TRST, petek 1. maja 1959 16,0 XV. . Št. 104 (4258) PHiKOPSKI DHEVHIK Cena 30 lir Tel.: Tršt 94.638. 93-808, 37-338 - Gorira 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo }J®N1stvo: H it - ' )V* r, ‘ uMrn-a uv/niVA. o. rciUCO Wl. — 4 Gl. OJ-Ol — VULi ASI' UQ D, QO l^.JU Ul OO 19. «*0 1«. — 1«. di-JJO GEiOlb FLIU! V tCUIlU 1U »in, neOClJSKa 9U Qm, BKSCCUU Ulil — INCUCijaiva. ICLiltJ l,W, |»lliw»« v,..——. —— ----- v, - ^ ^ vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finanCno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunajni banki v Ljubljani boo-7U/i-j Ir; tein 7 gospodarstvo. 7 Neto b°rbe je trza-S, e,?riat- Tržaško de- 5. se ze da‘j jWanjp^rJa s perečim $8 Cf.,?1 obstoja trža- ’4>rai stva in Je s cCČT**1 obširno se-n3?slco javnost in $ko ^0v°rne oblasti. J* dom5P°darstvo slo-industriji, tr-Pnslovanju in na Uk4 Vlaj ^omarici. Vse ¥lfia rvtiZa nalašč za-Pritiskom in ih fnim vplivom ita- ti vPnvom ita-©»* Jnančnih moncv 't liri niso zaintere- L. *6hn.. * m--.4-« m Dri zaintere- k H ra,Tazvoju Trsta • azvoju nasprotu- k>ha f -VV2emii:rzaška industri-■ Moderno ure- J H“ IM rlrxl----- 'i(n ‘15ui/pi m°derno ure-Zt 'K delno Trža-mr°ia- je potreb-'V^rž7?dernizacije, če Vi Pra v1 k°nkurenčno l hi ZP 1___j Si^aškn zi to se bori jSo 5° s«(jaflovno .ljud' ažurno •* Pa ni * »t !°ftiih evanja s st: oblasti v IL ... m do- kvr0ih ““ju. s strani fclMan01**611 v Ri' S. r-ovna industri- t>, s;u,ovna industri-v Marko, Tovar-i *h h.. And.re.in. Sv lev v„ . u-driip Andreja, Sv. aja °e ladjedelnice mora s' Na^mfdnarodnem ^n°vnn adJedelnice, SQ;po zsrade trža. 1 n? Mornarico, ki 8’ več • nikak is., ža nujno pošt *51% 2zv°i. trgovine VNo i edJem. 1%ri?lavnihnerešena ena CSC Političnih in 'i l flei0vn zahtev trža-»?!?ifeRa 'Jurl.stva, kSheželne do ustano-Xht»m o, avtonomije V kot lalut.om in s k. Slavnim me- tudi resno R? k&elja' ki ima «t?atii t ®cko problema- ^Se^k0 P-b!emaa. t x. niod°,?asp<> _-i tnoraii f,°,?°sp0' i^aše 1. l' bolJ upo- & vsesir že,je P°* Sbi Pomo^Iko sospo-Lkk^tne m„ dolgoročne ie V’ dolgoročne Aviv.tPe p!edRe in dru- oba e vedno lj%f-|toba se vedno Ij 85fln0stn gospodarska K\v ^stott dlskrimina-ti j je Ck°v delovnih ilbSuLnske narod- ^ loteir J0 tako vi-^ ni«o »v, Zernljiškega i ^anovfa^0Pan'J - a'st0Pani v ki uprav-F'JstnS sredstvi Avij va. * a okrepitev S et> 2i6- Vedno ni u- 6tl zaknVedno ni u-^ W b o kmetij-VV?° kofeah- ki je ^thli,0tnis.,!!Len ln ka-7 j.ka uprava & t ba.šeČLraI^8ni- n^°^e raztegi C10, v Ueset iot ije x •A ilsfo i. let je že SV* iz ni*Va Italija, 4 kate^Pormškega lin rtin-^ ^eSa zmaeo 4**4iainoiii badvt te dni> demokra-i ,;k jia JJramoto de- °toVitVlc>Iamo P°-1U- da so šte- vilni členi ustave ostali prazna črka in jih ne izvajajo po zaslugi italijanske leakcionarne klerofašistič-ne klike, ki vedri in oblači v vladni demokrščanski stranki. To velja še posebej za naše ozemlje, ki mora še vedno prenašati kolonialno komisarsko upravo, ki vlada celo z nekaterimi fašističnimi zakoni. Mi Slovenci se moramo boriti še posebej za gospodarske. kulturne, prosvetne m narodnostne pravice, poleg splošne borbe, ki jo vodimo v sklopu tržaškega delovnega ljudstva. Boriti se moramo za uveljavljanje še vedno ogroženih nacionalnih in človečanskih pravic. Zahtevati moramo, da se končno uresniči londonski sporazum, ki ščiti življenjske pravice našemu narodu, ki se že tisočletja znoji na naši domači grudi. Ko na današnji dan ob-ravnamo vsa ta nerešena vprašanja in ko beležimo krivice, ki jih prizadevajo vladajoči reakcionarni krogi, moramo označiti tudi nekatere pomanjkljivosti, ki tarejo nas vse, ki tarejo celotno tržaško delovno gibanje. V tržaškem delovnem človeku je predvsem potrebno ponovno obuditi zaupanje v lastne sile, kakor je treba tudi obuditi pri Slovencih zdrav narodnostni mlačnosti. Ponovno je treba strniti vse sile tržaškega delovnega ljudstva v enotno gibanje in to ne oziraje se na obstoječe politične razlike in mišljenja. Zlasti v sindikalnem gibanju je treba utrditi enotnost. Delavske organizacije ne smejo biti teren za politično sektaštvo katere koli stranke. Samo tako bodo te organizacije, ki morajo biti last vsega delovnega ljudstva, sposobne za odločno borbo, da dosežejo in uresničijo postavljene cilje. Vsako leto praznujemo 1. maj tudi kot dan, ko smo pred štirinajstimi leti zlomili na naši zemlji fašistično in nacistično nasilje Tako tudi letos. Tu smo v krvavi borbi zoper skupnega sovražnika postavili temelje slovensko-italijan-skemu bratstvu za mimo sožitje obeh tu živečih narodov. Nadaljujmo danes z napori za uresničenje vseh teženj dolge antifašistične borbe in zavedajno se, da smo borci in tvorci vseljudskega gibanja za mirno sožitje narodov, za resnično enakopravnost malih in velikih narodov v svetu! Naj živi 1. maj, praznik deiovnih množic v borbi za človečanske pravice, za bratstvo in mimo sožitje ljudi v svetu! FRANC STOKA * i v tg amk ji mm mm m m ■ m fe> a m z •- v M l- * Prvomajski proglas Splošne italijanske zveze dela Enotni v odločno socialni napredek, svobodo in mir Senat je soglasno odobril povišanje plač državnim nameščencem, poslanska zbornica pa pravno priznanje delovnih pogodb RIM, 30. — CGIL je pred 1. majem izdala daljši proglas, v katerem poudarja, da na ta dan milijoni obnavljajo svojo obvezo, da se bodo enotni borili za delo, socialni napredek, svobodo in mir. Italijanski monopolisti skušajo vedno bolj odkrito izkoristiti svojo gospodarsko moč, da bi diktirali svojo voljo na vseh področjih, da bi despotično odločali o živ ljenjskih in delovnih pogojih desetinam milijonov o-seb, pri čemer se ne brigajo za pravico državljanov do svobode in za človečansko dostojanstvo. Proglas nato ugotavlja, da so velike enotne borbe de lovnih ljudi dokaz, da ni mogoče uničiti pravic, ki si jih je delovno ljudstvo briborilo s hudim: žrtvami. Vedno močnejši' so delavski napori, da se dosežejo višji prejemki, da se zagotovi stalnost dela, da bodo vsi prebivalci uživali učinkovito socialno zaščito in da bo dobila mladina primerno in sodobno strokovno vzgojo. V proglasu se nato pozivajo vsi delavci, da se bore združeni in da na ta način premostijo posledice neenotnosti sindikatov, zatb da se bo v borbi okrepila akeijška enotnost delavcev in vseh sindikalnih organizacij. CGIL v zaključku proglasa potrjuje svoje odločno stališče glede mirn. obsoja atomske Prihodnja številka Primorskega dnevnika izide v nedeljo 3. t. m. poskuse, monopolistične kartele in obnavlja obvezo, da bo delala za aktivno mednarodno* sindikalno solidarnost. V parlamentu je bil dans i®-redno važen dan: senatorji so soglasno odobrili vse zakonske predloge glede zvišanja plač državnim' nameščencem, poslanci pa so z ogromno večino 456 glasov proti 19 odobrili zakonski načrt za pravno priznanje «erga omnes* kolektivnih delovnih pogodb. V obeh primerih so ob veljala besedila, ki jih je predložila vlada razen nekaterih manjših sprememb, ki so jih sprejeli na predlog večine. Senatorji pa niso sprejeli izboljšav, ki so jih predložili senatorji KPI glede nameščencev krajevnih ustanov in glede družinske doklade nameščencem, ki imajo manjše mesečne plače od 30.000 lir. V poslanski zbornici je o delovnih pogodbah govoril minister za delo Zaccagnini, ki je zlasti poudaril naslednje točke novega zakona: enakost Po načelu, da more. prejemati i sak delavec nagrado, ki je tirazmerna z njegovim delom; napredek na podlagi načela, da se uveljavijo za vse tiste postopne pridobitve, k: jih dosežejo sindikati, in socialni mir: spoštovanje pogodb je činitelj miru in reda. Seveda tudi s tem zakonom ne bodo odstranjene vse ovire na področju delovnih pogodb, kajti — tako je poudaril tudi minister — spoštovanje pogodb bo doseženo, kadar delavca ne bodo več .zsiljevali in mu grozili z odpusti zaradi odvečne delovne sile v državi. Glavno vprašanje, ki ga je treba rešiti, je torej vprašanje brezposelnosti Zaccagnini je tudi poudaril, da je prišlo do odobritve novega zakona prav na dan pred prvomajskim delavskim praznikom. Predsednik Segni pa je še vedno v bolnišnici zaradi lažje operacije, kjer ga je danes obiskal tudi predsednik republike Gronchi. Pravosodna poslanska komisija. ki obravnava predlog zakonskega odloka o amnestiji in oprostitvi kazni, je danes sklenila, naj bi veljala oprostitev 'Kazni namesto za eno leto — za dve leti, razen za tiste, ki so že prej bili deležni oprostitve. Dalje je komisija sklenila, naj bi imel poglavar države možnost odreči amnestijo za kazenska dejanja sramotitve države, republiških u-atanov in državne zastave. Vodstvo PSI pa je razpravljalo danes o organizacijskih vprašanjih deželnih sicilijanskim volitev in je sklenilo poslati na zborovanje «evropske levice za delo» svoje delegate v svojstvu strokovno-gospodar-skih opazovalcev. Seji vorietva PSI je predsedoval Pietro Nenni. Nenni se je udeležil tudi enournega sestanka z delegacijo MUIS. Matteotti je izjavil, da je bil sestanek