¦»'. 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v TJcFSposkr ulifci* tev. 7. v Oorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSCek sak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah ia od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na-očnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se račuhijo po petit-vrstah fr> iskano 1-Lrat 8kr., 2-krat 3 kr., 3-krat 6 kr. vsaks-*-rsta. Večla-at po dogodbi. — Večje črkcs po prostor«. — Reklame in spisi v uredniškem delu J a kr. vrsta. - Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od* rovornost. =>Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne-, ob nedeljah iri praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in i;lase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. ____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in slane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski .ulici, Je 11 o rs i t z v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. „fllo|zl|cui5Cc" in „Učiteljski konuikt". Klerikalci ne morejo prenesti ni-kake stvarne kritike. Neki vsega upoštevanja vredni gospod na deželi nam je poslal v preteklem mesecu dopis, kateri smo priobčili dne 19. julija v Št. 57. Ta dopis se pavi z »Učiteljskim kon-viktom« in »Alojzijeviščem« ter prav stvarno razpravlja vso reč. Najprvo omenja, da se je začela širša javnost na Goriškem baviti z »Učiteljskim kon-viktomc šele povodom koncerta v »Trgovskem domu«. Začelo :*e je zajedno misliti, ali bi ne bilo prav, ua bi se postavil tak konvikt tudi v Gorici. Ker pa je že določen konvikt za Ljubljano, pravi dopisnik, da separatizem tu no sme igrati nobene uloge, da pa imajo vendar prav tudi oni, ki so za konvikt v Gorici. Potem pa hoče spregovoriti o nečem drugem tor*pišo doalovno: »Duhovščina je ustanovila v Gorici „AlojzijeviŠčc", v katero sprejema nele uboge, ampak tudi druge učence proti večjemu ali manjšemu mesečnemu plačilu. Svojih otrok duhovščina nima (V), ni ji treba skrbeti za svojce. Da je ustanovila zavod, gnala jo je želja, »vzgojiti" svojim namenom potrebno mladino. Ako bi to delala na svoj račun, s svojim denarom, morali bi molčati. A temu ni tako, zato moramo govoriti. Prev dnevi je razposlal odbor »Alojzije-višča1* računski sklep od L julija KI04. do 30. junija 1905. Da je resnična naša trditev, da duhovščina ne vzdržuje zavoda na svoj račun, dokazuje nam isti računski sklep, iz katerega navajamo: Med dohodki, ki niso d osli iz dali o v s k i h in cerkvenih virov, so: Mesečnimi gojencev .... K 580S-— Prispevki ,, za pranje . •„ 219*—- Darovi svetnih dobrotnikov . . „1005*21 Podpora dež. odbora . . . . » GOO*— Darovi občin in javnih uprav „ 204*54 Skup ... K 7830-75 Od drugih dohodkov, ki so došli od duhovnikov, pa so le: Darovi duhovščine . . . . . K 1881-69 Volila duhovnikov " . . . . „ 250*-- Skup ... K 2131-159 Troški xv hrano, svečavo in kurjavo 7747*33 niso še niti toliki ne, kolikor so znašali do hodki iz posvetil i h rok. To je jasen dokaz, da naša duhovščina zna vzdrževati zavode s tujim denarom, a v korist svojim namenom. ,_ Nekoliko ubogih in ubožnejših učencev imajo v zavodu, a večinoma na račun posvetnih podpornikov in mesečnin bogatejših gojencev. In vzgoja v »Alojzijevišču"? O tej .imamo še žalostne spomine iz dobe šolskih bratov a la Fridolin. Dovolj o tem! Kako potrebnejši bi bil jednak zavod v učiteljskih rokah. Še poprej, ko je bila ustanovila duhovščina svoje »Alojzijeviščo", gojilo je učiteljstvo misel, ustanoviti jednak zavod v Gorici. Vodili bi ga upokojeni ljudski učitelji, živeči v Gorici, s pomočjo rodoljubnih c. kr. profesorjev srednjih šol, katerih jo v Gorici dovolj, ako bi se le hoteli kaj žrtvovati. - Žal, da je padla svoječasna misel na nerodovitna tla. Ali bi se ne dala oživotvoriti sedaj ? Učiteljstvo na Goriškem je kaj slabo plačano ter le z veliko težavo zamore vzdrževati svoje otroke v Gorici v srednjih šolah. Ako bi imelo primeren svoj zavod, olaišano bi niu bilo mnogo in marsikateri, oče bi šolal svojega otroka, uaterega mora sicer pustiti brez nadaljnega šu»anja. Naš nasvet bi bil torej . V Ljubljani naj si sezida vse učiteljstvo svoj konvikt, a v Gorici naj se ustanovi zavod po izgledu duho-venskega „AlojzijeviščaB. Da je to mogoče, pokazal je sklepni račun, katerega sem navedel." »Primorski list« se bavi s tem dopisom, ampak, ker ima hudoben namen, ne pravi, da je dopis, marveč daje razumeti, kakor da bi bil to kak članek našega uredništva ter kriči: »Soča« napada »Alojzijevišče«, »Soča* napada duhovščino — »Soča« podira učiteljski konvikt l Glede na to omenjamo« da v uredništvu nismo sedaj pisali n i č ne o konviktu ne o »Alojzijevišču«, seveda pa popolnoma odobravamo omenjeni stvarni dopis uglednega moža ter smo ga radi priobčili. To pred vsem, sedaj pa k stvari \ Kadar »Primorski list« brani kako reč, kadar polemizuje, takrat se vselej zvija kakor kača, zasukava ter — laže. V dopisu navedeni račun je po-popolnoma pravilno sestavljen ter se sklada s tiskanim računskim sklepom, kateri smo dobili te dni v roke. »Prim. list« b* rad podrl resnico v omenjenem dopisu ter citira iz »Soče«, »da troški za hrano, svečavo in kurjavo v »Alojzijevišču« niso še niti toliki ne, kolikor so znašali dohodki iz posvetilih rok.« Po računu je to resnica, aH »Prim. Ust« pravi, da to ni resnica — dokaže pa seveda tega ne, ker ne more! Napravil pa si je j ako komodon račun. Pravi o dohodkih: 1. darovi svetnih dobrotnikov K 1005*21 2. podpora dež. odbora ...» 600*— 3. darovi občin in javnih uprav » 204*54 4. mesečnin.e gojencev . . . . » 5808-—- skupaj ; . K 7617*75 Potem pa pravi, da je bilo vseh *"oškov 12.650 K 34 vin. »Ako se odbijejo od troškov darovi svetnih dobrotnikov in gojencev, ostane vendar še troškov 5032 K 59 vin.« — Jako ko-modno! »Prim. list« je vzel par številk, ki mu ugajajo, drugo izpustil, potem pa tako skrpucano svoto primeril s končno svoto v bilanci, ki znaša 12.650 K 34 v — češs glejte, kako zdaj »Soča« laže. Laže pa le on, kajti resničen in pravilen je le oni račun v dopisu. »Prim. list« naravnost slep a ri s številkami, saj šteje tu med stroške celo letošnji blagajnični preostanek! Da je le napravil večje število, pa je zadovoljen, ker namen mu je le sleparstvo! Glede računov smo torej na jasnem. Glede vzgoje je rečeno le: >da je duhovščina ustanovila zavod, gnala jo je želja, »vzgojiti« svojim namenom potrebno mladino« in potem: »In vzgoja v »Alojzijevišču« ? O tej Im&iao še žalostne spomine iz dobe šolskih bratov a la Fridolin. Dovolj o tem!