9  "770040  771208

DECEMBER 1998
LETNIK XXXVII
CENA 280 SIT

pmn

MOBILSKI MODKLAl

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI I 102

KAZALO

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

DECEMBER 1998, LETNIK XXXVII, CENA 280 SIT,
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 061/17 902 20 (uredništvo),

17 902 24 (naročniški oddelek),
elektronska pošta: tzs-lj@siol.net
faks: 061/17 902 30

Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslovu uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 280 SIT,
naročnina za prvo polletje pa 1400 SIT.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet
Ljubljana: 50101-603-50480
Celoletna naročnina za tujino znaša
5600 SIT (62 DEM oziroma 33 USD).
Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki,
Ljubljana d. d., Trg Republike 1,

1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6

Urednik revije:  Jože Čuden
Odgovorna urednica:  Mihela Mikuž
Lektoriranje:  Ludvik Kaluža
Oblikovanje ovitka:  Stanislav Oražem
Računalniški prelom in izdelava filmov:
Lucija Martinčič, Anton Zupančič

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,

Miha Zorec, Roman Zupančič.

Tisk:  Tiskarna Ljubljana

Revijo sofinancirajo:

Ministrstvo za kulturo,

Ministrstvo za šolstvo in šport ter
Ministrstvo za znanost in tehnologijo
Republike Slovenije.

Revija spada med publikacije, za katere
se plačuje 5-odstotni davek od prometa
proizvodov na podlagi odločbe
Ministrstva za kulturo RS,
št. 415-01-001/98 z dne 23. 1. 1998.

Prispevkov objavljenih v reviji TIM ni
dovoljeno ponatisniti brez pisnega
dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Natanko pred sto leti se je s podobnim
avtomobilom baron Codelli
prvič popeljal po ljubljanskih ulicah.

Foto: Jože Čuden

KAZALO

2

5

6

7

8

9

12

14

25

26
28

29

30

31

32
34

XII. SVETOVNO PRVENSTVO
RAKETNIH MODELARJEV .

BENJAMIN

ELEKTRONIKA
IN HELIKOPTER

AVTOMOBILSKI
MODELARSKI MOTORJI . . .

DVOKRILNO LETALCE
ZA NAJMLAJŠE .

PRVI AVTOMOBIL,

KI JE DOBIL LASTNIKA
NA SLOVENSKEM

AERO 3 NA GUMO .

AKROBACIJE Z
JADRALNIMI MODELI

UMETNOSTNO LETENJE

TIMOV NOVOLETNI BAZAR .

AERO 3

TIMOVO IZLOŽBENO OKNO

OŽIVIMO SPLETNE STRANI
(2. DEL)

ELEKTRONSKO OKO
MAKETA TOPA IZ 18 STOLETJA
JASLICE .

36

38

40

BENEŠKE MASKE KOT NAKIT

PRIPRAVA NA ZABAVO .

UGANKARSKI KOTIČEK

december 1998

5

1

REPORTAŽA

XII. svetovno prvenstvo
raketnih modelarjev

Suceava, 11.-18. 9.1998

Vsako drugo leto se raketni modelarji iz vse¬
ga sveta pomerijo na svoji največji prireditvi -
svetovnem prvenstvu. Ko smo izvedeli, da je
FAI zaupala organizacijo prvenstva Romuniji,
smo se nehote spomnili evropskega prven¬
stva v tej deželi, na katerem smo nastopili še
kot reprezentanca bivše Jugoslavije. V teda¬
njem sistemu je v Romuniji vladalo vsesploš¬
no pomanjkanje in veljali strogi varčevalni
ukrepi.

Blaž Grgič je bil naš edini predstavnik v kate-
gorji S8E.

V pričakovanju drugačnih razmer smo se po¬
dali na pot v precej oddaljeno Suceavo, ki le¬
ži v bližini meje z Ukrajino in Moldovo in je
za večino ekip iz Evrope nekje na koncu sve¬
ta. Na meji potnikom res ni treba več čakati
nekaj ur, zato pa je v deželi kljub bolje zalo¬
ženim policam v prodajalnah in opaznim
spremembam še vedno čutiti prisotnost duha
preteklosti. Tega občutka se ves čas bivanja v
Romuniji nikakor nismo mogli znebiti.

Prvič v dresu z državnim grbom  - mladinec
Gregor Šterk iz Novega mesta.

Miha Kozjek ostaja moralni zmagovalec
tekmovanja v kategoriji raket s padalom. S3A.

Če je pred leti nekdanja oblast še zagotovila
nekaj denarja za izvedbo prvenstva, ga je to¬
krat očitno zmanjkalo, zato so vodilni možje
iz romunske modelarske zveze v vlogi orga¬
nizacijskega odbora vzeli vajeti v svoje roke
in si zadali cilj ob čim manjših izdatkih zaslu¬
žiti kolikor je le mogoče, seveda na račun
udeležencev prvenstva.

Že na začetku je bilo slutiti, da organizator ne
bo kos zaupani nalogi. Vprašanje je, kako bi
sploh tekmovali, če ne bi član naše ekipe,
Marjan Zidarič s seboj prinesel naprave za te¬
stiranje motorjev in skupaj s češkim kolegom
Jirijem Taborskim izpeljal meritev motorjev
vseh nastopajočih reprezentanc. Organizator
take naprave sploh ni imel. Prav tako ni pre¬
skrbel spektralnega analizatorja za ugotavljan¬
je radijskih motenj, kar je eden od pogojev za
izvedbo SP. Ko smo k temu dodali še popolno¬
ma nesposobno ekipo za merjenje višin in
pristranske časomerilce, se je na obzorju že

S svojimi zanimivo zasnovanimi RV-raketoplani so Američani vzbudili
precejšnjo pozornost.

Jože in Marja 7 i Čuden pregledujeta dvostopenjski model pred štartom v
višinski kategoriji S1B.


2

december 1998

REPORTAŽA

Slovenski reprezentanti so v S5 nastopili z
maketami sonciažnih raket nike cajun, v S7
pa z dvema maketama Dragon III.

prikazoval organiza¬
cijski polom. Še sreča,
da so tuji sodniki in
funkcionarji nekoliko
ublažili splošni slab
vtis in pomagali pri¬
peljali prvenstvo do
konca. Da je bilo z or¬
ganizacijo nekaj moč¬
no narobe, dovolj zgo¬
vorno priča podatek,
da so protest zoper
neregularen razplet
tekmovanja v višinskih
kategorijah podpisali
vodje več kot polovi¬
ce reprezentanc.

Naša reprezentanca je
nastopila v nepopolni
postavi. Manjkalo je
kar nekaj članov, od
mladincev pa je žal nastopil samo eden, tako
da ekipe sploh nismo imeli.

Pri raketah s trakom so naši tekmovalci leteli
izvrstno in bili še po dveh turnusih na tretjem
mestu. Ko je že kazalo, da bodo osvojili me¬
daljo, je prišlo do zapleta. Zaradi pristanka
potniškega letala (tekmovanje je potekalo na
letališču) je bil turnus za nekaj časa prekinjen.
V nadaljevanju naše ekipe nihče ni obvestil,
da je turnus podaljšan za 20 minut. Misleč, da
se turnus izteka, so zadnje štarte opravili v bi¬
stveno slabših vremenskih pogojih. Kmalu po
koncu prvotno določenega časa pa je posija¬
lo sonce. Ob izdatni pomoči termike so naše
prehiteli Poljaki in medalja je splavala po vo¬
di. Tudi posamezno so naši tekmovalci zdrs¬
nili nekoliko navzdol. Kljub temu je Jože Ču¬
den zasedel še vedno izvrstno 7. mesto, lani
še mladinca Matevž Dular in Blaž Grgič pa 13.
in 21. mesto. Zmagal je Jugoslovan Dučak.
Osamljeni mladinec Gregor Šterk, ki je svoje
modele spuščal na drugem koncu poligona,
je svoj prvi nastop na SP zaključil uspešno, z
uvrstitvijo na 13. mesto, hkrati pa je pivi ob¬
čutil pristranskost časomerilcev, ki so ga pri¬
krajšali za en čisti maksimum.

Na tekmi z radijsko vodenimi reketoplani
(S8E) je od naših sodeloval samo Blaž Grgič.
Ker je letel s pol šibkejšimi motorji (20 Ns),
realno ni mogel računati na kako vidnejšo

Naši ekipi je na štartnem mestu pomagal tudi
Marjan Zidarič , proizvajalec modelarskih
raketnih motorjev MACH.

Tone Šijanec že vrsto let uspešno nastopa z
modeli raket za doseganje višine.

Poljaki se lahko pohvalijo s številnimi obetav¬
nimi mladimi maketarji.

TIH 4  december 1998


Jože Čuden je z maketo nike cajun izvedel
brezhiben dvostopenjski polet.

uvrstitev. Kljub temu je v drugem Startu celo
uspel naleteti maksimum ter tako dokazal
smiselnost znižanja totalnega impulza motor¬
jev v tej kategoriji, za kar si že nekaj časa pri¬
zadeva več članic FAI. V zelo čudnem fly-of-
fu, ki so ga izvedli naslednji dan, je žirija do¬
volila polete, pri katerih so piloti lahko delali
zavoje še med delovanjem motorja in tako
obdržali modele dovolj nizko, da niso izginili
v oblakih. V neobičajnih pogojih je prvo me¬
sto pripadlo Rusu Kravčenku, za njim pa sta
se uvrstila Čeha Chalupa in Taborsky.

Čeprav pri raketah v trajanju leta s padalom
(S3) ekipno že nekaj časa nismo dosegali
vidnejših uvrstitev, so se naši tokrat dobro
odrezali. Miha Kozjek, Andrej Vrbec in Marjan
Čuden so nanizali serijo dolgih poletov, in če
ne bi Andrej Vrbec po dveh Startih ostal brez
obeh modelov, bi se z njegovim, čeprav pov¬
prečnim tretjim letom, zavihteli povsem v vrh
razpredelnice. Odlično je letel Miha Kozjek,
ki se je s tremi polnimi rezultati uvrstil v final¬
ni del. V napetem fly-offu je bil Miha še en-

Slovak. Vasil Pavljuk. ocenjuje poškodbe na
maketi ariane IIIpo napaki v delovanju motorja.

3

REPORTAŽA

krat prepričljiv. Njegov model je ves čas letel
najviše od vseh. Ko je imel Miha medaljo tako-
rekoč že v rokah, so domači časomerilci na
presenečenje vseh naenkrat prenehali z mer¬
jenjem, češ da modela (z daljnogledi!) ne vi¬
dijo več, čeprav so ga vsi prisotni lahko jasno
videli s prostim očesom. Tako očitnega oškodo¬
vanja najboljšega tekmovalca v fly-offu še nismo
doživeli na nobenem od velikih tekmovanj.
Pomagal ni noben protest, prepričevanje in
kazanje modela, ki se je še lep čas jasno od¬
seval na nebu. Domačini, ki jim medalje, pa
čeprav pridobljene na nepošten način, še ve¬
dno pomenijo zelo veliko, so očitno morali
doseči zmago, pa čeprav v podobi naturalizi¬
ranega Nemca Mariana Krauseja, nekoč ro¬
munskega reprezentanta Cosoveanuja.

Tudi v tej panogi je Gregor Šterk upravičil
svoje mesto v reprezentanci in med vrstniki
zasedel 20. mesto.

Na treningu z raketoplani (S4) je našim šlo
dobro, če odštejemo to, da so en model sre¬
di letališča ukradli Romi in ga po daljšem pre¬
pričevanju in prošnjah le vrnili, pa čeprav v
kosih. Na tekmi pa smola: serija motorjev s
predolgimi traserji je naredila svoje in z dobri¬
mi uvrstitvami ni bilo nič. Svetovni prvak je
postal Rus Šmatov pred Latvijcem Konstanti-
novicsem.

Po številnih negativnih izkušnjah je bilo priča¬
kovati nekaj podobnega tudi pri višinskih ka¬
tegorijah, kjer so težave najpogostejše tudi na
drugih tekmovanjih. Bojazen se je kaj kmalu
izkazala za upravičeno, saj so se organizator¬
ji pri vsej množici tekmovalcev popopolnoma
izgubili. V nekaj manj kot dveh urah so uspe¬
li odštartati le kakih deset tekmovalcev ter
izmeriti nekaj najnižjih letov, pa še te bi lah¬
ko prešteli na prste ene roke. Vsi skupaj bi
morali opraviti prek 250 štartov, kar v času,
predvidenem za to, niti teoretično ni bilo mo¬
goče. Da bi bilo vse še bolj črno, jo je nazad¬
nje zagodel tudi dež, ki je onemogočil nadalj¬
nje tekmovanje.

Kljub protestom številnih tekmovalcev, da v
okoliščinah, ko bodo tekmovalci v obeh vi¬
šinskih disciplinah lahko opravil le po en
štart, prvenstvo ne bo povsem regularno, je
organizator ob podpori mednarodne žirije iz¬
silil nadaljevanje tekmovanja.

Naši tekmovalci, ki so v Sl veljali za favorite,
so tako naslednji dan lahko le enkrat lansira-
li svoje modele in bili med tistimi, ki so leteli
najviše. To je potrdila tudi ekipa za vračanje
modelov. Druge stopnje modelov bratov Mar¬
jana in Jožeta Čudna ter Toneta Šijanca so
namreč pristale najdlje od štartnega mesta.

Ameriški raketarji se v dežju pripravljajo na
izstrelitev makete saturn Ib.

Vse skupaj pa je ostalo slaba tolažba, saj
kljub izredni vidljivosti neizkušeni merilci ni¬
so izmerili nobenega dvostopenjskega leta, z
izjemo enega, ki so ga zaradi boljšega vtisa
"priznali" Rusu Menšikovu. V nasprotnem
primeru bi sicer zmagal domačin z eno¬
stopenjskim modelom.

Podobna slika se je ponovila pri višinskih ma¬
ketah, kjer je od naših le J. Čuden lansiral no¬
vega nike cajuna, medtem ko sta Mateja in
Miha Kozjek svoji maketi raje prihranila za
naslednja tekmovanja. Da se ne bi povsem
osramotila, je druščina pri teodolitih uspela
"pričarati" cele štiri izmerjene višine.

Pri maketah kategorije S7 sta Andrej Vrbec in
Matevž Dular svoji maketi dragon III sicer od¬
dala v ocenjevanje, vendar v hudem nalivu
nista štartala. Kot že nekajkrat doslej, je bil
najboljši izkušeni ruski maketar Levih, ki je
zasluženo osvojil najvišji naslov.

Nastop naših modelarjev lahko kljub vsemu oce¬
nimo kot uspešen, saj so v danih okoliščinah do¬
segli več, kot to morda izgleda na prvi pogled.
Organizator si za izvedbo prvenstva ne zaslu¬
ži pozitivne ocene. O tem bi moral svoje
mnenje podati tudi biro modelarske komisije
(CIAM) vendar glede na zasedbo tega telesa
ostrejše kritike najbrž ni za pričakovati.

Večina udeležencev,
med njimi tudi precej
tistih, ki so osvojili
medalje, se sprašuje,
ali so takšna prven¬
stva, kot je bilo to,
sploh še smiselna.
Izvajati dve tekmovan¬
ji hkrati, člansko in še
mladinsko, je pri to¬
likšnem številu tek¬
movalcev nesmisel¬
no. V takšni obliki ga
lahko uspešno izpel¬
je le izkušen organi¬
zator z dovolj veliko
in strokovno uspo¬
sobljeno ekipo, imeti
pa mora tudi nekaj
sreče z vremenom.

Vsak organizator je dolžan zagotoviti ude¬
ležencem normalne pogoje za tekmovanje ter
predvsem pošteno in nepristransko sojenje,
vse drugo, vključno z bahavimi slovesnostmi,
sprejemi, banketi in dragimi hoteli je za pra¬
ve športnike postranskega pomena.

Nerešenih problemov in odprtih vprašanj se je
v zadnjem času nagrmadilo toliko, da se bodo
člani podkomisije za raketno modelarstvo pri
FAI lahko lep čas ukvarjali z njimi. Vprašanje
je le, če imajo za njihovo reševanje sploh še
dovolj volje in energije. Na način, kot to pote¬
ka zdaj, so za to dokaj slabi izgledi.

Rezultati SP '98

S1B - člani

1. V. Menšikov (RUS) 622, 2. I. Gitargiu (ROM) 447, 3- Z. Katanič
(YUG) 439,17. - 51. J. Čuden (SLO) (TL) 0,17. - 51. M. Čuden (SLO)
(TL) 0,17. - 51. A. Šijanec (SLO) (U) 0
1. Romunija 1023, 2. Poljska 1019, 3. Jugoslavija 743

S1B - mladinci

1. G. Halip (ROM) 380,2. M. Gerdijan (YUG) 350,3. N. Lukasz (POL) 335
1. Romunija 784, 2. Jugoslavija 675,3- Poljska 607

S3A - člani

1. M. Krause (GER) 900+420+432, 2. M. Misse Sunol (ESP)
900+420+377, 3. L Spasov (MAC) 900+420+320 7. M. Kozjek (SLO)
900+302, 27. M. Čuden (SLO) 762, 51. A. Vrbec (SLO) 519
1. Kitajska 2547,2. Španija 2448, 3, Romunija 2443,11. Slovenija 2181

S3A-mladinci

1. A. Matejev (UKR) 900+420+538, 2. D. Danielius (LTU)
900+420+300, 3.-4. A. Rukuts (LAT) 900+420, 3.-4. I. Repin (RUS)
900+420, 20. G. Šterk (SLO) 748

1. Ukrajina 2646, 2. Slovaška 2629, 3- Latvija 2511,12. Slovenija 748

S4B - člani

1. D. Klouser (USA) 720, 2. A. Konstaniinovics (LAT) 696, 3- D.
Torodoc (ROM) 695,45. J. Čuden (SLO) 225,46. B. Grgič (SLO) 140,
49. M. Kozjek (SLO) 41

1. Slovaška 1752, 2. Latvija 1742, 3. ZDA 1726,17. Slovenija 406

S4B - mladinci

1. A. Šmatov (RUS) 684,2. A. Volkanov (UKR) 680,3. L. Xu (CHN) 677
1. Ukrajina 1880, 2. Kitajska 1667, 3. Rusija 1635

S5B - člani

1. R. Biedron (USA) 700+425-1125, 2. M. Bielecki (POL) 639+110=749,
3. B. Kreutz (USA) 721+(NC)=721, 12. J. Čuden (SLO) 568+(TL)=568,
16.-25. Mateja Kozjek (SLO) (583) 0,16.-25. Miha Kozjek (SLO) (569) 0
1. ZDA, 2. Nizozemska, 3- Rusija

S5B - mladinci

1. II. Dajnowski (POL) 603+75-678, 2. R. Dragomir (ROM)
585+79=664, 3. D. Popa (ROM) 585+69=654
1. Poljska. 2. Romunija, 3. Rusija

S6A - člani

1. A. Dučak (YUG) 505,2. S. Lasocha (POL) 503,3. K. Kuczek (USA) 500,
7. J. Čuden (SLO) 443,13. M. Dular (SLO) 394, 21. B. Grgič (SLO) 366
1. ZDA 1442, 2. Jugoslavija 1396, 3. Poljska 1298, 4. Slovenija 1203

S6A - mladinci

1. B. Milanovič (YUG) 505 , 2. F. Ralu (ROM) 498, 3, G. Sperbelis
(LTU) 479,13. G. Šterk (SLO) 409

1. Ukrajina 1263, 2. Romunija 1247,3- Poljska 1240,13. Slovenija 409

S7 - člani

1. A. Levih (RUS) 789+193=982, 2. M. Bujak (POL) 755+182=937, 3.
R. Zych (CZE) 762+173=935,15.-19. A. Vrbec (SLO) (578) 0,15.-19.
M. Dular (SLO) (545) 0

1. Poljska 2638, 2. Romunija 2413, 3. Slovaška 2351

S7 - mladinci

1. M. Bagrowski (POL) 721+98=819, 2. M. Kapowicki (POL)
623+115=738,3. R. Dragomir (ROM) 652+67=719
1. Romunija 2073, 2. Litva 1962, 3. Češka 1776

S8E - člani

1. A. Kravčenko (RUS) 1080+445=1525, 2. J. Chalupa (CZE)
1080+386=1466, 3. J. Taborsky (CZE) 1080+271=1351,23. B. Grgič
(SLO) 687

1. Češka 3240, 2. Slovaška 3240, 3. Rusija 3240,9- Slovenija 687

S8E - mladinci

1.1. Hudak (SVK) 1080+239=1319,2. M. Hudak (SVK) 1080+225=1305,
3. A. Szynaka (POL) 1080*184=1264
1. Poljska 2560, 2. Slovaška 2478, 3- Češka 225

Zakaj vedno mene dolot(jo v ekipo za vratarje modelov?

4

december 1998

mr

PRILOGA

Benjamin

ROBERT RESMAN

Modela jadralnega letala benjamin, kate¬
rega načrt objavljamo, se bodo razveseli¬
li predvsem modelarji začetniki. Za izde¬
lavo potrebujemo zelo malo materiala,
nabavimo pa ga lahko v vsaki mode¬
larski trgovini. Večino, razen balze, ga
bomo lahko dobili tudi pri bližnjem
mizarju.

Za gradnjo potrebujemo po en kos balze
debeline 1,5 in 3 mm, eno smrekovo
letvico 3x7 mm in štiri 2x5 mm. Za
druge dele uporabimo še različne kose
vezane plošče ter kos prozornega akril¬
nega stekla. Krila bomo prekrili z japon¬
skim papirjem, potrebujemo ga dve poli.
Pred začetkom dela si pripravimo vsaj 20
cm široko in 50 cm dolgo šablonsko des¬
ko iz mehkega lesa, na kateri bomo
sestavljali krila. Lepili bomo z belim lepi¬
lom, krila pa impregnirali z brezbarvnim
nitrolakom.

Krilo

Na načrtu je leva polovica krila narisana
v naravni velikosti. Preden začnemo z
gradnjo krila, narišemo še manjkajočo
desno polovico. Načrt z risalnimi žebljič¬
ki pritrdimo na šablonsko desko. Na
predvidena mesta z bucikami pritrdimo
vse vzdolžne letvice krila. Ker bomo vsa
rebra na krilu izdelali v sendviču, si naj¬
prej iz vezane plošče ali podobnega trše¬
ga materiala izdelamo dve popolnoma
enaki šabloni v obliki rebra. Za to je naj¬
primernejši pertinaks za tiskana vezja, za
silo pa je dobra tudi aluminijasta ploče¬
vina ali trda plastika. Med šabloni vstavi¬
mo 16 kosov 1,5 mm debele balze, ki naj
bodo nekoliko večji od reber. Tak send¬
vič vpnemo v primež in najprej z rašpo
ali grobim brusilnim papirjem oblikuje¬
mo balzove ploščice v predvideno obliko.
Čim bolj je oblika podobna končni, tem
finejši brusilni papir uporabimo. Iz¬
gotovljena rebra na stikih namažemo z
lepilom in jih nanizamo na krilo. Vsako
polovico krila sestavljamo ločeno. Na
konceh prilepimo še dela K 8, ki sta prav
tako iz 1,5 mm debele balze. Pri izdelavi
vseh delov modela pazimo na smeri let¬
nic, ki so na načrtu dobro vidne. Iz 4 mm
debele vezane plošče izrežemo dva
V-nosilca K 6, s katerima spojimo obe po¬
lovici krila. Pri tem polovici podložimo,
da zagotovimo ustrezen V-lom krila. Da
bomo oba nosilca lahko prilepili na letvi¬
ci K 2 in K 3, moramo na srednjih dveh
rebrih, ki ju nosilca sekata, prej narediti
utor. Ko se lepilo posuši, na sredini spoj
ojačimo še z balzovo oplato K 7. Pred
prekrivanjem vse robove natančno obru¬

TTKl  4  december 1998

simo in preverimo, ali so vsi stiki dobro
zlepljeni.