pozitiven, Zagari pa je poudaril, da potekajo pogajanja kar najbolje in da se bodo kmalu zaključila. Prihodnji sestanek bo v torek. A. P. čut in odklanjanje vsake i ......................................................................... Pozdrav narodov FLRJ vsem miroljubnim Prvomajski proglas ZKJ, SZDLJ, Zveze sindikatov in Ljudske mladine (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — ((Narodi socialistične Jugoslavije pozdravljajo ob 1. maju, medna, rodnem prazniku dela, vse napredne m miroljubne ljudi v svetu v zavesti, da je mir skupni interes vseh narodov. Podpirajo in bodo vedno podpirali vsak napor, ki prispeva k pomiritvi in sporazumevanju med narodi in državami,* poudarja skupen proglas CK Zveze komunistov Jugoslavije, zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in CK Ljudske mladine Jugoslavije. Napori Jugoslavije v mednarodni politiki so bili vedno navdahnjeni s prepričanjem, da je mir v svetu osnovni pogoj za izgradnjo boljšega življenja med narodi Jugoslavije in napredka človeštva. Jugo-slavij a vodi politiko miru in socializma s sodelovanjem z vsemi naprednimi silami v svetu, politiko miroljubne koeksistence z vsemi narodi in državami, ki temelji na načelih enakopravnosti, nevmeša-vanja v notranje zadeve drugih in medsebojnega spoštovanja. Jugoslavija je bila vedno med prvimi, ko je šlo za pomoč naprednim silam v svetu. Vedno je iskreno podpirala borbo kolonialnih narodov za njihovo osvoboditev in napore bivših kolonialn‘h narodov, da utrde svojo neodvisnost. «V današnjih negotovih ča-»sih, ugotavlja proglas, je še posebno potrebna enotnost vseh miroljubnih in napred.nh sil. Zato se Jugoslavija v praksi bori za enotnost, toda proti vsaki ekskluzivnosti. Socialistična Jugoslavija se bori in se bo še nadalje borila za i-1 sindikalne enotnosti zaradi skreno in dosledno sporazu- ideološke ekskluzivnosti neka-mevanje med narodi, za pre-1 terih sindikalnih voditeljev. nehanje oboroževalne tekme, za razorožitev, za prepoved jedrskih poskusov in orožja in drugih sredstev uničevanja Jugoslovanski komunisti so od velikega oktobra ostali zvesti nauku Marksa, Engelsa in Lenina, delavskemu razredu, svojemu narodu in interesom mednarodnega delavskega gibanja. Pod vodstvom partije so se narodi Jugoslavije osvobodili in izgrad;:i svojo socialistično državo, y kateri se razvijajo socialistični, družbeni odnosi in zgraju-jeta delavsko in družbeno samoupravljanje, uresničuje misel ustvarjalca znanstvenega socializma, dejanska ljudska oblast Proglas poziva delovne ljudi Jugoslavije, naj vlože vse svoje sile za nadaljnji gospodarski in kulturni napredek, naj negujejo humane socialistične odnose; poziva jih nadalje, naj čimbolj izkoristijo pravice in možnosti, ki jim jih daje sistem socialistične demokracije. Proglas posebno poudarja pomen nadaljnjega povečanja proizvodnje, vlogo in naloge mladine, ki je danes v prvih vrstah borcev za socializem. Glasilo jugoslovanskih sindikatov «Kad» objavlja v prvomajski številki izjave zastopnikov nekaterih inozemskih sindikalnih organizacij, ki so se udeležile zadnjega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije.. Večina poudarja potrebo enotnosti v mednarodnem delavskem gibanju in obžaluje sedanjo razcepljenost. Generalni tajnik konfederacije dela Italije Agostino Novella je mnenja, da ie svet še daleč od Po mišljenju generalnega tajnika generalne konfederacije grških delavcev Sotrisa Ma-krisa ne more mednarodno sindikalno gibanje zaradi razcepljenosti imeti vloge, ki mu pripada. Dokler delavci ne bodo uvideli potrebo združenja vseh delavcev v enotno organizacijo na načelih svobode in demokracije, sindikalno gibanje ne more izpolniti svoje naloge. V isti številki lista ugotavlja znani publicist dr. Najdan Pašič, da so na zadnjem kongresu KP Sovjetske zveze zelo malo razpravljali o spremembi značaja družbenih odnosov in o nujnosti demokratizacije. Pašič piše, da se mora socialistična demokracija, ki temelji na družbenih razre. dih, neobhodno razširiti na gospodarsko in druge plati družbenega življenja. Posedanji ukrepi, ki »o bili v Sovjetski zvezi sprejeti v smeri demokratizacije, se nanašajo samo na uvajanje družbenega u-pravljanja na področju fizkul. ture, zdravstva in socialne služite, toda na naioolj važnem področju — na področju gospodarstva, so ostale kompetence državnega aparata nedotaknjene. Delna razbremenitev državnega aparata na drugih področjih pa bo omogočila, da se še bolj osredotoči na gospodarsko področje. Upravljanje družbenih organizacij ni dobilo samostojne materialne osnove in je še vedno podrejeno državnemu upravljanju. Na ta način okviri formalne demokracije v SZ niso bili bistveno prekoračeni. B. B. Von Eckardt o pariškem sestanku PAitIZ, 30. — Uradni predstavnik bonnske delegacije von Eckardt je izjavil na tiskovni konferenci, da je nemška delegacija « povsem zadovoljna*. Dodal je, da so se popolnoma sporazumeli o strategiji na ženevski konferenci in da so govorili o vseh argumentih, tudi o evropski varnosti. Pripomnil je, da bodo zahodni sklepi ostali tajni do dneva konference in da bodo vsi zahodni predlogi •objavljeni, takoj ko bodo sporočeni v Ženevi, Na koncu je von Eckardt izjavil, da se bo von Brentano vrnil v Bonn nocoj in da je bil Adenauer obveščen o rezultatih po telefonu. V ponedeljek mu bo von Brentano poročal v Bonnu. ANKARA, 30. — Svet namestnikov ministrov držav atlantskega pakta je sklenil, da bo Ankara stalni sedež bagdadskega pakta. Lanskega oktobra je bil sedež tega pakta začasno prenesen iz Bagdada v Ankaro. Kakor je znano, se le Irak umaknil prejšnji mesec iz pakta. «» ------- Mont{om«ry o razgovorih s Hruščevom MOSKVA, 30. — Agencija Tass javlja, da se je maršal Montgomery sestal davi z maršalom Sokolovskim, ki je načelnik glavnega štaba sovjetske vojske in mornarice. Pozneje je Montgomery odšel v Kremelj, kjer je imel nov razgovor s Hruščevom. Razgovor je trajal eno uro. Po razgovoru je Montgomery odšel v angleško poslaništvo, kjer je ko sil skupno z maršalom Soko-iovskim. Zvečer pa se je udeležil večerje v kanadskem poslaništvu, katere so se udeležili tudi poslaniki držav NATO. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel popoldne, je Montgo-mery izjavil, da mu je Hru-ščev izročii »prijateljsko pismo* za Mac Millana. Na vprašanje, ali se bo sestal z Mac Millanom, ko se bo vrnil v London, je Montgome-ry odgovoril: »To je odvisno od Mac Millana.* Izjavil je tudi, da je po svojem obisku v Moskvi optimist. Pripomnil je, da ie imel »obširne, iskrene in prijateljske razgovore s Hruščevom, Sokolovskim in z o-j brambnim ministrom Malinov-skim.» Ni pa hotel povedati, o čem so govorili. Prav tako ni hotel komenti-' rati reakcije v ZDA in Veliki Britaniji na njegove zadnje izjave po televiziji. Zatem je izjavil, da ima sedaj boljšo sliko o sovjetskem stališču. Ni hotel komentirati svojih iziav v drugih državah glede »ko-, munistične grožnje*. Dodal je: «Iskati moramo način, da živimo in pustimo živeti.* • Končno je Montgomery izjavil,- da je zadovoljen s prisrčnim sprejemom. Povedal je, da ga je Hruščev povabil, pa.i se vrne v SZ na počitnice. On pa je povabil Malinovskega, naj ga obišče' v Angliji; ne ve pa, ali bo Malinovski prišel. Povedal je še, da se v kratkem ne mish vrniti v SZ, pri tem je dejal, da je bilo vabilo Hruščeva «velika vljudnost*. Anastas Mikojan je izjavil, da ni izklj ičeno, da bo Mont-gomeryjev obisk v SZ do neke mere prispeval k mednarodnemu nomirjo.iju. Izjavil je tudi. da nima vzroka, da bi se tudi on sestal z Montgomery-jem. NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA vabi k udeležbi na enotnih manifestacijah, ki jib priredi v proslavo 1. maja Nova delavska zbornica CGIL: V Trstu bo ob 10. uri povorko iz Ul. Pestulozzi do Trgu Garibaldi, kjer bo ob 10.45 sindikalno zborovanje. Zborovanja bodo se: ob 11 v Miljah, ob 11.30 v Križu in ob 16.30 v Boljuncu. Na stadionu «Prvi maj na Vrdolski cesti bo ob 16. ari tradicionalna fiDdfn LJUDSKA VESELICA Za razvedrilo na veaelici bodo poskrbele godbe in kvintet «Avsenik* ter folklorna skupina. Od 13. do 24. ure FLES^ Dobro .založen bar in bife. Vstopnina za odrasle 100 lir. V primpru slabega vremena bo prireditev v dvorani Na veselici bosta govorila tovariša DR. JOŽE DEKLEVA in BORTOLO PETRONIO Naj živi 1. maj, praznik delovnega ljudstva! Popoln sporazum» zahodnih ministrov toda še vedno nesoglasja o podrobnostih Sporazum na «najmanjšem skupnem imenovalcu* bodlo sedaj sporočili svetu NATO - Ministri so sklenili, da bodo strogo-molčali o svojih sklepih PARIZ, 30. — štirje zahodni zunanji ministri so danes končali svoje razgovore. Uradno poročilo o razgovorih pravi, da so štirje zahodni ministri »dosegli popoln sporazum o stališču, ki ga bodo zavzeli v Ženevi*. ---------------- med ženevsko konferenco. Poročilo dodaja, da so ministri poudarili svojo voljo, ki je bila že izražena v Parizu decembra 1958 in nedavno