« To in nič drugega je rečeno o vzgoji — »Primorski list« pa laže, da »Soča« noče krščanske vzgoje, da hoče nekrščansko in brezversko. J&, za Božjo voljo, kaj smatrajo ti posvečeni ljudje f ri d o 1 i n-stvo za krščansko vzgojo?! Kakor je povedano v dopisu, je mislilo učiteljstvo na »Alojzijevišču« jednak zavod še poprej nego je duhovščina ustanovila svoje »Alojzijevišče«. Ako bi se torej v dopisu izrečena želja obistinila, bi se uresničilo le nekaj, kar so želeli učitelji že poprej nego je nastalo duhovsko »AlojzijeviŠče«.: Iz članka v »Primi listu* pod naslovom »Soča« podira »učiteljski konvikt« veje le brezmojna zloba, prefri-ganost in škodoželjnost. Namesto da se zaletava v »Učit. konvikt«, v učiteljstvo in tudi v g. Gabrščeka, brez katerega ne morejo napisati ni jed nega članka, naj skrbi »Prim. list« za boljšo oskrbo v »Alojzijevišču« v vsakem oziru ter naj gleda, da se ne ponovi več v lijem »fridolinska vzgoja«. »Alojzijevišču« je škodovalo fridolinstvo, Škodujejo mu pa tudi laži po »Prim. listu«. »Prim. list« in fridolinstvo podirata »Aloj-zijevišče«! DOPIS!. Iz biljanske županlje. — (O b ein ske volitve.) Dan 2. avgusta t. 1. ostane zavednim biljanskim občinarjem v trajnem spominu. Bil je dan prepoioda cele naše občine. Ljudstvo je jasno pokazalo, da se zaveda svojih pravic ter da se ne pusti več vladati od izvestnih Ijudij! Impozanten je bil nastop naših voliicev. Kar korporativno so prihajali iz raznih vasij, polni navdušenja in samozavesti na volišče v Šlorenc. Niso se zbali ne groženj ne žuganja Grof Moiite Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) ., Končno polagoma izginejo. „Zdaj gre Vampa k vhodu v jamo, odstrani kamen, in Cucumetto stopi na prosto. -Ta je videl skozi razpoke v granitnih vratih, kako se pogovarjata mlada (človeka z vojaki, in ni dvomil niti hip o tem, kaj je predmet pogovora. Na Luigijevem in Teresinem obrazu je videl trden sklep, da ga ne izdata. In zato potegne iz žepa mošnjo, polno zlata, ter jima jo ponudi. »Todu Vampa ponovno dvigne glavo. Terezi se zaleske-e)° 0®> ko pomisli, koliko lišpa in lepe obleke bi lahko kupila za denar, ki ga hrani ta mošnja. »Cucumetto je bil prekanjen satan. Imel je samo postavo banditoi vo mesto kačje postave. Opazi ta pogled, spozna v Te-rezi vredno hčer Evino ter odhiti v gozd, ozrši se pri tem ' Petkrat na svoja rešitelja. t^ eč dnij mine, ne da bi kdo videl Cucumetta ali bi bilo kaJ slišati o njem, »Prihliža se karneval, in grof San-Felice naznani veliko ^žkarado, h kateri je imel biti povabljen ves odlični in ele-Bantni svet Rima. j »Teresa bi bila zelo rada videla to maškarado, Luigi po-:r,rosi sv°jega pokrovitelja, hišnega oskrbnika, da bi se smela pomešati on in Teresa med domače služabnike ter tako prisost- j vovati maškaradi. To se jima, dovoli. »To veselico je priredil grof zlasti v zabavo svoje hčerke! Carmele, ki jo je oboževal. j »Carmela je bila iste starosti in velikosti kakor Teresa,! in Teresa vsaj prav tako lepa kakor Carmela. »Za ples si je nadela Teresa svoj najlepši lišp, svoje najdražje igle in najsvitlejše bisere. Oblekla si je obleko, ki jo nosijo frascatske žene. »Luigi je imel na sebi praznično obleko kmeta iz rimske okolice. »Pomešata se, kakor jima je bilo dovoljeno, med sluge in radovedne kmete. „Veselica je bila divna. Ne samo, da je bila sijajno raz-svitljena cela vila, ampak tudi na vrtu so žareli tisoči pisanih svetilk. In gostje so tudi kmalu zapustili dvorane in odšli na terase, s teras v drevorede. »Na vsakem primernem prostem vrta je igrala godba in se nahajal buffet. Šetalci so sedali, kamor se jim je zljubilo, zbirale so se četvorke, in plesali so, kjer so hoteli. ;; ., Carmela je bila oblečena kot soflinska kmetica. Njena Čepica je bila posejana z biseri, igle v laseh iz zlata in de-rnantov, v njen pas iz turške svile so bile uvezene cvetlice v najlepših barvah. Njeno oblačilo je bilo iz najfinejšega kašmirja, predpasnik iz indijskega muselina, gumbi samo izbrani dragi kamni. »Dve njeni prijateljici sta bili oblečeni podobno, jedna kot nettunska kmetica, druga kot deklica iz Riccie. »Štirje mladeniči iz najbogatejših in najodličnejših rimskih rodbin so spremljali te tri mlade dame z ono uljudnostjo, z ono dostojno italijansko ljubeznivostjo, katere ni najti v no- beni drugi državi na svetu. Oblečeni so bili kot kmetje iz Al-bana, Vclletri, Civita-Castellane in Sore. ..Nepotrebno je Š3 omenjati, da je bila obleka teh-kmetov prav tako posejana z zlatom in demanti kakor obleka opisanih kmetic. „Carmcli pride na misel, da bi plesali četvorko v jedna-kih kostumih • a žalibog manjka četrte dame. » Carmela pregleda vse ženske maske okoli sebe, toda nobena ni bila oblečena jednako ali vsaj podobno nji in njenima prijateljicama. ,,Grof San-Felice ji pokaže Tereso, ki se je sredi' med kmeticami naslanjala ob Luigijevo roko. „,Ali mi dovolite, oče V pravi Carmela. ,„Gotovo, pravi ta; ,ali nismo v predpustnem času?' »Carmela se obrne k jednemu izmed svojih uslužnih spremljevalcev, mu pokaže Tereso in zašepeče nekaj besed. » Mladenič takoj povabi Tereso, naj sodeluje pri četvbrki, ki jo želi plesati komtesa. »Teresa začuti, kako ji zažari obraz. Vprašujoče pogleda Luigija. Odbiti ni mogoče. Luigi izpusti počasi Teresino roko iz svoje, deklica odide trepetoje v spremstvu svojega ejegant-nega kavalirja na mesto, ki ji je bilo odkazano pri aristokratski četvorki. »V umetniških očeh bi bil imel resnično narodni kroj Te-resine obleke na vsak način prednost pred obleko grofice. Toda Teresa je bila ničemurna deklica, ki je ljubila nakit in" želela", ugajati, in vezeni muselin^ palme na pasu, divne .kašmiiove barve, žar pisanih biserov in demantov, vse to jo "popolnoma omami. • v „V Luigijevem srcu pa se je' porajal nepoznan Čut, kije bil kakor temua bolečina, katera mu je razjedala najprej srce, mu prešla nato v vse žilo in mu razburjala celo telo. Z očmi od atrani klerikalnih podivjanih agitatorjev, brez iiikakega pritiska v zavesti, da .gre za pravično stvar, prihiteli so ti značajni možje v boj ter oddajat svoje glasove možem, katere so smatrali s;a vredne in zmožne, reše-vati poverjeno jim nalogo. Vlada se je bala nemirov in izgredov ter je poslala kar 6 orožnikov na lice mesta! A mirno in korektno so se vedli naši volilci ne menčč se za izzivanja nasprotnikov. Vedeli so, da 90 v večini in da zmagajo, in zmagali so tndi častno. Možje županove stranke, taki, ki vživajo radi svoje poštenosti in razumnosti v obče spoštovanje, so izvoljeni v tretjem in drugem razredu z nadpolovično večino glasov. V prvem razredu je odločeval žreb ter sta bila izžrebana dva moža županove in dva klerikalne stranke, (Starešinstvo šteje 12 udov.) Značilno je, da je tudi preč. g. France Pavletič, vikanj v Fojani, volil z županovo stranko. Imenovani