Krilo prekrijemo najprej s spodnje strani.
Japonski papir lepimo nanj tako, da ni-
trolak s čopičem nanašamo na stične po¬
vršine kar skozi papir, pri čemer pazimo,
da ta ni preveč naguban. Nato površino
papirja rahlo navlažimo in počakamo, da
se posuši. Papir se lepo napne, če le ni
bil prej preveč naguban. Zdaj prelakira-
mo še preostalo površino papirja. Doti¬
kamo se ga narahlo, saj je moker zelo
občutljiv. Površino prelakiramo vsaj še
dvakrat in pustimo, da se dobro posuši.
Pred prekrivanjem zgornje strani krilo z
bucikami pritrdimo na šablonsko desko
in ga šele potem na opisani način prekri¬
jemo. Če delamo drugače, se kaj rado
zgodi, da papir med napenjanjem krilo
skrivi, kar vpliva na let modela.

Višinski in smerni stabilizator

Višinski stabilizator prav tako ob pomoči
bucik sestavimo na šablonski deski. Letvi¬
ce z ostrim nožem olfa narežemo iz 3 mm
debele balze in jih na vogalih primerno
obrusimo. Če nam je ostalo dovolj 1,5-mi-
limetrske balze, lahko dva kosa zlepimo
med seboj in dobimo material za višinsko
krmilo. Pri lepljenju obe površini dobro
stisnemo med seboj. Najbolje je, da ju
vstavimo med dve debelejši deski in vse
skupaj stisnemo v primežu. Ker je balza
mehak les, s stiskanjem ne pretiravajmo.
Ko se celotna konstrukcija posuši, jo
zbrusimo in prekrijemo z japonskim pa¬
pirjem. Nato z nožem olfa izrežemo papir
med letvicama R 3 in R 4, da nastane re¬
ža, v katero vlepimo smerni stabilizator.
Premični del stabilizatorja izdelamo iz
dveh kosov tršega kartona, ki ju med
seboj zlepimo. Spoj z nepremičnim delom
stabilizatorja naj bo toliko elastičen, da bo
mogoče po želji nastavljati odklon krmila.

Trup

Prednji del trupa izdelamo iz tršega lesa
ali iz 8 mm debele vezane plošče. Spre¬
daj izrežemo utor za uteži in ga z obeh
strani zapremo z oplatama T 2 iz 1,5 mm
debele balze. Trup se nadaljuje z dvema
vzporednima letvicama, ki sta bočno pri¬
lepljeni na del T 1, zadaj pa objemata
spodnji del smernega stabilizatorja R 5,
ki služi kot zaščita pred poškodbam re¬
pa ob pristankih. Letvici naj bosta prilep¬
ljeni točno po narisani liniji, ker ne sme¬
mo spreminjati vpadnega kota krila. Na
zadnjem delu trupa prilepimo dve mizici
iz vezane plošče, debele 1 mm, na kate¬

ri bomo z elastikami pritrdili celoten rep.
Na delu T 1 izvrtamo dve luknji 0 4 mm
in vanje vlepimo dve paličici za napenja¬
nje elastik. Na mestu, kjer bo krilo, prile¬
pimo mizico, ki je sestavljena iz dveh
opiat T 5 in T 6.

Kabino lahko ponazorimo tako, da del T 1
v obliki kabine izrežemo in ga pobarva¬
mo, če pa hočemo, da bo čim bolj podob¬
na pravi, se potrudimo in jo izdelamo iz
prozorne plastike. V ta namen lahko
uporabimo odsluženo škatlico avdio¬
kasete ali zgoščenke. Z rezljačo izrežemo
dve stranici in ju po robovih pobrusimo.
Pazimo, da sta obe polovici enaki in ju
prilepimo na trup. Lepimo s cianoakrila-
tnim lepilom, pri čemer moramo biti ze¬
lo previdni, saj površina, ki jo premočno
namažemo, postane motna in skazi videz
kabine. Odrežemo še trak prozorne pla¬
stike za pokrov. Če smo uporabili akril¬
no steklo, ga nekoliko segrejemo, da se
ukrivi točno po zgornjem robu kabine.
Ko se trak natančno prilega, ga previdno
prilepimo. Morebitne praske lahko spoli-
ramo s bombažnim polirnim kolutom ali
konico, ki jo vpnemo v minivrtalnik.
Pred poletom model še pravilno obteži¬
mo, da je težišče 43 mm za sprednjim ro¬
bom krila. V tej točki model podpremo z
dvema prstoma, tako da prosto niha na¬
prej in nazaj. V prostor za uteži skozi lu¬
knjo vstavimo svinčene šibre, dokler
model ni uravnovešen v tej točki. Fino
nastavitev opravimo s preizkusom. Mo¬
del spuščamo v brezvetrnem vremenu in
ga vržemo rahlo navzdol. Ko je reglaža
končana, v prostor za uteži kanemo ma¬
lo lesnega lepila, da se uteži zlepijo med
seboj in se ne premikajo. Odprtino za
vstavljanje obtežila zapremo z lesenim
čepom.

Če smo do tod vse naredili po načrtu in
nam model še vedno ne leti, je krivo ne¬
točno sestavljanje. Pri gradnji smo najbrž
spremenili vpadni kot krila, zato ga po¬
pravimo s podlaganjem. Modelu, ki se
pri metu dvigne in nato spusti nos, je tre¬
ba podložiti prednji del višinskega stabi¬
lizatorja, če pa strmo zdrsne proti zemlji,
podložimo zadnji del stabilizatorja. Pod¬
lagamo z majhnimi koščki kartona in
vsakič napravimo preizkusni let. Ko mo¬
del končno leti, kartonske podložke pre¬
prosto prilepimo na mizico.

Model lahko opremimo še s kljukico za
visoki Start. Mesto kljukice je označeno
na načrtu, vsekakor pa mora biti pred te¬
žiščem. Zdaj lahko že izvedemo visoki
štart, vendar ne pozabimo - vzletamo
vedno proti vetru.

5

MODELARSTVO

Elektronika in helikopter

BOJAN V/EISS

Vse pogostejša dodatna oprema je tudi
Robbejev potovalni računalnik (board Com¬
puter) z vgrajenim merilnikom kapacitete
porabe akumulatorjev Ni-Cd, merilnikom
obratov rotorjev in višinomerom (slika 4).
Ta zelo uporabna napravica je vse bolj pri¬
ljubljena tudi zaradi dostopne cene, saj sta¬
ne (v WM modelarskem centru) le dobrih
šest tisočakov.

Za enakomerno vrtenje rotorjev potrebuje¬
mo posebno napravo CSC (constant speed
controler) (slika 5). CSC v svojem aktivnem
območju fiksira število vrtljajev glavnega rotor¬
ja med 800 in 2100 obrati na minuto. Število
obratov predprogramiramo s pomočjo od¬
dajnika RV-naprave, s katerim vnesemo
ukaz za želeno število vrtljajev glavnega ro¬
torja za vsak režim (idle up) letenja po¬
sebej. Za pravilno delovanje senzorja CSC
moramo na glavno os helikopterja pritrditi
poseben trikraki aluminijasti nosilec, v katere¬
ga vlepimo tri manjše okrogle magnetke.
Pod magnetke pritrdimo električni senzor
za prenos podatkov vrtljajev rotorja. V aktiv¬
nem območju ima CSC neposredno poveza¬
vo ter kontrolo servomehanizma za plin.
Zadnje čase je vse bolj priljubljen tudi naj¬
novejši ter seveda dražji CSC, imenovan gover-
nor (slika 6). Governor ima poleg fiksiranja
vrtljajev rotorja tudi možnost programiranja

kontrolnega servomehanizma RV-igle in s tem
optimalne nastavitve zmesi goriva in zraka
v uplinjaču, kar omogoča najvišji izkoristek
in moč motorja v vsakem režimu letenja.
Izbira žiroskopskega avtopilota pa zahteva
nekaj več premisleka. Zaradi večje zahtev¬
nosti in obširnosti teme bom izbiro ter de¬
lovanje različnih avtopilotov opisal v prihod¬
nji številki.

Za vse informacije, nakup modelov in opre¬
me, teoretične in praktične tečaje smo vam
na voljo v WM modelarskem centru, Slom¬
škova 23, Ljubljana, tel 061/132-22-42.

Razvoju elektronike in računalništva se mo¬
ramo zahvaliti za lažje, stabilnejše, in ne na¬
zadnje tudi vse bolj atraktivno vodenje RV-
helikopterjev. Osnovna oprema za vodenje
helikopterja je ustrezna naprava za radijsko
vodenje in žiroskopski avtopilot. Že v prejš¬
nji številki Tima smo omenili, da je ena naj¬
primernejših in tudi cenovno najbolj do¬
stopnih začetniških RV-naprav za vodenje
helikopterja Futabina FC-16 (slika 1). Po¬
membna je tudi izbira servomehanizmov in
akumulatorjev Ni-Cd. Servomehanizmi so pri
modelu helikopterja bolj obremenjeni kot pri
letalskem modelu, predvsem pa je pomemb¬
na njihova natančnost odzivanja na povelja
in zračnost. Za osnovno vodenje vašega mo¬
dela (moskita) zadostujejo servomehanizmi
srednjega razreda (Robbe-Futaba S3001) z

vgrajenim krogličnim ležajem, ki preprečuje
zračnost na servoročici ter s tem prenos zrač¬
nosti prek kotnega kompenzatorja in mešal¬
ne plošče na glavni rotor (slika 2).

Zračnost na ročici servomehanizma povzro¬
či zakasnitve pri povelju RV-naprave in s
tem močno poslabša upravljivost helikop¬
terja. Pri servomehanizmih pa sta pomemb¬
ni tudi njihova potisna moč in hitrost.
Omenjeni Robbe-Futaba S3001 zmore 30
Nem potisne moči v 0,16 sekunde pri obra¬
tu 45°, kar zadostuje za osnovno letenje
brez večjih in dolgotrajnejših obremenitev.
Pri večjih obremenitvah, še posebno pri tri¬
dimenzionalnem (3D) letenju, je treba
poseči po močnejšem in hitrejšem servo-
mehanizmu. V ta namen priporočam Robbe-
Futabin superservo z ogromno močjo 80 Nem,
ki za obrat 45° potrebuje le kratke 0,07 se¬
kunde. Njegova izjemna moč in hitrost
omogočita odlično stabilizacijo modela, še
posebno pa se izkaže pri kontroli repnega
rotorja v kombinaciji s sodobnim avto¬
pilotom.

Zaradi večjega števila servomehanizmov in
dodatnih elektronskih naprav je minimalna
kapaciteta akumulatorjev Ni-Cd približno
1400 inAh, kar zadostuje za približno dobro

uro delovanja sprejemniškega dela RV-na¬
prave. Uporaba petih akumulatorjev Ni-Cd
je priporočljiva le z uporabo dodatnega
6-voltnega stabilizatorja napetosti. Ta omogo¬
ča enakomerno delovanje žiroskopskega
senzorja neodvisno od izpraznjenosti aku¬
mulatorjev. Uporabo 6-voltnega paketa
akumulatorjev brez stabilizatorja napetosti
odsvetujem, ker pride ob večjih obremenit¬
vah do odpovedi servomehanizmov in
padca helikopterja.

Varnost in zanesljivost vodenja omogoča
predvsem dober sprejemnik. Model heli¬
kopterja je zaradi svojih vrtečih se kovin¬
skih osi in krogličnih ležajev lahko sam po¬
vzročitelj motenj nosilnega signala povelj
RV-naprave. Zato priporočam uporabo
Robbe-Futabinega sprejemnika PCM (pulse
code modulation), DP (dopelsuperhet), ki
zaradi kodiranega prenosa, dvojnega filtri¬
ranja signala ter funkcije FS-fail safe (mož¬
nost predprogramiranja povelj servomeha¬
nizmov ob odpovedi komand) omogoča
veliko večjo varnost pri letenju (slika 4).

6

december 1998

TllV

MODELARSTVO

Ob tem naj vas opozorim: vse vijake na av¬
tomobilu in motorju dobro zavarujte s ke¬
mičnim varovalom lock. Preden vijak privi-
jete, kanete na navoj le kapljico varovala
(ne "nalivajte" ga preveč!).

V vročih poletnih dneh se motorji v avto¬
mobilih rally, ki so zaprti pod karoserijo,
slabše hladijo zaradi manjšega obtekanja
zraka, zato je dobro na karoseriji narediti
nekaj lukenj za hlajenje, ki jih lahko obe¬
nem uporabimo za dotakanje goriva. Izre-

Slika 3 ■ Za boljše hlajenje pri avtomobilih rally naredimo v karose¬
rijo luknje, ki jih uporabimo tudi za dotakanje goriva in nastavlja¬
nje motorja med vožnjo.

Avtomobilski modelarski motorji

JANEZ NEBEC

Radijsko vodeni avtomobili so lahko zelo
zabaven hobi, vendar pa številni modelarji
izgubijo veselje ob prvih težavah z motor¬
jem. Ob pravilni uporabi so avtomobilski
motorji zelo preprosti in delujejo brez te¬
žav, zato začetniki potrebujejo le nekaj
osnovnega znanja in z motorji ne bodo
imeli težav. V nekaj člankih si bomo ogle¬
dali najpogostejše napake in načine, kako
jih odpraviti.

Osnovni pogoji za dobro delovanje motorja

Avtomobilski motorji največkrat delujejo v
ekstremnih razmerah (slabo hlajenje, uma¬
zanija), zato moramo že ob vgradnji poskr¬
beti, da motorju zagotovimo čimbolj prijaz¬
no življenjsko okolje, saj bo le tako lahko
brezhibno deloval. To pa pomeni, da bo
neprekinjeno deloval vsaj 30 minut brez
ugašanja. Pivo in osnovno pravilo, ki se ga
moramo vedno držati, je: Pred vsako vožnjo
model avtomobila popolnoma očistimo, saj
bo le čist model lahko deloval brezhibno!

1. Hlajenje motorja

Najpogostejši vzrok, da motor ugasne, pre¬
den izprazni rezervoar, je pregrevanje, zato
že pred vžiganjem poskrbimo, da se bo
motor dobro hladil in deloval pri pravi de¬
lovni temperaturi. Ker se vsi deli motorja s

povečanjem temperature raztezajo in so
narejeni za delo pri delovni temperaturi,
moramo vsak motor pred začetkom vožnje
vsaj 1 minuto segrevati z delovanjem v pro¬
stem teku.

Pri zračno hlajenih
motorjih, kakršne upo¬
rabljamo v avtomobil¬
skih modelih, se to¬
plota odvaja v zrak z
vseh zunanjih povr¬
šin motorja. Zato ima¬
jo vedno hladilne gla¬
ve z veliko površino,
da lahko bolje odva¬
jajo toploto. Velik del
toplote se odvede tu¬
di po nosilcu motor¬
ja na kovinsko šasijo,
zato moramo zago¬
toviti brezhibne stike
po vsej površini med
motorjem, nosilcem in
šasijo. Modelarji po¬
gosto uporabijo pre¬
več varovala za vija¬
ke, ki na stiku mo¬
torja in nosilca nare¬
di plast, ki močno
poslabša odvajanje
toplote - zato bodite
pozorni na ta spoj.

Slika 1. Različni 3,5-kubični motorji za avtomobilske modele v merilu 1 : 8

žemo lahko bočna okna ali naredimo luk¬
njo v prednji šipi. Zelo pomembno je, da
po vsaki vožnji motor popolnoma očisti¬
mo. Umazanija, ki se "zapeče" na motorju,
slabo prevaja toploto, zato se umazani mo¬
torji vedno pregrevajo.

2. Izbira goriva in žarilne svečke

Od goriva, ki ga uporabljate, je odvisna de¬
lovna temperatura motorja, zato bodite ved¬
no skrbni pri izbiri goriva. Uporabljajte

Slika 2. Motor in okolica morata biti vedno čista, da nemoteno
odvajata toploto.

Slika 4. Motorji v modelih kategorije C imajo hladilno glavo zunaj
karoserije, kar jim omogoča boljše hlajenje.

—- v - 4  december 1998

7

samo goriva z ricinusovim oljem, ki zdrži
visoke temperature v avtomobilskih motor¬
jih. Sintetična olja, ki se uporabljajo za
letalske modele, sicer dobro mažejo motor
v nižjem območju vrtljajev, pri visokih vrt¬
ljajih, ki v avtomobilskih motorjih sežejo
nad 30.000 na minuto, in s tem višji delov¬
ni temperaturi, pa zgorijo in ne zagotavlja¬
jo mazanja. Nitrometan v gorivu poskrbi,
da gorivo bolje hlapi in tako pomaga pri
mirnejšem prostem teku ter pospeševanju
motorja, hkrati pa poveča moč. Uporabljaj¬
te gorivo s takšnim odstotkom nitrometana,
ki je predviden za vaš motor. Za motorje,
ki niso namenjeni tekmovanjem, je to od 5
do 10 % nitrometana. Zmes goriva in zra¬
ka, ki jo nastavljate z glavno iglo na upli-
njaču, naj bo vedno dovolj bogata z gori¬
vom (pri dodajanju plina naj se iz izpuha
vedno nekoliko pokadi), saj premalo gori¬
va pomeni tudi premalo mazanja in s tem
kratek čas delovanja motorja.

Ker modelarski motorji ne uporabljajo kla¬
sične svečke, ki gorivo vžiga z iskro, am¬
pak žarilno svečko, se gorivo vžiga ob sveč¬
ki, ko se dovolj stisne. Motor bo pravilno
deloval, samo če ima žarilna svečka pravo
toplotno vrednost. Če je svečka prevroča,
se bo zmes goriva in zraka vžigala prehitro,
motor ne bo dosegal polnih vrtljajev in se
bo pregreval. Da so svečke prevroče, ugo¬
tovimo po tem, da pogosto pregorevajo,
motor pa ugaša po nekaj minutah delova¬
nja. Če je svečka prehladna, se bo zmes go¬
riva in zraka vžigala prepozno in motor

PRILOGA

spet ne bo deloval pravilno. To najlaže
ugotovimo tako, da opazujemo motor pri
delovanju v prostem teku, ko odklopimo
grelnik svečke. Če je svečka prehladna, se
bodo motorju, ko odklopimo grelnik sveč¬
ke, vrtljaji zmanjšali ali pa bo ugasnil.

Če motor kljub pravilni izbiri goriva in sveč¬
ke ne deluje pravilno, preverite še tesnilo
pod glavo motorja, saj je od debeline tesni¬
la odvisno kompresijsko razmerje in s tem
tudi točka vžiga.

3. Drugi vzroki za nepravilno delovanje
motorja

Kadar se motor pregreva, kljub temu da
uporabljate pravilno gorivo, svečko in ni
umazan, poiščite vzroke drugje na motorju
ali avtomobilu. Najprej preverite sklopko in
zavoro na modelu, ki sta najpogostejši
vzrok za pregrevanje motorja. Nepravilno
sestavljena ali umazana sklopka se vklaplja
sunkovito in neenakomerno, zato moramo
model držati na mestu s pomočjo zavore,
kar močno pregreva motor. Ista napaka se
pojavlja pri previsoko nastavljenem pro¬
stem teku, ali če zavora deluje, že ko spu¬
stimo plin. Pred vožnjo avtomobila vedno
preverimo delovanje sklopke in zavore.
Motor naj v prostem teku, ko model stoji
na mestu in sklopka še ni vklopljena, delu¬
je z dovolj nizkimi vrtljaji, zavora pa naj bo
popolnoma prosta, kar ugotovimo, če lah¬
ko model brez težav potiskamo naprej in
nazaj.

Rezervoar za gorivo in cevka morata biti
vedno brezhibno čista, saj koščki umazani¬
je zmanjšujejo dotok goriva. Vedno upo¬
rabljajte filter za gorivo in ga redno čistite.
Na rezervoarju je vedno odprtina za zrak
oziroma priključek za nadtlak iz izpuha.
Nekateri motorji, predvsem tisti z večjimi
luknjami v uplinjačih, sami preslabo sesajo
gorivo, zato si pri njih pomagamo z nadtla¬
kom iz izpuha. To napravite tako, da nape¬
ljete cevko od priključka za nadtlak na iz¬
puhu v rezervoar. Pri vgradnji motorja si
prej v navodilih preberite, ali vaš motor de¬
luje z nadtlakom ali brez njega.

Filter za zrak je zelo pomemben del motor¬
ja. Vedno mora biti dobro pritrjen, da med
vožnjo ne more pasti z motorja, in popol¬
noma čist, saj umazani filtri ne prepuščajo
dovolj zraka in motor ne more pravilno de¬
lovati. Klasične kartonaste filtre redno za¬
menjujte, ko se na njih nabere umazanija,
penaste filtre pa po vsaki vožnji operite z
vodo in praškom in jih, ko se posušijo, na¬
mažite s posebnim lepljivim oljem za zrač¬
ne filtre.

Natančne podatke za motorje force lahko
dobite v trgovini Mantua model na C. An¬
dreja Bitenca 36 v Ljubljani, tel.: 061/152-
50-46 in na internetu: www.mantua-mo-
del.si

V prihodnjih številkah si bomo ogledali še:
kako pravilno razstavimo in sestavimo mo¬
tor, kako ugotovimo, kateri deli so obrab¬
ljeni in potrebujejo menjavo, ter kako pra¬
vilno utečemo in nastavimo motor.

Dvokrilno letalce
za najmlajše

ANTON PAVLOVČIČ

Med bralci Tima je veliko mladih, ki si želijo predvsem enostav¬
nih izdelkov ali modelov, ob katerih bi se naučili preoblikovanja
gradiv in osnovnih modelarskih veščin.

Malo letalce je preproste konstrukcije in bo kot nalašč za tiste, ki
šele vstopajo v svet modelarstva. Kljub morda nekoliko bolj gro¬
bi izdelavi bo izdelek dosegel svoj namen. Poleg rezljače in veza¬
ne plošče debeline 3 mm, kakršno sicer uporabljajo modelarji, bo¬
ste potrebovali le nekaj potrpežljivosti in vztrajnosti.

Izdelava je dokaj preprosta. Vse dele, ki so na prilogi narisani v
naravni velikosti, prerišite ali kako drugače prenesite na vezan les,
tako kot je označeno s potekom letnic v lesu. Le tako lahko ve¬
zan les ukrivite in sestavite trup letalca.