v Washingtonu, da »zagotovijo svobodo prebivalstvu zahodnega Berlina ter ohranitev pravic in obveznosti, ki jih zavezniki imajo v Berlinu*. Ministri so tudi poudarili voljo, začeti pogajanja s Sovjetsko zvezo «za vzpostavitev trajnega miru v Evropi*. Poročilo pravi zatem, da bodo rezultate konference predložili- atlantskemu svetu ter da bodo sprejeli ukrepe za o-hranitev stikov s tem svetom Ameriški državni tajnik je izjavil, da so rezultati ((izvrstni*. Francoski predstavnik pa je izjavil, da je bil dosežen »popoln sporazum* o stališču, ki naj ga zavzamejo v Ženevi. Predstavnik konference je izjavil, da niso v načrtu drugi uradni sestanki zahodnih ministrov pred ženevsko konferenco 11. maja. Vendar pa bodo ministri prišli v Ženevo večer prej in se bodo po po- Stiristranska delovna skupina je dobila nalogo, da pripravi za NATO pisano poročjlo o rezultatih. Svet NATO se bo verjetno sestal jutri. čeprav poudarja poročilo, da je bil -dosežen «popoln sporazum*, ugotavljajo v diplomatskih krogih, da je bil res dosežen sporazum, toda na najmanjšem skupnem imenovalcu. Ministri so se odrekli poizkusom, da bi se sporazumen o vseh podrobnostih. Na ženevski konferenci bodo prišli samo s splošnimi obrisi »globalnega* načrta o Berlinu, nemški združitvi in evropski varnosti. Ta načrt bodo predložili trebi ponovno sestali. Pred- Sovjetski zvezi in čakali reak- stavnik je izjavil, da so ministri dosegli »popoln sporazum* o politiki, strategiji in taktik: na ženevski konferenci, toda sklenili so, da bodč strogo molčali o svojih načrtih. cijo, na podlagi katere se bodo potem ravnali. To so sklenili, ka so ministri ugotovili, da se sicer na splošno strinjajo o političnih in strateških smotrih, ne strinjajo pa se o ■■■■■■Mlinu.......■■■■■■■■■■m............................................................ De Gaulle ponavlja nepopustljivost glede rešitve alžirskega vprašanja Poudaril je, da vodi politiko integracije* in da samo on lahko reši to vprašanje ORAN, 30. — General De Gaulle je včeraj popoldne dovolil razgovor ravnatelju lista «L’Echo d'Oran», poslancu Laf-fontu, ki objavlja danes v svojem časopisu izvleček tega razgovora. General De Gaulle je med drugim izjavil: »Pregrade so učinkovite in orožje vedno težavneje prihaja v notranjost Alžirije. Ugotovilo se je, da je nasprotnik mnogo manj jedek kakor prej. S politične strani pa ima alžirska osvobodilna fronta nove težave. Predvsem je skušala doseči, da bi jaz poslal odposlanca na nevtralno ozemlje za razgovore in je s tem upala, da se bo dala priznati. Jaz nisem hotel tega, ker ne smem priznati te organizacije. Ta or ganizacija ne predstavlja Alžirije in tudi ne alžirskih muslimanov. Govoril sem o miru pogumnih. Ponudba je še vedno veljavna in razgovori bodo morali biti v Parizu. Organizacija je skušala tudi doseči uradno priznanje od mnogih držav, toda brez uspeha. Sporočil sem vsem resnim državam, da bi Francija takoj umaknila svoje poslanike iz vseh držav, ki b: priznale- to politično organizacijo. Ne govorim seveda o A-meričanih ali Angležih, toda to sem rekel tudi Indiji in Sovjetski zvezi. Spričo teh neuspehov se bo ta organizacija vedno bolj približala komunistom gotovo ne iz Sovjetske zveze, pač pa iz Kitajske, katere režima nismo priznali in s katero nimamo izmenjave poslanikov* De Gaulle je nadaljeval: »Nisem mogel na ta način ravnati do arabskih držav. Prisi- ljene so sporazumeti se z obema voditeljema*. V vsem kar sem vam rekel, so v zadnjem letu samo znaki izboljšanja. Ni vse popolno in tudi ni vse rešeno, toda Izvršeno je bilo ogromno delo. Vedno je kdo, ki pravi »da, toda...*. Odkar obstaja svet, so vedno bili taki. Kaj hočejo torej alžirski agitatorji? Sedanji položaj ni tak kakor pred enim letom. Ce je 13. maj uspel, je to bilo zaradi tega, ker sta za Alžirijo bili vsa Francija in vojska*. Zatem je De Gaulle pojasnil vzroke, zaradi katgrih ne izgovarja besede ((integracija*. «Predvsem zaradi tega je dejal, ker se mi je hotela vs.-liti. Toda. kaj je to, kar sem storil, odkar sem na oblasti? In tudi prej. leta 1943? Bil sem jaz tisti, ki sem dal pravico glasovanja muslimanom. Ali ni morda to že integracija? Toda tisti, ki danes na glas kričijo »integracija*, so isti, ki so bili tedaj nasprotni temu ukrepu. To kar hočejo, je da se jim vrne njihova papeška Alžirija*. Toda papeška Alžirija je umrla, in če ne bomo tega razumeli, bomo umrli z njo. Kaj sem storil odkar sem predsednik vlade, nego to, da sem zagotovil, da vsi spoštujejo enakopravnost, u-stvaril sem skupen volilni kolegij. razpisal volitve, ki dovoljujejo muslimanom, da zastopajo svojo pokrajino, dal možnost muslimanom, da a-vzemajo javne funkcije, ne samo v Alžiriji, pač pa tudi na metropolitanskem ozemlju, in končno, da se s constantin-skim načrtom izvrši to, kar je najvažnejše: obsežna borba proti revščini v Alžiriji. Ali ni to prava integracija? Kar se tiče političnega pomena besede, kaj pomeni? Da je Alžirija francosita? Potrebno je to reči, ker je tako.* De Gaulle je zatem izjavil, da «bratenje med obema skup-nostima m prišlo 13. maja z Lagaillardom. V naslednjih dneh se je muslimansko prebi-valstvo bratilo z evropskim prebivalstvom v forumu in je prišlo, ker se je začelo vzklikati ime De Gaulla. Okrog mojega imena je nastalo bratenje in zasluga je mojega i-mena.» Na kontu je De Gaulle izjavil, da po njegovem mnenju «se lahko najde srečna rešitev alžirske drame samo v popolni evoluciji v tej deželi*. Dodal je: »To je, kar skušam storiti. Ce ta evolucija ne uspe, tudi če bi bilo pomirjenje dokončno, bi bila Alžirija za nas naglo izgubljena. Kajti ob prvi priložnosti bi se ponovno dvignila in tedaj ne bi bilo več rešitve. Jaz sem edini, ki lahko prinesem rešitev v Alžiriji. Vsi tisti, ki hujskajo alžirske Francoze proti nam, tvegajo, da zavlečejo povratek k miru. Naša prihodnost je lahlfo izvrstna, če bomo znali ostati vsi združeni.*;.. Iz Alžira pa javljajo, da je v nekem kraju v srednji Alžiriji eksplodirala v neki trgovini bomba, ki je bila skrita v košasi zelenjave. Ubitih je bilo sedem ljudi, drugih 12 pa ranjenih. Med mrtvimi so novoizvoljeni župan kraja podžupan in dva nova občinska svetovalca ter nekateri francoski vojaki. številnih taktičnih podrobno-stihi f V krogih delegacij menijo, da bodo na ženevski konferenci zahodni ministri predložili svoj »globalni* načrt kot celoto ali pu v ločenih delih kot odgovor na sovjetske predloge. Kakor rečeno, bodo nato čakali sovjetsko reakcijo. Domnevajo, da bo verjetno sledila splošna diskusija o celot nem vprašanju hladne vojnr v Evropi. Predvidevajo, d;, bodo ti uvodni razgovori tra jali dva ali tri tedne, naka: bi se konferenca odložila ?* en teden, da se predstavnik-posameznih držav posvetujejo Druga faza konference bi trajala dva ali tri tedne in b' verjetno odprla pot konferen ci najvišjih, ki bo po splošnen mnenju proti koncu poletja al v začetku jeseni. Domnevajo, da vsebuje gle balni načrt, o katerem so si sporazumeli, naslednje točko Zahod sicer zavrača sovjetsk Ultimat o Berlinu, toda pred lagal bo, naj se diskutira o neki obliki »izvajanja* njegovih pravic v Berlinu in o morebitni pridružitvi Združenb narodov pri novi ureditvi v mestu. 2. Zahod bi utegnil ponuditi SZ sistem kombiniranih inšpekcij po kopnem in v zraku, ki bi se tikal vse Evrope in tudi Daljnega vzhoda in Uralov. 3. Temu bi pozneje lahko sledil sporazum, ki bi določal naivišjo raven vojaštva in oborožitve s pogojem, da se bistveno napreduje glede nemške združitve. 4. Zahod bi eventualno sprejel odložitev volitev v vsej Nemčiji, če te ne bodo odložene na nedoločen čas. Kakor je znano, so zahodne države do sedaj vztrajale, naj bi volitve bile orvi korak za združitev Nemčije. Zvedelo se je tudi, da so se ministri sporazumeli, da so pripravljeni sodelovati pri ustanovitvi komisije predstavnikov obeh Nemčij za izboljšanje tehničnih stikov med njima ter za pripravo osnutka volilnega zakona, na podlagi katerega, naj bi svoj čas bile splošne volitve v vsej Nemčiji. Člane komisije bi imenovali bonn-ska in pankovska vlada in nijh število bi bilo sorazmerno s prebivalstvom. Ameriški predstavnik je izjavil, da so se ministri sporazumeli o skupnem stališču »brez diskusije# in da je vse «potekalo hitro, kakor je bilo predvideno*. Dodal je, da niso pustili nič nerešenega ter da je bil povsem dosežen popoln sporazum. Zatem je izjavil, da so danes govorili samo o stališču, ki ga bodo zunanji ministri zavzeli v Ženevi ter da niso govorili o nobeni alternativi za celotni načrt. Zatem je’ ameriški predstavnik izjavil, da bodo stališče, o katerem so se danes sporazumeli, uradno predložili SZ v Ženevi kot dokument treh držav. Pripomnil je, da se je Zahodna Nemčija »v celoti pridružila dokumentu*. Na koncu J« še jzj^viL da je cel6rnt naet-t v bistvUi isti do- Vument. ki ga je predložila ministrom delovna skupina. K r Vreme včeraj: N^jviSja tempe. r»Uwa 20, najnlžj* 12,7, »rsčnl