gospod se ni hotel udati pritisku svojih tovarišev ter je s svojim činom jasno pokazal, da se ne strinja z njih umazano politiko. Po končani volitvi so jo klerikalci pod komando biljanskega župnika in slavnoznanega Zamarje sramotno odkurili. Med županovimi volilci in drugimi zavednimi ljudmi, ki so nestrpno čakali izid volitve, je pa zavladalo nepopisno veselje. Navdušeni »živio* klici so odmevali po celih za-padnih Brdih ter jih ni bilo ne konca ne kraja. Pevci društva ,,Lipaa so zapeli t» prostem par pesmi. Zavedni možje so si krepko stiskali roke, dajoč duška svojemu veseju z raznovrstnimi vškliki. Veselje in »živiow-kliei so trajali pozno v noč, dokler ni spanec prisilil ljudi k počitku. Župnik biljanski sedaj lahko uvidi, da je bilo njegovo počenjanje nezmLelno ter da svobode ljudstva, kojo ima pravico vsakdo vživati, nikoli ne zatre. O počenjanju klerikalne stranke v dnevih pred volitvijo hočemo prihodnjič natančneje poročati. Vam pa, zavedni volilci, kličemo: Čast in slava vam, da ste tako nevstrašeno pokazali svoje mnenje, da ste stali kakor skala v -tem volilnem boju; le vedno trdno stojte na svojem prostem stališču s prepričanjem, da je pravica na naši strani ter da ista nikdar ne propade. Si. Krit na Vtiuskai. — v predzadnji šte^^ii je »Soča" objavila, da so se pri nas dne 25. in 26. m. m. vršile občinske volitve kojih izid bi bil podoben, oziroma enak onemu minule, dobe, t. j. da je starešinstvo ostalo izključno v klerikalnih rokah. V koliko je omenjena notica opravičena, naj pojasnijo sledeče vrstice. Komur je še v spominu vsestranka brezmejna gonja, ki je vznemirjala občinstvo o priliki volitve starešinstva minule dcbe, bi pač vsekakor pričakoval, da tudi začasa to-•lobnih volitev ne pojde tako gladko. Toda volitve so se bližale, zanimanje za iste pa nikakor ni rastlo, ampak mirovalo do zadnjega trenutka, v katerem se je sestavilo nekako sporazunrijenje obeh strank, kojega uspeh more nas naprednjake le prijetno iznenaditi. Od 30 starešin je bilo izvoženih 15 novih in 2 tretjini poslednjih ste naprednega mišljenja. Tolik uspeh je gotovo povoljen in v tem oziru značilen, ker nam jasno priča, kolik pritiskje tlačil občinstvo iz samostana in farovža, kolike sile so se morali poslužiti klerikalci, da so v minuli dobi doseeU absolutno večino, medtem, ko se je sedaj ob prosti volji volil-cev dosegla tretjina naprednih starešin. Opravičeno se prašamo, kolik bi šele bil uspeh, ako bi .volilci ne trpeli še sedaj ob nekdanjem pritisku tukajšnih zagrizenih klerikalcev? — No, upamo, da bo v prihodnjič Še bolje. In ako pomislimo, da se je letos toliko doseglo; - moramo to„dejstvo„ pripisovati p. 0r_ trebi, t. j. priznavanju, da tudi občine brezpogCjiio rabijo zastopnikov naprednih idej, naj se to resnico še toliko zatira. Na pridobitvi dveh mož v starešinstvo je občini kar častitati. Ako pa g. župniku za to dobo ni dano biti deležnim starešinskega sedeža, naj se tolaži z zavestjo, da ima občina tudi brez njega dovolj takih mož, ki lahko in prav vodijo občinske zadeve. V nasprotje temu, da so se volitve v starešinstvo vršile, kljub morebitni klerikalni reservi, popolnoma mirno (število volilcev je bilo minimalno, komaj toliko, kolikor starešin in namestnikov skupaj), se prerokuje, da mislijo nekaterniki o priliki volitve župana nekoliko vrtati. Pred to namero moramo svariti najodločneje. Volilci, glejte, da iskaje posameznih dreves ne izgrešite gozda! V svoji sredi imate moža, kateremu ste zaupali do sedaj, čemu bi mu torej ne zaupali tudi v prihodnje ? — Sicer je pa upati, da se taka domnevanja ne uresničijo, pač pa pričakujemo, da se bo starešinstvo zavedalo, koga sme in more voliti svojim predsednikom. Domače in razne novice. V Miren! — V Mirnu bo jutri lepa velika veselica v korist fondu za Prešernov spomenik. Veselico napravi mlado pevsko in bralno društvo »Miren" z izbranim vspore-dom, kateri priobčujemo v drugi notici. Miren je vselevažen naš obrtni kraj blizu mesta, ki zasluži vso našo pozornost. Tudi je namen veselice lep, da že sam vabi zadostno p. n. občinstvo v Miren. Tramvaji bodo na razpolago izpred kavarne Central in izpred justične palače. Bralno in pevsko društvo »Miren" v Mirnu vabi na veselico, katero priredi dne 6. avgusta t. L na dvorišču gosp. J. Budihne v korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani s tem le vsporedom: 1. Parma: »Mladi vojaki", igra orkester. 2. J. Kocjančič: »Slovo", pojemožki zbor pevskega in bralnega društva »Nada" iz Sovodenj. 3. Ziehrer: Romanca iz operete »Krajj Jermon", igra orkester. 4. H. VolariČ: »Kvišku bratje", poje bralno in pevsko društvo iz Štandreža. 5. Slavnostni govor. G. Likar: Valjček iz opere »kralj Bogov", igra orkester. 7. F. S. Vilhar: »Bojna pjesma", poje možki zbor društva »Ipava" iz Mirna. 8. Sore: Kor iz opere nZrinski", igra orkester. 9. A. Nedved: »Dijaška", poje možki zbor društva »Miren*. 10. Majcen: »Venec slovanskih pesmi", igra orkester. 11. A.Hribar: »Hišica očetova", poje pevsko društvo iz Sovodenj (mešan zbor.) 12. Smetana: Koračnica iz opere »Prodana nevesta", igra orkester. 13. »Lokavi snubač", veseloigra v enem dejanju, spisal I. pl. Bistriški. Pri igri sodeluje 11 oseb pod vodstvom gosp. Moleka iz Gorice. Po veselici javni ples. Med veselico in plesom bode šaljiva pošta. Prodajalo se bode Prešernove razglednice. Pri veselici in plesu svira vojaški orkester pešpolka št. 47. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži 1 vrste 1 K, II. vrste 60 Yin. Vsak plesni komad stane 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Mal fer. driStVO „Mrljlu priredi svoj letošnji redni obč. zbor dne 12. avg. v Gorici. Diplomo častnega obiaistva je izročila gospodu dr. Drag. Treotu, odvetniku in deželnemu poslancu v Gorici, deputacija iz Postojine; v deputaciji so bili gg.: župan Gr. Piki, Ant. Ditrih, starešina in načelnik tržkega oskrb-ništva, ter Fr. A rk c, starešina in deželni Kakor smo svoj čas poročali, je bil g. dr. Tre o izvoljen častnim občanom v Po-stojini za zasluge, katere si je stekel za proc-vit trga v gospodarskem in kulturnem oziru. Diplomo je izdelalo umetniško društvo »Vesna" na Dunaju. Delo je krasno, dela čast društvu ter isto Samo priporoča. Smrtna kOSa. — Včeraj popoldne nam je naznanila brzojavka iz Bovca, da je preminol zdravnik dr. Artur Baraniecki. Naznanilo o njegovi smrti nam ni došlo nepričakovano, marveč smo bili pripravljeni na to, ker je pokojni že dolgo vrsto let hiral na neozdravljivi bolezni. Za celih 14 let si je podaljšal s skrbnim vsakdanjim zdravljenjem svoje življenje, slednjič je podlegel neizprosni bolezni. Računal je sam, da mora priti katastrofa do jeseni, sedanja