Število sestavnih delov, ki jih je treba izdelati je podano v kosov¬
nici. Sestavljanje poteka po vrstnem redu številčenja v kosovnici.
Med stranici trupa (št. 1) najprej vstavite rebri št. 2 in 3 in nato na
koncu trupa prilepite smerni rep (št. 5), v katerega vlepite še vi¬
šinskega (št. 6). Na prednji del trupa prilepite rebro št. 4. Ko bo
lepilo suho, zbrusite vse robove na zgornji in spodnji strani trupa,
prilepite še dela št. 7 in 8 in trup je praktično gotov.

Medtem izrežite zgodnje in spodnje krilo ter ju spojite z oporni¬
cama. V spodnje krilo vlepite nosilca koles, skozi katera vstavite
kos varilne žice 0 3 mm in nanjo pritrdite kolesci. Vse skupaj pri¬
lepite na spodnji del trupa. Z buciko pritrdite v nos trupa še pro¬
peler in letalce je gotovo. Letalce prelakirajte s prozornim akril¬
nim lakom na vodni osnovi, lahko tudi z nitrolakom. Lahko ga tu¬
di pobarvate. V ta namen priporočamo Belinkine akrilne barve
Ambient.

Kosovnica:

Zap. št. Predmet _Material / mere Kosov

8

december 1998

TIM 4

AVTOMOBILIZEM

Prvi avtomobil, ki je dobil
lastnika na Slovenskem

BORIS BROVINSKY

kolikor toliko zanesljivega motornega vo¬
zila za trg.

Benz je svoje patentirano motorno vozilo
prvič izboljšal in ga prilagodil za serijsko
proizvodnjo že leta 1886. Nobena od
izvedb njegovega patentiranega vozila, ki
ga je izdeloval še v letu 1892, najverjetne¬
je zaradi njegove trikolesne zasnove, ni

Pred sto leti, natančneje 16. novembra leta
1898, sta oba največja ljubljanska časopisa,
Slovenski Narod in Laibacher Zeitung,
objavila vest, da se je v Ljubljani pojavil pr¬
vi avtomobil. To je bil Benz comfortable,
ki si ga je na Dunaju kupil Ljubljančan, ba¬
ron Anton Codelli, da bi se z njim odpeljal
v Nico. Ljudje so njegov avtomobil spreje¬
li najprej z zanimanjem, nato pa, sodeč po
Codellijevih zapisih, z negodovanjem. Vse¬
kakor Codelli s svojim prvim avtomobilom
ni dolgo vznemirjal Ljubljančanov, saj se je
po daljšem postanku v Ljubljani že 20. de¬
cembra istega leta z njim odpeljal proti Ni¬
ci. Tam ga je, razočaran nad njegovimi
skromnimi zmogljivostmi, prodal in si
spomladi leta 1899 kupil zmogljivejši avto¬
mobil znamke Daimler. Težko si je zamiš¬
ljati vožnjo s takšnim avtomobilom od
Dunaja do Nice, če vemo, da so bili avto¬
mobili iz tistega časa še nezanesljivi, avto¬
mobil, kakršen je bil velo comfortable pa
ni zmogel niti premagovanja večjih vzpo¬
nov, še posebno, če je bil jermen moker
ali avtomobil bolj obremenjen. Kako je po¬
tekalo takšno potovanje, nam lahko pona¬
zori citat iz Codellijevega opisa vožnje, ki
ga je objavil v anketi dunajskega avtomo¬
bilističnega časopisa leta 1906 in se glasi:
"Kolikokrat sem na klancih izstopil in tekel
poleg vozila, ker to ni zmoglo vleči moje,
brez nadaljnjega zelo skromne telesne te¬
že. Če je bil vzpon hujši, pa še ta pomožna
rešitev ni več zadoščala, z vso močjo sem
moral porivati. Žalostna usoda avtomobili¬
sta! Da sploh ne pomislim na primere, koše
po ravnem ni šlo več naprej, ker so potreb¬
ni konji padli na ničlo. Med vožnjo proti
Nici se mi je nekoč zgodilo, da je avto po¬
polnoma odpovedal. Bilo je že temačno in
nikakor mi ni uspelo ugotoviti, kaj je v
okvari. Da bi porinil avto do prvega kraja,

tudi ni bilo mogoče,
ker sem ravnokar
zavozil po hribu
navzdol in pred ma¬
no se je cesta vzpe¬
njala ponovno viso¬
ko navzgor. Noč je
bila zvezdnata in
mila, zavil sem se v
plašč in se stisnil v
kot avta ter zaspal
pod prostim nebom
spanec pravičnega
tja do rane zore."

Poglejmo si torej po¬
drobneje, kakšen je
bil prvi avtomobil,
ki je dobil lastnika
na Kranjskem.

Na sliki, ki je bila letos že velikokrat objavljena, je baron Codelli za
krmilom svojega comfortabla.

Kako je nastal najuspešnejši avtomobil
19. stoletja, kakršnega je posedoval tudi
baron Codelli

Januarja 1886 je Karl Benz patentiral svoje
trikolesno motorno vozilo, ki ga danes šte¬
jemo za predhodnika avtomobila. Številni
izumitelji po svetu so sicer že pred njim
preizkušali vozila z lastnim pogonom, dej¬
stvo pa je, da so šele tehnične prvine in
rešitve, ki jih zasledimo pri Benzovem pa¬
tentiranem motornem vozilu in Daimler-
Maybachovem motornem kolesu iz leta
1885 ponudile solidno osnovo za izdelavo

doživela širšega tržnega uspeha. Ko je Karl
Benz uspešno rešil krmiljenje prednjih ko¬
les, je prvič trgu ponudil štirikolesno
motorno vozilo. Morda ga je ravno zaradi
uspešne rešitve tedaj ključnega problema
poimenoval Viktorija - zmaga. Prvi model
Viktorije je imel motor prostornine 1730
ccm, moči 2,2 kW (3 KM). Tehtal je 650 kg,
njegova največja hitrost je znašala 18
km/h. Istega leta so v Benzovi tovarni ra¬
zvili še en avtomobil, po zasnovi podoben
Viktoriji, vendar manjši in cenejši od nje.
Izdelovati so ga pričeli leta 1894. Po kole¬
sih z naperami, kakršne so imela dvokole¬
sa, so ga poimenovali Velo. Izboljšan mo¬
del vela, ki so ga razvili tri leta za njim, se

Prospekt avtomobila Benz velo comfortable (reprodukcija prospekta, Šasija avtomobila Benz comfortable z opisom glavnih sestavnih
ki ga hrani Deutsches Museum Miinchen) delov.

- december 1998

9

AVTOMOBILIZEM

Leta 1893je Karl Benzpredstavil lahek avto¬
mobil znamke Velo, ki je postal prvi serijsko
izdelovani avtomobil na svetu. V letih med
1894 in 1897 so jih dobavili 381. Na avto¬
mobilu je hči Karla Benza, Clara Benz  ( 'foto¬
teka Daimler-Benz Classic Archiv).

velo comfortable. Ta avtomobil je bil 15
cm claljši in 80 kg težji od svojega pred¬
hodnika in je imel za nekaj več kot eno
konjsko moč močnejši motor. Na zunaj se
je od njega ločil še po zadaj zaobljenem
pokrovu motorja, dodatnem prednjem
sedežu in stopnici za lažje vzpenjanje na
vozilo, ki je povezovala prednji in zadnji
blatnik.

Velo in comfortable sta postala najuspeš¬
nejša avtomobila prejšnjega stoletja; pri¬
ljubljena sta bila tudi v Franciji, Angliji in
ZDA. Do leta 1902, ko so ju prenehali iz¬
delovati, so v vseh različicah izdelali okoli
1200 avtomobilov.

Opis avtomobila

Velova zunanjost bolj spominja na kočijo
kot na avtomobile, kakršne poznamo v 20.

li za pritrditev majhnega pomožnega sede¬
ža. Položaj sedežev na tem avtomobilu, t.
i. vis-a-vis (potniki so obrnjeni drug proti
drugemu), je ravno tako dediščina
vprežnih vozil, ki so jo prevzeli številni av¬
tomobili 19. stoletja.

Motor in prenos moči

Motorji Benzove tovarne iz 80. in 90. let
prejšnjega stoletja, kakršne so vgrajevali
tudi v avtomobile velo in comfortable, na
pogled spominjajo na stabilne motorje, ka¬
kršne so ob prelomu v 20. stoletje uporab¬
ljali za pogon črpalk in delovnih strojev
(velik vztrajnik, ročična gred in ojnica na
prostem). Njihova konstrukcija izhaja iz
patentov, ki jih je Benz zaščitil v letih
1886/87. V prve avtomobile tipa velo so

Pogled iz voznikovega sedeža. Zaradi konstrukcije krmilnega me¬
hanizma (glej sliko šasije), je krmilo na sredini (zgornja ročica).
Voznik sedi na levi strani. Z desno roko upravlja s krmilom, z levo
pa z zavoro (dolga ročica na levi strani). Pod krmilom sta dve ro¬
čici, za prestavljanje jermenov, pod njima pa ob vsaki strani krmil¬
nega droga še ročici zavor planetnega gonila za izbiro med vzvrat¬
no in počasnejšo prestavo (Joto B. Brovinsky).

Pogled na motor in menjalnik avtomobila Benz comfortable. Na sli¬
ki je dobro vidna odprta glavna gred, desno od nje so vztrajnik in
pogonski jermenici menjalnika. Pred pogonskima jermenicama so
odgonskejermenice in manjše oz. večje streme za prestavljanje dveh
jermenov, ki jih avtomobil na sliki ni imel. Na skrajni levi in desni
sta rezervoarja za hladilno vodo (foto B. Brovinskv).

je imenoval comfortable in ta tip avtomo¬
bila je leta 1898 prvič zapeljal tudi k nam.

Benz velo in velo comfortable postane
najuspešnejši avtomobil 19. stoletja

Zaradi lahke konstrukcije je velo tehtal
vsega 280 kg, njegova cena, okoli 2000
nemških mark, pa je bila skoraj polovico
nižja od cene večje Viktorije. Najvišja hi¬
trost prvih avtomobilov tipa velo, je znašala
okoli 20 km/h, kar je bilo, za primerjavo,
nekaj počasneje tudi od najvišje hitrosti, ki
so jih dosegala visoka dvokolesa tistega
časa. Malo je bilo avtomobilov, ki bi jih v
pionirskem obdobju avtomobilizma iz¬
delovali toliko časa, kot so izdelovali vela.
Kupci so po letu 1896 prvič lahko naročili
ta tip avtomobila z zložljivo streho. Leto
kasneje so pri Benzu na velu prvič preiz¬
kusili pnevmatike in v pesta koles začeli
vgrajevati najkakovostnejše kroglične leža¬
je. Leta 1897 je Karl Benz na osnovi vela
razvil izboljšano in zmogljivejšo izvedbo
avtomobila tega razreda in ga poimenoval

stoletju. V njegovi zasnovi so prepoznavne
tako tehnične rešitve, znane iz proizvodnje
kočij (karoserija), kot tiste iz proizvodnje
dvokoles (kolesa, krmilni mehanizem).
Prednji kolesi sta, podobno kot pri potni¬
ških kočijah, zaradi lažjega obračanja
manjšega premera, zadnji pa nekoliko več¬
ji (zaradi udobnejše vožnje po kotanjastih
cestah). Kupci teh avtomobilov so lahko
od leta 1898 namesto koles z obroči iz pol¬
ne gume za doplačilo dobili kolesa s pnev¬
matikami. Prednost udobnejše vožnje s
pnevmatikami je v tistem času kaj hitro
splahnela ob pogostih gumi defektih zara¬
di podkovskih žebljev na cestah. Ob po¬
gledu na velove in comfortablove zavore,
ki so kakor pri kočijah izvedene tako, da
voznik z vzvodom ob svoji levi pritisne za¬
vorno coklo ob kolo, je vprašanje o živ¬
ljenjski dobi pnevmatik pri pogostem zavi¬
ranju še bolj na mestu. Velo je po kočijah
podedoval tudi zaščitno ploščo na pred¬
njem delu vozila, kakršno so te imele za
zaščito pred kamenjem izpod konjskih ko¬
pit. Pri comfortablu so jo koristno uporabi-

IOOLC1A IM DALJI, i

Skica menjalnika avtomobilov Benz velo in
velo comfortable. Od leta 1897 so večjima
jermenicama na odgonski strani dodali še
eno, ki je imela vgrajeno planetno gonilo
(na skici v prerezu). Voznik je z zavira¬
njem ene od obeh prigrajenih zavor izbiral
med dvema prestavama (počasnejšo in
vzvratno).

10

december 1998

mr

AVTOMOBILIZEM

vgrajevali enovaljne štiritaktne motorje
prostornine 1700 ccm in največje moči 1,1
kW (1,5 KM). Njihovi vplinjači so bili po¬
vršinski, izdelani na osnovi Benzovega pa¬
tenta iz leta 1894. Za današnje razmere je
nenavadna tudi rešitev hlajenja motorja.
Voda iz dveh rezervoarjev, nameščenih ob
straneh motornega prostora teče v motor,
kjer se upari. Para nato v cevnem konden¬
zatorju, pritrjenem na zunanjem delu avto¬
mobila za voznikovim sedežem kondenzira,
voda pa odteče nazaj v rezervoarja.

Rešitev prenosa moči iz motorja na zadnji
kolesi je pri velu nadvse preprosta. Menjal¬
niki prvih velov so bili dvostopenjski. Vo¬
znik je z ročico ob volanu enega od obeh
jermenov (za prvo ali drugo prestavo) s
prosto vležajene jermenice prestavil na jer-
menico, ki je bila togo vezana z odgonsko
gredjo. Moment se je nato preko diferenci¬
ala in verižnega prenosa ob vsaki strani
vozila prenašal na zadnji kolesi. Speljeva¬
nje in menjava hitrosti sta bila pri takšnem
menjalniku zaradi spodrsavanja jermena
zelo mehka in sklopka ni bila potrebna.
Ker menjalniki prvih avtomobilov tipa ve¬
lo niso imeli vzvratne prestave, je moral
voznik v tem primeru vozilo premakniti
nazaj ročno. Vsa prednost mehkega spelje¬
vanja in pretikanja brez sklopke pa ni od¬
tehtala slabe strani takšnega prenosa, ki se
je pokazala pri vožnji v klanec ali pri pre¬
obremenjenem vozilu, ko je avto obstal,
ker je jermen drsel v prazno. Pomembne
izboljšave je bil menjalnik vela deležen po

letu 1897, ko so jermenicam na odgonski
gredi dodali še eno, ki je imela vgrajeno
planetno zobniško gonilo. S tem gonilom
so pridobili še eno, počasnejšo prestavo,
ki je omogočala premagovanje strmejših
vzponov in vzvratno prestavo. Ko je vo¬
znik prestavil jermen na to jermenico, je s
pomožnima ročicama ob volanu zavrl eno
od tračnih zavor, prigrajenih na planetno
gonilo, in tako vzpostavil prenos moči pre¬
ko tistih planetnih zobnikov v gonilu, ki so
mu omogočili željeno prestavo (počasnej¬
ša ali vzvratna). Zanimivo je, da je Benz
dobil patent za takšen princip planetnega
gonila že 10 let prej.

V 80 kg težji comfortable so vgrajevali ne¬
koliko močnejši motor, ki je zmogel 2,02
kW (2 3/4 KM) in je zadoščal za najvišjo
hitrost 27 km/h. Močnejši motor je bil za
težji avtomobil še vedno preslaboten, zato
so v zadnje serije comfortablov po letu
1900 vgrajevali enovaljne motorje moči
2,57 kW (3 1/2 KM), ki so tem avtomobi¬
lom ob dodatni tretji prestavi dovoljevali
premagovanje 20-odstotnih vzponov. Pri
Benzu so leta 1896 razvili dvovaljni vrstni
motor. Nekaj takšnih motorjev so vgradili
tudi v comfortable, vendar se ta vrsta mo¬
torjev v praksi ni obnesla. Pri nadaljnjem
razvoju dvovaljnih motorjev so se pri Benzu
odločili za izvedbo tipa boksar z nasproti
ležečima si valjema (t. i. kontra motorjev).
Z boljšo uravnoteženostjo so lahko pri teh
motorjih brez nevarnosti povečali število
vrtljajev.

Po vsem opisanem ni težko skleniti, da sta
bila velo in comfortable avtomobila, ki sta
bila kolikor toliko uporabna le za krajše
vožnje po ravnih cestah. Codellijeva pot s
takšnim avtomobilom od Dunaja do Nice
je bila zato pravi podvig. Ko so vela oz.
comfortabla leta 1902 prenehali izdelovati,
je bil že krepko zastarel. Njun naslednik,
Benz ideal, ki so ga predstavili leta 1899,
je bil na prvi pogled podoben predhodni¬
koma, vendar tehnično znatno naprednej¬
ši. V primerjavi s predhodnikoma je imel
namesto jermenskega naprednejši zobniški
menjalnik, sodobnejšo šasijo in izboljšan
hladilni sistem. Vanj so vgrajevali enovalj¬
ne ali dvovaljne motorje moči 3,67 kW (5
KM) oziroma 7,35 kW (10 KM).

Po letu 1900 je šel razvoj avtomobilov v
novo smer. Avtomobilom, ki so postajali
vse močnejši in hitrejši, so z nižjim stran¬
skim profilom zniževali težišče in izboljše¬
vali stabilnost. Motorje so začeli nameščati
spredaj. Podolgovati pokrov motorja s
hladilnikom spredaj, poudarjenimi blatniki
nad kolesi in prostor za voznika in potni¬
ke za vetrobranskim steklom so postopo¬
ma postajali značilnost oblike avtomobilov
naslednjih desetletij. Avtomobili iz 19. sto¬
letja, kot sta velo in comfortable, so zato v
začetku 20. stoletja hitro izginili s cest. Nji¬
hovo mesto so zasedli priljubljeni majhni
avtomobili tipa Voitourette, kakršen je npr.
piccolo, ki velja za najstarejši ohranjeni av¬
tomobil iz naših krajev in ga hrani Tehni¬
ški muzej Slovenije v Bistri.

TIMOVI OGLASI

KUPIM načrt leteče makete pilatusa PC-9
v kateremkoli merilu.

Blaž Bajc
Kranjska c. 3/d
1241 Kamnik
Tel.: (061) 814-041

PRODAM dvokanalno RV-napravo, C4-X
Graupner/JR z (2 servomehanizma, dvo-
kanalni sprejemnik, stikalo, ...) Cena po
dogovoru.

Jure Karpač
Čečovje 13

2390 Ravne na Koroškem
Tel.: (0602) 20-290

PRODAM RV-napravo Graupner mc-15 s
pultom, akumulatorji, tremi servomehani-
zmi in polnilnikom (rabljen 1 uro).
Prodam tudi: jadralni model domino
(Mpx) z razpetino 2300 mm, folijo Oraco-
ver, motorni model junior z razpetino
1250 mm in motorjem Magnum 2,5 cm 3
(opravljen le preizkusni let), RV-čoln sea-
master - FSR-E dolžine 450 mm z mgtor-
jem Mabuchi 540 SH ter korito čolna FSR-
V - 3,5 dolžine 800 mm.

Cena po dogovoru
Ivica Belovič
Kranjčeva 8
9220 Lendava
Tel.: (069) 77-336

KUPIM motor z notranjim zgorevanjem (z
vsemi dodatki, izpušno cevjo ter propeler¬
jem primerne velikosti). Vse to po nizki ce¬
ni. Potrebujem tudi pripadajoča navodila.
Blaž Miklavčič
Kosovelova 2
4226 Žiri

Tel.: (064) 691-549 (po 18. uri)

PRODAM kompletno nerabljeno napravo
Graupner mc 15 (35 MHz, Ch. 62) in jadral¬
ni model electra ameriškega proizvajalca
Carl Goldberg (razpetina 2000 mm, masa
1 kg) za 400 DEM.

Miran Kos
Ledinekova 7
2000 Maribor
Tel.: (062) 106-000

KUPIM RV-oddajnik oz. napravo Graupner
FM 414 s servomehanizmom in sprejemni¬
kom.

Tomo Podgoršek

Tel.: (063) 821-485 (pon. - čet. po 14. uri)

KUPIM Multiplexov načrt za jadralno letalo
panda.

Anže Golob
Apače 245

Lovrenc na Dravskem polju
Tel.: (062) 799-00-60

KUPIM načrt ariane V, oziroma podobnega.

Primož Vajdetič

Tel.: (06l) 861-624 (po 18 uri)

PRODAM dvostopenjsko modelarsko ra¬
keto za 1000 SIT.

Gregor Ferenčak
Dol. Skopice 11
8262 Krška vas

PRODAM po ugodni ceni novo RV-napra¬
vo Futaba skysport z vso dodatno opremo
in baterijami za 22.000 SIT, več novih ser-
vomehanizmov za 2.400 SIT, akumulatorje
vild-pack 7,2 V-1500 mA za 3.400 SIT, pol¬
nilnik multilader 6E za 6.500 SIT, nova
motorja MDS 17 pro, 3,0 cm 3  za 13-500 SIT
in MDS 41-1 pro, 6,47 cm 3  za 14.200 SIT,
jadralno letalo star fisch (razpetina 2.450
mm, nesestavljeno, še v originalni embala¬
ži, primerno za začetnike) za 21.500 SIT,
ter nekaj druge modelarske opreme.

Tel.: (0602) 23-384

PRODAM jadralni model kategorije F3J
(razpetina 3500 mm, V-rep, profil S4011,
štartna masa 2200 g), CAM pac modul 16
K za napravo Futaba FC, trup (ELSV) za
model kategorije F3J in HLG, hitri polnil¬
nik do 7 baterij Ni-Cd na 12 V, regulacij¬
sko vezje ICS 1702 (omogoča pulzno pol¬
njenje brez memory efekta), škripec in pa¬
dalo za ročni vlek jadralnega modela, čoln
piranha na 8 celic z RV-napravo Multiplex
ter cestni RV-avto Robbe rodeo 3,5 cm 3 .
Janko Rant
Sorška c. 42
4220 Škofja Loka
Tel.: (064) 632-410

december 1998

TEK r 4

11

MODELARSTVO

Aero 3 na gumo

BOGO ŠTEMPIHAR

smerni stabilizator (4). Obe polovici krila
zlepimo pod kotom, ki je označen na načr¬
tu. Ko se lepilo posuši, krilo vlepimo v trup
in pazimo, da je prilepljeno simetrično na
os trupa. Na koncu na rebra (7) prilepimo

Letalo aero 3 smo podrobneje opisali v
prejšnji številki Tima v rubriki Maketarstvo.
Tokrat predlagamo izdelavo polmakete te¬
ga letala s pogonom na gumo. Gradnja je
izjemno preprosta, ves potrebni material pa
najdemo v domači delavnici ali najbližji
modelarski trgovini. Za izdelavo bomo po¬
trebovali nekaj ur prostega časa, vendar
bomo nagrajeni z lepimi letalnimi sposob¬
nostmi modela.