tlak 1009, narašča; veter Jugo-aatvvJnik 8 km na uro, vlaga 92 cdst, padavine 16,4 mm, morje rahlo razburkano, temperatura morja 14,S stopinje. Tržaški dnevni Danes, PETEK, 1. n8*8 Praznik dela ^ Sonce vzide ob 4.53 in. za ^ 19.10. Dolžina dneva 14.» ^ vzide ob 1.54 in zatone Jutri, SOBOTA, 2. maja Zivana - Iz sindikalnega življenja Sindikat trgovinskih uslužbencev zahteva sestanek na uradu za delo Pismo suspendiranih delavcev Delavski zbornici CISL Tajnifcvo sindikata uslužbencev trgovinskih podjetij je poslalo včeraj pismeno vo Uradu aa J delo, da čimprej do sestanka s stavniki trgovcev. Kot smo it včeraj poročali, je namreč prišlo do razbitja pogajanj o izvajanju sporazuma glede u-reditve prejemkov in normativnega položaja trgovinskih uslužbencev in preti nevarnost ostrega sindikalnega spora tudi v tej kategoriji; / ' * * * Včerai dopoldne je bila skupščina suspendiranih delavcev Tovarne strojev Sv. Andreja, na kateri so sindikalni predstavniki poročali o rezultatih razgovorov z ravnateljstvom CRDA Nato je skupina suspendiranih delavcev sestavila pismo, ki so ga poslali IV. kongresu Delavske zbornice. V pismu delavci ugotavljajo* težak položaj, do katerega je prišlo garadi pomanjkanja dela in splošne krize ladjedelniške industrije. Delavci pozivajo Jtongres, da sprejme obvezo. sanj kot 24 ur na teden da se bodo odločno, enotno in učinkovito borili za delo in okrepitev industrije. Delavci so mnenja, da ne zadostujejo intervencije sindikalnih voditeljev ter da je treba preiti iz mrtvila v odločnejšo borbo. V soboto dopoldne ob 10. u-ri Bo na sedežu v Ul. Ponda-res skupščina, livarjev (obeh livarn, modelistov in drugih) Tovarne strojev Sv. Andreja, na kateri bodo razpravljali o prekvalifikaciji. V ILVA je notranja komisija sklicala tri enotne skupščine delavcev, na katerih so razpravljali o bližnji stav5ct kovinarjev. Delavci so govorili o tehničnih pogojih ‘za stavko in soglasno izjavili šVojd pripravljenost na borbo. V zvezi s sklepi obeh sindikalnih organizacij glede priprav za stavko kovinarjev se je izvedelo, da bodo Oprostili od stavke nekatere skupine delavcev v nekaterih podjetjih. kjer delajo s skrajšanim delovnim urnikom. Oprostili boki delajo Danea bp zaključek IV. koti- gresa le?! V* ske zbornice in bo O*) I tajnik Pinguentini o 1. maju, nato bodo razpravljali o zaključni resoluciji in proglasili rezultate glasovanj v novo vodstvo Delavske zbornice, Poročilo o delovanju obrtniške bolniške blagajne Pred nekaj dnevi je bila v sejni dvorani tržaške trgovinske zbornice skupščina delegatov Pokrajinske bolniške blagajne (a obrtnike, na kateri je predsednik Carlo Magris imel daljše poročilo o lanskoletnem delovanju te blagajne. Predsednik je podčrtal, da so lani nudili zdravstveno pomoč 2131 osebam, medtem ko se je 479 zavarovancev moralo zateči v bolnišnice. V skladu s tem delovanjem se je večajo tudi število zavarovancev, saj jih je bilo skraja 4.984, sedaj pa 7.427, Predsednik je nato pozval vse zavarovance, naj skrbe, da ne bodo bremenili blagajno z malimi bremeni, ki se družinskemu proručunu ne poznajo, ob koncu leta pa pomenijo pomembno postavko v proračunu blagajne. Nato je direktor blagajne dr. Lionello Cechet precital finančno poročilo in obračun za 1958. leto. Anglešk« vojne ladje v pristanišču Včeraj ob 8.45 so pristale ob nabrežju pred vladno palačo dve angleški vojni ladji; pomožna vojna ladja «HMS Forth« in podmornica »HMS Tally Ho». Poveljnik 'pomožne vojne ladje kapetan fregate Barloiv je dopoldne opravil vljudnoste obiske pri vseh tržaških predstavnikih oblasti.. V soboto bo priplula v Trst še podmornica «HMS Tabard«, poleg nje pa se bo z letalom pripeljal tudi namestnik poveljnika pomorskega oporišča na Malti Sir Charles Medden. Vse tri vojne ladje bodo odplule iz Trsta 4. maja. Sestanek KD-PRI V palači Diana so se včeraj sestali politična tajnika KD Belci in PRI Pennestre. Raz-govarjala sta o obnovi lokalnih upravnih ustanov. Danes, 1. maja, bodo vse trgovine zaprte. Jutri bo normalni delovni urnik uradov in trgovin IIIIMIIIIIIIIMlIllllllltlllllllllMIHIUIIIIIIIMIIllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllnllllllllMlIllllJlUlltlllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllll Iz poročila predsednika Pokrajinske turistične ustanove Kljub neugodnim mednarodnim pogojem se je turistični promet lani povečal Ud tujih turistov je bilo v našem mestu največ Jugoslovanov, sledijo pa jim Avstrijci • Glede nočnin je na prvem mestu Avstrija, za njo pa Jugoslavija Na zadnji seji upravnega sveta Pokrajinske turistične ustanove je podal predsednik odv Piero Slocovich daljše poročijo, v katerem je obravnaval turistični promet v preteklem letu. V začetku svojega pogpčila je poudaril, da sta na razvbj turizma v letu 1958 vplivala zlasti dva faktorja: splošna križa v turističnem prometu v vsej Italiji in še s posebnim poudarkom na naše področje t%r negotovost glede finansiranja pokrajinskih turističnih ustanov. Predsednik je namreč ugotovili da je zaradi prekinitve diplomatskih odtrn-sov med Bonnom in Beogfk do stavke delavce BmiMminiMiumini ih**«1 "'"s" Potovanje odbornika Visintina Proučevanje obraiov za predelavo smeti 'L zgraditvijo obratov bi se rešilo vprašanje higiene in bi pridobili tudi koristna gnojila Q vprašanju ustanovitve brata za predelavo smeti smo te mnogokrat pisali in tudi v zadnji diskusiji o proračunu v občinskem svetu se je več svetovalcev dotaknilo te zadeve. Zlasti so poudarili, kako nehigiensko je odlagati smeti po Krasu, posebno pa v Trebčah. Nedavno od tega smo v našem listu objavili tudi dve sliki tega smetišča, ki je leglo umazanije in predstavlja nevarnost za zdravje prebivalstva. Za rešitev tega vprašanja bi morali ustanoviti obrat za predelovanje smeti; s tem bi bila rešena higienska plat, hkrati pa bi se pridobilo koristno gnojilo za naše kmetovalce in občina bi imela od tega tudi neposredno korist. Te dni sta si podžupan Cum-bat in odbornik Visihtin ogledala v Veroni obrat, ki ga gradi za predelavo smeti podjetje »Fertilia*, ki uporablja ameriško napravo. Veronsko občino bo stal obrat 300 milijo, nov lir. V.sintin in Cumbat sta na zadnji seji občinskega odbora izjavila, da je obrat s t.hniške plati zadovoljiv. Gre za novo tehniko prebiranja in mletja smeti, ki jih sterilizirajo v 24 urah, nato pa predelujejo v umetna gnojila. S temi napravami predelajo na dan 1800 stotov smeti, kar bi za Trst zadostovalo. To podjetje se je že zanimalo za Trst in postavilo občini svoje ponudbe. Toda pri tem nastaja vprašanje, čemu ne bi prevzela upravo obrata sama občina. Omenjeno podjetje bi namreč hotelo imeti obrat v svoji režiji kar 15 let, občina pa bi mu morala plačevati vsako leto velik prispevek. Sele nato bi podjetje odstopilo obrat občini. Sicer so demokristjani ravno ob razpravi o proračunu poudarili, da so proti politiki oddajanj« občinskih storitev v zasebni zakup. Sam odbornik Vižintin pa at je ogledal obrat za predelavo ameti tudi v Milanu. Tu ga gradi podjetje »Breda Mec-canica* po danski licenci. Postopek predelave smeti traja v tem obratu dva dni, je pa bolj goapodaren. Spričo obeh teh postopkov namerava občinski odbor predlagati ustanovitev posebne komisije, ki naj stvar prouči in potem izbere med postopkoma. O stvari pa bo moral seveda spregovoriti občinski svet. Odziv na klic SOS Pred dnevi so z nekega sve- tilnika na majhnem otoku v Rdečem morju oddajali znake za nujno pomoč. Klicu se je takoj odzval poveljnik Lloydo-ve ladje »Tripolitania«, ki vozi na progi Italija-Somalija, in kmalu zatem so spustili v mor. je čoln z dvema častnikoma in zdravnikom dr. Pedersoli-jem. Tako so ugotovili, da je postalo telegrafistu svetilnika Kamal el Dinu al Nacacw Na-garju slabo, zaradi česar so bolnika odpeljali na ladjo in s to dalje do Sueza, od koder so ga poslali v bolnišnico. Smola šoferja Pietro Piaino iz Vidma Je bil za volanom tovornika nekega videmskega podjetja ht je vozil po Trbiški cesti proti mestnemu središču. Nedaleč od katinarskeg« pnostu se mu je blokiral volan, zaradi česar je volilo zašlo s cest« i« se prevrnilo Jjo škat-pi. Vozilo se je precej potolklo, vse naokoli pa so ležale razbite steklenice mleka in razumljivo j«, da »e je tudi Piaino ranil. Z rešilnim avtom se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane in podplutbe na čelu ter verjetnih rebrnih poškodb poslali na I. k>r. oddelek, kjer so mnenja, da se bo moral zdraviti 15 ali morda celo 30 dni. dom prišlo do zmanjšanja prehoda nemških turistov namenjenih v Jugoslavijo, kar se je odrazilo zlasti v Trstu, medtem ko so na splošno zmanjšanje turističnega prometa v Italiji vplivali razni drugi dogodki, kot na primer politična kriza, dogodki v Alžiru, valutni ukr*>pi v Franciji, medtem ko so svetovna razstava v Bruslju, svetovno prvenstvo v nogometu na Švedskem, stoletnica Lurda itd. odvzeli Italiji nemajhno število tujih turistov. Vsč to se Je seveda odrazilo tudi