vročina pa je najbrže pospešila smrt, katero je pričakoval in kateri je gledal popolnoma hladnokrvno v obraz. Pokojni Baraniecki je bil izvrsten zdravnik, in so se Bovčani radi zatekali k njemu ; največkrat je potrdil zaupanje, katero so imeli do njega. — Le škoda, da ga je stalna bo-iehavost ovirala izvrševati vzvišeni zdravniški poklic tako, kakor je hotel. V Bovec je prišel pokojni Baraniecki v glavnem le radi svojega slabega zdravlja. Kraj mu je vgajal, popolnoma je prijal njegovemu porušenemu zdravlju, in ostal je v Bovcu, v katerem se je udomačil docela. Kot Poljak se je z lahkoto privadil našega jezika, in Bovec se mu je tako omilil, da je odklonil celo ponudbo za stolico na medicinski fakulteti na poljskem vse- učilišču. Pokojni jo bil ne le v svoji stroki, ampak tudi drugače splošno izobražen mož, ki je znal več modernih jezikov ter se pečal z raznovrstnimi socijalnimi problemi in filozofskimi vedami. Vsakdo, kdor je ž njim občeval, je dobil utis, da tiči v tem možu velik zaklad. Baraniecki je bil čuteč Slovan in iskren prijatelj slovenskega naroda. Bodi mu lahka naša žemljica! Umrl |8 v Gradcu v «anatoriju, kamor so ga pripeljali pred kratkim, dr.Gregorij Krek, vpokojeni vseučiliški profesor, znan slavist in slovenski književnik. Krek se je rodil na Gorenjskem leta 1840. Leta 1874. je bil imenovan rednim profesorjem slovanske filologije na vseučilišču v Gradcu. Leta 1902. je stopil v pokoj ter se preselil v Ljubljano. Inlenirjem za državno stavbeno službo na Primorskem je imenovan stavbeni pristav Henrik Zechini. Dopolnilna volitev v deželni zbor. — Na mesto umrlega deželnega poslanca goriškega župana dr. Veniitija je razpisana dopolnilna volitev na dan 6. septembra t. 1. Učiteljske vesti, — Definitivni nadučitelj je postal Josip U r b a n Č i č v Biljah; definitivni učitelji in Šolski yodje 3. razreda so postali: Josip Bric za Gabrije, Fran Zorn za Sp. Vrtojbo, Anton M u s i č za Piave, Josip Dro-f e n i k za Renče, Maks K u n t i h za Solkan; definitivne učiteljice 3. razreda so postale Hedvika Strel za Lokve,Angelica Šu-steršič za Rihemberg, Eozalija Bizjak za Dornberg, Zofija Vilhar za Miren, Er-nesta BI a ž i c a za Grgar, Ljudmila E rž e n za Gzeljan, Marija Korej c za Renče, Katarina B a s t i j a n č i č za Dol, Justina E r-žen za Tolmin in Gabrijela Vidmar za Žago, Frančiška K r a j n i k za Kanal pa kot učiteljica 2. razreda; definitivni učitelji in šolski vodje 3. razreda so postali: Iv. Ger-žel j za Log, Miroslav Logar za Sočo, Izidor Koch za Kamno-Volarje, Ant. Stres za Idrsko in Franc TJ r š i č kot defin. nadučitelj 3. razreda za Žago. Plačo I. razreda so dobili : Nadučitelj v Vrtojbi "Ivan Z or n, šolski vodja Fr. Vilhar v Kronbergu: plačo H. razreda pa Rudolf Vižintin, nadučitelj v Renčah, in šolski vodja Anton K o m a c v Vi-polžah ter Josip B i t e ž n i k v Rutah. — Učiteljica Ana K1 a v č i č v Sežani je stopila v stalni pokoj. Na goriškem magistratu utegne priti vendar do reda v uradovanju. Novi župan je že določil točno uradne ure od 8. zjutraj do 12'/8 pop. ter od 3— 0. pop. Kakor se kaže, ne bo več tako po domače na magistratu, in razne gospode bo odslej menda lažje dobiti v uradih, kakor doslej! IzvanrednI občni zbor kolesarskega društva »Gorica" se bo vršil drevi ob 8. uri v društvenih prostorih »pri Jelenu" s tem-le vsporedom: 1. Določitev društvene obleke; 2. določitev društvene zastave; 3. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. (Dalje u prilogi.) je sledil vsakemu gibljeju Terese in njenega kavalirja; če so se dotaknile njune roke, mu je postalo črno pred očmi, žile so mu hotele popokati in v ušesih mu je šumelo kakor zvenenje velikega zvona. Dasi je poslušala Teresa besede svojega kavalirja boječe in s povešenlmi očmi, je Luigi vendar čital v ža-rečih očeh lepega mladeniča, da to to laskavosti in pokloni. Zdelo se mu je, da se vrti zemlja pod njegovimi nogami in da mu šepetajo vsi peklenski duhovi o umoru. Boje" se, da bi ga ta razburjenost ne privedla predaleč, se je prijel z jedno roko za živ plot, na katerega se je naslanjal, a z drugo je krčevito oprijemal lepo izrezljani ročaj svojega bodala ter ga zdajpa-zdaj potegnil nehote skoro popolnoma iz nožnice. »Luigi je bil ljubosumen. Čutil je možnost, da se mi Teresa v svoji koketnosti in prevzetnosti odtuji. »Deklica, ki je bila v pričetku preplašena in boječa, se je kmalu opogumila, Povedali smo že, da je bila Teresa lepa. A to še ni vse; bila je gracijozna, a njena gracija je bila naravna, in. ta je mnogo, mnogo vabljivejša nego umetna gracija višjih krogov. »Skoro si je osvojila kavalirjevo srce, in dočim je zavidala grofovo hčerko za njen bogati kostum, ne moremo trditi, da bi Carmela zaradi nje ne bila ljubosumna. »Njen dobri kavalir jo je odpeljal z največjo uljudnostjo na mesto, kjer jo je pričakoval Luigi. »Tekom plesa se je večkrat ozrla nanj, in njegov obraz se ji je zdel vsakokrat bolj bled, njegov pogled vsakokrat bolj mračen. Enkrat je videla celo ostrino njegovega bodala. »Skoro tresoče torej položi svojo roko nazaj na roko svojega ljubčka. »Četvorka je ugajala izvanredno, in od vseh stranij so izražali željo, da bi jo radi videli še enkrat; Carmela vendar ni kazala veselja ustreči tem prošnjam, toda grof San-Felice je prosil svojo hčerko tako iskreno, da se je končno udala. »Takoj odhiti jeden izmed kavalirjev po lepo deklico, brez katere ni bilo mogoče plesati. Toda deklica je izginila. Luigi ni čutil moči, da bi prenesel še enkrat pravkar prestane bolečine, in je odpeljal svojo ljubico deloma s prošnjami, deloma s silo v najsamotnejši kot vrta. Teresa je sicer zelo nerada zapustila kraj tolikega bleska in zabave, toda mračno obličje, molk in nervozno krčevito trepetanje njenega ženina jej je kazalo, da se vrši v njem nekaj nenavadnega. In tudi njeno srce je bilo neobičajno razburjeno. Ne da bi bila storila kaj hudega, je čutila, da ima Luigi vzrok, biti ž njo nezadovoljen. Zakaj ? Tega ni vedela, toda priznavala si je, da je kriva njegove nezadovoljnosti. ,,Vendar je v veliko Teresino začudenje Luigi molčal in ves večer ni izpregovoril niti besedice. Ko so v pozni noči gostje zapustili vrt, ko so se zaprla vrata in k zabavi, ki se je vršila v notranjih prostorih, niso več pustili gledalcev, tedaj je odvel Tereso domov. „,Teresa,' ji pravi, ko sta se imela ločiti, ,na kaj si mislila, ko si stala med plesom nasproti grofici San-Felice ?' »,Mislila sem,' odvrne deklica z vso odkritosrčnostjo svoje nepokvarjdne duše, ,da bi dala pol svojega življenja za kostum, ki ga je imela ona/ „,In kaj ti je rekel tvoj kavalir ?' „,Rekcl mi je, da je to odvisno samo od mene in da mi je