126
Listek.
in slik. Dočim imata ,,Moj prijatelj Nikola" in ,,Gradenič" mračno vsebino, ki po nekod čitatelja kar pretrese vzpričo vznesenega pripovedovanja — sosebno ,,Gradenič", ta tragedija družinske sreče, odlikuje se v tem pogledu — razvedrila nas je poslednja črtica ,,Borovičevo Silvestrovo" s šaljivo svojo vsebino. ,,Zimski dan" je poetiško nadah-njen opis, ,,Ružičin snubok" pa lična povest, ki časih čitatelju izvabi dobrovoljen smeh na ustna, samo da nas je preveč spominjala Krvlovega vesele igre ,,Medved snubač". Izvestno ne bode nikomur žal, kdor si omisli to lepo knjižico. Cena 70 kr. za 181 stranij ni previsoka. — Črtice iz primorsko ga malogradskoga života. Napisao ih y. Drazenovic. Senj 1893. Knjiga obseza na 217 strandh 13 črtic, izmed katerih so bile večinoma že vse objavljene v raznih tečajih zagrebškega ,,Vienca". Tudi kar je dodal pisatelj novih črtic (,,Po buri", ,,Sveti Luka", ,,Na badnjak"), utegnejo si pridobiti dosti priznanja. Pisatelj umeje lepo in živo pripovedovati in zajema snov svojim spisom naravnost iz resničnega življenja; ker mimo tega skrbi za dobrodejne izpremembe, podajajoč resne in šaljive črtice, zato mu je uspeh gotov. Knjiga nas je jako zadovoljila. — Izbrane ruske n d rod ne pripovijetke, preveo Mirko Divkovič, ravnatelj kr. gimnazije zagrebačke. Ciena 80 kr, Zagreb, knjigarna dioničke tiskare 1893. — O teh pripovedkah (skupaj jih je 36) bi bilo težko povedati, katera nam najbolj prija, zakaj lepe so vse. Knjigo diči lep, vzoren jezik. Nič ne bi škodilo, ako bi kdo tudi naši mladini podal kaj takega, kar je zaslužni pisatelj priredil hrvaški mladini! — Od dioničke tiskare smo tudi prejeli brošuro ,,Z a istimi!", katero je proti proračunskemu govoru dr. Pliveriča spisal v ,,Obzoru" Dinko Politeo. Ost te knjige je naperjena proti trditvi, da je hrvaško-ogerska nagodba zvršetek one borbe, katero so Hrvatje od ilirske dobe do leta   1868.  vodili za svoj  obstanek    Cena 40 kr.
Popievke za četiri mužka grla. Skladao M. P. Rasan iz Istre. U Zagrebu 1893. Vlastitom nakladom. Cena 1 gld. — Ta zvezek, obsezajoč 14 krajših in daljših zborov, dal bi se najbolje označiti in priporočiti z oznamenilom dobri ,,zabavnovečerski zbori", ali pa nekaterim prav s tem nazivkom tudi ne priporočiti. Proti temu poslednjemu delu glasbenega občinstva hočem prevzeti ne popolnoma nehvaležne nalogo Schu-mannovega Evzebija in opozarjati na precejšnje vrline gorenjega delca, dasi sem načelno proti zabavnovečerski glasbi. Med štirinajstimi skladbami je pač večina zborov pisana v koračnem tempu in se časih ne ponaša s prevelikim izumom, vender pa nahajaš dokaj živahnih, rezkih ritmov, zlasti med poslednjimi zbori, dokaj melodij, ki izvestno ne izgreše" svojega namena, ako jih na pravem kraji živo in ognjevito pojo čili moški glasovi. Po nekod vpleteni počasnejši stavki imajo malone povsod rahel ndroden nadih in zatd se nam vidijo jako prijetni, dasi so zgrajeni s preprostimi pomočki in prav takšno tehniko. Sploh je baš ta preprostost v sleharnem oziru, ki mi prija pri tej zbirki. Najjednostav-nejši melodiški obrati, kolikor moči preprosta harmonika, prav takšna ritmika, vse je izvedeno z dobrim ukusom (razven morda na nekaterih krajih), tako da pogodi pesmi najslabši pevec in da prijajo poslušalcu, ki ni kar nič muzikalen, in da jih takisto brez nejevolje, celo zadovoljno, posluša razvajeni poslušalec. In dasi vzpričo vse te pohvale Florestan v meni nekoliko nervozno maje z glavo, češ, stališče, s katerega naj se sodi umotvor, ostani vedno tisto — Evzebij misli, da je delo že zategadelj vredno vsestranske podpore, ker je polovica čistega dohodka namenjena ,,Družbi sv.  Cirila in Metoda"  za Istro.
K. Hoffmeister.
Iz hrvaškega gledališča. Minuli mesec se je v zagrebškem gledališči igrala izvirna vesela igra v štirih dejanjih ,,Marija Staučeviceva", katero je s\nsv\ Dinko Politeo. — Dne" 16. in 18. m. m je v istem gledališči gostoval režiseV našega gledališča, g. Ig, Borštnik, kot Ipanov  v  ,,Fedori"   in Čuku v ,,Valenski svatbi".  Hrvaški  listi so se  vrlo laskavo izrazili
Listek.