Trup (1) izrežemo iz srednje trde balze de¬
beline 3 mm. Po robovih ga obrusimo in
zgladimo z brusilnim papirjem. Zarezo za
krilo izrežemo z nožem olfa ali rezljačo. Na
sprednji del trupa prilepimo nosilec prope¬
lerja (5), ki je izdelan iz balzove letvice 10 x
10 mm. V nosilec zvrtamo luknjo premera
3 mm, v katero vstavimo tečaj propelerja (9).
Pazimo, da je luknja zvrtana pod kotom -3°
glede na os trupa. Iz jeklene žice 0,8 mm iz¬
delamo kljuko (10), ki nam služi kot zadnji
nosilec gume. Z leve strani jo na mestu, ki
je označeno na načrtu, prilepimo na trup.
Za dodatno ojačitev (11) prilepimo še ko¬
šček balze 10 x 10 mm debeline 1 mm.
Krilo (2) izdelamo iz srednje trde balze de¬
beline 1 mm. Izrežemo ga z nožem olfa in
obe polovici skupaj obrusimo na točne me¬
re. Prednji in zadnji rob krila rahlo zaobli¬
mo. Pomožna rebra (6) in nosilec podvozja
(7) izdelamo iz balze, debele 3 mm. Rebra
prilepimo na krilo na mestih, ki so označe¬
na na načrtu. Sredinska rebra zbrusimo
pod kotom, da dobimo V-lom krila, kakr¬
šen je označen na načrtu. Za podvozje (13)
uporabimo kolesa, ki smo jih dobili v kom¬
pletu s propelerjem. Aerodinamični pokrov
blažilcev podvozja (12) izdelamo iz 3-mili-
metrske balze in ga obrusimo v kapljičasto
obliko. Za izdelavo zadnjega podvozja (15)
uporabimo plastično podložko, ki je v kom¬
pletu s propelerjem, in košček žice 0 0,8
mm, ki ga skrivimo, kot je prikazano na na¬
črtu.

Višinski (3) in smerni stabilizator (4) izde¬
lamo iz 1 mm debele balze. Na robovih ju
rahlo zaoblimo.

Propeler (14) premera 150 mm kupimo v
kompletu s podvozjem v modelarski trgo¬
vini (Mladi tehnik na Levstikovem trgu 7 v

Ljubljani). Gred propelerja (8) od zadaj
vstavimo v tečaj (9), ki smo ga prilepili v
nosilec (5). Spredaj nataknemo na gred krog¬
lico, ki služi kot ležaj, in na to še propeler.
Gred na koncu zakrivimo s kleščami.

Za pogon uporabimo tri niti gume 3x1
mm. Najboljša je TAN 2, ki se dobi v mo¬
delarskih trgovinah. Če bomo gumo navija¬
li z roko, naj bo dolžina niti enaka razdalji
od gredi propelerja do zadnjega nosilca. Če
imamo na voljo ročno navijalko (prenos
1 : 5 ali več), naj bo guma daljša za približ¬
no 30 %.

Vse izgotovljene dele zaščitimo pred vlago
z dvema premazoma nitrolaka. Če želimo
model pobarvati, naj bo drugi sloj že v barvi
modela, saj bi sicer po nepotrebnem poveče¬
vali težo modela. Dodatno lahko narišemo
na model s tankim flomastrom, odpornim
proti vodi, tudi panele in druge linije, ki
bodo model še poživile.

Sestavljanje modela

Na trup prilepimo višinski stabilizator (3).
Pazimo, da je prilepljen pravokotno na os
trupa. Ko se lepilo posuši, prilepimo še

še noge podvozja (13). Za lepljenje pod¬
vozja, zadnjega nosilca gume in tečaja gre¬
di uporabimo 5-minutno epoksidno lepilo.
Vse druge spoje zlepimo z modelarskim le¬
pilom UHU hart.

Ko smo model opremili z gumo, preverimo
še težišče. Če je bolj zadaj kot je označeno
na načrtu, dodajamo koščke svinca v nosi¬
lec propelerja. Utež naj bo čimbolj v osi
trupa in dodatno utrjena z lepilom.

Model prvič preizkusimo v brezvetrju na
večjem travniku. Pri prvem poskusu gumo
navijemo na približno 100 obratov in mo¬
del spustimo iz roke. Če se strmo vzpenja
ali spušča, s krivljenjem višinskega stabili¬
zatorja uravnamo kot vzpenjanja. Smer leta
uravnavamo s pregibanjem smernega stabi¬
lizatorja. Dodatne popravke leta dosežemo
s krivljenjem krilc na zunanjih zadnjih po¬
lovicah krila. Če se model spušča v levi spi¬
rali, ukrivimo krilce na levem krilu rahlo
navzdol, na desnem krilu pa rahlo navzgor.
Ko smo model zreglirali, vsa odklonjena
krmila učvrstimo z lepilom. Z dobro gumo,
in če boste pri gradnji pazili na težo, bo ae¬
ro 3 sposoben lepih poletov, pri spuščanju
pa bo prinašal obilo zabave.

TIMOVI NAČRTI - KNJIGE

Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE:

TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model

basic 4 star .496,00

TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa 1.496,00

TIMOV NAČRT 3 - jadralni RV-model HOT-94 .500,00

TIMOV NAČRT 4 - Polmaketa letala cessna 180.650,00

TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM 1 .500,00

TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model

za spuščanje iz roke.500,00

TIMOV NAČRT 7 - jadralni RV-model HOT-95 .620,00

TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG - 2, jadralni RV-model

za spuščanje iz roke.500,00

TIMOV NAČRT 9 - tomy-E elektromotorni

jadralni RV-model.650,00

TIMOV NAČRT 10 - maketa lovskega letala

Polikarpov 1-15 .500,00

TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita .650,00

TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3.500,00

Načrte lahko naročite na naslov uredništva:

Revija TIM, Lepi pol 6,1000 Ljubljana,
tel.: (061) 179-02-24).

K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošiljko vam bomo
poslali po povzetju.

Poleg načrtov vam iz našega knjižnega programa priporočamo
še naslednje izdaje:

12

december 1998

LOM

13

MODELARSTVO

Akrobacije z

VITAL PRETNAR

Med jadranjem v dobrem vremenu, ko z
modelom ni težko ostati v zraku, nam kaj
kmalu postane dolgčas. Po dobre pol ure
običajno ugotovimo, kje so stalna območja
dviganja zraka in jadranje postane nezani¬
mivo. Takrat se spomnimo na akrobacije.

Ko je model visoko, zlahka dosegamo hi¬
trosti, ki omogočajo izvajanje najrazličnej¬
ših akrobacij. Ker pa večina modelarjev že
po nekaj ostrih lupingih in sodčkih izgubi
domišljijo, smo pripravili članek, ki bo
marsikoga spodbudil k novim izzivom nad
pobočji.

Najprej si oglejmo, kakšni modeli so najpri¬
mernejši za izvajanje akrobacij. Za to, da so
modeli dobro upravljivi v vseh režimih leta,
je pomembno, da so opremljeni z višin¬
skim in smernim krmilom ter krilci za na¬
gib (slika 1). Za vsa ta krmila je dobro, da
so nekoliko večja in bolj učinkovita kot pri
običajnih modelih. Preostala krmila, kot so

Slika 1. Najpomembnejša krmila na jadral¬
nem letalu in osi, po katerih je vodljivo.

zakrilca (flapi) in zračne zavore pri akro¬
bacijah, nimajo pomembnejše vloge. Zelo
pomembna je tudi porazdelitev mas po
modelu. Modeli, ki imajo večino mas skon¬
centriranih v bližini težišča, so precej bolj
okretni. To pomeni, da morajo biti krila in
rep čim lažji, pa tudi, da model ne sme
imeti prevelike razpetine kril. Na okretnost
precej vpliva tudi položaj težišča: model je
precej bolj živahen, če ima težišče v zadnji
legi. Prav tako je pomembno, da je masno
uravnotežen. Obe krili morata biti enako
težki, kar dosežemo z dodajanjem uteži v
lažje krilo, dokler ne dosežemo enakosti.
Zelo motijo tudi razna zvitja kril in druge
aerodinamične nesimetričnosti. Med jadra¬
njem, ko je hitrost bolj ali manj konstantna,
si namreč model, ki ima zvita krila in je za¬
to nagnjen k zavijanju v eno smer, lahko
natrimamo, da leti naravnost in nas ta hiba
ne moti več. Pri akrobacijah, ko se hitrost
neprestano spreminja, pa modela ni mogo¬
če popraviti s trimanjem. Zato je pomemb¬
no, da so akrobatski modeli izdelani zelo
natančno. Ker se večina akrobacij odvija
pri veliki hitrosti in velikih obremenitvah,
mora biti model konstrukcijsko dovolj tr-

jadralnimi modeli

den, imeti pa mora tudi dobro aerodina¬
miko, da lahko veliko hitrost sploh doseže.
Lahki modeli s počasnimi oziroma zelo
ukrivljenimi profili hitrost počasneje prido¬
bijo, še hitreje pa jo izgubijo. Zato s takimi
modeli razen kakšnih hitrih lupingov ali
vrijev drugih akrobacij ne moremo izvajati.
Tudi pri hrbtnem letu imajo taki profili to¬
liko upora, da modeli skoraj ne letijo več.
še ena lastnost je, ki je pri akrobatskih mo¬
delih zaželena, pri običajnem letenju pa jo
skušamo omiliti. To je stabilnost pri majh¬
nih hitrostih oziroma nagnjenost k padanju
v vrij. Modeli, ki imajo to lastnost bolj izra¬
zito, so modeli z veliko vitkostjo krila, ve¬
liko krilno obremenitvijo, majhnim geome¬
trijskim zvitjem kril, težiščem v zadnji legi in t
profili, ki so bolj nagnjeni k prevlačenju. Ta j
lastnost nam omogoča izvajanje hitrih dina- 1
mičnih vrijev, ki jih
lahko uporabljamo v
kombinaciji z drugimi
akrobacijami.

V naslednjih vrsticah
bomo skušali predsta¬
viti najpogostejše like, ki jih lahko izvajamo
z jadralnimi modeli. Vse opisane like lahko
izvajamo s povprečnimi jadralnimi modeli,
ki so krmiljeni po nagibu, smeri in višini.

Vrij (sveder, kovit, zvrt, angl. spin).  Do vri¬
ja pride, ko se na eni polovici krila zračni
tok odlepi, s čimer se poruši vzgon. Takrat
v bistvu ena polovica krila ne nosi več,

— —— f~\——

druga pa še tvori vzgon. Zato se model
začne vrteti okoli svoje navpične osi in pri
tem izgubljati višino. Vzrokov za ta pojav je
več: lahko je prenizka hitrost letenja ali pa
tudi naglo povečanje vpadnega kota krila
pri visoki hitrosti. Zadnja oblika se imenu¬
je dinamični vrij.

Izvedba: Za normalni vrij zmanjšamo hi¬
trost nekoliko nad minimalno hitrost mo¬
dela, potem smerno krmilo naglo odkloni¬
mo v stran želenega vrtenja, višinsko krmilo
pa navzgor. Nekaterim modelom moramo
pomagati še s krilci za nagib, in sicer tako,
da jih odklonimo v smer, nasprotno od
želenega vrtenja. Večina modelov se vrti,
dokler držimo krmila v takem položaju.
Nekateri modeli, predvsem tisti, ki imajo
težišče v sprednji legi, se že po enem obra¬
tu sami izravnajo iz vrija. Če se vrtenje po¬
tem, ko smo dali krmila v nevtralno lego,
ne ustavi, potisnemo ročico višinskega kr¬
mila naprej, smerno krmilo pa postavimo v
nasprotno stran od vrtenja in držimo v ta¬
kem položaju, dokler se vrtenje ne ustavi.

Po ustavljeni rotaciji smerno krmilo posta¬
vimo v nevtralno lego in model previdno
izvlačimo iz strmoglavega leta (slika 2).

Luping (pentlja). Luping je verjetno najbolj
znan ter enostaven lik in je ponavadi prvi,
ki se ga lotimo, ko kolikor toliko obvlada¬
mo letenje.

Izvedba: Ko v strmoglavljanju naberemo
dovolj veliko hitrost, spravimo model v vo¬
doravni let brez nagiba. Potem začnemo
počasi vleči ročico višinskega krmila proti
sebi, da se model začne vzpenjati, tako da
opiše krožnico. Pri tem pazimo, da zaradi
nepazljivosti ne premaknemo še krilc za

Slika 3- Luping

/

nagib ali smernega krmila, kar povzroči za¬
vijanje vstran. Ko model prehaja v hrbtni
let, začnemo višinsko krmilo postopoma
popuščati nekoliko naprej, s čimer prepre¬
čimo prehiter prehod v strmoglavljenje. Ko
je obrnjen na hrbet, naj bi imel pri lepem
lupingu nekoliko višjo hitrost od minimal¬
ne pri vodoravnem letu, obremenitev pa še
vedno pozitivno. Ko začne prehajati v strmo¬
glavljenje, začnemo višinsko
krmilo spet nekoliko zate¬
govati, da model drsi po
krožnici. Luping naj bi se
končal na istem mestu in vi¬
šini, kot smo ga začeli. Ko se
tega lika še učimo, je laže,
če na začetku izvajanja mo¬
del gledamo v rep. Tako la¬
že vidimo in popravljamo na¬
pake, kot sta zavijanje vstran
ali neželeni nagib (slika 3)-

Raversman. Raversman je
lik, pri katerem se model
vzpenja pod kotom 70-80°,
potem pa se, tik preden mu
zmanjka hitrosti, obrne oko¬
li enega konca krila za 180°
in preide v strmoglavljenje.
Izvedba: Začnemo z vodo¬
ravnim letom v smeri proti
vetru s tako hitrostjo, kakrš¬
no potrebujemo za luping.
Model povedemo v vzpenja¬
nje pod kotom 70-80°. Med
vzpenjanjem mu pada hi-

Slika 2. Vrij

__

14

december 1998

mr

MODELARSTVO

pomagati še s krilci za nagib. Takoj ko mo¬
del naredi obrat in preide v strmoglavljenje,
postavimo smerno krmilo spet v nevtral¬
no lego, ali pa ga za trenutek celo odkloni¬
mo v nasprotno smer, s čimer preprečimo
zanašanje repa zaradi vztrajnosti. Zatem
preidemo v strmoglavljanje pod enakim
kotom, kot se je na začetku vzpenjal. Po
izvedenem liku ima model približno enako
hitrost in višino, smer pa nasprotno od ti¬
ste, ki jo je imel pred uvajanjem v vzpenja¬
nje. Pri tem liku je pomembno, da ga izvaja¬
mo proti vetru, še posebej, če letimo nizko
nad tlemi. Če ga izvajamo z vetrom, se lah¬
ko zgodi, da ima model manjšo hitrost, kot
se nam zdi v resnici, in mu je med vzpenja¬
njem zmanjka. Poleg tega pa to nevarnost
nizko nad tlemi še povečuje striženje vetra
(slika 4 a, b).

Sodček (tono). Pri tem liku se model zavr¬
ti okoli svoje vzdolžne osi po spirali in ima
ves čas pozitivno obremenitev.

Izvedba: Najprej naberemo hitrost,
ki naj bo malo višja, kot je pri uva¬
janju v luping, nato pa model
uvedemo v vodoravni let. Ko
se lika še učimo, je najlaže,
če model med izvajanjem
gledamo od zadaj. Zač¬
nemo tako, da model
povedemo v vzpe¬
njanje pod kotom
okoli 20°. Takoj
zatem postavi¬
mo krilca za
nagib

smerno
krmilo v
tak položaj,
kot jih ima
pri uvajanju v
zavoj. Odkloni
krmil naj bodo to¬
likšni, da se bo mo¬
del začel nagibati na
hrbet. Medtem ko se
obrača na hrbet, višinsko

Slika 5. Sodček

krmilo postopoma popuščamo (odklanja¬
mo navzdol), da pri hrbtnem položaju ne
izgubi preveč višine, vendar ne toliko, da
bi dosegel negativno obremenitev. Ko se
začne spet obračati v normalni položaj, prič¬
nemo vleči ročico višinskega krmila k se¬
bi. Ko se znajde v normalnem položaju,
potisnemo krmila nazaj v nevtralno lego.
Pri pravilno izvedenem sodčku, mora biti
model enako usmerjen in na enaki višini,
kot je bil na začetku (slika 5).

Rola (angl. roli):  Rola je precej podobna
sodčku in ju mnogi zaradi tega zamenjuje¬
jo. Model se prav tako vrti okoli vzdolžne
osi, vendar brez spreminjanja višine in
smeri, medtem ko se pri sodčku giblje oko¬
li vzdolžne osi po spirali. Ta lik je za pro¬
dorne modele, dobro upravljive po nagibu,
zelo preprost, za modele z večjo razpetino
in zato manj učinkovitimi krilci pa je precej
zahteven.

Izvedba: Za izvedbo je potrebna
še večja hitrost kot pri sodčku.

Model postavimo v vodorav¬
ni let. Krilca za nagib od¬
klonimo v smer želenega
vrtenja za toliko, da se
bo pričel nagibati do¬
volj hitro. Pri večini
jadralnih modelov
je to približno
tričetrt odklo¬
na. Dobro je
namreč, da

si pustimo
nekoliko re¬
zerve, ki omo¬
goči stalno hi¬
trost rotacije, ko je
model obrnjen na
hrbet. V hrbtnem po¬
ložaju se namreč zaradi
geometrijskega zvitja zra-

Slika 6. Rola

čni tok odleplja od površine najprej na
koncih krila, kar zmanjša učinkovitost krilc,
poleg tega pa ima model, ko pride v ta po¬
ložaj že nekoliko nižjo hitrost. Pri modelih
z majhno razpetino kril in zelo učinkoviti¬
mi krilci za nagib to zadostuje za izvedbo
lika. Vrtenje takih modelov je tako hitro, da
razni momenti, nastali pri spreminjanju re¬
žima leta, ne pridejo do veljave. Pri mode¬
lih z večjimi razpetinami in manj učinkovi¬
timi krilci pa tako preprosto izvajanje ni
mogoče. Pri takih potrebujemo za izvedbo
še večjo hitrost. Ob tem moramo paziti, da
modela ne preobremenimo in da ne pride
do vibracij na krilih oziroma krmilih - "jlut-
tra".  Ko se prične nagibati proti prvi četrtini
obrata, pride do zamenjave učinka smerne¬
ga in višinskega krmila. Zato moramo tedaj
višinsko krmilo odkloniti nekoliko naprej,
kar prepreči zavijanje v smer nagibanja. Ko
model prehaja v hrbtni let, potiskamo roči¬
co višinskega krmila še bolj naprej, kar
prepreči spuščanje nosu. Ker v tem položa¬
ju krilca za nagib zaradi že nekoliko nižje
hitrosti modela in geometrijskega zvitja kril
niso več tako učinkovita, se hitrost rotacije
začne manjšati. Zato jih odklonimo do
konca, zraven pa lahko rotacijo pospešuje¬
mo še z odklonom smernega krmila v smer
vrtenja. Ko se približuje trem četrtinam
obrata, začnemo ročico višinskega krmila
počasi vleči k sebi, smerno krmilo pa po¬
stopoma odklanjamo v enako smer, kot so
odklonjena krilca za nagib, kar prepreči
spuščanje nosu. Med vračanjem modela v
osnovni položaj počasi vračamo krmila v
nevtralni položaj, le ob večjem padcu hi¬
trosti z odklonom višinskega krmila nav¬
zgor zadržimo višino (slika 6).

To je le teoretični opis izvajanja tega za po
nagibu manj živahne modele precej zah¬
tevnega lika. V praksi se tehnika od mode¬
la do modela razlikuje in jo je treba z ne¬
kaj vaje osvojiti. Nekateri modeli, zlasti tisti
z veliko razpetino kril in brez diferenciala
krilc, radi pri nagibanju s krilci zavijajo po
navpični osi v nasprotno smer od nagiba¬
nja modela, kar preprečimo z odklonom
smernega krmila.

Prevrat na krilo (angl. ivingover).  To je
zelo eleganten lik, ki ga pogosto uporablja¬
mo za prehod v spuščanje pred nizkim
preletom. Tudi za nekoliko manj okretne
modele ni pretirano težaven. Model med
vzpenjanjem naredi obrat okoli vzdolžne
osi za 180°, nato pa let nadaljuje tako kot
v drugi polovici lupinga.

Izvedba: S hitrostjo, nekoliko višjo, kot jo
potrebujemo za luping, model uvedemo v
vzpenjanje pod kotom 45°. Med vzpenja¬
njem preidemo v hrbtni let na enak način,
kot to storimo pri roli. Paziti moramo le, da
ima po obratu še dovolj hitrosti in ostane
toliko vodljiv, da ga lahko v loku, ki je po
velikosti podoben tistemu pri lupingu, pri¬
vedemo v normalni položaj (slika 7).

Imelman. Začnemo ga enako kot luping,
ko pa se model nahaja v najvišji legi, ga
obrnemo iz hrbtnega leta v normalnega. Ta

TEEI december 1998

15

MODELARSTVO

Q-=(^ — —

Slika 8. Imelman

Izvedba: Za obe obliki zvona potrebujemo
tako hitrost kot za luping ali nekoliko niž¬
jo. Model uvedemo iz vodoravnega leta
brez nagiba v vzpenjanje in pazimo, da pri
tem ne pride do zavijanja vstran. Za zvon
na rep se je treba vzpenjati pod nekoliko

lik je za lažje modele z manjšo vztrajnostjo
in slabo vodljivostjo po nagibu nekoliko
zahtevnejši.

Izvedba: Kot smo že omenili, poteka prva
polovica tega lika na enak način kot pri lu¬
pingu. Ker pa potrebujemo v najvišjem de¬
lu za obrat čim več hitrosti, te naberemo
pred začetkom več kot pri lupingu in jo
skušamo zadržati na ta način, da naredimo
polmer kroga manjši. Ko se model nahaja
malo pred najvišjo točko, odklonimo krilca
za nagib in smerno krmilo, da se prične
obračati okoli vzdolžne osi. Pri tem pazi¬
mo, da ne doseže negativne obremenitve,
ker s tem poslabšamo učinkovitost krilc za
nagib. Ko se nagne za 90°, odklonimo ro¬
čico višinskega krmila nekoliko naprej, kar
prepreči zavijanje vstran. Ko doseže nor¬
malni let, vrnemo krilca za nagib in smer¬
no krmilo v nevtralno lego. Ponavadi ima
model po prehodu v normalni položaj že
precej nizko hitrost, zato je potrebno zadrža¬
ti višino z pritegom ročice višinskega krmila
k sebi. Pri celotnem liku noramo paziti, da
ne pride do zavijanja vstran. Na koncu
mora model imeti smer, natanko nasprotno
kot pred začetkom lika (slika 8).

Za modele, ki so premalo prodorni, da bi
jim ostalo dovolj hitrosti za izvedbo nor¬
malnega obrata, pa obstaja rešitev, ki ni ta¬
ko elegantna in lepa kot prva. Ko pride v
hrbtni let, lahko izvedemo dinamični vrij,
ki ga prekinemo takoj, ko doseže normal¬
ni položaj. Ta manever pobere modelu ve¬
liko hitrosti, zato moramo po prenehanju
vrtenja višino zadržati s precej odločnim
potegom ročice višinskega krmila k sebi.

Kubanska osmica (angl. cuban eigbt).
Kubanska osmica je lik, ki je sestavljen iz
dveh nasprotnih si prevratov čez krilo.