treba reči samo besedico/ „,Prav je imel/ odvrne Luigi. ,AH si ga želiš res tako strastno kakoi praviš?' „,Da/ »,Prav, dobiš ga *' »Deklica ga pogleda začudeno in vprašujoče, toda njegov cbraz je bil tako mračen in strašen, da ji obtiči beseda v grlu. »Sicer pa Luigi, izrekši te besede, takoj odide. »Teresa gleda v nočni temi za njim, dokler more zasledovati njegovo senco. Nato vstopi tiho v svoj dom. „Še isto noč se je zgodilo skoro gotovo po neprevidnosti sluge, ki je bil nepazljiv pri ugašanju sveč, nekaj strašnega; vila grofa San-Fe!ice je pričela goreti, in sicer je nastal ogenj Čisto blizu sobe, v kateri je spala Carmela. Zbudivši se sredi noči, skoči mlada grofica iz postelje, obleče jutranjo obleko in hoče zbežati skozi vrata; toda hodnik, po katerem bi morala iti, je bil ves v plamenih. Vrne se v svojo sobo ter prične klicati na pomoč; tedaj vlomi nekdo v njeno okuo, ki je bilo dvajset čevljev nad zemljo, in v sobo skoči kmečki mladenič, vzame deklico na svoje roke in jo odnese z nadčloveško močjo skozi okno na malo loko sredi vrta> kjer jo zapuste moči, du omedli. Ko se ji vrne zavest, je stal poleg nje oče z vsemi slugami, poskušaje ji pomagati na vse mogoče načine. Jedno celo krilo vile je pogorelo; toda kaj za to, saj je bila rešena Carmela 1 »Pe^sodi so iskaii njenega rešitelja, a nikjer ga niso našli; povsodi so popraševali po njem, toda nihče g«, ni videl. Carmela pa je bila tako zmedena, da ga ni spoznala in ga tudi ni mogla opisati. »Pri svojem neizmernem bogastvu se grof, ki mu je bila rešena Carmela, za nesrečo, ki ga je zadela, ni brigal mnogo, in je videl v tej čudoviti, skrivnostni rešitvi novo naklonjenost usode , »Drugi dan sta se sešla zaljubljenca ob navadni uri kraj gozda. Luigi ^ bil pryi na mestu in prišel deklici zolo vesel naproti. Zdelo se je, da je pozabil dogodke sinočinega večera popolnoma. Ter«aa je bila videti zamišljena, a ker je videla Luigija tako veselega, se je smejala in se kazala brezskrbno, kar je bilo lastno njenemu značaju, kadar ji ni razjedala srca kaka strast. »Luigi prime Tereso za roko ter jo odpelje pred Jamo, kjer obstoji. Deklica spozna, da se ima zgoditi nekaj nenavadnega, in se ostro ozre v mladeniča. „,Teresa/ pravi Luigi, ,ali nisi sinoči rekla, da bi dala vse za obleko, kakoršna je bila obleka mlade grofice?' „,Da/ pravi Teresa začudeno, ,toda bilo je nespametno, da sem izrazila tako željo/ »In jaz sem ti odgovoril, da jo dobiš/ Priloga „SoCe" it. 62. z dne 5. avgusta 1905 K odkritlB-Prešernovega spomenika! - Dne 10. septembra-1. I: bo velik naroden praznik -—. ta dan se odkrije v Ljubljani spomenik našemu peanikurvelikanu Prešernu, dela Slo-ivenija mora praznovati ta dan, iz cele Slovenije pa tudi moro pohiteti ta dan y Ljubljano bar. največ mogoče njenih sinov! Prav bi bilo,, da se tudi goriški Slovenci udeležijo te splošne narodne siaVnosti vlep^nT številu. Prav bi bilo, da se osnuje poseben vlak, s katerimi bi pohiteli goriški Slovenci k odkritju Prešernovega spomenika. Sedaj je čas razmišljati to in storiti korake, da bomo goriški Slovenci Častno zastopani na .vriikem narodnem slavlju dne 10. septembra t. 1. v beli Ljubljani! Ob priliki odkritja Ppšernoveda spomenika izide poljudno pisana brošura o Prešernu, namenjena najširšim narodnim masam in naši mladini. Knjižico, ki bo ilustrovana, je spisal Eu-gci)crt Gangl, priznani mladinski pisatelj, j (ilavni smoter te knjige, ki bo nosila naslov „Slava Prešernu!", je, da se populariziraPre-šerna in da spozna našega pesnika velikana tudi naša mladina in najširši sloji našega naroda. Da se pa doseže, je potreba, da se razširi ta brošura v tisoč in tisoč izvodih med našo mladino. Zato naj stori vsaka slovenska občina in vsak okrajni šolski svet svojo rodoljubno dolžnost in poskrbi, da ne bo nobenega učenca v šoli, ki bi ne imel # knjige o Prešernu. V tem oziru jim naj bo v posnemanje mestni občinski svet ljubljanski, ki je sklenil, da nakupi toliko izvodov, kolikor je učencev in učenk na ljubljanskih slovenskih ljudskih šolah. Upati je, da ne bo nobenega krajnega šolskega sveta na Slovenskem, ki bi ne nakupil vsaj nekaj izvodov za razdelitev mod šolsko mladino in za šolsko knjižnico. Na peti avstrijski katoliški shod, ki .se bo vršil od J H,- -21. nov. t. 1. pod predsedstvom grofa S y l v a - (\ a r u k a na Dunaju, vabi tudi —¦ „Prismojenec". Na takih .,katoliških" shodih se uganja le grda k 1 o r i k al u a politika in nič drugega ! Klerikalizem je mednaroden, zategadel pa se ogrevajo za omenjeni sliod bivzdomo\inoi v Sloveniji lako kakor drugi. Klerikalci vseh narodov so si bratje, vsi delajo proti napredku in svobodi, vsi hočejo le gospodovati nad drugimi. Slovenski klerikalci se bratijo z nemškimi in se skupno borijo proti našim svetim narodnim pravicam! M e d n a r o dn o s t in škodljivost klerikalizma je oči vidnejša dan na dan, le pri naših ošta-rijskih politikih prevladuje še vedno mnenje, da je boj meu naprednjaki in klerikalci le navaden osebni prepir! Čudno res, kako so nekateri ljudje slepi! Velika narodna veselica v Sovodnjab. - Pišejo nam: Sovedenjski in rubinski diletanjje pri-rede dne 20 t. m. veliko narodno veselico, katere čisti dobiček bo posvečen dru tvu za podporo visokošolcfiv na Dunaju in pa „Šol. Domu" v Gorici. Diletantje se z vso vnemo pripravljajo že dlje časa, da stopijo pred javnost kar najbolj častuo. Kakor smo poizvedeli, bo program jako bogat in bo nadkTiljeval, kar se tiče petja in iger, marsikaterega naših društev. Pri mešanih zborih nastopi nad 80 iz-vežbanih pevskih moči, ki bodo proizvajale dva lepa zbora. Izvedeli smo, da se ho proizvajala tudi krasna spevoigra ,,D i j a k o v a z a r u b i-te v" s spremljevanjem na klavirju, kakor Judi predelana Ogrinčeva igra v treh dejanjih ;'V*ljWTjtfil o tO "frn-j m o«7*Hiateri se je kritika izrekla jako pohvalno. Sodeloval bo pri veselici močan oddelek vojaškega orkestra. — V Sovodnjah ni. bilo nobene veselice že nad 30 let, dasi je dovolj izbornih pevskih '»oči.