127
o našem umetniku; ,,Vienac" je priobčil o njem celo poseben članek. — Znani hrvaški kritik in dramatiški pisatelj, g. dr. Stepati pl Miletič, prevzame v prihodnji gledališki dobi intendancijo hrvaškega gledališča. Hrvatje pričakujejo, da bode popolnoma mož na svojem mestu.
Andrej Jožef Lavrin, ki je zložil slovensko pesem grofu Kobenclu (glej zadnji list »Zvona« str. 62.), porodil se je 1. 1743 v Vipavi, študiral je v Gradci in na Dunaji, bil doktor teologije in filozofije, prišel potem za duhovnega pomočnika v Vipavo in junija meseca 1. 1779. za župnika v St. Peter pri Gorici. Kmalu potem je bil postavljen tudi kot »auditor et provicarius generalis« goriške nadškofije, bil konzistorijalui svetovalec in izpraševalec pri župniških izpitih, leta 1790. pa častni kanonik. L. 1790.—1792. je bil »de-canus circularis« za vso slovensko stran goriške nadškofije. Spisal je kratko zgodoviuo akvilejskega   patrijarhata   in   goriške   nadškofije,   ki   je   natisnjena   v   Marianovi   »Austria
Sacra«.  Umrl je v  Št.  Petru  dne  24.  aprila   1808.
S. R.
Dvestoletnica črnogorske dinastije. Leta 1896. bode dvesto let, odkar je knez-metropolit Danilo I. iz slavne rodovine Petroviča Njeguša zasedel črnogorski prestol. Črnogorska vlada je zato razpisala dve nagradi, prvo v znesku 1000 tolarjev za najboljšo zgodoviuo Crue Gore, odkar ji vladajo Petroviči, in drugo v znesku 150 tolarjev za najboljši načrt spomenika, kateri se leta 1896. odkrije Danilu I Zgodovina se mora poslati do konca leta  1895.,  načrt za spomenik  pa do dud 23. malega travna   1895.  leta.
Znameniti grobovi. Nedavno je umrl v Londonu največji angleški fizik John Tyndall v 74. letu svoje dobe. Porodil se je od siromašnih roditeljev na Irskem, služil kot mlad matematik najprej v topniškem odboru, s katerim je trigouometrijski izmeril Angleško, potem pa se je zasebno tako izobrazil, da je bil pozvan za učitelja v Quenwood-Collegu. Kesueje se je še učil pri Bunsenu in Maguusu v Berlinu in Devinu ter bil končno naslednik slavnega Faradaya v Royal-Institutu. Z raziskovanji o svetlobi, zvoku in elektriki, takisto s fizikalnimi poskusi si je pridobil Tvudall svetovno ime. Število njega spisov je ogromno.
Dne* 15. grudna m. 1. je umrl v Berlinu nemški filozof Kari Ludovik Michelet, zadnji učenec Heglov. Michelet je bil potomec francoske emigrantske rodbine in se je porodil leta 1801. v Berolinu. Od leta 1826. je bil profesor modroslovja na berlinskem vseučilišči. Priobčil je izredno mnogo spisov, izmed katerih so najslavnejši ,,Zistem filozofske morale", „Zistem filozofije kot eksaktue znanosti" in ,,Zgodovina človeštva v svojem razvitku  od leta   1775.  do najnovejše  dobe".
Dud 25. grudna je umrl v Zagrebu dr. Ivan Bros, profesor, odbornik ,,Matice Hrvaške" in dopisujoči član ,Jugoslovanske akademije" v 42. letu svoje dobe. Pokojnik je bil porojen v Klanjci in je učiteljeval v Oseku, Požegi in Zagrebu V „Vienci" je priob-čeval svoje jezikoslovne črtice, s katerimi si je pridobil nemalo zaslug za razvoj hrvaškega jezika. ,,Matica Hrvaška" je izdala njega ,,Črtice iz hrvatske književnosti", v ,,Radu" pa je priobčil razpravo o imperativu, ki je lepa priloga, hrvaški sintaksi. Leta 1891. je izdal v XIX. knjigi ,,Starih piscev hrvaških" popravke in dodatke k tekstu Palmotičeve ,,Kristijade" in ,,Atalanto", pastirsko igro istega pesnika, katero je leta 1890. našel v Dubrovniku. Broz je zbiral gradivo za slovar hrvaške frazeologije, uredil prvi zvezek hrvaških narodnih pesmij in pridno dovrševal delo o hrvaški književnosti in hrvaški sintaksi. Mnogo pohvale si je pridobila njega knjiga ,,Hrvatski pravopis", katera je bila pred dvema letoma uvedena v šole   kot   učna knjiga.
Dud 17. prosinca t. 1. se je zopet zmanjšalo število rodoljubnih Ilirov; umrl je v   Dubrovniku  pesnik in  pisatelj  Anton Pasko  Kazali.   Pokojnik se je porodil  v Dubrov