Slika 10 a. Zvon na nos

Zahteva zelo natančno izvedbo obeh že
omenjenih likov in precej prodoren model,
ki ohrani dovolj hitrosti za izvedbo obeh li¬
kov zapored, brez vmesnih premorov za
pospeševanje. Zahtevnejša oblika kuban¬
ske osmice ima namesto dveh nasprotnih
si prevratov čez krilo dva zaporedna, nas¬
protna si imelmana.

večjim kotom kot za zvon na nos, to je
okoli 90°. Model pustimo, da se vzpenja,
dokler mu ne zmanjka hitrosti. Ko se usta¬
vi, začne počasi padati na rep. Tako leti
slabih deset metrov, potem pa se prevrne
čez hrbet (zvon na rep), lahko pa tudi na
nos (zvon na nos), če se je vzpenjal za ne¬
kaj stopinj manj strmo kot pri zvonu na

Izvedba: Lotimo se je na enak način kot na¬
vadnega prevrata čez krilo, le da ob vstopu
v prvi del (prvi prevrat čez krilo) naberemo
čim večjo hitrost, da nam je kasneje ne bo
treba nabirati v strmoglavem letu. Po prvem
prevratu čez krilo model spustimo nekaj
metrov nižje od višine, na kateri smo z li¬
kom začeli. S tem hitrost še nekoliko pove¬
čamo, kar nam omogoči izvedbo še druge¬
ga prevrata, ki je zrcalna slika prvega. Na
koncu, po izvedbi kubanske osmice, naj bi
imel model enako smer, kot jo je imel na
začetku, ob dobri izvedbi pa tudi ne več
kot deset metrov manjšo višino (slika 9).

Zvon. Pri zvonu se model vzpenja skoraj
navpično, dokler se popolnoma ne ustavi,
potem pa se po nekajmetrskem strmoglav¬
ljenju z repom naprej prevrne bodisi na rep
ali na nos. Tako ločimo zvon na rep in
zvon na nos. Obe obliki zahtevata zelo do¬
bro aerodinamično, predvsem pa masno
uravnoteženost. Če je eno krilo težje od
drugega, model ne omahne naprej ali na
rep, ampak vstran.



/

rep. Izvedbo zvonov otežuje bočni veter -
zato je najbolje, da jih delamo proti vetru
(slika 10 a, b).

Abrakadabra. Abrakadabra je lik, ki je za
gledalce od vseh likov verjetno najbolj
privlačen. Zanj so najprimernejši zelo okret¬
ni, k padanju v vrij nagnjeni modeli, ki pa
morajo biti konstrukcijsko dovolj trdni.

Izvedba: Hitrost mora biti enaka
ali malo višja kot tista, ki jo po¬
trebujemo za luping. Iz vodorav¬
nega leta preidemo v vzpenjanje
pod kotom 45-60°. Ko ima mo¬
del še visoko hitrost, potisnemo
ročico višinskega krmila do
konca naprej, hkrati pa kril-


X

ca za nagib in višinsko kr¬
milo do konca odklo-

1


I

/

Slika 10 b. Zvon na rep

nimo v želeno stran vrtenja. Pri
nekaterih modelih, predvsem pri
velikih maketah, je potrebno za
hitrejše odlepljenje zračnega to¬
ka odkloniti krilca za nagib v

16

december 1998

mr

nasprotno stran od želene rotacije. S tem
model spravimo v hrbtni dinamični vrij in
zavrti se tako hitro, da mu le težko sledi¬
mo. Krmila držimo v takem položaju, do¬
kler se model ne zavrti za 360° okoli
vzdolžne osi. Nato ročico višinskega krmi¬
la povlečemo k sebi in s smernim krmilom
ustavimo rotacijo. Sledi prehod v vodorav¬
ni let. Še enkrat naj poudarim, da se z mo¬
deli sumljive trdnosti ni pametno lotevati
tega lika (slika 11).

Ko obvladamo vse opisane like in jih izva¬
jamo brez napak, se lahko lotimo izdelave
svojega akrobatskega programa. Tak pro¬
gram vsebuje zaporedje več različnih likov,
ki jih izvajamo povezano, da so prehodi
med njimi čim lepši. Liki si morajo slediti
tako, da hitrost, ki jo ima model po izved¬
bi predhodnega, zadošča za izvedbo na¬
slednjega. Tako vriju ponavadi sledi lik, za
katerega je potrebna nekoliko večja hitrost
- npr. luping, za njim raversman, imelman,

VODORAVNI LET
HRBTNI LET
HORIZONTALNI ZAVOJ
VRIJ

RAVERSMAN

ZVON NA REP

d

-1

ZVON NA NOS

LUPING

KUBANSKA OSMICA

OBRAT OKOLI VZDOLŽNE
OSI ZA 360° (TONO. ROLA)

IMELMAN

ABRAKADABRA

PREVRAT NA KRILO


Slika 12. Oznake likov za risanje akrobat¬
skih programov. Lik se začne na mestu s
krogcem in konča s črtico.

Slika 13 ■ Tipični akrobatski program za ja¬
dralne modele. Liki si morajo slediti tako,
da končna hitrost pri predhodnem liku
ustreza hitrosti, ki jo potrebujemo za nasle¬
dnji lik.

MODELARSTVO

za imelmanom spet vrij itd. Izvedba
akrobatskega programa zahteva
precej več znanja in izkušenosti,
kotjih potrebujemo za izvedbo
vsakega lika posebej. Ker je pro¬
gram lahko precej dolg, je najbo¬
lje, da si ga narišemo na listek,
ki ga pritrdimo na dobro vid¬
no mesto na komandni
plošči. Vsak lik ima svoj
simbol, s katerim ozna¬
čimo njegovo mesto
v akrobatskem pro¬
gramu (slika 12).

Slika 11.
Abrakadabra

Akrobatsko letenje je precej zah¬
tevno, vendar si z njim močno izbolj¬
šamo tehniko pilotiranja, hkrati pa spo¬
znamo sposobnosti svojega modela. Za
konec pa še nekaj nasvetov. Vseh likov se
učimo na dovolj veliki višini, še posebej v
vetrovnem vremenu, da s tem ne ogroža¬
mo drugih. Pred akrobatskim letenjem ve¬
dno pregledamo model in se prepričamo,
da vse deluje brezhibno. Kljub temu da se
zdijo akrobacije vratolomne in nevarne za
model, so ob dobri pripravljenosti in pre¬
udarnosti nesreče redkejše kot pri običaj¬
nem letenju.

Umetnostno letenje

Kap. ALEKSANDER SEKIRNIK

Pred kratkim je izšel slovenski prevod knjige
Umetnostno letenje, avtorja Neila 'Williamsa, pri¬
znanega angleškega preizkusnega pilota in vr¬
hunskega tekmovalca v umetnostnem letenju.
Knjiga Umetnostno letenje je v osnovi sicer učbe¬
nik, namenjen predvsem pilotom, ki se urijo v
izvajanju letalskih akrobacij. Vendar se je avtor
knjige (in z njim prevajalec) zelo potrudil, da so
opisi in razna navodila predstavljeni na razumljiv
način. Besedilo je berljivo ter zanimivo za širši
krog letalcev in letalskih navdušencev. Med sled¬
nje vsekakor sodimo tudi letalski modelarji.

V knjigi so po poglavjih opisani napotki za izva¬
janje figur umetnostnega letenja od preproste
pentlje pa vse do vrhunskih zelo zapletenih kom¬
biniranih figur, kakor je na primer lomcovak.
Posebno poglavje je namenjeno razumevanju
izvajanja akrobacij v vetrovnem vremenu. Za
lažje razumevanje opisane tematike je knjiga bogato
ilustrirana. Vsaka v knjigi opisana akrobatska fi¬
gura je predstavljena s tridimenzionalno ilustraci¬
jo, kakor jo izvaja pravo letalo. Krasijo jo tudi
številne fotografije in podatki o akrobatskih leta¬
lih, ki so se v času njenega nastajanja pojavljala
na nebu in na letalskih prireditvah širom po sve¬
tu. Zaradi slikovitosti opisov postopkov letenja se
med branjem te knjige v mislih pogosto zalotimo
za krmilom močnega akrobatskega letala ...
Modelarji lahko v knjigi najdemo mnogo opisov
in napotkov, ki nam bodo pomagali izboljšati
tehniko letenja. Ne pozabimo, da se upravljanje
tako motornih kakor tudi jadralnih modelov med
izvajanjem akrobatskih figur ne razlikuje bistveno
od letenja s pravimi akrobatskimi letali. Morda bo
kdo v tej knjigi odkril tudi kakšno doslej še
nepoznano akrobatsko figuro. Lahko jo bo po¬
drobno preučil in kasneje s svojim modelom
preizkusil v praksi. Z modelarskega stališča je še
posebej poučno poglavje o izvajanju zavojev in
figur v hrbtnem letu. Ta način letenja povzroča
modelarjem precej težav, preden ga dobro obvla¬
dajo. Ker gre za strokovno zelo kakovostno knji¬
go, ki je nedvomno zanimiva tudi za modelarje,
priporočam, da si jo priskrbite in preberete.

Pohvalil bi rad tudi prizadevanja prevajalca, ki je
pripravil krajši pregled slovenskih strokovnih
izrazov, uporabljenih v knjigi; dopolnjuje jih s
primerjavo izrazov v angleškem in nemškem je¬
ziku. Slovencem se nam namreč še vedno ni us¬
pelo dokončno dogovoriti o uporabi domačih
strokovnih izrazov s področja letalstva. Le želimo
si lahko, da bi se strokovni letalski izrazi končno
pojavili na straneh Slovarja slovenskega knjižne¬
ga jezika in bi tako postali obvezni za vse avtor¬
je in letalske strokovnjake.

Knjiga Umetnostno letenje je nedvomno svetov¬
na uspešnica, saj so si jo za svoje potrebe akro¬
batski piloti prevedli v Nemčiji, Franciji, Italiji,
Španiji, Rusiji in na Češkem. V Angliji so jo zara¬
di velikega povpraševanja ponatisnili 11-krat, v
Nemčiji pa so leta 1997 pripravili že osmi pona¬
tis. Lahko smo zadovoljni, da se je na knjižnem
trgu pojavil tudi slovenski prevod s priredbo te
knjige, za kar gre zasluga našemu pilotu in med¬
narodnemu sodniku v ocenjevanju umetnostne¬
ga letenja, Danilu Antiču. Knjigo lahko naročite
pri založniku: Aerodynamic, Križevci 47 a, 9242
Križevci pri Ljutomeru, (tel.: 069/87-451). Knjiga
stane 9-800 SIT, lahko pa jo plačate tudi v treh
obrokih.

december 1998

TEKI 4

25

MODELARSTVO

TI (H)@V W€) V@lffMl

V mesecu decembru posebni popusti samo za naročnike Tima

Vrhunske makete ladij iz lesa. Vsi sestavni
deli so lasersko izrezani. V kompletu je ves
material za gradnjo, razen lepil, barv in
orodja ter pregleden načrt in podrobna na¬
vodila. Cena posamezne ladijske makete s
popustom je 4500 SIT.

POLICIJSKI ČOLN

Merilo 1 : 35, dolžina 400 mm.

AMALFI

Merilo 1 : 35, dolžina 430 mm.

CAPRI

Merilo 1 : 35, dolžina 550 mm.

GEGE

Preprost začetniški jadralni model za
metanje iz roke. V kompletu so lasersko
izrezani sestavni deli, japonski papir za
prekrivanje in že oblikovane letvice.

Cena s popustom je 2500 SIT.

Mantua model, C. Andreja Bitenca 36,
1000 Ljubljana, tel.: (061) 152-50-46

VRTALNIK BLACK & DECKER KD 355 CG
(S KOVČKOM)

Udarni vrtalnik z močjo 600 W in s hitro-
vpenjalno glavo ima zmogljivost vrtanja v
les do premera 25 mm, v opeko 13 mm in
v jeklo 13 mm. Ima možnost elektronske
nastavitve hitrosti od 0 do 3000 vrt./min. in
možnost izbire vrtenja v levo in desno, kar
omogoča tudi vijačenje. Vrtalnik je sprav¬
ljen v kakovostnem plastičnem kovčku in
ima 3 m dolgo priključno vrvico. Jamstvo
velja dve leti.

Cena z 20-odstotnim popustom (vključen
prometni davek) je 17.496 SIT.

NOVA KLJUČAVNICA CORBIN KL 1002.01

j=t i

Nova ključavnica Cor-
bin blokira pogonsko
verigo in je idealna za¬
ščita za vaše motorno
kolo. Montiramo jo na
disk pogonskega kole¬
sa. Izdelana je iz ojače¬
nega jekla in prekrita
s PVC-jem, kar prepre¬
či poškodovanje motornega kolesa.

Cena s 15-odstotnim popustom
(vključen prometni davek) je 2.200 SIT.
G-M&M d. o. o., Brvace 11, Grosuplje,
tel.: (061) 763-511, faks: (061) 761-205

POTOVALNA GARNITURA VA 300

V potovalni garnituri Black & Decker VA
300, spravljeni v kakovostni potovalni tor¬
bici, sta sušilnik za lase z močjo 1000 W
(dve hitrosti in možnost nastavitve tempe¬
rature) in zložljiv likalnik. Oba sta uporab¬
na tako za napetost 230 V kot tudi 110 V,
tako da bosta vedno pri roki na potovanju
in športnih dejavnostih. Modelarjem bosta
priročen likalnik in sušilnik koristen pripo¬
moček pri prekrivanju modelov s plastično
folijo.

Cena z 20-odstotnim popustom (vključen
prometni davek) je 5.280 SIT.

Multiplex einstein (sprejemnik z dvema
servomehanizmoma in stikalom) - 75 g,
možnost priključka še 5 servomehanizmov,
cena 20.800 SIT. Brezplačno dodamo
sprejemniški akumulator 4/600 mAh (v
vrednosti 3.300 SIT).

Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000
Ljubljana, tel: (061) 126-11-55, faks:
(061) 126-22-43

SOKOL

Slovenski "oldtimer"
sokol v merilu 1 : 10 je
RV-maketa jadralnega
letala slovenskih
konstruktorjev.
Prodajna cena 21.780 SIT;
cena z 10-odstotnim popustom 19.600 SIT.

26

december 1998

mf 4

MODELARSTVO

<?

G/1SIISK/D ©P

BLER10T lil - ultralahki model
letala tudi za dvorane - 9-400 SIT,
elektromotor - 4.200 SIT

Mladi tehnik

Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana

Odprto: od 8.00 do 19.00, sobota: od 8.00 do 13-00

Tel: (061) 126-11-55, faks: (061) 126-22-43

Znižano v decembru - do

Servomehanizmi Volz:

2IP - 11 g, 14 Nem, 0,12 s
kolibri - 7,5 g, 8 Nem, 0,15 s
twins (2 x kolibri v enem kosu)

- 14,8 g, 8 Nem, 0,15 s
FS speed 2 BB

- 36 g, 24 Nem, 0,06 s

Modeli Simprop:

esprit

dornier Do 328
piaggio avanti
nož za rezanje folije

razprodaje

Ob nakupu RV-naprave popust 10 %
za vsak dodatni servomehanizem
oziroma tudi ob nakupu 3 ali več
servomehanizmov posebej.

TC4-RV - (1 : 10)
elektroavto 4 WT),
16 krogličnih ležajev,
oljno vzmetenje
33-500 SIT

DART - HLG,
epoksidni trup,
krila stiropor + les
17.900 SIT

RV-naprava PICO - oddajnik
z akumulatorjem in sprejemnikom
29.100 SIT

MYSTERY

Mystery je primeren za tekmovanje v ka¬
tegoriji F3J, kakor tudi za jadranje na po¬
bočju. Razpetina kril je 2970 mm.
Prodajna cena 52.460 SIT; cena z 20-od-
stotnim popustom 41.970 SIT - samo na
Timovem novoletnem bazarju!

SP1DER

Jadralni model spider z razpetino kril
2000 mm in trupom je namenjen začetni¬
kom. Letenje z njim je nezahtevno. Mo¬
del ima trup izdelan iz balze. Prodajna
cena 17.500 SIT; cena z 12-odstotnim po¬
pustom 15.400 SIT.

SPIDER 2000

Vsem, ki si želijo model na električni po¬
gon, priporočamo elektro-jadralni model
spider 2000 z razpetino kril 2000 mm.
Prodajna cena 19.750 SIT; cena z 10-od-
stotnim popustom 17.775 SIT.

Vse naštete modele z novoletnim popu¬
stom in informacije dobite v trgovini

Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000
Ljubljana, tel: (061) 126-11-55, faks:
(061) 126-22-43

Cene s popustom veljajo do 31. 12. 1998.

KANJA

Jadralni model za spuščanje iz roke.
Cena s popustom 1500 SIT.

VRABEC

Jadralni model za spuščanje iz roke.
Cena s popustom 2400 SIT.

CESSNA 182, MUSTANG P51D IN TUCANO

Izgotovljeni in pobarvani začetniški
modeli (polmakete) na pogon z gumo,
pripravljeni za let v manj kot 2 minutah.
Cena s popustom 1300 SIT.

POWER RACING PACK 1500

Akumulatorska baterija, 7,2 V, 1500 mAh.
Cena s popustom je 3500 SIT.

WM modelarski center, Slomškova
23, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 132-22-
42, faks: (061) 132-00-44

december 1998

mr

27

MAKETARSTVO

Aero 3

JURE MIUEVIČ
Foto: Lidija Katic

Izdelava makete

Makete letala aero 3 seveda še ni. V najbolj
"bratski" republiki naše nekdanje države
so maketarji bolj podjetni in tako je iz Sr¬
bije prišla dobra maketa letala soko G-4
super galeb. Med tistimi, ki jih obljublja¬
jo v prihodnosti, pa žal ni aera 3- Če torej
nimate potrpljenja za dolgoletno čakanje,
je samogradnja edina rešitev.

K sreči je na tržišču dostopna maketa, ki
za predelavo v merilu 1 : 72 ni pretežka.
To je Airfixov de Havilland chipmunk. De¬
lo si lahko še skrajšamo, če uporabimo
dele iz prav tako Airfixove makete cessna
0-1 bird dog. Žrtvovati dve maketi za iz¬
gradnjo ene sicer zveni potratno, a cena
obeh skupaj se suče le nekje okoli 1200
SIT. Ker sem se odločil tudi za samograd¬
njo letala utva 66, bom preostale dele bird
doga lahko koristno uporabil.

Najprej se lotimo krila. Chipmunk ima
spodnjo polovico iz enega kosa, na njej
pa so vlita tudi celotna krilca in zakrilca.
Kot je označeno na fotografiji, krila odre¬
žemo ob notranjem robu zakrile. Ker je
sprednji rob krila lažje obdelati kot zad¬
nji, tam odrežemo odvečno plastiko. Na
tako obdelana dela prilepimo še zgornji
polovici kril, ki ju potem z rezoma na
sprednjih robovih pravilno oblikujemo.
Nosilcev, ki služita namestitvi krila na trup
in sta na zgornjih polovicah kril, ne odre¬
žemo, ker nam bosta koristila kasneje.
Krilo ima tako pravilen obris. Dela se loti¬
mo na sprednjem robu, ki ga z brusilnim
papirjem zaoblimo na pravilno obliko.
Večino kovic in platna, prikazanega na
chipmunku, smo med tem postopkom že
odstranili, vendar krilo s finim brusilnim
papirjem še enkrat obrusimo do gladke¬
ga. Aero 3 je imel namreč leseno oplato
in je bil tako brez kovic.

Lotimo se krilc. Z maketarskim nožem ob
pomoči risb njihovo obliko zarežemo v
krila. Nato prikažemo njihovo konstruk¬
cijo pod površino. Sam sem ubral zamud¬
no pot in uporabil sekundno lepilo na
način, ki je bil opisan že pri gradnji leta¬
la An-2 v lanskih številkah. Rezultati so
zelo prepričljivi, vendar zahtevajo veliko
časa. Hitrejši alternativi sta senčenje z
mehkim svinčnikom ali plitvo zarezova¬
nje z maketarskim nožem. Na zadnji rob
dodamo še trimer iz plastične folije, na
spodnjo polovico pa njegovo vodilo ter
vodilo krilc. Prav tako na spodnji polovi¬
ci z nožem nakažemo zakrilca, nato pa
krila za nekaj časa odložimo.
Nadaljujemo s trupom. To je del, ki nam
bo vzel največ časa. širina trupa je sicer
pravilna, vendar je dosti prenizek. Upora¬

bimo risbo ter odrežemo motor, večji del
smernega stabilizatorja in krmilo, prehoda
krila in višinskega stabilizatorja v trup ter
odvečno plastiko v pilotski kabini. Nato s
plastičnimi trakovi nadgradimo rob kabi¬
ne do pravilne višine, poglobimo pa ga
tudi pri prehodu kril v trup. Na zadnji del
trupa, ki je veliko prenizek, lepimo približ¬
no milimeter debele plastične trakove,
dokler ga ne zvišamo do približno pravil¬
ne višine. Nadgrajene površine nato tako
na zunanjih kot na notranjih ploskvah
pokitamo ter se lotimo brušenja. Za zu¬
nanje površine je za začetek bolj kot
brezhibna gladkost pomembna pravilna
oblika. Notranjost pilotske kabine pa fino
pobrusimo in se lotimo podrobnosti. Naj¬
prej dodamo steno med obema sedeže¬
ma, požarno steno za motorjem ter steno
za zadnjim sedežem. Na bokih kabine
prikažemo njeno konstrukcijo s pomočjo
plastičnih niti. Po postopkih, opisanih v
člankih o letalu An-2, izdelamo obe instru¬
mentni plošči, vendar v trup pred sestav¬
ljanjem prilepimo samo sprednjo. Izdela¬
mo še sedeža s pasovi, krmilni palici ter
tla kabine, a tudi teh delov še ne prilepi¬
mo. Obe polovici trupa zlepimo in spoj
pokitamo. Šele nato začnemo brusiti na
fino. Ko smo trup oblikovali in obrusili
na pravilno obliko, se lotimo vrezovanja
osnovnih panelov, kar nam bo v pomoč
pri namestitvi smernega in višinskega sta¬
bilizatorja.

Spodaj so krila aera 3 v obdelavi, zgoraj
pa chipmunkova krila. Zarežemo po črt¬
kani črti, ki označuje pravilno obliko
krila. Struktura desnega krilca aercaježe
gotova, na levem pa jo bomo ponazorili
s sekundnim lepilom.

Spet so na vrsti krila. S pomočjo sestavlje¬
nega trupa določimo pravo širino ter na
osrednji del krila prilepimo prej s trupa
odrezana prehoda med krili in trupom.
Obe krili pod pravilnim kotom prilepi¬
mo na osrednji del. Režo, ki nastane, za¬
polnimo s koščki plastike, pokitamo ter
obrusimo. Z brušenjem izravnamo tudi
izboklino na spodnji strani krila. Z make¬
tarskim nožem nato dokončamo panela-
žo na spodnji strani krila.