v Trstu, ki je v perifernem položaju glede na italijansko državno ureditev. Trst in njegovo področje namreč uživata koristi turističnega prometa predvsem iz splošne-dotoka turistov v Italijo, ga mejni promet, ki je zabeležil 1,465.275 vstopov in 1,542.902 izstopov imetnikov obmejnih propustnic, medtem ko je s parniki, ki vzdržujejo promet s področjem Istre potovalo skoraj 100.000 oseb. zlasti pa še od turistov, ki gredo preko Trsta na poti v Jugoslavijo ali iz nje. Neroden padec Brž ko je stopila iz avtobusa je Vittoria Saksida vd. Que-rincis iz Ul. Giuliani hotela prečkati pri Miramaru cesto, a žal je zdrsnila na mokrem in spolzkem tlaku in je nerodno padla na tla. Ker si je pri padcu zlomila desno nogo, je morala v bolnišnico, kjer bo ostala kakih 40 dni na ortopedskem oddelku. —,—»s----. Ukradli se mu kovček Elio Tentoni iz Turina je bil že nekaj dni v našem mestu, kjer je nastopal s pevskimi točkami v kinu Fllodram-matico. Predvčerajšnjim je zadnjič nastopil in takoj zatem je z drugimi kolegi spravil svoje stvari v kovček in ga pustil pred kinom v pričakovanju tovornika. Toda še pred tovornikom je prišel kak neznanec, ki je u-krade’ prvi kovček, ki mu je prišel pod roko. In ta je bil last Tentonija, ki je tatvino prijavil. Imel je v kovčku za 100.000 lir blaga. Toda Pokrajinske turistična ustanova je storila vse, da ne bi prišlo do padca turističnega prometa in statistični podatki, ki so danes na razpolago, dokazujejo, da ji je to u-spelo. Medtem ko je prišlo v letu 1957 na naše področje 190.481 turistov, jih je bilo v letu 1958 206.608. Nočnin pa je bilo v letu 1957 618.159, v letu 1958 pa 783.693. Tu velja omeniti, da je v tržaških hotelih in hotelih našega področja bilo lani zabeleženih 396.298 nočnin, medtem ko so v zasebnih stanovanjih zabeležili 309.255 nočnin. Statistični podatki nadalje kažejo, da so v hotelih v odnosu z letom 1957 zabeležili lani 9.76 odst. več prihodov turistov in 11.22 odst. več nočnin. Ta odstotek je še dosti večji glede na zasebna stanovanja, kjer so zabeležili 73.6 odst. več prihodov in 53.18 odst. več nočnih. Vedno v odnosu na leto 1957 se je povprečni dnevni prihod turistov povečal 'od 521 na 566 oseb, medtem ko so se povprečne nočnine zvišale od 3.2 na 3.79 za vsakega •MrM«. Zanimivi so tudi podatki, ki se nanašajo na tuje turiste in njihovo prenočevanje v naših hotelih. Na prvem mestu so Avstrijci, ki ilh j« bilo v našem mestu 18.751 in »o imeli 38.853 prenočevanj. Na drugem mestu so Jugoslovani z 20.343 prihodi in 33.431 nočninami. Sledi io Nemci z 8.881 prihodi in 20.269 nočninami, Američani s 7.528 prihodi in 16.241 nočninami, Francozi s 4.742 prihodi in 8.861 nočninami, Angleži s 3.321 prihodi in 8.668 nočninami, Švicarji s 3.174 prihodi in 7.305 nočninami in končno Grki z 2.187 prihodi in 5.495 nočninami. Statistični podatki nadalje kažejo, da se je najbolj povečal dotok jugoslovanskih turistov, in sicer v odnosu na leta 1957 kar za 119.25 odst. Sledi Danska s 65 odst., Soanija ir Portugalska za 34.93 odst., Norveška za 34 odst.. Švedska za 24.29 odst., Angliia za 17.27 odst., Avstriia za 11.56 odst.. Nemč ja za 5.8 odst., Luksemburg in Holandska za 4.31 odst, in Grčija za 3.31 odst. Padel na je prihod francoskih, irskih, švicarskih, ameriških, turških, kanadskih in egipčanskih turistov. V odstotkih so izraženi podatki, ki govorijo o nočninah v hotelih, pri čemer so na prvem mestu Norvežani z 210.64 odst., sledijo Jugoslovani s 129.10 odst., Švedi s 95 85 odst., medtem ko so zabeležili 14.6 odst. več nočnin avstrijskih turistov, 24.8 nemških turistov ter 12.35 odst. švicarskih turistov. Nesreča na delu Grški pomorščak Emanuel ICorventauris se bo moral zadržati dlje v našem mestu kot je mislil; med delom na parniku »Olimpic Valeur«, ki je bil zasidran pri čistilnici «Aquila», se je ranil na prstu in je moral v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo o-krevanja v 10 ali 30 dneh na I. kir. oddelku. Toda ne smemo pozabiti, da se mnogo turistov, ki so potovali skozi Trst, ni ustavilo v našem mestu niti preko ene noči, kar sledi iz podatkov o mednarodnem prometu, skozi dva železniška obmejna prehoda in 3 mednarodne cestne prehode. Skozi te bloke je namreč potovalo 212.211 itali janskih državljanov in nič manj kot 758.434 tujcev. Tu velja omeniti, da je v našem mestu prenočevalo v hotelih le 69.000 tujih turistov. Potem je treba upoštevati tudi maloob- Zanimivi so tudi podatki, ki kažejo, kaj pomeni turizem v gospodarstvu našega področja. Na osnovi teh podatkov se u-pošteva, da porabi vsak turist, ki stanuje v hotelih, dnevno od najmanj 2.400 (če prenočuje v gostiščih) do najmanj 7.900 lir (če prenočuje v hotelih prve kategorije), in od najmanj 1000 do najmanj 1950 lir, če prenočuje v zasebnih stano-novanjih, »campingih«, počitniških domovih itd, Ce sedaj upoštevamo na osnovi teh številk nočnine v hotelih, zasebnih stanovanjih, gostiščih itd., lahko ugotovimo, da so turisti pustili na našem področju najmanj 4,346.567.980 lir. V to številko je vključena tudi 1 milijarda 630 milijonov lir, ki odgovarja prehodu 1 milijon 630 tisoč izletnikov, ki v našem mestu niso prenočili, a so porabili najmanj 1000 lir na osebo. Predsednik Pokrajinske turistične ustanove je v svojem poročilu omenil tudi finančni obračun. Pouidaril je, da je bilo v primerjavi s proračunom 3 milijone lir manj dohodkov, ki pa se še povečajo, če primerjamo končno številko z obračunom z dne 23.12.1957. Lani je namreč imela Pokrajinska turistična ustanova 47,450.550 lir dohodkov, od česar odpade na državni prispevek 33,355.000 lir (namesto 37.800.000 lir, ki jih je ustanova zahtevala). Med izdatki pa je treba omeniti najprej 3,255.516 lir za kritje primanjkljaja v letu 1957, ostali izdatki pa znašajo 43,286.031 lir. Od tega pa odpade 18,219.657 lir za redne splošne stroške, 21.059.213 lir za tako imenovane »turistične stroške* in 4.007.161 lir pa za iz-redne »troške. Vprašanje, ki le vleče že tri leta Bodo končno ustanovili zbor mestnih redarjev? Občina je že vključila izdatke za redarje v proračun V letošnji proračun tržaške občine so vključili tudi postavko z izdatkom 1,91.894.000 lir za zbor mestnih 'iedarjev. Občinska uprava namreč upa, da bo pokrajinski upravni odbor. to je prefekturni nadzorni organ, končno odobril u-krep o ustanovitvi tega 7*0-ra Omenjeni izdatek se predvideva za drugo polovico leta. pred kratkim 'je občinski svet soglasno odobril občinske protipredloge na opazke in predloge pokrajinskega uprav, nega odbora v zvezi a prejšnjimi predlogi občine glede u. stanovitve, pravzaprav obnovitve zbora mestnih redarjev, ki bodo opravljali v glavnem službo sedanjih članov uprav, ne policije, katera je v sestavu uslužbencev vladnega generalnega komisariata. Vprašanje ustanovitve zbora mestnih redarjev se vleče že tri leta. Bilo je že več občinskih sklepov, ki so jih pošiljali v odobritev pokrajinskemu upravnemu odboru. Ta pa jih je zopet vračal s svojimi opazkami in predlogi. Sedaj upajo, da bo odbor končno le potrdil zadnji sklep občinskega sveta, zlasti ker so občinski svetovalci glasovali zanj soglasno. Občinski svet je že 3. aprila 1956 sprejel sklep o ustanovitvi zbora mestnih redarjev, to. da pokrajinski upravni odbor tega sklepa ni potrdil in ga je vrnil županstvu s svojimi o-pombami. To pošiljanje sklepov s protipredlogi in njihovo vračanje občini z opazkami se je nadaljevalo in po treh letih smo še vedno pri starem, čeprav je že skrajni čas, da se tudi ta odsek občinske uprave končno uredi. V zadnjem sklepu predvide. va občina stalež, ki bo štel skupno 302 redarja. Pokrajinski upravni odbor pa je predlagal naslednja skrčenja: namesto 255 redarjev naj bi jih bilo 245; število kaplarjev naj st zniža od 80 na 75, narednikov od 21 na Ig, narednikov vodnikov pa od 14 na 12. Število poizvedovalcev (informa. tori), to je redarjev, ki hodijo iskat razne informacije, pa naj se skrči od 44 na 30. Odbor teh predlogov ni sprejel, ker po njegovem mnenju bo še predvideni stalež komaj zadoščal. Pristal je le na skrčenje števila poizvedovalcev, tako da bi ostalo število resničnih redarjev nespremenjeno. Odbor je pravilno poudaril, dg redarji tako ne bodo vši na razpolago. Vsak dan jih bo manjkalo namreč 68, in sicer 43 zaradi turnusa enega dneva počitka v tednu, 25 pa zaradi dopustov. K temu bi morali dodati še kakih šest ali sedem redarjev, ki zbolijo. Od ostalih redarjev pa bi jih moralo biti na razpolago 25 za občinske izpostave (sektorje). Tako bi dejansko ostala na razpolago za službo 202 redarja, Pokrajinski upravni odbor pa se v glavnem strinja z načinom obnovitve zbora mestnih redarjev, ki bo potekala v štirih fazah. Najprej bi sprejeli v zbor tiste redarje in člane sedanje upravne poli. cije, ki bi zasedli prosta mesta, katera bi ostala pa prvih dneh fazah. Pri tem bi tudi določili, kdo naj bi dobil morebitne višje čine, za katere bi bila metsa na razpolago. Sledila bi