- Vzrok temu je bilo, kakor smo poizvedeli, strankarstvo. Zdaj pa so se združili So-vodenjci in Ilubiuci ter sestavili mogočen moški in mešan zbor, kateri nastopi prvikrat pred javnost, kakor rečeno, 20. t. m., in ki obeta res iznenaditi udeležence veselice. - ¦ Meščanom se nudi jako ugodna prilika, da poletijo tisti dan v prijazne in hladne Sovodnje iz mestnih zidov, da se tako malo razvedrijo iif razveselijo v prosti naravi, posebno pa še, ker so jako ugodne železniške zveze. — Pa tudi . drugi sosedje ne smejo i/ostati, in to tembolj, ker je čisti dohodek veselice posvečen v dobrodelen namen. Torej da vidimo, kaj so zmožni Sovodenjci in Itubinjci! Program se priobči pravočasno." Sokolskl izlet na Jesenice. — Devet sokoiskih društev napravi jutri izlet na Jesenice, kjer se bo vršila velika narodna veselica. Ob 4, pop. bo javna telovadba. Laški kolesarji iz Gorice so napravili pred kratkim izlet v Vipavo. Po Vipavskem so pi-skali skozi vasi s svojimi »fanfarami", v Vipavi pa so zbrali nekaj denarja za „Lego", To diši precej po provokaciji in demonstraciji. Kaj vse bi počeli, če bi šli slovenski kolesarji v Lahe ter storili kaj sličnega! „Provo-cazioni" bi kričali po laških žurnalih, in naj-brže bi jih bili tudi nabili. Slovenci so res predobri! Vode, VOde! — Vode primanjkuje v Gorici. Zvečer so vodnjaki kar oblegani. Po .'50 —40 žensk stoji okoli vodnjakov, vsaka pa hoče imeti prva vodo. To je živ-žav in kričanje, pa se tudi prav pošteno skregajo, daje krajši čas ter lažje potrpijo s čakanjem vode. Poseben križ je bil pa še v sredo, ko se je zaprl kromberški vodovod radi poprav ter ni tekla voda od 2. pop. do 7. ure zvečer. Ko so odstranili ovire, je tekla voda zopet kakor navadno. — Vode ni! Kdaj vendar pridemo do nje ?! Sedaj se Jih branijo, — iz Mima je dolg dopis v zadnjem „Prisraojeneu". V glavnem se branijo v tem dopisu — svojih žrtev. Dva odklanjajo popolnoma, enega priznavajo deloma, enega celega. Stara navada klerikalcev! Dokler jih itnajo na vrvici, da jih pehajo sem-tertje, dražijo in spuščajo na svoje bližnje, so jim dobri, kadar pa taki fauatizirani ljudje storijo kaj zločinskega, takrat sejih pa otresajo, jih odklanjajo, rekoč: ti niso naši pristaši. Slabo plačilo za klerikalno delo ! Najprvo ga izkoriščajo, zapeljejo, in kadar zapade kazni, ga pa nočejo več poznati! Sedaj jih odklanjajo, aH dne 4. maja t. 1. v št. 18, pa govori „Prismojenec' Čisto drugače o tistih Štirih obsojencih. Ttch jih hvali in jim pravi: Naši fantje! »Kaši fantje so zapeli"; naši fantje pa spet flaši fantje in še enkrat naši fantje — samih „naših fantov" je poln dopis v „Prismojencu" dne 4. maja, ali 3.^avgusta, po treh mesecih, poznajo le še jednega, druge so zatajili! Enega pa poznajo le radi tega, ker je brat znanih dveh Vukov. Drugače bi tudi tega tajili! S Člankom „Žrtve klerikalizma" danes teden smo pač zadeli v živo ! V Lokvah na Krasu je treščilo 2. t. m. v košat hrast, pod, katerim so stali 3 otroci. Vsi so bili tako omamljeni, da so jih le s težavo spravili v življenje. Delavske knjižnice. — Mestni redarji hodijo te dni po delavnicah, prodajalnicah itd. ter pregledujejo, če imajo uslužbenci potrebne delavske knjižnice. Strela je Ubila na Iianjšicah v gozdu nekega kmeta in dva njegova vola. Za »Učiteljski konvlkt" je poslal našemu upravništvu 20 K g. Alojzij Š t r e k e 1 j, naš dež. poslanec. Štrajk, ki je bil nastal v tiskarni Pallich & Obizzi radi neizpolnjevanja tarifa, je nehal; zmagali so delavci! Padla je 3 skale 17 ietna Katarina Ko-delja blizu Solkana ter se pri padcu močno poškodovala. Pretepati se Je začelo 5 mladih ljudij v četrtek pop. v gostilni v hiši št. 40. na Poko-pališčni cesti. Prišli so v gostilno malo vinjeni, zahtevali dva litra vina ter pili. Pri tem pa so se pričkali ter začeli pretepati. Jednega je krčmar vrgel na cesto, na kar so Šli drugi za njim ter razbili šipe. Enega, Er. Kodeljo, so redarji ujeli, druge iščejo. Izpred SOdnlje, — 26 letni Iyan Ušaj iz Gorice je vabil k sebi G letno deklico Kar-melo K., ko jo je privabil, ni mogel izvršiti svojega namena, ker mu je deklica k sreči ušla. Ušaj je obsojen na 15 dnij strogega zapora s postom. ti mesece težke ječe je dobil Ed. Sta-bile iz Ville Vicentine, ker je v pretepu odgriznil V. Tomaduzu kos ušesa. Slovenska ŠOla V Ločnlku je zagrizenim Lahom trn v peti ter želijo, da bi jo vzela kaka temna noč. Zagrizen laško-nacijonalni stara-šiua Perko je v zadnji seji občinskega stara-šinstva predlagal, naj se odpravi ta šola, potem ko se je starašinstvo izreklo za laško vseučilišče v Trstu. Perko je fantaziral, daje bila ločniška občina vedno laška: pod patrijarhi, pod goriškimi grofi, pod beneško, republiko, pod najvojvodami in pod sedanjo državo. Rekel je, da je slovenska šola nepotrebna, in odpravijo naj jo, da pokažejo svojo IaŠko-furlansko narodnost! Dekan Filipič in grof Attems sta mu primerno odgovorila. Ko je prišlo to na glasovanje, je' vstalo prvič 7 starašin, drugi go obsedeli; prišlo je do drugega glasovanja., glasovali so , za Perkotov predlog le 4. Perko je fantaziral o italijanstvu Loč-nika, Kaj so bili župani* kakor Kocjančič, Cotič, Kraševec laškega rndu? Kaj je on, Perko, morda Lah? V Iočniški občini mrgoli slovenskih imen, in v ločniškem dialektu je *se polno slovenskih besed. Priimki potem pa imena krajev v zemljiški knjigi pričajo glasno in jasno o slovenstvu v laški občini; ker je potreba, zategadel mora ostati za vedno slovenska šola v Ločniku! Odbor Čitalnice V Gorici naznanja g. društve-nikom, da je popravljanje društvenih prostorov dovršeno, in jih uljudno vabi, da si iste ogledajo. Objednem poživlja odbor g. društ-venike, naj izrazijo svoje želje, kojim bode odbor skušal vstreči, v kolikor se bodo iste strinjale z društvenim namenom. V Ajdovščini priredijo delavci in delavke tamkajšnje predilnice veselico dne 13. t, m. Gospodarji so darovali delavcem tem povodom 500 kron, katero svoto je pravzaprav izposlo-val nadvodja Aumann, ki je tudi sam daroval 100 kron. Veselica V Štjaku dne 30. pr. m. se je sponesla vrlo dobro ter se je izvršila v najlepšem redu. Več prihodnjič. Bralno in pevsko društvo Jpava" v Mlrnu priredi dne 24, septembra („na kvaternco") ve-velico s plesom. Zaprli 80 nekega \vg. Olivo, ki je bil ukradel iz veže v justični palači bicikelj. J3i-cikelj jo bil prodal za 10 kroni O Salezljandh v Gorici, "a katere se je tako potegoval prost Faidutti v mestnem svetu, priobčuje lepe reči v BCorrieriitt meBtni svetnik Travani. Pobožni menihi dajejo otrokom najslabšo hrano pa mučijo jih na različne načine. Tako mora otrok za kazen n. pr. vstati ponoči ob 2. ter pisati v mrzli sobi. Mi pa vemo še, da so morali otroci za kazen vstajati ponoči ter hoditi po vodo v vodnjak izven konvikta in jo prepeUavati v konvikt. —• Krščanska vzgoja U V SOČO je skočil neki 01 letni Pilon, in sicer z železniškega mostu. Truplo so našli v Soči blizu Št. Andreža. Hašli so obešenega danes v jutro v št. An- drežu Karola Zavadlava, ki je dobro znan goriškim meščanom, ker je vodil vsako leto štandreške fante na nabor! Revež je bil bolan že skoro leto dnij, sedaj je bil popolnoma zapuščen, zato , storil sam konec svojemu trpljenju. DelaVSkO podpomo dniŠfVO V TrStU vabi na obletnico blagoslovljenja društvene zastave zzju-tranjo in popoldansko slavnostjo, ki se bo vršila v nedeljo