Smerni in višinski stabilizator ter krmili so
spet čista samogradnja. Izdelamo jih iz več

plasti tanke plastike, ki jo pokitamo ter
obrusimo na pravilno obliko. Tudi ta po¬
stopek smo že opisali na Timovih straneh.
Obe višinski ter smerno krmilo izdelamo
posebej po enakem postopku, platno na
njih pa ponazorimo na enega od prej
opisanih načinov. Podaljšek smernega
stabilizatorja na tmpu bomo zaradi eno¬
stavnejše sestave dodali kasneje.

Večino najbolj zamudnega dela imamo
tako za sabo. Za prihodnjič so nam ostali
še motor, propeler, pokrov kabine, pod¬
vozja ter drobni deli na našem aeru 3-

28

december 1998

mi 4

MAKETARSTVO

Timovo izložbeno
okno

JURE MILJ EVI Č
Foto: Lidija Katic

Messerschmitt Me-410 B-2 hornisse
(Revell - Kat. št. 4533, M 1 : 48)

Me-410 je bil zadnji iz nesrečne druži¬
ne težkih lovcev in rušilcev, ki je na¬
stala iz letala Me-210 A. To letalo je bi¬
lo v najboljšem primeru neuporabno, v
najslabšem pa smrtno nevarno za svo¬
jo posadko. Sledil mu je izboljšani
Me-210 Ca, ki se je priljubil Madžarom,
vendar njegove sposobnosti niso pre¬
segale odlik nekaj let starejšega Me-
110, katerega naj bi zamenjal. Ker je bil
Me-210 na hudo slabem glasu, so nje¬
govo novo različico raje preimenovali
v Me-410. To letalo je končno le dose¬
glo želeno raven kakovosti. Žal pa je
bilo v tem času nebo nad rajhom že
okuženo z lahkimi zavezniškimi lovci,
ki so težke uničevalce bombnikov, kot
je bil Me-410, brez težav sestreljevali.
Tako so proti koncu leta 1944 prežive¬
le hornisse umaknili iz lovskih skupin
ter jih uporabljali le še kot izvidnike ali
nočne bombnike.

Ko sem odprl škatlo, me je pogled na
številne sestavne dele letala, pestro iz¬
biro oborožitve od strojnic 13 mm v
daljinsko vodenih kupolah do težkega
topa 50 mm v nosu letala, kakovostno
odlita notranjost, obtežene gume,
odlična negativna panelizacija ter pre¬
pričljivi figuri posadke, pripeljal na rob
maketarske nirvane. Cevi strojnic in to¬
pov imajo ustja povrtana ter vzdolž ce¬
vi celo nakazane odprtine za hlajenje.
Začetek je kazal na novo vrhunsko
maketo.

Po všečnem prvem vtisu sem se lotil
preverjanja točnosti mer in obrisa leta¬
la. Moja romanca z novim messer-
schmittom se je končala že na prvem
randiju, ko skoraj noben del makete ni
vsaj približno ustrezal pravemu letalu.

Maketa odstopa po dolžini za pet, po
razpetin kril pa kar za devet milime¬
trov. Gondole motorjev so tri milimetre
predolge, višinski stabilizator pa mili¬
meter in pol na vsaki strani. Smerni
stabilizator je preširok, na sprednjem
robu prestrm in previsok. Trup je pre¬
dolg za slabih pet milimetrov, na
sprednjem delu in sredini preglobok in
zadaj preplitev. Na trupu pod robom
kabine, na višinskem stabilizatorju ter
krilih izstopajo čepom podobni okrogli
pokrovčki. Ti na pravem letalu sicer
obstajajo, vendar so komaj opazni.
Enakih pokrovov ni na smernem stabi¬
lizatorju, čeprav so vidni na več foto¬
grafijah. Vstopnika za zrak pri motorjih
nista bila simetrična, zato je treba de¬
snega malenkostno skrajšati.
Popravljanje neskladja mer makete je
precej boleče opravilo. Sam sem ločil
smerno krmilo od stabilizatorja, oba na
zadnjem robu skrajšal ter ju znižal.
Odrezal sem tudi oba nastavka višin¬
skih stabilizatorjev, nastalo odprtino
zakital, obrusil, na zadnjem delu trupa
na novo vrezal panelizacijo ter stabili¬
zatorja nalepil kakšen milimeter in pol
niže in nekaj milimetrov bolj proti no¬
su. Na krilih sem odstranil slabe tri mi¬
limetre debel pas med končkoma kril
in zadnjim rebrom krilc, končka spet
prilepil, ju pokital ter obrusil. Odrezal
sem spodnja dela motorskih gondol,
gondoli sestavil, ju z brušenjem skraj¬
šal za dober milimeter spredaj in zadaj
ter ju prilepil nazaj na krila. Trup sem
od kabine proti repu na zgornji in
spodnji strani obrusil za slab milimeter
ter nanovo vrezal panelizacijo. Prečuta
noč se je potegnila že v pozno dopol¬
dne, ko sem z delom končal. Najhujšo
napako sem opazil šele tedaj. Trup je
na nosu preširok za dva do tri milime¬
tre. Popravek takšne napake bi zahte¬
val toliko dela, da bi maketa postala že
skoraj samogradnja.

Instrumenti v pilotski kabini kar neka¬
ko ustrezajo pravemu letalu. Iz nera¬
zumljivih razlogov sta krmilna pedala
popolnoma napačne oblike. Na sredi¬
ni ju prerežemo, zgornjo polovico obr¬
nemo, tako da bo skladna z obrisom
noge, ter ju zopet zlepimo. Dele pilot¬
ske kabine zlepimo brez posebnih te¬
žav in kabina kot celota se lepo in brez
razpok prilega v trup. Na delih make¬
te tu in tam najdemo ostanke plastike
in sledi kalupa, ki jih moramo obrusi¬
ti. Na splošno s sestavljanjem nisem
imel večjih zapletov, brušenje in kita-
nje je bilo potrebno samo pri mojih
popravkih dimenzij.

Barvne sheme ustrezajo hornissom ti¬
stega časa. Previdni moramo biti pri
barvanju okvirjev pokrova pilotske ka¬
bine. Ta ima prečke na notranji in zu¬

nanji strani. Nalepke so tanke, njihovi
robovi pa se ne svetijo.

Maketa je dimenzijsko popolnoma
zgrešena in pade daleč iz merila 1 : 48,
vendar nam preprosta sestava "iz ška¬
tle" da zelo lepo in prepričljivo make¬
to. Ker ljubitelji letalstva navadno ne
hodijo na obiske z ravnili v žepih, di¬
menzijske napake makete razen preši¬
rokega nosu ne bodo tako očitne. Ma¬
kete hornissa drugih proizvajalcev v
tem merilu so redke in tudi zelo drage.
Izbira je vaša.

Douglas A-2 6B invader
(Revell - Kat. št. 4504, M 1 : 48)

SAMO ŠTEMPIHAR

Ta maketa sicer pripada Monogramu
(Pro-modeler), vendar jo na evropskem
trgu najdemo v Revellovi preobleki. V
škatli najdemo kose iz sive plastike s
pozitivnimi linijami, ki pa je razmeroma
mehka. Komplet za izdelavo makete
vsebuje osnovne dele, dva kompleta
zasteklitve ter tri figure: dva pilota in
mehanika. Od oborožitve najdemo dva
podkrilna mitraljeza ter 14 raket hvar.
Navodila za sestavo so težko pregledna,
vključno z nejasnimi risbami. Za
barvanje zunanjosti in detajlov Revell
seveda priporoča svoje barve, vendar je
avtentičnost odtenkov vprašljiva. Gradnjo
začnemo s sestavljanjem notranjosti kabi¬
ne, ki je kakovostna, kot se za
Monogram spodobi. V nos kabine ne
smemo pozabiti vstaviti uteži, sicer
maketa sede na rep. Zadostuje 20 do 25
g uteži.

Sestavljanje makete povzroča kar nekaj
težav, zato bo treba uporabiti precej kita
in veliko mero potrpežljivosti.

Barvne sheme so podane za A-26B v
barvi naravnega aluminija (Belgija, junij
1945) in za A-26B francoskega letalstva
(Alžirija, 1960). Zaradi slabih izkušenj z
Revellovimi nalepkami sem se pri testni
maketi odločil za specialista Aeromaster.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim dobi¬
mo nazadnje povsem solidno maketo.

TTRI 4

december 1998

29

RAČUNALNIŠTVO

Oživimo spletne strani (2. dei)

MIHA ZOREC

Kako razdeliti spletno stran na več okvirjev

Do nedavnega spletni brskalniki niso po¬
znali okvirjev (angl. frame). Prvi jih je
vpeljal sloviti Netscape v drugi izdaji
svojega brskalnika Navigator. Izredna
uporabnost okvirjev in dober odziv upo¬
rabnikov je kmalu spodbudil tudi konku¬
renco, tako da danes skoraj ni spletnega
brskalnika, ki ne bi podpiral uporabe
okvirjev.

Z okvirji lahko, podobno kot s tabelo,
razdelimo okno brskalnika na več delov,
pri čemer vsak okvir prikazuje popolno¬
ma samostojen dokument z lastnim ime¬
nom in internetnim (URL) naslovom. Ra¬
zlika med tabelo in okvirjem pride najbolj
do izraza, ko uporabimo hiperpovezavo.
Če uporabimo hiperpovezavo v tabeli, se
spremeni celotna vsebina okna, če pa to
storimo v oknu z okvirji, se spremeni
vsebina le enega okvirja (lahko tudi vse¬
bina celotnega okna). Vsebina v preosta¬
lih okvirjih pa ostale nespremenjena. Na
ta način močno izboljšamo preglednost
obsežnih in razvejanih spletnih doku¬
mentov, sestavljenih iz velikega števila
med seboj povezanih spletnih strani.
Ponavadi okno brskalnika razdelimo na
dva okvirja (lahko tudi na več): na statič¬
nega in dinamičnega. Statični prikazuje
vsebino, ki je skupna več stranem: pred¬
vsem kazalo, obrazci, razna sporočila itd.;
dinamični okvir pa služi skoraj izključno
za prikaz spletnih strani, ki opisujejo
predstavitev.

Sistem okvirjev sestavlja več datotek, naj¬
manj pa tri. Med njimi je ena (definicijska
datoteka), v kateri so zapisane vse lastno¬
sti sistema okvirjev, preostale datoteke pa
so običajne spletne strani, ki so namenje¬
ne prikazu v določenih okvirjih.

Vsebina definicijske datoteke

Definicijska datoteka vsebuje dva ukaza,
ki natančno določata lastnosti okvirjev in
datoteke, ki se bodo v njih prikazale. Pr¬
vi ukaz - Frameset ima enako nalogo kot
ukaz Body pri običajnem spletnem do¬
kumentu. Označuje telo dokumenta in
hkrati določa število, razporeditev in ve¬
likost posameznih okvirjev. Drugi ukaz,
ki se nahaja v telesu dokumenta, pa do¬
loča lastnosti posameznih okvirjev.

Nekaj primerov:

<frameset cols="200,*">

Okno brskalnika se navpično razdeli na
dva okvirja, pri čemer ima prvi širino na¬

tančno 200 točk, drugi pa zavzema pre¬
ostali del okna (znak *)■

<frameset cols="30%,70%">

Prvi okvir zavzema 30 % razpoložljivega
prostora, drugi pa 70 %.

<frameset rows="150,*,30%">

V tem primeru se okno brskalnika razde¬
li na tri dele. Zgornji okvir je visok na¬

tančno 150 točk, spodnji zavzema 30 %
celotnega okna, srednji okvir pa preosta¬
li prostor.

<frameset rows="5*,*">

Zgornji okvir je vedno 5-krat višji od
spodnjega.

Pomembnejše lastnosti ukaza Frameset:

• COLS - razdeli okno brskalnika na
stolpce. Število stolpcev in njihovo širi¬
no oziroma medsebojno razmerje določi¬
mo s seznamom z vejico ločenih števil
in posebnega znaka *. Število znakov v
seznamu določa število stolpcev.
Način zapisa teh števila določa medse¬
bojno razmerje okvirjev. Gola števila
predstavljajo absolutno širino posame¬
znega stolpca oziroma širino v zaslon¬
skih točkah. Če številu dodamo pripono
%, lahko določimo relativno razmerje
stolpcev glede na celotno okno brskal¬
nika (100 %). Relativno razmerje med
okvirji določimo s pomočjo znaka *.

• ROWS - razdeli okno brskalnika na vr¬
stice, pri čemer so nastavitve popolno¬
ma enake kot pri prejšnji lastnosti.

• FRAMEBORDER - omogoča vklop
(frameborder="yes") in izklop obrobe
okvirja (frameborder="no"). Privzeta
vrednost je "yes", kar pomeni, da če te
lastnosti ne vpišemo, ima okvir obro¬
bo. Izklopimo jo le, če tej lastnosti do¬
ločimo vrednost "no".

• BORDER - določa debelino obrobe
okvirja. Če vpišemo vrednost nič (bor-
der=0) obroba izgine in dosežemo
enak učinek kot pri prejšnjem ukazu z
lastnostjo frameset.

• BORDERCOLOR - določa barvo obro¬
be okvirja.

Lastnosti ukaza Frame:

• NAME - določi okvirju ime.

• SRC - določi, katera spletna stran se
bo prikazala v okvirju.

• BORDER - določa debelino obrobe
okvirja. Če vpišemo vrednost nič (bor-
der=0), obroba izgine in dosežemo
enak učinek kot pri prejšnjem ukazu z
lastnostjo frameset.

• BORDERCOLOR - določa barvo okvir¬
ja. To lastnost je lažje nastaviti v pro¬
gramu FrontPage Express, kjer odpre¬
mo meni Oblika in izberemo Ozadje.

Pri izdelavi spletnih strani, namenjenih
prikazovanju v okvirjih, predvsem pa pri
določevanju hiperpovezav, moramo ob¬
vezno določiti, v katerem okvirju se bo
določena stran prikazala (ciljni okvir). Če
to pozabimo, se bo ob uporabi hiperpo-
vezave odprlo še eno okno brskalnika.
Ciljni okvir najlaže določimo z uporabo
programa FrontPage Express, ki ga upo¬
rabimo tudi za izdelovanje hiperpovezav,
saj je ta način veliko hitrejši kot pisanje
kode HTML.

30

december 1998

mr 4

V polje Ciljni okvir (Target Frame) vpiše¬
mo ime okvirja, v katerem naj se prikaže
vsebina datoteke, ki jo določa hiperpove-
zava. Pri tem imamo na voljo tudi več pa¬
rametrov, od katerih sta skoraj nepogre¬
šljiva _top in _parent. Če prvi parameter
vpišemo v polje Ciljni okvir, dosežemo,
da se vsebina datoteke prikaže čez celo
okno brskalnika - brez okvirjev. Parame¬
ter _parent pa pride v poštev, če imamo
nek okvir razdeljen na več okvirjev
(okvirje v okvirju) in želimo določeno da¬
toteko prikazati v nadrejenem okvirju.

Na koncu si oglejmo še dodatek za br¬
skalnike, ki ne podpirajo uporabe okvir¬
jev. Težava pri teh je, da uporabnik ne
more videti, kaj predstavljamo. To reši¬
mo z uporabo bloka NOFRAMES, ki ga
dodamo v definicijsko datoteko. Vanj za¬
pišemo pojasnilo (npr.: Vaš brskalnik ne
podpira uporabe okvirjev.) in dodamo
ustrezno hiperpovezavo, ki prikliče žele¬
no spletno stran.

Na koncu še opomba. Pri pisanju kode
HTML je vseeno, kako pišemo ukaze in
njihove lastnosti. Lahko jih pišemo z veli¬
kimi črkami, lahko z malimi, lahko imajo
velike začetnice ali pa vse pišemo z ma¬
lo začetnico. Ni pa vseeno, kako vpisuje¬
mo imena okvirjev in datotek. Ta morajo
biti natančno taka, kot so. Zato je najbo¬
lje, če se pri določanju vseh imen v splet¬
nih dokumentih (tudi imena slikovnih,
zvočnih, animacijskih in drugih datotek)
držimo pravila, da je ime sestavljeno iz
osmih malih črk (lahko tudi številk in ne¬
katerih znakov; npr. - , _ ) in da ne upo¬
rabljamo šumnikov (č, ž, š ...).

Miha Zorec

Timova knjižnica

. SVETOVNI SPLET

Internet se vedno bolj vpleta v vsakdanje živ¬
ljenje, zato je skrajni čas, da stopite v korak s ča¬
som in se z njim seznanite.

Nova knjižica Timove knjižnice Svetovni splet
ponuja prav vse, kar potrebujete za raziskovanje
interneta in še mnogo več. Ob bogati slikovni
podpori boste spoznal, kaj je internet, kako se
vključimo vanj in kaj ponuja. Lahko si boste ogle¬
dali, kako se pripravi računalnik za delo v omrež¬
ju in kako se namesti programska oprema za
delo z internetom slovenski Microsoft Internet
Explorer 4.0 s pripadajočimi programi. Sledi za
večino najzanimivejši del: brskanje po internetu
in uporaba elektronske pošte. Če pa bi tudi sami
radi sodelovali v navideznem svetu podatkov in
informacij, boste prav
dela knjige. Ta podrob¬
no opisuje izdelavo
spletnih strani in nji¬
hovo objavo na inter¬
netu. Za to ne boste
potrebovali nobenega
programerskega zna¬
nja. Če ne verjamete, si
priskrbite svoj izvod
knjige Svetovni splet.

64 strani
20  x 28 cm

Cena: 2.700 SIT
Cena za naročnike revij TIM
ali ŽIV 2.160 SIT

gotovo veseli drugega

i ~

Kt%

Svetovni splet

ELEKTRONIKA

Elektronsko oko

IGOR GOSPODARIC

+12V

5P"

47nF

Človek vsakodnevno posveti urico ali dve
ogledu televizijskega programa (filma,
športnih dogodkov, risank ali videofil¬
mov. Televizijska tehnologija pa se upo¬
rablja tudi za daljinski nadzor prostorov,
trgovin, bank, prometa ... Celotni sistem
vsebuje poleg videokamere še videomo-
nitor in v razširjenih sistemih tudi video¬
rekorder z dodatno opremo.

Pri izbiri kamere se
vedno odločimo za
namenske kamere.

Osnovni vodili pri
izbiri kamere sta
velikost in osvetlje¬
nost prostora, ki ga
želimo nadzorovati.

Vitalni del kamere
je elektronski ele¬
ment CCD-recep-
tor (rezina silicija).

Ta svetlobo, ki pa¬
de nanj, pretvori v
električne signale
oziroma slikovni za¬
pis. Svetlobna ob¬
čutljivost za črno-
bele sisteme je 0,3
Lx in za barvne si¬
steme 2 Lx.

Za nočna opazova¬
nja uporabljamo ka¬
mere, ki so občut¬
ljive v infrardečem
delu svetlobnega
spektra. Te vrste ka¬
mer imajo vgrajene

še infra LED-diode, ki dodatno osvetlju¬
jejo opazovano območje z infrardečo
svetlobo. Pred CCD-receptor vstavimo
objektiv, katerega goriščno razdaljo prila¬
godimo prostoru. Prostorski kot zajema¬
nja slike je obratno sorazmeren z gorišč¬
no razdaljo, kar pomeni, da bo objektiv
z goriščno razdaljo 2,5 mm lahko opazo¬
val prostorski kot 150°, objektiv, ki bo
imel goriščno razdaljo 12 mm, pa
prostorski kot 30° v prostoru. Če je ka¬
mera izpostavljena zunanjim atmosfer¬
skim vplivom, se pojavijo težave zaradi
rosenja objektiva. Rešimo jih tako, da ka¬
mero stalno ogrevamo s pomočjo upora,
skozi katerega teče električni tok, ki
ogreva objektiv in preprečuje kondenza¬
cijo vlage na njem.

Včasih z eno samo kamero ne moremo
zajeti celotnega prostora, zato za popol¬
nejši nadzor uporabimo sistem z večjim
številom kamer. Kamera je povezana z
monitorjem neposredno ali v primeru več
kamer prek vmesne naprave (QUAD), ki

omogoča hkratno opazovanje štirih ka¬
mer na monitorju.

Če želimo imeti posnetke stanja video-
nadzora ohranjene, jih zabeležimo na
trak v kaseti videorekorderja. V pravih si¬
stemih video nadzora za to uporabimo
posebno izvedbo videorekorderjev s
funkcijo longplej, kar omogoči enodnev¬
ni posnetek stanja na eno kaseto.

KOAKSIALNI KABEL 75 oh m

-a

100nF

KOAKSIALNI KABEL 75 ohm

Kamero povezujemo na monitor s 75-om-
skim koaksialnim kablom. Za delovanje
kamere potrebujemo napajalno enosmer¬
no napetost 12 V, ki jo običajno napaja¬
mo s strani monitorja. Koaksialni kabel
lahko z nekaj elektronskimi komponen¬
tami uporabimo tako za prenos signala
slike v smeri kamera-monitor kot za pre¬
nos napajalne napetosti za kamero v
smeri monitor-kamera.

Vrednost upornosti upora R je za črnobe-
le sisteme, ki imajo porabo toka 100 mA,
100 Q 2 W. V primeru barvnega sistema,
čigar poraba je 200 mA, je upornost upo¬
ra R 75 Q 4 W. Če razpolagamo z napajal¬
nikom z višjo napetostjo, 16-20 V, se lah¬
ko odločimo za vezje z dodatnim tranzi¬
storskim stabilizatorjem napajanja.

TrUC 4  december 1998

31

MAKETARSTVO

Maketa topa iz 18. stoletja

MATEJ PAVLIC

Italijanska firma Mantua Model Group iz Man¬
tove ima poleg cele vrste kompletov za izde¬
lavo maket ladij - od najbolj preprostih in po¬
ceni (ribiški čoln Amalfi smo predstavili v le¬
tošnji aprilski številki Tima) do vrhunskih in
temu primerno dražjih -, v svojem programu
tudi 18 različnih kompletov za izdelavo maket
starinskega strelnega orožja iz rimskih časov
do 18. stoletja. Izmed topov, bombard, trebu-
šejev, katapultov, balester, samostrelov, tolka-
čev in ovnov smo za predstavitev tokrat izbra¬
li slikovito maketo 12-palčnega topa (slika 1),
s kakršnim so se bojevali Napoleonovi vojaki
pred dvesto leti. Komplet stane 6.280 tolarjev,
dobite pa ga - tako kot tudi večino orodja, ki
je potrebno za izdelavo -, v ljubljanski trgovi¬
ni Mantua model (tel. 061/152-50-46).

Kratek opis kompleta

V lični kartonski škadi je z izjemo lepila, barv
in seveda orodja vse, kar potrebujete za izde¬
lavo: vezana plošča, furnir, letvice, šablonska
deščica, pa topovska cev, os in pesta koles ter
še cela vrsta galvansko obdelanih kovinskih
drobnarij - skratka, niti grama plastike. Tu so
še po fotolitografskem postopku pripravljeni
medeninasti trakovi za ponazoritev okovanja
koles in nosilca cevi, žebljički ter pregleden
načrt s številnimi detajli in podrobnimi navo¬
dili v petih jezikih; žal ne tudi v slovenskem.
Da bi se izognili nenatančnosti pri ročnem iz-
žagovanju lesenih delov koles in podstavka
topovske cevi, so ti že lasersko izrezani.