končno še četrta fa. za, ko bi razpisali javen natečaj z izpiti, pri katerem bi prišli v poštev civilni policisti, ki niso starejši od 35 let. Nova cena bencina Predvčerajšnjim je medministrski odbor za cene odločil, da se zniža za 3 lire pri litru cena za bencin. Od 15. maja, ko bo v veljavi nova cena, bo ital liter normalnega bencina 125 lir, liter bencina super pa 135 lir. iinmiiinMniiiniiMitiiiiiimiiiimiMiinniiMMmiiiiiniiiiiiiiiuHiiiMiiiiiiiiniitiiiMiiMiiiniiiiii Izpred prizivnega sodišča Znižana Kazen zaradi tatvine Odbili so priziv javnega tožilstva Poklic krošnjarja ni zelo donosen, zato »« včasih pripeti, da »i hočejo, seveda samo nekateri, zaokrožiti dobiček t kakšno tatvino. Tak je bil primer krošnjarja, ki je avgusta meseca 1956. leta potrkal na vrata stanovanja Marije Ban vd. Merlak z Garibaldijevega trga in ji ponudil avoje blago. Priletna ženska je bila tako naivna, da je moža pustila samega v predsobi. Morala je v kuhinjo, a kq se je vrnila v predsoba, moža ni bilo več. Z njim pa je izginila tudi denarnica, ki jo je pustila na obešalniku. Denarja sicer ni bilo dosti (samo 3 stotaki), a v njej je Banova hranila kot punčico svojega očesa zlat o-besek s petimi briljanti. S prijavo tatvine je ženska sprožita preiskavo, ki se je srečno zaključila. Preiskovalni organi so seveda najprej Izpred kazenskega sodišča Nakupovala sta kožuhe pa jih nista plačala poizvedovali pri krošnjarjih, kjer so izvedeli, da je bil za nekaj dni v našem mestu 37-letni Giuseppe Invidia, po poklicu krošnjar iz Novolija (Lecoe). In na tega je padel sum, zaradi česar je romalo tamkajšnjim karabinjerjem pismo s prošnjo, da možu izprašajo vest. Da je bil v Trstu, Invidia ni tajil. Priznal je tudi, da ima on zlat obesek, katerega pa ni ukradel, pač pa, da ga je našel skupno z denarnico na stopnicah. Seveda mu ni nihče verjel m tako je bil mož marca lani obsojen zaradi tatvine na mesec dni zapora in na 3.000 11t globe. Kot vsi obsojenci, Je tudi Invidia vložil priziv, s katerim je dosegel, da so mu znižali zaporno kazen na 10 dni, denarno pa za tisočak. * * * * . SNG v TRSTU V nedeljo 3. maja 1959 ob 17. uri v dvorani na stadionu « Prvi maj », Vrdelska cesta 7 SREMAC - KOSAR Pop Čira v in pop Spira komedija v treh dejanjih V sredo 6. maja 1959 ob 20.30 v Prosvetni dvorani na OPČINAH LEOPOLD LAHOLA MADEŽI NA SONCU R A. D 1 O na); 11.00 Za naše male poslušalce: a) Kekec na volčji sledi, radijska priredba; b) V zeleno polje, v zelen log (otroški zbori); 12.00 Opoldanski glasbeni spored; 14.00 Karol Pahor: Priredbe slovenskih narodnih za glas, zbor in orkester (prva izvedba); 14.20 Josip Slavonski: Suita z Balkana; 14.30 Igra Zabavni orkester R'1V Ljubljana; 15.15 Zabavni inter-mezzo; 15.30 Jugoslovanski operni pevci v svetovnih reprodukcijskih študijih; 16.30 Vesela pesem po vsej domovini (jugoslovanska narodna glasba); 17.00 Sredozemski zvoki (novitete iz arhiva plošč zabavne glasbe); 17.30 Radijska igra — Anton Ingolii-Fran Žižek: Obtožujem (premiera), režija: Fran Žižek; 18.30 Glasbena medigra; 18.35 Nikola Hercigonja: ISatirične pesmi po Jovanu Jova- ricviču Zmaju; 20 00 Prerez opere' «Evgenij Onjiegin« Petra Iljiča Novo cine 14.00 «Krasne KU* brine«, M. 11 Odeon 16.00 Schneider. r r^nt Radio 16.00 «Cilj Tokio«, • in G. Garfield. K,NO V MILJAH ^ Europa «Sayonara». in M. Taka. t| * Roma »Dogodivščine 81 °lia . f-rt B*"*- Volta »V senci giJjJ!1'" ’cinercH* da Lee Technicolor, scope. ( MALI 1-------------------n« 330 ? PODI IZ FURNIRJA. P® f 11 kv. m - se prodaj«0 Gambinl 3 PETEK, 1. maja 1939 RADIO TRST A 8.30 Male slovenske zasedbe; 3.00 Koncert godbe na pihala; 9.30 Yvette Horner in njena zasedba Musette; 9 45 Faure: Fantazija za klavir in orkester, opus 111; 10.15 Lahke melodije; 10.45 Mahler: Tri Rueckertove pesmi; 1100 Parada lahkih orkestrov; 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Glasba Vincenta Ybumansa; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Petnajst minut z EAnundom Ros; 15.00 Tartini: Koncert za violo da gam-ba in orkester; 15 20 Poje Jelka Cvetežar ob spremljavi orkestra Franka Russa; 15.45 Broadwayski odmevi: 16.00 «Brkonja Celjust-nik«, mladinska zgodba, ki jo je napisal Bogomir Magajna; 17.00 Hindemith: Simfonija serena; 17.30 Plesna glasba; 18.10 Koncert basista Anteja Zmikiča, pri klavirju Gojmir Demšar — na sporedu so samospevi Papandopula, Hatzeja, Gotovca, Safraneka, Zajca, Dugan« mlajšega in Binicke-ga, 18.40 Godalni orkester Alberta Casamassime; 19.00 Sirimo obzorja — Stari znanci, resne in šegave o vsakdanjih stvareh; 19.25 Pestra glasba; 20.00 Šport; Čitajte in širile PRIMORSKI DNEVNIK 16, oktobra 1955. leta se je a držav Goljufi pri kupčijah izvlečejo iz Žepa le malo denarja, zato pa morajo razliko plačati z... zaporom. Sicer je to za prevaranega trgovca slabo zadoščenje, kot je na lastni koži spoznal Vit-torio Bevilacqua iz Ul. Machiavelli, ki je stalno zalagal neko Pinuccio Selmi por. Schieppatti s kožuhi. Nekaj denarja je sicer dobil, a za ostalo je dobil menice, ki so redno ob določenem datumu zapadle. Nekaj časa je mož potrpel, a prišel je dan, ko se je naveličal in je zadevo prijavil policijskim organom. Med drugim je navedel, da si je gospa behieppattijeva decembra 1953. leta kupila kožuh za DO.OOO lir, 20 tisočakov je takoj plačala, za poravnavo računa pa bi se morala zglasiti 6. naslednjega meseca. Toda o ženski ni bilo ne duha ne sluha. Namesto nje pa se je zglasil neki dr. Carlo Schieppatti, ki se je predstavil kot njen mož. Z žalostnim glasom je rotil trgovca, naj nekoliko potrpi; računa ni mo. gel poravnati zaradi nenadne smrti svoje matere v Milanu. Po pogrebu pa bi vse uredil. Toda Bevilacqua, kateremu ji zadeva že smrdela po prevari, se je pozanimal in je tudi izvedel, da je »pokojna* še vedno čila in zdrava. Vsakemu trgovcu bi bilo to dovolj. Bevilacqua pa je še vedno upal, da bo zadevo srečno uredil. Sicer je bilo njemu malo mar, če so mu izročali denar ali menice. Te je namreč pošiljal nemudoma svojim zalagateljem in s tem je bil rčšen skrbi, 13. februarja se je Schiepattijeva ponovno zglasila pri njem in tokrat naročila kožuh »murmel«. Tokrat kožuh ni bil zanjo, pač pa za ženo nekega moža iz Bologne, ki bi moral denarno podpreti ustanovitev novega moževega podjetja v žaveij-skem industrijskem pristanišču. Trgovec je kožuh izročil ter spravil 20 tisočakov v žep. Za preostalo vsoto pa so mu izročili menice s podpisom žene domnevnega bolonjskega petičnika Gigliola Ostija. Kot po navadi so menice romale k drugim podjetjem in od tu v banke. Menice so tako začele prihajati tudi k O-stijevi, kateri ni bilo težko u-gotoviti, da so bili podpisi spretno ponarejeni. In kdo naj bi jih tako spretno ponaredil, če ne mož njene sorodnice Antonio Marchesi? Ta se je celo zglasil in se predstavil za arhitekta pri tolikokrat prevara, nem tržaškem trgovcu. Bil je tudi tako predrzen, da se je predstavil tudi kot novi u-pravnik Schiepattijevega podjetja, ki sploh ni obstajalo. Tudi ta pustolovščina je i-mela svoj konec. Vse tri, in sicer Antonia Marchesija, ki je v zaporu v Bologni, Carla Schieppattija iz Bareggija in Ambrogio Seimi, domnevno ženo dr. Schieppattija iz Milana so prijavili sodišču prvič zaradi prevare in druRič zaradi ponarejanja podpisov na menicah. Na razpravo pa ni nihče prišel. V aktih policijske in sodne preiskave je bilo dovolj dokazov, na podlagi katerih so tržaški sodniki obsodili Mar chesija in Selmijevo vsakega na leto dni in 9 mesecev zapora ter na 9000 lir globe, Schieppattija pa na 1 leto in 2 meseca in na 6000 lir globe. na državni cesti št. 13 nedaleč od mosta nad Ledro pripetila huda prometna nesreča. Vzrokov p* ni mofel nihče odkriti. Nedaleč od nekega tržaškega avta, ki je bil ustavljen ob robu ceste zaradi oikVare, je pri- šlo do trčenja med dvema motornima kolesoma. Na enem sta bila Giovanni Muzzolin-i iz Tarčenta in Lucio Ste cehi iz istega kraja, na drugem, ki je privozil z nasprotne strani, pa se je vozil 48-letni Basilio Zil-li, tudi iz Tarčenta. Obe vozili sta treščili prav sredi ceste, pri čemer se je Zilli tako potolkel, da je podlegel poškodbam. Muzzolini in St ec eh: pa sta se po kratkem zdravljenju popolnoma opomogla. Januarja lani »o poklicali Muzzolinija na zagovor pred sodiščem v Tolmezzu in sicer zaradi nenamernega umora in povzročitev poškodb Stecchiju. Toda sodišče je moralo obtoženca oprostiti prve obtožbe s formulo, da ni izvršil dejanja, druge pa zaradi pomanjkanja tožbe. Prot; razsodbi je tožilstvo vložilo priziv ki pa ni Muzzo-liniju v ničemer škodil. Tržaški sodniki so priziv zavrnili in potrdili razsodbo, ki jo je izreklo sodišče v Tolmezzu. «» -— Vrglo ga je v morje Sredi popoldneva so morali nujno sprejeti na III. zdravniškem oddelku, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. 