dne 13. avgusta 19f 5. Inrsten Sir! —Podnanoška mlekarska in sirarska zadruga s sedežem v Hruševji pri Po-stoj d na Kranjskem ima v zalogi obilo dobrega vležanega sira, katerega oddaja po 1 K B,Da/ odvrne deklica, katere začudenje postane večje pvi| vsaki Luigijevi besodi: ,toda vsekakor si mi odgovoril tako le j radi tega, da mi napraviš veselje/ ^Ničesar ti še nisem obljubil, da bi tega ne bil tudi iz-nolvvH, Teresa/ pravi Luigi ponosno; ,pojdi v jamo in se obleci!' „Pri teh besedah odmakne kamen, ki je zapiral vhod, ter pokaže Teresi jamo, ki sta jo razsvitljevali dve voščeni sveči, goreči na obeh straneh krasnega ogledala. Na okorni mizi, ki jo je stesal Luigi sam, je ležal lišp, biseri in demanti; na stolu, stoječem poleg mize, je visela ostala obleka. „Teresa vsklikne veselja ter plane v jamo, ne da bi vprašala, od kod ima Luigi to obleko, in ne da bi se mu zahvalila. „ Luigi zapre za njo jamo, kajti vrh majhnega griča, ki jfl •/. mesta, kjer je stal Luigi, zapiral razgled do Palcstrine, je zapazil jezdeca, ki je v tem hipu obstal, kakor da ne zna pravega pota. Njegov obris se je odbijal od nebesne modrine ostro in natančno kakor navadno v južnih deželah. Zapazivši Luigija, spodbode jezdec konja in prldirja k mladeniču. „Luigi se ni motil; popotnik, ki je prihajal iz Palestrine tei' Hi namenjen v Tivoli, ni vedel, kod ima iti. „Mladenič mu pokaže pot, toda ta se je cepila čez četrt Ul'e v tri steze, in ker bi se popotnik, prišedši tja, lahko zmotil, poprosi Luigija, naj ga do tja spremi. »Luigi vrže svoj plašč na tla, vzame puško na ramo in odide, neoviran od težkega plašča, pred tujcem s hitrim korakom ljudij, ki so rojeni v gorah. „V desetih minutah dospeta tor.:j do razpotja, o katerem je govoril Luigi. »Tu iztegne Luigi svojo roko veličanstveno in mogočno kakor silen vladar in pokaže popotniku pot, po kateri ima iti. „To je vaša pot, Ekscelenca," pravi, zdaj več ne morete zaiti.' — „ ,Tu imaš plačilo/ pravi popotnik in ponudi mlademu! pastirju nekaj zlatov. j „,Hvala/ pravi Luigi, ,svoje uslužnosti ne prodajam.' j „,Toda pravi popotnik, s katerega obličja je bilo skle-j pati, da mu razloček med suženjsko sebičnostjo meščanov in; ponosnim poštenjem prebivalcev na deželi ni nič novega, ,čej odklanjaš plačilo, sprejmeš vsaj to, kar ti podarim/ „ ,0, da, v tem slučaju je stvar drugačna/ „ /Torej/ pravi popotnik, ,vzemi ta dva beneška zlata in jih podari svoji nevesti za uhane/ „ ,In vi vzamete od mene to bodalo/ pravi pastir. ,0d Albana do Civita-Castellane ne dobite bodala z lepše izrezljanim ročajem/ ! „ ,Sprejmem je/ pravi tujec, ,toda potem sem ti še vedno na dolgu, kajti to bodalo je vredno več kakor dva zlata/ „, Morebiti za trgovca, toda za me, ki sem ga izrezljal sam, Je vredno komaj jeden piaster/ . „ ,Kako se imenuješ ?' vpraša popotnik. „ ,Luigi Vampa/ odvrne pastir z istim naglascmi, kakor če bi bil imel odgovoriti: ,Aleksander, kralj Macedoncev/ „ ,ln vi V vpraša Luigi. _ ,Jaz/ pravi popotnik, ,se imenujem pomorščak Simbad/" Frauc vsklikne vsled iznenadenja. »Pomorščak Simbad!" pravi. • „Da/' odvrne pripovedovalec, „to ime je povedal popotnik Vampi kot svoje." „Toda kaj imaš proti temu imenu ?" ju prekine Albert. „To je vendar zelo lepo ime, in priznati moram, da so me dogodbe resničnega Simbada v prejšnjih letih zelo zanimale." Franc ne odgovori ničesar. Ime ,pomorščak Simbad' je vzbudilo v njegovi duši, kakor si čitatelj lahko misli cel svet spominov. »Nadaljujte," pravi pripovedovalcu. „ Vampa vtakne zlata prezirljivo v žep in se vrne počasi po svoji poti. Ko je oddaljen le še kakih dvesto korakov od jame, se mu zazdi, da čuje krik. „Obstane in posluša, od kod ta krik prihaja, „Za hip začuje določno klicati svoje ime. „Klic je prihajal iz jame. „ Luigi zdirja kakor divja koza, nabije med tekom svojo puško in dospe v jedni minuti na vrh griča, ležečega nasproti onemu, na katerem je zagledal tujca. „Tu natančneje sliši klic: ,Na pomoči4 „ Vampa bliskoma pregleda prostor, ki ga loči od jame, in zagleda moža, hotečega upleniti upirajočo se Tereso kakor centaver Nessus Dejaniro. „Ta mož je hitel proti gozdu in pustil za seboj že tri Četrtine pota od jame do gozda. „Vampa premeri z očmir razdaljo: nasilnik je bil vsaj aa dvesto korakov na boljem kakor on, torej ni bilo niti misliti, da ga doide še zunaj gozda. „Mladi pastir obstoji na mestu, kakor da so se mu noge vkoreninile v zemljo, opre kopito svoje puške ob ramo, nameri njeno cev na roparja, mu sledi še trenotek z očmi in sproži. ,,Nasilnik obstane, kolena se mu prično šibiti in za trenotek omahne na tla ter potegne Tereso s seboj. „Toda Teresa se dvigne takoj, dočim nasilnik obleži, zvi-jaje se v smrtnih mukah. „Vampa plane k Teresi, kajti deset korakov od umirajočega jo zapuste moči, da omahne na kolena, in mladeniča obide strašna misel, da je kroglja, ki je zadela sovražnika, ranila morebiti tudi njegovo nevesto. „K sreči se to ni zgodilo, ampak Tereso so zapustile moči vsled strahu. Ko se Luigi prepriča, da se. ji ni zgodilo nič zalega, se okrene proti ranjencu. (Dalje pride.) 44 vin. kg. Kdor hoče torej imeti dober sir, naroči'naj Isi ga pri imenovanizadrugi. ''SMttMftf StfltOl prirdii dne 20. t m. vese-lico z javno telovadbo, petjem, godbo in plesom v Grgarju. Natančnejši vspored priobčimo pravočasno. Posebnih vabil se ne razpošilja. —- Ker je to prvi sokolski nastop v tem delu naših gor, se nadejamo od strani bratskih društev obilne udeležbe. Odbor. Javna zadala. — Veselični odsek izreka tem potom vsem sodelovalcem pri igri „Divji lovec' dne 30. julija t. 1. v Trvačini iskreno zahvalo za trud in požrtovalnošt. Osobito se zahvaljuje režiserju gospodu I. Stoka iz Trsta, v prvej vrsti velecenjeui učiteljici gospici Miri Bajčevi ter gosp. učitelju Urhu Pavlica iz Renč, kakor tadi gosp. Moleku iz Gorice na njih krasno izvršenih vlogah. Srčna hvala tueH vsem domačim gosp.di-letantom in gospodičinam diletantanjaro, posebno gospkam Danili Furlanijevi in Pepci Mozeti-čevi, dalje vsem gospicam učiteljicam pevkam, ki so iz prijaznosti nastopile na odru, ter domačim gosp. pevcem in pevkam, osobito vrlemu njih pevovodji gosp. R. Orlu, za njihov trud in požrtovalnošt. Hvala lepa sploh vsem, ki so bodisi kjer in kakorkoli kaj pripomogli, da se je veselica povoljno vršila, in h koncu še srčna hvala sploh vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam, ki so počastili našo občino s svojim po-setom. Prvačina, 1. avgusta 1905. Veselični odsek. Odprli lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. Ponefoa služba v lekarnah. — v času od 6. .do 13. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Pontoni. TakOZiana n&noZIIOSt dOjenCSl, katera se pokaže, da otroci mnogo jokajo in so nemirni, nočejo spati in se plašijo, nastane v največjih slučajih od kronične stolice, katera nastane najraje radi preveč redilnega kravjega mleka. Ako se primeša Kufekejevo otročjo moko z lahkim kravjim mlekom, povzročuje pri otrokih lahko prebavljanje, ponehajo stolice in s tem združene napetosti, in otroci bodo mirno spali v svojem času, dobijo več teka, ter bolje uspevajo. tfru Hiedl ltuStelju 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovslšče nlrnberSkcga in drobnrfia blaga ter tkanin, prejo In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČIN F. za krojaeo in ševljarje. Svetinjlce. — Rožni v« *iel. — 5b»?i:e knjižice. Sišna obuvala n rse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. ^tjbolje oskrbljena zab>gft za kramarje, troSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 3o s tiorica -^- Gorica Klitnatično zilraviš&e. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in. dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-oranibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksoti&kim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izbor na kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. 4 RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta počenši s 1. avgustom tek. leta vsled pridobljene komisije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči A * A A dt jn gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoea v to .stroko. 7. ozirom na dolgoletno večbanje P" najboljših tvrdkah te otroke (Sehu-'-'km, Siemens & Haike) pričakujeta da. m bodo slavno občinstvo ravuo tako zaupno obračalo na podpisanca kakor do-Mej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila upadajočega v našo «roko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udarni Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne lnči. VGtricUavjaifiicoštev. 13. UdkUihH Namizno orodje in prsedje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedrno nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-- ¦¦¦¦ dinjstvo itd. ¦¦¦ C. kr. dvorni založniki Ghristofle & C.ie - Dunaj I. Opcrnring 5 (Heinriclishof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. Sožjast. Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiv* se sastonj in franko v priv. Schwannen - Apoteke, Frankftirt a. BL Ceniki zahtevano bressplafino. Lekarnarja A. THIERRT-jev BALZAM Posten le z urvbiMiMm varstveno znamko zelena nuna. Najstareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kašlju, riganju, želodčnemu krču, slabemu teku, kiselici, zgagi, zaprtju, napihovanju, influenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 H. Xm Gentifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavžentrož.) Najmočnejše čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane s eprom-nico in poštnino vred: % lončka E 3*60. Pri trio jedino iz lekarno pri angeMu varuhu A. TBIEMT-Ja v Pregradi pri RogatcuSlatini kamor naj se naslavljajo naročila. I)a ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna, pričuje broSurica s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je pridjana zastonj balzamu, ali se isto doposlje posebej na zahtevo. A. Cigoj & Nemec, veletržca z vini v* Gorici, Magk.ratna ulica Štev. 1, toplo priporočata svojo zalogo pristnih belih vipavskih in briških ter črnih istrskih vin. Cene zmerne, postrežba točna. Službe išče kot hišni oskrbnik, tudi kot kontrolor ali nadzornik kakega podjetja. Sprejme tudi ktero-koli nadzorovanje. Naslov pove upravništvo. Sprejme se na stanovanje in hrano 2 učenca ali dijaka iz boljših rodbin. Naslov pove" upravništvo. Orkestrion Ideal" igra gL Sova zaloga in trgovina v Gorici, Židovska ulica II. 22. ;TZZ Velika zaloga ,"",,; olja, jajc, surovega in kuhanega masla ter vsega v trgovino jestvin spadajočega ccc-cooo blaga, ccccccc Ker kupujem blago v veliki množini, lahko posirožem si.-občinstvu s tako nizkimi cenami, da s« nt bojim nobene konkurence. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča Alojzij Bratuž. Naznanilo preselitve. Uscjam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem preselil dne 1. avgusta 1.1. svojo sedlarsko delavnico iz ulice Detturini na «*"- **§, lopeoj št, 11. -*¦ Svojim cenj. gg. odjemalcem priporočam, da mi izvolijo ohraniti i nadalje svojo naklonjenost. Spoštovanjem udani luan Krauos, sedlar. Jletplje^id položene grofije ©orišite ii) (Sfradišl^ s » ** *> ^vslom «) okolico ^r *c *& narisal E. Eombig izdala in založila 5iovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K 9 — Isti zemljevid ukusno Opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu in s palicama, s poštnino vred K 4 50. vsaki dan od 9. zvečer naprej brezplačno v veliki Katnikovi gostilni „pri večnem življenju" u Kapucinskih ulicah. Mm & ta : v Gorici : Stolni trg št. 9 (Piazza Dudrid ) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako ? popravo šivalnih strojev, dvo-' koles, pušk in samokresov. Šivalne stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. Goriška ljudska posojilnica' vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Maftolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vlogo se obrestujejo po 4'/,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila! na vknjižbe po 5V,%, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5Vi%. Stanja 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554 989 13. —Posojil a 1,670.810 39 — Vrednost hi§ 110.675*— (v resnici 10 vredne več). — Reservni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79. !Najvgodnejši pogoji! ¦¦¦ za zavarovanje. ===== -EDINA zavarovalna družba ki ima zastopnika u Trstu Zavaruje na življenje in na dohodke — na vse načine po zelo nizkih postavkih Natančneja pojasnila daja "¦¦*¦ glauno zastopst o za slouenske dežele v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21 I. nadstropje iN njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in v večjih krajih. "-"JH .Narodni kolek' koleke, poštne znamke in use poštne ured- nostnice prodaja Knjigarna A. Gabršček. *¦• Mizarska zadruga *>« v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnlm obratom na parno In rodno silo naznanja, da izdeluje nsgrazličnejša pohištva useh slogou ------- -___... ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. , -•. -.............. Podružnica v Trstu Yla di Piazza veceala 1. Podružnica v Spljotu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lidno in solidno: Prosiva nttmll I Is t koli Največja zaloga vseh stavbnih potrebščin, kakor: cement, stavbne nogt«lje, vsakovrstne okove, želeje, stresu okna, eevl aa stranlSJa itd. Ima v zalogi •re