Kljub temu izdelava topovske makete zahteva
kar nekaj modelarskega orodja: oster nož,
manjšo fino ploščato pilo (ali komplet iglastih
pilic), majhne zašiljene ploščate kombinirane
klešče, pinceto, ostre škarje, modelarski vrtal¬
nik z nekaj kosi pribora (svedra 0 0,8 in 3,5
mm, brusilni valjčki, rezalne ploščice, polirni
kolut), brusilni papir različnih zrnatosti, maj¬
hen primež ali nakovalo, kladivo, čopič in po
možnosti tudi majhen modelarski oblič. K te¬
mu je treba dodati še drobnarije, ki so tako ali
tako v vsaki modelarski delavnici: bucike,
daljše elastike, kljukice za perilo, miniaturne
modelarske spone, svinčnik, trikotnik itd. Ve¬
čino naštetega orodja in pripomočkov učin-

Slika 1. Če imate nekaj maketarskih izkušenj,
ustrezno orodje, precej potrpljenja in kakih 25
ur časa, potem se vam splača lotiti izdelave te
makete topa iz 18. stoletja.

kovito nadomešča modelarski komplet Mini-
craft, ki je opisan v posebnem okvirčku. Z
njim sem si pri izdelavi makete pomagal tudi
sam. Za lepljenje lesenih delov sem uporabil
polivinilacetatno lepilo UHU-coll express, za
kovinske dele pa UHU sekundenkleber gel.

Slika 2. Vogalnike podstavka je treba čim bolj
natančno zlepiti in stik nato obrusiti. Vogal¬
nih na šablonski deščici med sušenjem lepila
v ustreznem položaju držijo štiri bucike. Zgor¬
nji desni vogalnik je že do konca obdelan,
spodnja dva pa na to še čakata.

Slika 3- Kolo je sestavljeno iz 1 7 delov: dveh
kovinskih pest, treh lesenih obročev in 12
koščkov letvic s prerezom 4x2 mm.

Slika 4. Miniaturno kolarstvo: na kolesu
manjkajo še štiri objemke.

Slika 5. Ogrodje topa med sušenjem lepila; v
ozadju je izdelan zaboj s kroglami.

32

december 1998

mr 4

MAKETARSTVO

Gradnja makete

Maketa topa na prvi pogled morda ni videti
zelo zahtevna za izdelavo, v resnici pa od gra¬
ditelja terja kar precej natančnosti, potrpežlji¬
vosti in modelarskih izkušenj. Zato popolnim
začetnikom gradnjo odsvetujem, saj bodo brez
ustrezne pomoči namesto lične makete v me¬
rilu 1 : 17 dobili podrtijo topa po izgubljeni
bitki Francozov pri Waterlooju ...

Kot je bilo že omenjeno, je načrt dober in do¬
volj pregleden, ves postopek sestavljanja ma¬
kete pa je razdeljen na več podsklopov, ki jih
ilustrirajo risbe (risba 6). Začne se z izdelavo
lesenega podstavka makete. Da bi si olajšal de¬
lo, sem v priloženo šablonsko deščico (80 x 80
mm) zabil dve večji buciki, nato pa še z dvema
utrdil vsakokrat po dva zlepljena vogalnika,
dokler se lepilo ni posušilo (slika 2). Kljub ra¬
zmeroma natančni tovarniški izdelavi profilov
sem moral zunanje robove nekoliko popraviti
in jih šele nato prilepiti na podstavek. Ko sem
s trakovi furnirja oblepil še preostali neobde¬
lani rob podstavka, sem vse skupaj prebarval z
zaščitno barvo za les (št. 3), s čimer sem se izo¬
gnil precej lisastemu videzu. Po brušenju sem
podstavek dvakrat prelakiral.

Pri izdelavi koles sem se nameraval natančno
držati navodil v kompletu, a sem hitro ugoto¬
vil, da tako ne bo šlo. Luknje v (malce površ¬
no) odlitih pestih so bile namreč nekoliko
premajhne in sem jih moral najprej povrtati s
svedrom 0 3,5 mm. Nato sem na prevrtano ša¬
blonsko deščico (glede na velikost kolesa)
prilepil dva distančnika. Tretjega je držala moč¬
nejša elastika, med vsemi pa je bil kot približ¬
no 120°. Iz letvic s prerezom 2x4 mm, ki
sem jih najprej dobro zgladil in jim posnel ro¬
bove, sem z modelarski vrtalnikom in rezalno
ploščico narezal za vsako kolo po štiri 24 mm
dolge in osem 19 mm dolgih koščkov. Če bi
se namreč držal navodil in narezal dvanajst 17
mm dolgih letvic, kolesa ne bi nikoli sestavil...
Zato pa gre vse priznanje snovalcu kompleta,
ki je sicer zelo zahtevno in zamudno izdelavo
trakov za okovanje koles, nosilca topovske ce¬
vi in zaboja za krogle izredno poenostavil z
uporabo fotolitografije. Tako so na enem sa¬
mem kosu 0,3 mm debele medeninaste ploče¬
vine (z izjemo obrob koles, ki so že v obliki
samostojnega traku) zbrani prav vsi potrebni
deli, na katerih so seveda natančno označena
tudi mesta za vrtanje lukenj. Te je treba izvrta¬
ti s svedrom 0 0,8 mm, na spodnji strani pre¬
vidno odpiliti nastali srh, nato pa trakove na¬
tančno izrezati z ostrimi škarjami. Maskirni lak
jedkanja gre proč s krpico, namočeno v alko¬
hol, oziroma z zelo finim brusilnim papirjem.
Položaji vseh obrob so natančno označeni na
načrtu. Sam sem trakove najprej po vsej dol¬
žini točno prilepil s sekundnim lepilom in jih
nato s fino ploščato pilo obdeloval toliko ča¬
sa, da niso popolnoma nič več moleli čez le¬
sene dele. Pri tem opravilu je treba biti precej
previden, sicer se trak lahko odlepi. Ko sem
s finim brusilnim papirjem narahlo posnel zu¬
nanje robove in spoliral površino trakov, sem
vse lesene dele koles in nosilca prebarval
(enako kot podstavek makete) ter prelakiral z
brezbarvnim polmat vodnim lakom, šele nato
pa sem se lotil zabijanja žebljičkov in ušesc.
(Kdor bi rad preprečil oksidiranje oziroma
potemnitev medeninastih delov makete, naj
prelakira tudi te.) S svedrom 0 0,8 mm sem
za 3-4 mm poglobil vse luknjice v medenina-

i~A 4  december 1998

stih trakovih in vanje zabil nekoliko skrajšane
žebljičke. Objemke na kolesih, nosilcu topov¬
ske cevi in zaboju za krogle sem v zahtevano
obliko ukrivil s koničastimi bleščicami, poma¬
gal pa sem si tudi z majhnim modelarskim
nakovalom (slika 4).

S sestavljanjem stranic in vmesnih sten pod¬
stavka (slika 5), topovske cevi, "mehanizma"
za njeno premikanje v navpični smeri ter osi
koles nisem imel večjih težav. Enako velja za
namestitev zaboja s kroglami, verižic in obroč¬
kov ter nasaditev koles (slika 7). Na koncu
sem maketo topa z nekaj kapljicami sekundne¬
ga lepila prilepil na podstavek, na katerega
sem že prej z dvema žebljičkoma pribil tudi
spolirano tablico z napisom (ki je žal v itali¬
janskem jeziku, a kaj hočemo).

Ocena

Z opisanim kompletom za izdelavo makete
topa je firma Mantua Model Group znova
dokazala, da ima izvrstne načrtovalce. Prav
zaradi njihovih izvirnih rešitev, ki maketarju
omogočajo uspešno izdelavo tudi zapletenej¬
ših detajlov, jim lahko odpustimo nekatere
pomanjkljivosti pri pripravi navodil in nepo¬
trebno površnost pri tovarniški obdelavi gra¬
diva. Če k temu dodamo še zelo sprejemljivo
ceno, ki sploh ni veliko višja od kake ogabne
plastične brzostrelke iz Hongkonga ali Tajva¬
na, pod katerimi se prav ta mesec šibijo police
večine naših trgovin z igračami in pripo¬
močki za prosti čas, je to samo razlog več za
nakup.

Garniture MINICRAFT

Za opravila, pri katerih je potrebna velika
natančnost in pri katerih mora biti orodje
lahko, majhno, dobro uravnoteženo in lah¬
ko vodljivo ter ustrezne oblike, so pri Black
& Deckerju razvili program natančnih
orodij MINICRAFT. Vanj spadajo natančni
vrtalniki, gravirniki, krožna in vbodna ža¬
ga, vibracijski brusilnik, več transforma¬
torjev in zelo raznolik pribor. Orodja MINI¬
CRAFT so narejena za enosmerno napetost
9-18 V, ki jo zagotavlja transformator z
vgrajenim usmernikom (ali po potrebi av¬
tomobilski akumulator). Namenjena so
predvsem modelarjem, maketarjem in elek¬
tronikom, poleg njih pa tudi vsem tistim, ki
se poklicno ukvarjajo z dejavnostjo, kot je
npr. zlatarstvo, graverstvo, medaljerstvo,
restavratorstvo ipd.

V zadnjih letih smo v reviji TIM že opisali
nekatera orodja MINICRAFT (nazadnje smo
v prejšnji številki predstavili miniaturno
električno vbodno žago Minicraft MB 552),
tokrat pa si oglejmo še garniture. Izbirate
lahko med tremi možnostmi. V hobby gar¬
nituri z oznako MB 1001, ki stane 9.600
SIT, je 25-vatni natančni vrtalnik MB 150,
transformator MB 714 (12 V / 10 VA) ter
20 kosov pribora za vrtanje, rezanje, gra¬
viranje in drugo. V osnovni garnituri MB
2001, ki stane 14.904 SIT, je 40-vatni na¬
tančni vrtalnik MB 170, transformator MB
714 (12 V/10  VA) ter 12 kosov pribora za
vrtanje, rezanje, graviranje, glajenje in
dmgo. Največ uporabniku ponuja mode¬
larska garnitura MB 8571, ki stane 18.552
SIT. V njej je 100-vatni natančni vrtalnik
MB 1012, usmernik MB 730 (9-16 V/24
VA) ter 15 kosov pribora za vrtanje, reza¬
nje, graviranje, glajenje in drugo (slika).

Poleg pribora, ki je dodan garnituram v
ličnih plastičnih kovčkih, grosupeljska
družba G-M&M, Proizvodnja in marke¬
ting, d. o. o., uvaža še izredno veliko gar¬
nitur pribora, saj dobro vedo, da prav ta
omogoča mnogostransko uporabo vrtalni¬
kov MINICRAFT. Izbirate lahko med števil¬
nimi različnimi svedri s premerom od 0,4
do 3 mm, brusilnimi ploščicami in valjčki
za keramiko, kovino, kamen, plastiko in
les, majcenimi žičnimi ščetkami za bruše¬
nje, rezkatji, različno velikimi in različno
oblikovanimi diamantnimi trni ter koluti
za graviranje itd.

Našteto lahko kupite na oddelkih z električ¬
nim orodjem v nekaterih večjih blagovni¬
cah ali neposredno v tovarniški trgovini
družbe G-M&M, Proizvodnja in marke¬
ting, d. o. o., v Grosupljem. Tam samo še
do konca letošnjega leta vsem naročnikom
revije TIM priznajo dodatnih 15 % popusta
na zgoraj navedene cene garnitur. Orodje
in pribor lahko naročite tudi po telefonu
(061/763-511) in poslali vam ga bodo po
pošti. Enako velja za katalog in cenik.

GSA

G-M&M d. o. o.

Brvace 11, Grosuplje
tel.: (061) 763-511
faks: (061) 761-205
E-mail: gmm@g-mm.si
http://www.g-mm.si

□

NAROČAM KATALOG
ZA NATANČNO ORODJE

MINICRAFT

33

PRILOGA

Jaslice

MATEJ PAVLIČ

Kaj napisati, da se bo vse skupaj začelo ne¬
koliko drugače, kot so se v zadnjih letih že
številni članki, v katerih smo v decembrskih
številkah revije Tim opisali gradnjo jaslic? Ve
se, da si pravi modelar vedno želi izdelati kaj
novega, na drugačen način, iz drugačnih gra¬
div, z drugačnimi pripomočki. Da bi vam to¬
rej ustregli, so letošnje jaslice spet povsem
drugačne od dosedanjih. Zamislili smo si jih
tako, da boste ob njihovi izdelavi lahko žaga¬
li, zidali, tesali, stružili, krojili, strigli, šivali,
lepili in še kaj. Pri delu boste lahko pokaza¬
li vso svojo iznajdljivost in domišljijo, hkrati
pa se boste tudi marsičesa naučili. Izdelava
jaslic ni zahtevna in pri njej lahko sodelujejo
vsi domači, od najstarejših do najmlajših, ven¬
dar pa vam bo vzela kar nekaj popoldnevov
oziroma večerov. Obrise sten hlevca, prereze
figur ter kroje za njihove obleke in krone
treh kraljev najdete v merilu 1 : 1 narisane v
prilogi.

Izdelava hlevca

Stene hlevca so visoke 12 cm in debele 10
mm. Najlaže jih je narediti z vbodno žago,
gre pa seveda tudi z ročno žago oziroma z
modelarsko rezljačo. Zaradi lepljenja kamenč¬
kov so bolj primerne kosmate deščice (npr.
od palet) kot pa gladka iverna plošča. Poma¬
gate si lahko tudi tako, da dve plasti lesonita
zlepite s hrapavo stranjo navzven. Hlevec,
prikazan na fotografijah, je narejen iz deščic
odslužene embalaže, ki so na stikih zlepljene
in dodatno spojene z nekaj tankimi lesnimi
vijaki. Da se osušena plast lepila z vtisnjeni¬
mi kamenčki ne bi odlepila od lesene podla¬
ge (kar bi se pri prestavljanju in prenašanju
kaj lahko zgodilo), je treba stene "armirati 11  s
15 mm dolgimi lepenkarji, tj. žebljički z ne¬
koliko večjo glavico, ki jih zabijete približno
4 cm vsaksebi, predvsem pa ob robovih
okenskih odprtin in sten (slika 1).

Za "obložitev" sten hlevca potrebujete pribli¬
žno kilogram lepila za keramične ploščice in
manjšo otroško kanglico drobnega gramoza,
kakršnega uporabljajo za utrjevanje in nasipa-
vanje. Ti kamenčki so zaradi robate površine
primernejši od okroglih prodnikov. Pred le¬
pljenjem z njih pod tekočo vodo sperite prah
in blato. V zidarski zajemalki ali kaki drugi

plitvi posodici zmešajte manjšo količino lepi¬
la in ga z lopatico enakomerno nanesite na
steno. Plast lepila naj ne bo debelejša od 5
mm oziroma naj ne sega čez glavice lepen-
karjev (slika 2). Sedaj začnite kamenčke dru¬
gega poleg drugega vtiskati v lepilo, dokler z
njimi ne obložite vse stene. Zlasti ob robovih
oken in zaključkih sten prilepite nekoliko več¬
je kamenčke. Na koncu s prstom še enkrat
narahlo potlačite vse kamenčke v lepilo, na¬
to pa pustite čez noč pri miru, da se lepilo
dobro posuši. Da vse skupaj ne bo trajalo
predolgo, prvi dan obložite notranjo zadnjo
steno in sprednji del oboka, naslednjič zuna¬
njo levo in notranjo desno steno ter notranji
rob oboka, nazadnje pa še notranjo levo in
zunanjo desno steno ter zunanjost oboka.
Povsem na koncu pridejo na vrsto "fini" po¬
pravki: sprednji deli sten, njihovi zaključki na
vrhu, zgornji del oboka in notranji deli oken¬
skih odprtin. Da se zaradi kar precejšnje teže
hlevec pri prenašanju ne bi poškodoval, ga je
priporočljivo prilepiti in privijačiti na 35 x 50
cm velik kos lesonita ali vezane plošče.
Komur se zdi opisani način izdelave hlevca
preveč zamuden ali zahteven, lahko stene tu¬
di samo prebarva, premaže z redkim mavcem
oziroma obije z letvicami ali razpolovljenimi
vejicami itd.

Slika 1. Lepilo za keramične ploščice se bolje oprime hrapave podlage.
Če to dodatno "armirate" še z lepenkarji. se skoraj ne more zgoditi, da
bi prilepljeni kamenčki odstopili od podlage.

Slika 3 ■ Paličice, ki sestavljajo strešno in stropno konstrukcijo, so med
seboj zbite s 15 mm dolgimi žebljički, stiki pa so prevezani s tankim, a
močnim motvozom.

Slika 2. Lepljenje kamenčkov na notranjo stran leve stene. Da se zgor¬
nja stena zaradi teže med tem ne bi povesila, je podprta z deščico, ki
jo z dvema žebljičkoma pribijete s spodnje strani.

Slika 5. Narejeni hlevec zaradi večje varnosti pri prestavljanju ali pre¬
našanju prilepite na 35 x 50 cm veliko ploščo lesonita. Dodatke, kot so
mah, slama, skladovnica drv, ognjišče ali celo razsvetljava, dodajte po
svojem okusu.

34

december 1998

Tur 4

PRILOGA

strani naj gledajo navpične paličice kakih 5
mm čez vodoravni nosilec, zadaj pa naj bo¬
do z njim poravnane, da ne bodo motile po¬
stavitve strešne konstrukcije na zadnjo steno
hlevca. Paličice morajo biti zaradi boljšega
prileganja na stikih poševno odžagane. Sko¬
zi stična mesta zabijte 15 mm dolge žebljičke,
nato pa jih dobro prevežite z močno, slab mi¬
limeter debelo vrvico iz konoplje (motvoz).
Strešno konstrukcijo seveda lahko naredite
tudi iz smrekovih letvic s kvadratnim ali okro¬
glim prerezom. Strop je sestavljen iz dveh 10
mm debelih in 35 cm dolgih nosilcev, na ka¬
tere je položenih šest 6 mm debelih in 14 cm
dolgih prečk. Nosilca na obeh straneh v dol¬
žini 10-15 mm zažagajte približno do polovi¬
ce debeline, da se bosta nekoliko spustila
med levo in desno steno hlevca, a obenem
še vedno slonela na njima.

Izdelek na slikah 4 in 5 je prekrit z rafijo, ki
jo za dobrih 500 tolarjev dobite v trgovini
Prometej Art & Hobby ali semenarni, prav
tako pa lahko uporabite tudi navadno slamo,
ličkanje, letvice, trakove furnirja, kose lubja
in še kaj. Rafijo ali slamo je treba snop za
snopom na strešno ogrodje "prišiti" s tankim
motvozom, kar je sicer lažje reči kot storiti,
vendar se je vredno potruditi.

Izdelava figur

Da so letošnje jaslice res nekaj posebnega,
gre zasluga tudi nevsakdanjim figuram, kate¬
rih trupi so izstruženi iz lipovega ali smreko¬
vega lesa. Če nimate stružnice, si pomagajte
z električnim vrtalnikom v navpičnem stojalu
(slika 6). V ustrezno dolg kos lesa približno
4 cm globoko dobro privijte tanek in kakih
6 cm dolg lesni vijak ter mu odžagajte glavo.

Izdelava strehe

Cela konstrukcija strehe (slika 3) je narejena
iz posušenih in čim bolj ravnih vejic s preme¬
rom (približno) 6, 10 in 12 mm. Najdebelejša
sta oba vodoravna nosilca (dolžina 40 cm),
nekoliko tanjši so štirje poševniki (26 cm),
šest povezav na strehi (23 cm) in vodoravne
prečke na sprednji (22 cm) oziroma zadnji
strani (10 in 13 mm), najtanjše pa so navpič¬
ne prečke: na sprednji strani ena na sredini
(14 cm) in dve ob strani (8 cm), na zadnji
strani pa spet ena na sredini (13 cm) in po
dve na vsaki strani (6 in 10 cm). Na sprednji

Slika 4. Če ste bili pri delu pazljivi, se morata
strop in streha natančno prilegati stenam
hlevca.

Slika 6. Če nimate stružnice, lahko figure z
nekaj spretnosti naredite tudi s pomočjo elek¬
tričnega vrtalnika, ki ga vpnete v navpično
stojalo. Kroglice za glave je najbolje kupiti.

Del vijaka, ki gleda iz lesa, vpnite v vrtalnik,
nato pa z grobo rašpo in brusilnim papirjem
različnih zrnatosti oblikujte vrteči se kos lesa
v zahtevano obliko. Kdor nima niti stružnice
niti stojala, naj razžaga približno 25 mm de¬
bel lesen ročaj odslužene (!) sirkove metle in
iz dobljenih koščkov s pomočjo noža, rašpe
in brusilnega papirja naredi figure. Kroglice za
glave in dlani ter barvaste "goseničaste" žič¬
ke (zelo podobne uporabljajo kadilci pip za

Slika  7. Figure so narejene iz lesa, filca, volne
ali vate, okrasnih trakov, "goseničastih" žičk
in zlatega papirja.

čiščenje cevke in ustnika) je najbolje kupiti.
Glave in trupe, skozi katere morate izvrtati
luknje za roke, sestavite s pomočjo 15 mm
dolgih koščkov 3 mm debele paličice. Najviš¬
ja figura "pripada" Jožefu, nekoliko nižja in
stožčasta pastirjem, po obliki najbolj zahtev¬
na pa Mariji in kraljem. Jezuščkov trup lahko
naredite kar iz večjega moznika, nekaj podo¬
bnega pa velja tudi za ovčke, Figure pobar¬
vajte tako, kot kaže slika 7, ali kako drugače.
Tudi pri izdelavi oblek za figure si pomagaj¬
te s sliko 7 (in seveda z mamo). Na prilogi
narisane kroje za ogrinjala oziroma plašče
lahko po želji spremenite in tudi raznobarvni

TIKI 4

december 1998

35

ZA SPRETNE ROKE

file lahko nadomestite s koščki usnja ali de¬
belejšega blaga. Ogrinjalo na figuro prilepite
in privežite okoli vratu s pomočjo močnega
sukanca, ki ga napeljete skozi material po
tanki prekinjeni črti. Roke naredite iz košč¬
kov "goseničastih" žičk v pripadajočih bar¬
vah, dlani pa iz (s pomočjo dleta in kladiva)
razpolovljenih lesenih kroglic s premerom
10-12 mm. Ovčke oblepite z vato ali nako¬
drano volno. Darila, ki jih držijo v rokah trije
kralji, naredite iz koščkov lesa, ovitih z zlatim
papirjem, iz kakršnega sta tudi kroni.

Kdor želi, lahko jaslice tudi "elektrificira", ven¬
dar naj mu pri tem pomaga kdo, ki se spo¬
zna na elektriko (suha rafija namreč izvrstno
gori). Popolnoma zadostujeta že dve 6-voltni
žarnici s pripadajočima grloma, transformator
za zvonec in nekaj žice (0,75 mm 2 ).

Opis izdelave letošnjih jaslic je s tem končan.
Čeprav je kar obširen, v njem gotovo ni od¬
govorov na prav vsa vprašanja, na katera bo¬
ste naleteli med gradnjo. A nič zato; tudi
iznajdljivost spada med lastnosti pravega mo¬
delarja.

