Štajerske vestl —š— \z šole. Na štirirazredni mešani ljudski šoli. III. plač. razred, v Majšpergu pri Ptuju je razpisano mesto učiteljice. — Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Venčeslavu pri SIov. Bistrici, II. plač. razred, je razpisano definitivno mesto učitelja. Prošnje do 25. marca. — Na trirazrednici v Rogaški Slatini, I. piač. razred je razpisano mesto učitelja in učiteIjice. Prošnje do 31. marca. — Provizorična učiteljica v Trbovljah-Vode, Marija Lipovšek, je imenovana za definitivno učiteljico istotam. —š— Ravnateljstvo deželne gluhonemnice v Gradcu razpošilja vsako leto ta čas pozive vsem šolskim vodstvom — seveda samo v nemškem jeziku — naj naznaniio gluhonerne otroke, ki so to in to leto rojeni, iz dotičnih šolskih okolišev. V pozivih so dnevi preizkušnje za take otroke za Gradec določeni po datumti, dočim se za gornji in spodnji Štajer naznanjajo po časnikih tako čas, kakor tudi kraj vzprejemnih izpitov. To postopanje je očividno jako nerodno, zakaj šolski voditelji, oziroma prizadete stranke vendar ne morejo od tega časa naprej vsak dan po časnikih iztikati za tem naznanilom, vprašanje jc le pa še, ali ima stranka vobče kak časnik in ali tudi vsi na Štajerskem izhajajoči časniki dotično naznanilo prinesejo. Sicer pa ta deželni, torej za obe narodnosti v deželi določeni zavod nima za nas Slovence prav nobenega pomena, ker je pouk tudi za slovensko deco nemški. To stvar urediti, je dolžnost naših slovenskih deželnih poslancev. —š— Deželni šolski svet štajersk! naznanja. da se bodo letos vršile uradne okrajne učiteljske konference; kakor znano, jih lani ni bilo. —š— Mal popravek. »Tovarišev« korek:or (naj mi odpusti tujko!) mora biti strašanski jurist (zopet tujka! Pros-im, brez zamere!) V Fischerjevem nekrologu (presneta tujka!) sem zapisal, da sem prišel iz zaprtega hrastniškega »grabna«; a on mi popravi tako, da sem prišel iz zaprtega hrastniškega jarka. V Hrastniku je res več zaprtih iarkov, ki smo jih nekdaj kot pristni rudarski paglavd radi oblazili; toda iz takega jarka jaz nisem prišel, anipak iz ljubega mi zakajenega hrastniškega »giabna« ali recimo, iz hrastniške dolinice, a iz jarka pa ne! Franc Brinar. —š— Učiteljski krožek je priredilo svetinjsko, runečko in miklavčevsko učiteljstvo y nedeljo, 2. marca, v gostilnici Petovar in Rajh v Jeruzalemu. obenem pa smo obliajali odhodnico tov. Fr. Karbaša, ki nas vrkatkem zapusti. Kot goste smo imeli priliko pozdraviti iskrene prijatelje šole in učiteljstva, gg. St. Simoniča in Iv. Raua, oba iz Ivanjkovec. Posetil nas je tudi naš rojak g. I. Zabavnik. vinarski nadzornik iz Trsta. Svojo odsotnost so opravičili nčiteliica ga. A. Trstenjakova, nadučitelj tov. M. Salamun in šolski ogleda g. L. Petovar, kar smo vzeli z obžalovaiijem na ?nanie. Vrsto govorov je otvoril tov. L. Šijanec^ poudarjajoč, da so taki učiteljski sestanl;i v sedanjih velekritičnih časili, ko smo takorekoč navezani sarr.i nase, veievažni in potrebni, ker nam nudijo priliko, da se v prijateljskem razgovoru pomenimo o naših težnjah ter neprisiljeno razmotrivamo najrazličnejša stanpvska :n druga vprašanja. 1 ov. Fridolin Cokl iz Anneča je za teini v vznesenih besedah govoril o učiteljski vzajemnosti, v osialeiri pa je vztrajno skrbel za humoristični dcl tega sestanka pa tudi njegov izvrstni pevski organ smo občudovali; posebno so ugajali »PJaninski zvoki«. Lepi so bili tudi dueti ge. A. Šijančeve in gdč. Meškove. Preden smo se razhajali, se je v imenu nas vseh poslovila z genljivjmi besedami gč. GroBmanova od poslavTjajočega se tov. Karbaša, za kar se je on primerno zahvalil, zatrjujuč, da nas vedno ohrani v dobrem spominu. —e—