72-letnega Carla Carmija iz Ul. Pondares. Stanje priletnega moža je zaradi zadušitve precej resno. Carmija so pripeljali z rešilnim avtom in ga je spremljal 64-letni Giovanni Colella iz Ul. Torrebianca. Ta Je povedal, da je hotel Carmi stopiti s čolna na kopno, a močan sunete vetra ga je vrgel v kanal nedaleč od Trga Ponteros-so. Colella in drugi mimoidoči so spoznali, da je Carmi v nevarnosti, zaradi česar so mu nemudoma skočili na pomoč in ga še preden je izginil pod gladino rešili gotove smrti. 20.30 Glasbena fantazija; 21.00 «Od tvojega do mojega«, dirama v treh dejanjih; nato Kubanski ritmi; 23.00 Kvintet George Shea-ring; 23.00 Polnočna glasba. TRST 9.00 Simfonična glasba; 17.00 Prenos športne igre; 18.00 Radija ska; 21.10 Simfonični koncert U. PROGRAM 14.00 »On, ona in drugi«- 19.00 Igra orkester Malgoni; 22.30 Igra orkester Olivieri. KOPER Poročila * italijanščini: 12.30 17 15, 19.15 22.30. Poročila v slov.: 7.30. 13.30 15.00. 5.00-7.15 Prenos RL; 7.15 in 7.40 Jutranja glasba; 8.00 Čestitke delovnih kolektivov; 9.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Delavske revolucionarne pesmi; 11.20 Simfonični koncert; 12.45 Glasba po željah; 13.45 Izbrane melodije; 14.30 Reportaža: »Moj najlapši 1. maj«; 15.10 Glasba po željah in čestitke: 16.00-19.00 Prenos RL; 19.00 Pojo Antonio Vasquez, Marisa Del Frate, Teddy Reno in Marisa Colomber; 19.30-22.15 Prenos RL; 22,15 in 22.40 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m, 212.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8 00. 10.00, 13.00, 15.00. 1700, 19.30 22 00. 22.55 5.00-6.00 Budnica; 6.15 Z rdečim nageljnom v gumbnici (spored delavskih pesmi in koračnic); 8.00 Prvi list majskega koledarja; 8.10 Marijan Kozina: Tlaka, kantata; 8.30 Kovači smo... (revolucionarne pesmi); 9.30 O junakih, pesnikih in poftiilaidi — L, v. Beethoven: Egmont, uvertura F. Ohopin: 1. koncert za klavir m orkester — M. Kozina; Bela krajina; 10.30 Raenl kraji, razna ljudstva — a pesem le ena... (no. ve ljudske pesmi z repertoarja komornega zbora RTV Ljublja- Cajkovskega; Izvajajo solisti, zbor in orkester ljubljanske Oper«; dirigent Bogo Leskovic; 22.15 Novosti iz našega arhiva plošč; 23.10 V veselem ritmu. TELEVIZIJA 16.00 Prenos športne Igr«; 18.00 Oddaja za otroke; 18.45 Poročila; 20.30 Poročila; 21.00 «Prebrisana vdova«, komedija v treh dej. Jutri 14.00 Oddaja za šole; 15.10 Pre. nos nogometne tekme iz Londona; 17 00 Oddaja za otroke; 18.30 Poročila; 20.30 Poročila; 21.00 «11 musij;hiere»; 22.05 »Homan učitelja«, E. D’Amicisa, nato poročila RTV JUGOSLAVIJA 20.00 TV dnevnik — Beograd; 20.30 Kulturna kronika — Beoa grad; 20.45 ((Družinski album«, zabavna oddaja — Beograd; 21.00 Glasbena revija — Beograd. Jutri 18 00 Oddaja za otroke — Beograd- 20.00 TV dnevnik — Beograd; 20.30 «Pokaži, kaj znaš«, prenos javne oddaje — Ljubljana; 21.45 «Trideset nas je borcev, trideset živih'prič...« — oddaja ob 15. obletnici slovenskega partizanskega invalidskega pevskega zbora — Ljubljana. DOLINSKI FANTJ® in DEKLETA vabijo na trs*dicion>,Bl E I N O Ezceisior 14.00 »Nekdo bo prišel«, F. Sinatra. Cinemascope, Tech-nicolor. Fenice 14.30 «Cez mejo«, J. Pa-lamce, A. Ekberg. Nazionale 14.00 »Valerija, ne preveč resno dekle«, Maurizio A-rena, G. Pallotta. Arcobaleno 13.30 ((Zadnja noč v VVarlocku«, R. VVidmark, H. Fonda. Cinemascope. Supercinema 14.00 «Frankenstein 1970» Mladini prepovedano. Fllodrammatico 14.30 »Prehod O-regon«, J. Ericson. Gratiacielo 14.0C »Ubogi milijonarji«, M. Arena, R. Salvatori, S. Koscina. Crlslallo 13.30 »Suhi ples*, J. Le-vvis. Technicolor. Capitol 14.30 «Cristine», Romy Schneider. Technicolor. Astra Roiano 14.30 »Dracuia vampir«, jutri «Bedniki», Alabarda 14.30 »Gospa moja teta«, R. Russell In F. Tucker. Tech-nicolor, Aldebaran 16.00 »Furia infertia-. le«, Diana Dors. Technic.ilor. Mladoletnim prepovedano. Aurora 14.30 »Evropa ponoči*. Mladini strogo prepovedano. Garibaldi 14.30 »Vojni bobni«, L. Barker, B. Johnson. Technicolor. Ideale 16.00 »Sierra*, A. Murphy, W. Hendrix in T. Ourtis. lmpero 15.00 »Evropa ponoči*, Mladini strogo prepovedano. Italta 14 30 Kot Alabarda. Moderno 14.00 «Princ cirkusa«, P. Angeli, Baccalnl. Technicolor. S Marco 15.00 »Človek, ki ni ho. tel ubiti«, D. Murray. savona 14.00 «Usoda cesarice« (Sissi, Ul. epizoda). Viale 14.00 »Gorila«. Cinemascope, technicolor. Vlttorio Veneto 14.20 »Streli na mesto«, C. Vanel, B. Darvi. Mladini prepovedano. Belvedere 15.30 »Brezbožniki*, Technicolor. Marconi 14.00 »Vrtnica v blatu«, M. Schell, R. Vallone. Mladini prepovedano. Massimo 14.30 »Steza nasilja*, V. Heflin, T. Hunter, K. Grant. Ples pod ki bo v nedeljo 3* ® ja od 15. do 10**J 20. do 24. ure v 4 ter v ponedeljek • od 20. do 24. Igral bo kvi"«‘ *v p# pela bosta Oan'“ čič in Franc o z Avtobusne zV,f.ze 1ire. j« 9.4. urc stom Vljudno ste d soboto 2. m*)* Kr^' dvorano gostiln ,, t s BRATOV AVS ter bosta zaP2l*na,fi|i|,' rodne P«mi ^ HZ in Franc bu> (j/- lič in Franc Vstopnice bodo^jj f,i- polago dve uri1 P četkom prireditve- s GOSTILNA OSTROUŠI^ TRST, Ul. S. Micold - ŠIVALNI STROJ ^ »Perfektni *>vi’ (svetovnega je mednarodno a) zlatega komP85 J »S premikom vzV°f*f* a(l avtomatično z ra_vn« ff> na vezenje gumbnice m * jjlr' CENE od Na obroke do 3 obrokov- tr okt81 Obrnite se na P.1 ga ekskluzi vi*** BAZZANELLA Ul. F V tel. Mi; S h S Ni Trst. niiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiMiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dnp 30. aprila t. I. se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo Je 15 oseb, parok pa j« bilo 10. POROČILI SO SE: operater Silvano Mameli in gospodinja Giuseppina Perticone, geometer Bruno Tiezzi In gospodinja Norma Premru, pomorščak Antonio Massarotto in tiskarka Mariagra-zia Cherti, zdravnik dr. Flavio Staneh er in gospodinja Evelina Bidoll, mehanik Luigi Lo Nlgro in delavka Ermlnia Osvald .. mar- konist Sergio Branidolin in gospodinja Rita Furlan, gostilničar Mario Marzari in gospodinja GI1-da Grando, slaščičar Coslmo Se-meraro In šivilja Maria Leo,1 zidar Luctano Dambrosi In gospodinja Lucla Paoletti delavec Marino Senica in prodajalka Adele Bog »tez UMRLI SO: 67-letna Crlstina Bizin por. Danieli, 56-letni Alberto Sonz, 78-1 et ni Francesco Gregorettl, 78-letni Edoardo Bi. sianl, 94-ietna Maria Elisa Tessa-rin vd. Borri, 73-letna Maria Žago vd. Salvagno, 77-letna Caroll-na Rizzl vd Tapelner, 64-letna Clotilde Patellani por. Masserano, 4’t-letnl A Ido Puccl, 85-letna Glu-lia Lettusl por. ' Renzl, 77-letnl Giovanni Morin, 52-1 et n i Miroslav Kranjčič, 67-letnH Giovanni Be-nedetli, 3 ure star Llvlo Morella, 4 ur« stara Marta Zaochlgna. LEKARNE ODPRTE na prvi maj INAM, Trg Oberdan 2; Clpolla Ul. Belpoggio 4; De Colle, Trg Revoltella 42; Depaneher Ul S. Giusto 1: Manzonl, Ul. Setteron-tane 2; Marchlo, Ul, Ginnastica 44, Rovls, Trg Goldoni 8. RAMA 49IIVKNTII.A Tržaški filatelistični klub »L Košir* — Trst. V nedeljo 3. t. m, bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11 „ redni sestanek od 10. do 12, ure. Delile se bodo no-.vileie. POROČNE SLIKE, ki Vam bodo ostale v lepem spominu izvršuje TRST — Ul. Oriani 2 (Barriera) Pošilja se tudi EGON VOZNI K K O I) H O I) I 0.20 B Opčin« • Ljubljana ■:d vi.aK^I Beograd - Reka 4.00 P Videm 5.18 P Portogruaro 5.28 P Videm 5.37 P Opčine 6.00 H Benetke - Milan 6.20 B Benetke - Rim • Mi lan • Turin • Zue neb 6.35 P Videm 6.5« P Opčine 7.15 P Tržič (samo ob delavnikih) 8.10 B Benetke • Rim • Mi- lan 8.20 B Videm ■ Trbiž 8 43 B Videm . Trbiž • Du- naj • Pariz • Amsterdam 8 48 B Opčine • Ljubljana 9.43 P Videm 10.15 P Benetk« 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 K Benetke 13.30 P Benetk« 13.45 P Opčin« 14.25 P Videm 14.41 B Benetke • Milan ■ Pariz • Calais 16.10 B Opčine • Heka Ljub- ljana Beograd • A-tene • Istanbul 16 20 P Videm 16.50 B Benetke • Bari 17.00 P Benetk« 17.37 P Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 19.10 B Videm • Trbiž ■ naj - Muenchen 1930 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.J7 P Videm 21.10 B Benetke • Milan • Genova • Turin . Ventimlglia • Marseilla 21.50 P Videm 22.15 B Rim Du- 1.05 B Videm 5.30 B Beograd Ljubija"0 6.24 P Cervig"8 7.05 P Opčine 7.18 P Videm 7.30 P Portogrua/0 š 7.38 B Turin * 8.07 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B Videm Mil*0 A 9.17 P Videm _ _ v«n Jf 9.38 B Marseine^va^ Mila" ' glia rin 9.50 B Muenche*^ A A Trbiž 11.39 P Opčine 11.50 B Videm 12.05 R Benetke 13.30 P Bari • ke 14.05 B Istanbul > Beograd r na ■ Bek8 15.12 P Videm pgri* ’ 15.32 B Calais -‘etK« 16.50 P Videm 17.00 B Trbiž * ¥ n.18 p Opčine <, 18.11 P Tržič (** lavnikib) 18.50 P Portogf' U8f° 19.03 R Benetk« 19.55 P Videm . OP^f 20.03 B Ljubija"8,^ ■ “ on 10 n D ari« * A 20.32 B Pariz Benetke 21.08 P Videm _ ged' 21.18 R M i 1 « 0 jHN Mestre p/!