Beneške
maske
kot nakit

SONJA ČERPIČ
Foto: Ivica Pirc

Nakit spremlja človeka skozi vso zgodovino.
Služi mu kot okras in ima poleg estetske tu¬
di svojo socialno funkcijo. Lahko je dragocen
ali cenen, oblikovan iz kosti, dragih kamnov,
školjk, stekla, lesa, umetne mase, porcelana,
mavca in iz bolj ali manj dragocenih kovin.
Nakit se nosi v obliki sponk, priponk, uhanov
ali verižic. Pri nakitu je temeljna skrivnost
oblikovanja v ritmičnem nizanju elementov in
barv v estetsko celoto.

Za oblikovanje priponke potrebujemo:

Pripomočki:

- kalup iz umetne mase,

- zaščita delovne mize, karton 300 x 300 mm,

- posodica 500 ml,

- palica za mešanje (lesena),

- fin brusilni papir (50 x 50 mm) in kladica,

- trije tanki čopiči,

- svinčnik B,

- list papirja (risba - skica izdelka).

Osnovni material:

- tehnični mavec,

- voda,

- krema za mazanje kalupa,

- barve za barvanje stekla, keramike, mav¬
ca - 50 g (trgovina Prometej Art&Hobby),

- kovinska sponka dolžine 20 mm (trgovina
Prometej Art&Hobby),

- kontaktno lepilo.

Litje

Lijemo lahko vsako gradivo (kovino, steklo,
mavec ...), ki je med pripravo v tekočem sta¬
nju. Ko ga ulijemo v kalup, se strdi in obdrži
obliko njegove notranjosti. Postopek imenu¬
jemo ulivanje ali litje, izdelek pa ulitek.

Mavec

Surovina je sadrovec, naravni material, ki ga
najpogosteje najdemo v zvezi z glinenimi
materiali. To je kalcijev sulfat z dvema mole¬
kulama kristalizirane vode (CaSC >4  ■ 2 H 2 O).

Vrste mavca

Po kakovosti uporabljenih surovin in tempe¬
raturi žganja ločimo več vrst mavca.

a) Nabojni mavec. Bolj kot ga "nabijamo" (po
tem tudi ime) v kalup z lesenim tolkalom,
tem odpornejši je končni izdelek.

b) Marmorni mavec. To je z galunom prepo¬
jen mavec, ki ga ponovno žgejo pri 100° C.

OPOZORILO

Vse tiste, ki ste se odločili, da boste sodelovali na nagradnem natečaju družbe Iskra
ERO in revije TIM, objavljenem v letošnji prvi številki revije Tim (str. 32), prosimo, da
nam čim prej pošljete fotografije svojih izdelkov.

Vibracijski vrtalnik S 558 A
in stojalo ST 016

Vrtanje je (poleg žaganja oziroma rezanja,
seveda)pri delu z lesom, kovinami, umetni¬
mi masami, kamnom in gradbenim materi¬
alom nasploh eden glavnih in najpogostej¬
ših postopkov pri obdelavi teh gradiv. Zato bi
danes že kar težko našli hišo, v kateri med
orodjem ni vsaj enega vrtalnika. Če je bil te¬
žak in neroden električni vrtalnik, katerega
pogonski motor seje ob vedno enaki hitrosti
vrtel samo v desno, še pred 25 leti pravo raz¬
košje, si danes takšnega z možnostjo elek¬
tronske nastavitve vrtljajev, i/rtenjem v desno
ali levo ter s preklopnikom za navadno in
udarno vrtanje lahko privošči vsakdo. Izbira
je res velika, cene pa glede na vedno večje
sposobnosti teh pripomočkov povsem spre¬
jemljive.

Tudi podjetje Iskra ERO iz Kranja ima v
svojem proizvodnem programu celo vrsto
električnih vrtalnikov, ki se najprej razliku¬
jejo po tem, komu in kakšnim opravilom so
namenjeni. Tokrat bomo na kratko opisali
predstavnika tiste skupine teh pripomočkov,
ki niso namenjeni industrijski uporabi, pač
pa lahko z njimi uspešno opravimo večino
posegov v domači delavnici, v hiši ali na vr¬
tu. Vrtalnik S 558 A stane 16.068 SIT, pri¬

meren pa je za vrtanje v jeklo (do premera
izvrtine 13 mm), beton (do premera izvrtine
16 mm) in les (do premera izvrtine 25 mm).
V sodobno oblikovanem ohišju je 710-vatni
motor, ki mu s preklopnikom na levi, z elek¬
tronskim vklopnim stikalom in z različno
močnim pritiskanjem nanj spreminjamo hi¬
trost vrtenja (0-1.100/0-2.900 /min) oziro¬
ma število udarcev (0-21.000/0-55.000/min.
S preklopnikom na vrhu ohišja izbiramo
med navadnim ali udarnim vrtanjem, s pre¬
klopnikom nad vklopnim stikalom pa izbira¬
mo smer vrtenja. Vse te možnosti pridejo ze¬
lo prav, saj se moramo prilagajati debelini
svedra in gradivu, ki ga vrtamo. K orodju,
ki tehta 2,6 kg, spadata še ključ za vrtalno
glavo (0 13 mm) in stranski ročaj z omejil-
nikom globine vrtanja. Ta je nameščen ob
glavi, je vrtljiv in omogoča boljšo lego orod¬
ja v rokah ter s tem varnejšo in učinkovi¬
tejšo uporabo.

Če stranski ročaj odstranimo, vrtalnik lahko
vpnemo v navpično stojalo, ki pri Iskri nosi
oznako ST 016 in stane 11.100 SIT. S tem
se možnosti uporabe vrtalnika zelo poveča¬
jo, poleg tega pa je takšen način vrtanja tu¬
di zelo natančen, hiter in predvsem varen -
tako za prste kot za obdelovanec. Stojalo
omogoča poljubno nastavitev višine vrtalni¬
ka in natančno nastavitev globine vrtanja.
Vrtalnik v zgornjo lego vrača vijačna vzmet
na nosilcu, premično držalo pa lahko po
želji tudi fiksiramo, da se ne premika. Sto¬
jalo je pritrjeno na kovinsko osnovno ploščo
z merami 170 x 200 mm. Po obeh diagona¬
lah ima izrezane štiri žlebove za pritrditev
vpenjalnih čeljusti, kijih moramo kupiti po¬
sebej. Zaradi boljše stabilnosti stojalo pri¬
trdimo na delovno mizo s priloženo spono.

Iskra ERO d.o.o.

| C |f CDf\ Savska loka 2, 4000 Kranj

IdRVrcf Tel.: 064 276-429

Prodaja električnega orodja Iskra ERO, Skil in Dremel

36

december 1998

TIKI 4

ZA SPRETNE ROKE

Je zelo odporen proti pritisku. Uporablja se
za izdelavo umetnega marmorja,
c) Štukaturni mavec. Grobo zmlet sadrovec
žgejo pri nizkih temperaturah (180° C). Štu¬
katurni mavec je zelo higroskopičen, saj
vodo veže že v nekaj minutah. Pri vezanju
razvije toploto in zelo poveča volumen. Po¬
polnoma otrdi po 30 minutah. Ker je pri
ulivanju visoko plastičen, dobro prodre v vse
oblike modela, ga natančno izpolni in tudi
naglo otrdi. Zato je zelo primeren za mode¬
liranje in kiparstvo.

Uporablja se:

- za notranja dela, zamaze pri elektro nape¬
ljavah,

- za notranje stenske omete in prevleke stro¬
pov,

- za mavčne obloge v medicini,

- za izdelavo maket,

- za izdelavo reliefov,

- v šoli za ulivanje dekorativnih predmetov.

Uporaba v šoli

Zaradi preproste priprave je v šoli priljublje¬
no gradivo. Raztopljen v vodi je dobro liven.
Ulit v kalup se povrne v trdno obliko. Ko
odlijemo maso v kalup, opazimo, da se na
vrhu redke mavčne mase nabira odvečna vo¬
da, ki počasi izhlapeva. Pri vezanju in strje¬
vanju se razvije toplota. Ko je ulitek na otip
hladen, je vezanje končano in ulitek lahko
vzamemo iz kalupa.

Kako poteka litje mavca?

Priprava delovnega mesta

Mizo zavarujemo s kartonom in pripravimo
ves pribor in osnovni material, ki ga bomo
potrebovali.

Pil:l

Priprava kalupa

Kalup namažemo s kremo ali mastjo, zato da
se ulitek ne prime in ga laže izvlečemo iz ka¬

lupa. Dno in notranje robove kalupa po vsa¬
ki uporabi temeljito očistimo oz. operemo z
vodo.

Priprava zmesi mavca in vode

Mešanica naj bo v razmerju 1 : 3- Časa za lit¬
je imamo 10 minut, ker se masa potem začne
strjevati in litje ni več mogoče.

ZMEŠAMO

v ne pregosto
maso

Posodo, v kateri pripravljamo mavčno maso,
moramo po vsakem litju očistiti. Najprimer¬
nejša je emajlirana ali plastična posoda z
gladkim dnom, iz katere strjeni mavec že po
nekaj rahlih udarcih odpade. Dobijo pa se
tudi posebne gumijaste posode, ki jih lahko
stisnemo in iz njih brez težav odstranimo
ostanke mavca.

Litje v kalup

Za izdelavo ulitka je primerna raztopina, po¬
dobna gosti kaši. Masa se mora sama razliti v
vse dele kalupa; če je pregosta kalup rahlo
potresemo, da masa zleze v vse odprtine. Če
je mase preveč, jo izravnamo z leseno letvijo
ter izenačimo z višino kalupa.

Strjevanje ulitka

Ko se ulitek strdi, to je po približno 15-20 mi¬
nutah, ga previdno potegnemo iz kalupa. Naj¬

preprosteje to naredimo tako, da kalup pre¬
vidno obrnemo in ulitek sam izpade iz njega.

Sušenje ulitka

Ulitek pred nadaljnjo obdelavo še 10-20 mi¬
nut sušimo na zraku.

Čiščenje ulitka

S finim brusilnim papirjem odbrusimo grobe
oz. odvečne robove ter poravnamo tudi zad¬
njo stran ulitka.

i

PRO,
ME 4

TEJ

A RT Čte

HORBY

PROMETEJ Art & Hobby, d.o.o.

trgovina z materiali in pripomočki za likovno ustvarjanje in kreativne hobije

MALA ULICA 5, LJUBLJANA, telefon: (061) 13-10-200, 13-15-132, faks: 13-38-581
GLEDALIŠKA UL. 9, CELJE, telefon: (063) 481-362, faks: 481-362

- Tečaji slikanja na s vilo in bombaž, batika, slikanja na steklo,
oblikovanje nakita in modeliranja

- Slikarski tečaji

TTK.i 4  december 1998

37

ZA SPRETNE ROKE

Okrasitev izdelka

Ulitek nazadnje okrasimo z barvami oz. poslikavanjem.

Skica izdelka

Preden se lotimo barvanja, si na list papirja skici¬
ramo videz izdelka in si označimo barve.

Zarisovanje na ulitek

Z mehkim svinčnikom (B)
na ulitku označimo barvna
polja. Izkoristimo svojo do¬
mišljijo in ustvarjalnost.



Poslikavanje ulitka - sponke

Barvamo s tankim čopičem. Uporabimo barve za barvanje na steklo,
keramiko ali kovino.

Barva se na zraku suši okrog 20 minut. Lakiranje izdelka ni potrebno,
ker imajo tovrstne barve svoj lesk ter so dovolj obstojne in lepe.

Lepljenje zaponke

Za lepljenje kovinske zaponke
na zadnjo stran izdelka upo¬
rabimo kontaktno lepilo (npr.
UHU greenit).

Lepilo nanesemo enakomerno
na obe stični ploskvi. Počaka¬
mo 5 do 10 minut, da se lepilo
posuši, in šele nato zaponko
pritisnemo na osnovo.

Uporaba broške

Ker je priponka oz. broška ne¬
koliko težja, jo nosimo pripe¬
to na jakni ali plašču.

nižja stopnja

Priprava na zabavo

ALENKA PAVKO - ČUDEN

Od 5. razreda dalje
Čas izdelave: dve uri

Naloga in motivacija

Pri izdelavi vabil, voščilnic in okrasnih zobotrebcev se učenec sre¬
ča z zasnovo kompozicije dvodimenzionalnega oz. tridimenzional¬
nega motiva, estetskim oblikovanjem različnih papirnih gradiv v
načrtovano celoto ter praktično izvedbo zamišljenega izdelka.

Težišče učenja

- sestavljanje različnih materialov v estetsko celoto;

- komponiranje barv;

- prostorska predstava;

- prenos dvodimenzionalnih oblik v tridimenzionalne;

- sestavljanje in lepljenje vabil in okrasnih zobotrebcev.

Gradiva orodje in pripomočki

- barvni papir;

- harmonikasto papirno satovje;

- zobotrebci;

- lepilo;

- okrasne oči in cofi;

- raznobarvne goseničaste žice (za čiščenje pip);

- lepilo UHU flinke flasche, UHU alleskleber kraft;

- škarje;

- nož olfa;

- ravnilo;

- svinčnik;

- raznobarvni flomastri.

Dandanes je moderno praznovati rojstni dan v piceriji ali restav¬
raciji s hitro hrano. Tradicionalno praznovanje osebnega praznika
doma zahteva nekaj več časa in priprav. Te obsegajo tudi pisanje
vabil in nabavo ali izdelavo okraskov za prostor in ponujeno hra¬
no. Približuje se tudi novoletno rajanje ter čas pisanja novoletnih
voščilnic in pozdravov.

Zanimiva vabila ali voščilnice izdelajte iz barvnega papirja, nare¬
zek pa okrasite z doma okrašenimi zobotrebci. Potrebujete barvni
kolažni papir ali trši barvni risalni papir, svinčnik, ravnilo, lepilo,
nož olfa, okrasne oči, cofke in goseničaste žice, barvne svinčnike
ali flomastre ter zobotrebce (slika 1).

Vabila so lahko pravokotne oblike z nalepljenimi slikami (sliki 2
in 3), oblikovana, npr. muca (slika 4) ali tridimenzionalna v obliki
harmonike (slika 5). Usta in oči lahko narišete z barvnimi floma¬
stri ali nalepite "migajoče" oči, ki jih kupite v trgovini Prometej
Art &  Hobby v Ljubljani ali Celju.

38

december 1998

TTRf 4

ZA SPRETNE ROKE

Slika 1. Za vabila potrebujete barvni kolažni papir, lepilo , okrasne
oči , cofke in goseničaste žice.

Slika 2. Najbolj običajna vabila so pravokotne oblike z nalepljenimi
slikami.

Slika 3- Pri izrezovanju okraskov za večje
število vabil si pomagajte s šablono.

Slika 4. Izdelava oblikovanih vabil je zah¬
tevnejša.

Za zobotrebce izrežite zrcalne oblike, ki se
skladajo z motivi na vabilih, jih premažite z
lepilom, na eno stran nalepite zobotrebce,
zlepite in stisnite (slika 6). Lahko jih porišete

Slika  5. Tridimenzionalna vabila v obliki
harmonike bodo gotovo požela priznanje.

Slika 6. Zobotrebce okrasite s parom simetrič¬
nih papirnih oblik.

...

Slika  7. Muci nalepite rep iz goseničaste žice.

Slika 8. Harmonikasto papirno satovje lahko
uporabite za tridimenzionalna vabila, lam-
pijone ali za okras zobotrebcev.

Slika 9- Zajčkov rep je svetleč cof, vlepljen
med papir.

(ptiček na sliki 6) ali jim dodate zvit rep iz
goseničaste žice (slika 7). Zajčkov rep lahko
izdelate iz harmonikastega papirnega satovja,
ki ga v raznih barvah prodajajo pri Prometeju
(slika 8). Iz satastega papirja lahko izdelate
tudi lampijone in druge stropne okraske.
Hitreje je izdelan zajčkov rep iz svetlečega
cofa, ki ga vlepite med papir (slika 9).

Če vas priprave na zabavo veselijo, lahko
okrasite še male ščipalke in v okraske vklju¬
čite tudi imena povabljencev. S ščipalkami
označite kozarce za pijačo in krožnike, da se
med splošnim rajanjem ne bodo zamešali.
Prijeten rojstnodnevni ali novoletni žur ter
kup odličnih ocen in dobre volje v letu 1999-

—december 1998

39

UGANKARSKI KOTIČEK

Logogrifna izpolnjevanka

6

7

8

Prestavi

črke

Najprej s pomočjo
opisov in zlogov po¬
iščite vseh 12 zahte¬
vanih besed ter jih
vpišite v oštevilčena
polja. Nato glede na
smer puščic prepiši¬
te nekatere črke na
polja s krožci, kjer
boste dobili tri poj¬
me, povezane s te¬
hniko.

Posebnost te vrste uganke je v tem, da ima
vsaka vrstica dva opisa: pivi se nanaša na
besedo, ki jo vpišete v neoznačena polja,
drugi pa za besedo, ki vsebuje tudi označe¬
no polje. Rešitev dobite na poljih s krožci.
Brez označenega polja: 1. kovinski ele¬
ment za razstavljive močne zveze, 2. grška
mitološka oseba, Ajgist, 3. glavno mesto Se¬
negala z istoimenskim velikim pristaniščem
in trgovskim središčem, 4. tropsko drevo, 5.
hud veter ciklonskega izvora, 6. kmečka
izba, 7. vladarski naslov v nekdanji Franciji
in Avstro-Ogrski, 8. ime slovenskega gleda¬
liškega igralca Okorna (Radovedni Taček).
Skozi ves lik: 1. iz vina narejeno žganje, 2.
sebičnež, samoljubnež, 3. uslužbenec na dav¬
kariji, 4. znana tovarna papirja na Štajer¬
skem (Sladki vrh), 5. slovenski dramatik, pe¬
snik in skladatelj, Miroslav (1818-1871), 6.
aparat za fotografiranje, 7. delavec na cesti,
8. država v severozahodni Afriki z glavnim
mestom Rabat.

BUK-CA-ČAS  -DEN-I-I-KA

- KLO - LA - LJE - MAH - MI - MI

- NI - NIČ - O - OR - PIČ - POR

- SKRI - SMO - STEN - STROV -
ŠI - TIR - VAL - ZU

1. iznajdbe, 2. majhna iskra, 3. tuje dol¬
žinske mere (pribl. 1,6 km), 4. ženska, ki
šiva, šivilja, 5. drevesni izcedek, 6. polj¬
sko industrijsko mesto (naša pisava), 7.
odlikovanje (npr. za hrabrost), 8. vratar,
9. tabla na steni za izobešanje svežih
obvestil in novic, v preteklosti tudi dnev¬
nega časopisa, 10 . slovenski pevec naro¬
dnozabavne glasbe, Alfi, 11. slovenski
pisatelj in kulturni filozof, oster kritik ne¬
katerih literatov in nasprotnik liberali¬
zma, Anton (1850-1920), 12. žensko ali
moško pokrivalo.

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo
prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljite na naslov: Tehniška založba
Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno
ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov
naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. decembra 1998 prispele na
naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Timi Eler, Sv. Peter 46, 6333
Sečovlje, Nada Šinkovec, Podlubnik 157, 4220 Škofja Loka in Denis Mavrič, Sp. Vo-
dale n. h., 8295 Tržišče. Čestitamo!

NAROČILNICA

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici.
Ime in priimek: _

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum:

Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

Anagrami

1

2

3

4

5

Vseh pet besed, ki jih zahtevajo opisi, je
sestavljenih iz istih petih črk, kar velja tudi
za rešitev, ki jo dobite na označenih poljih.

I. med mladimi uveljavljen izraz za sesta¬
nek, 2. največji hotel v zdravilišču Radenci,
3- indijski bog, 4. nekdanja jugoslovanska
valuta, 5. večinoma mejna reka med ZRJ
in BiH, omenjena v Andričevi knjigi "Na ...
most".

Rešitve vsaj dveh ugank prepišite na dopisni¬
co (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 20. de¬
cembra pošljite na naslov Tehniška založba
Slovenije, Lepi pot 6, 1111 Ljubljana (s pripi¬
som "Timove uganke"). En izžrebani reševalec
bo po pošti prejel sestavljanko za izdelavo
plastične makete, dva pa knjigo Tehniške za¬
ložbe Slovenije.

Rešitve ugank iz novembrske številke revije
TIM:

Križanka (vodoravno): Izak, knap, zora, Aida,

J, plašč. D, es, ala, Ka, mol, T, pol, Adam, grlo,
Aurora, Donava, drož, delo, Ren, K, cep, NK,
oro, Kr, O, Anika, O, vila, obed, oven, peta;
Zlogovnica: Zaman zabijate žebelj, ki ne prime.

Nagrade za pravilno rešene uganke
prejmejo:

1: Luka Gorički, Rozmanova 12,

1000 Ljubljana

2: Tadej Kranjc, Cankarjeva 54,

5000 Nova Gorica
3: Anže Poje, Grčarice 41,

1331 Dolenja vas

40

december 1998

'TTRf 4

v ssjzmvu

1* Kolumbova Santa Marija je delo Klemena Praha iz Rogatca. Maketo je iz različ¬
nih vrst lesa v celoti izdelal sam. Lakirana je z brezbarvnim lakom, da pride do
izraza naravna barva lesa. Pri delu si je v največji meri pomagal z načrtom, ki smo
ga pred leti objavili v Timu.

2. Na letošnjem državnem prvenstvu v plastičnem maketarstvu, ki je bilo prejšnji
mesec v Ljubljani, je drugo mesto v kategoriji figur zasedel Dejan Krulej z make¬
to škotskega highlanderja, oblečenega v živopisano uniformo.

3. Hanno Prettner iz Celovca, večkratni svetovni prvak in zmagovalec "Tourna-
ment of Champions" sodeluje tudi z logaškim Mihom. Na sliki s prototipom mo¬
dela su-ho fun, ki bo novost v Mihovi ponudbi za prihodnje leto.

4. Janko Rupar iz Kranja ponosno razkazuje svojo maketo letala DC-3 v barvah
letalske družbe Deminex. Grajena je po nemškem načrtu, ki ga je avtor povečal
in priredil. Maketo z razpetino krila 3800 mm in maso 9 kg poganjata dva motor¬
ja Webra 10.

5. Gorazd Gaiser iz Lovrenca na Dravskem polju, član modelarskega kluba Avio-
tech iz Ptuja, je za svoj prvi motorni model izbral Timovega komarja. Na sliki je
nekoliko predelan model, ki ga je Gorazd poimenoval tip. Poganja ga motor O.
S. max FP 15. Z njim je model zelo hiter ter dobro obvladljiv po smeri in višini.
Model ima razpetino kril 1200 mm, težak pa je okrog 1100 g.

Foto: J. Čuk, G. Gaiser, K Prah in V. Artač

rrrVL 4  . december 1998 TT1\1 4  . december 1998.21


Jaslice

Risal: Matej Pavlič
Merilo: 1 : 1

O

M

4 ^

Dvokrilno
letalce za
najmlajše

Risal: A. Pavlovčič
Merilo: 1 : 1

TH1*  . december 1998 ~ • december 1998 • 17

TUT 4  . december 1998 iTHffl 4  . december 1998.23

x