* 21.44 P Opčine •J' II 22.11 B Amsterd*^«!” • Trbiž • K 22 46 P Benetk« „J MS an kk n n.llolr • J ‘h. S 22.55 B Beljak • \ J sr» *<* 1958) 23.50 B Zuerich • lan • B"0 B brzl p potnilk* R rapldo jjjpl DNEVNIK K maja 1951 pOmemb- >io in :seJiio «i, 0 namreč . P^d 55 j Prevod st V, Zvesto drži l*ca pa je 'a zborom in ®*oipna tu. *»»*Lu segla čez J ^ prevodih. Po V Mt' Mltern®c*>nale i® komunističnega v>» jo • SVeta’ Sovjetska Vij; le taikoj po svoji % -,proglasila za dr-j isko kimno, kar S* ie druge svetovne K »ov fe?1? Prevod pesni-*• uspelo pa mu Prevajalcu iz verzov ritmično z nape-navede-z refrenom: Umijete izgnanci, roi"e «i„i vi, v žrelu tem- zagrmi. i hej 'h*'10!« dnovel ‘«rciiiem u hite' , 'kki temelj maje: Kristan. Prav tako popularna je bila med delavci peaean »Socialistična koračnica« (besedilo je napisal nemški delavec 'in pesnik Max Kegel) . Trgtja priljubljena pesem socialističnih pevskih zborov pri nas je bila prva leta »Zdravo, hrabri bojevniki!*, med-tem ko lahlko rečemo, da do Jco.tca prve svetovne vojne •Internacionale* skorajda niso poznali. iv—in Drugi znani in objavljeni prevod je izšel v tržaJkem •Delu*. Ta list je bil glasilo Socialistične zveze v Julijski krajini in ga je urejal tov. Ivan Regent. V tem tedniku je 1. oktobra 1920 izšla pesem •Internacionala*, ki obsega dve kitici in refren, nima pa vsebinsko skorajda nobene zveze z izvirno »Internacionalo*, ki se od nje loči tudi po dolžini verzov in ritma. Prevajalec ni podpisan. Za primer navajamo prvo kitico in refren: Sodrugi delavcev nešteta družina nas trpinov je; rdeča roža prsi nam razcveta in zvestoba polni srce. Nismo le v tvornicah med stroji; tam po morju, pod zemljo, nad delom trudni naši roji, brez veselja in upa mro. Le na boj za pravico, za prostost lepših dni; Internacijonala nam zmago priboril Avtor tega prevoda je Albin Širok, ki je bil tedaj učitelj v Trstu. Pesem je prevedel po italijanskem prevodu. 2e nekaj mesecev kasneje je «Delo» objavilo nov prevod •Internacionale* s podnaslovom »Delavska himna*. Prevod ima tri kil.ce, njegov avtor pa Je pokojni pisatelj Ivan Vuik. Pripravil ga Je v Rusiji, kjer je bil vojni uijetnik. Vukov prevod se Je kmalu razširil in udomačil; z. leti. je bilo vnesenih vanj le nekaj neznatnih popravkov. Navajamo prvo kitico in refren; Vst mit e, o »r j^lavska SS*. izviren lranco*e Mar-« f Ir, nern!*l Šela i®8 v 61 menda Etbtn Dolgo let Je fašizem dušil zavest delovnih ljudi, ko pa Je padel, se Je na dan prvega prvomajskega slavja po vojni zgrnil na Trg Unitš ves delovni Trst ve maje, v začetku tega stoletja, se nam je zdelo, da še niti ni tako v letih. Pogovor o nekdanjih borbah tržaškega proletariata, katerih se ni le udeleževal, ampak jih še zelo mlad tudi vodil, ga je kar zanesel tj«, v njegova mlada leta, ko so se po tržaških ulicah prvič začele ob prvem maju viti velike povorke delavcev. Bila so to leta, ki jih še danes mnogi napačno razumejo. Tržaški proletariat ni šel po poti, kakršno so hoteli tedaj uvajati na Angleškem, in ne le tam, ko naj bi bil prvi maj nekak praznik pomladi in cvetja Prav tako je napačno tolmačenje, da se je tedaj tržaški delavec boril le za osem-Urni delavnik. Prvi maj je že tedaj bil dan mobilizacije proletarskih hotenj, dan, ko je proletariat terjal večjo etično Vsebino življenja, čim večjo politično svobodo. Na današnji dan, na dan pr-tega maja, je bilo v prvih letih tega stoletja mesto kot Izumrlo. Razen po ulicah, koder so se vile povorke delavčev, je bilo vse prazno in pusto. Vojska in policijske sile so bile vse v pripravnem stanju. Proletariat pa je brez budnic vedel, da je to njegov 4an. Rosebno se je to odražalo v tistih delih mesta, kjer je bilo veliko delavstva. Čeprav je več kot petdeset let od tedaj, se tov. Ferjančič tako živo spominja neke prvomajske povorke iz teh let. Se iivi mu stoji pred očmi zelo velik in močan mladenič z gosto, temno brado, kn na čelu povorke nosi rdečo Zastavo. Za njim pa v strnjenih vrstah in svečano korakajo mladi delavci — socialisti. Za temi pa velikanska množica meščanov. Ta povorka — in toliko podobnih v onih letih — je bila otipljiv in mogočen tenja in vere teh ljudi v boljšo bodočnost. Prvi udarec, ki je takemu prvemu maju dal po prvi svetovni vojni minister Facta, je bil ta, da je 1. maj proglasil za državni praznik. Drugi pa je bil še hujši. Fašizem je hotel ta znak proletarske zavesti in moči povsem izbrisati. Zato se je v dobi, ko je fašizem povsem zavladal, prvi maj premaknil na njegov predvečer. Povork in slavij sicer ni bilo, toda na predvečer prvega maja so po obronkih okoli mesta pogosto zagoreli kresovi in včasih je švignila v zrak tudi kaka raketa, ki je že nakazovala zlom fašizma. Na dan prvega maja pa so se, predvsem starejši proletarci sprehodili po Ul. San Michele, kjer je imel nekaj let sedež sovjetski konzulat, in se spoštljivo odkrili edini rdeči zastavi, ki je tedaj plapolala v Trstu. / Ko se tov Ferjančič spominja vseh prvomajskih slavij, pri katerih je v prvih let ih našega stoletja sodeloval, nadalje tajnih prvomajskih akcij v dobi ko je fašizem mislil, da ni zadušil le prvomajskih PrvpmaJska povorka leta 1902 po Ul. Cesare Battisti Stadion, sedanji Ul. povork, ampak tudi prvomajsko vsebino, in, končno, mogočnih prvomajskih slavij po zrušenju fašizma, mu je neprijetno gledati,- kako #« »i se mnogo govori o »enotnosti* toda samo o enotnosti med «demokratičnimi sindikati*, kar v njih jeziku pomeni, da izključujejo enotnost, ki bi bila širšega pomena in bi zajela večino delavcev. V tej zvezi moram podčrtati, sil v Trstu bistvenega pomena, saj bomo le z napori vseh lahko rešili vrsto življenjskih, go- . spodarskih in socialnih vprašanj, od katerih zavisi prihod-njost našega mesta. Le združeni bomo lahko z do voljno težo lahko zahtevali od vlade, da se prično reševati najvažnejša vprašanja, kot so: deželna avtonomija, industrijah* prosta cona, IRI, pristanišče, pomorstvo itd. Vpr-: Kaj je treba narediti, da se razširi in okrep. sindikalna organizacija? Odg.: CGIL postaja vedno močnejša, pa čeprav moramo premagovati številne težave. Po mojem mnenju je treba premostili miselnost, ki prevladuje v še številnih delavcih, da je sindikat le birokratski urad, na katerega se obrneš, kadar si v stiski odnosno, kadar ga potrebuješ za rešitev nekega delovnega spora ali v podobnih priložnostih. Ta škodljiva miselnost prevladuje zlasti v razdrobljenih kategorijah, kjer so delavci raztreseni v številnih obratih, odraža pa se na celotnem giba-nju, saj so prav te kategorij* (trgovine, pekarne, mesnice, obrtniške delavnice itd.) zelo številne. Treba je narediti je korak naprej in prepričati delavce, da je sindikat njih organizacija, da ne zadostuje niti, i* sodelujejo v sindikalnih borbah, temveč da morajo razpravljati in odločevati o celotni dejavnosti. Sindikalna organizacija mora biti od v*e/l delavcev, brez razlike na njih politično prepričanje, nacionalno pripadnost ali ideološko opredeljenost. Tudi vodilni predstavniki, člani raznih odborov in tajništev se moramo zavedati, da ne gre za neke častne funkcije, temveč da je treba biti afe-tiven in da se enotnost ustvarja le na bazi na osnovi vsakodnevnega dela. Vpr.: Kakšen je položaj pekovskih delavcev? Odg.: Naša kategorija je tir pičen primer «težke» kategorije, saj prevladujejo majhna podjetja družinskega tipa ** je v 171 pekarnah zaposlenih 480 delavcev, poleg tega pa j* brezposelnih še približno 50 delavcev. V zadnjih treh letih smo skoraj za trikrat povečali število članov, vendar pa na moremo biti zadovoljni, v*a dokler bodo še številni delavci ostali izven sindikalne organizacije. Pekovski delavci se bore v prvi vrsti za spoštovanje zakonskih predpisov in številnih norm, M urejujejo delovne pogoje. V ta namen smo proglasili 25. in 26. marca enotna stavko in smo 6. aprila na skupščini izglasovali resolucijo, ki smo jo poslali oblastam, V tej resoluciji smo dokumentirano navedli konkretne primere kršitev pogodb in zalco- ta veliki dan delovnih ljudi prilastili' tisti ki so ga nekoS ____ pomagali dušiti in ga sedaj, nov ter tudi zahtevali primer-maličijo, ne ukrepe, da se stanje Fre > meni. Goriško-beneški dnevnik Ob letošnjem prvomajskem praznika Borba delavcev in kmetov naših krajev za obrambo delovnega mesta in gmotne zboljšave Poziv Delavske zbornice za goričko pokrajino Zaskrbljujoč položaj v CRDA in SAFOC ■ Akcijo r korist kmetov Kot vsako leto delavske in kmečke množice tudi letos praznujejo mednarodni praznik dela s celo vrsto uspehov, ki so bili doseženi v zadnjem sindikalnem letu. Vsej sindikalni in delavski akciji so pritisnili svoj pečat kovinarji, ki predstavljajo 40 odstotkov vseh delavcev, ki so zaposleni v industriji v goriški pokrajini. Najpomembnejše so bile Jiorbe kovinarjev tržiške ladjedelnice in livarne SAFOG v Gorici proti uresničitvi načrta IRI in Finmeccanice, ki ga je odobrila vlada, da bi se skrčila proizvodnja v nekaterih podjetjih, v drugih pa povsem ukinila. Načrt namreč predvideva, da se zapre oddelek za lito železo v SAFOG, oddelek za izdelovanje železniških vagonov v Tržiču, delno pa nameravajo skrčiti proizvodnjo v elektromehaničnih delavnicah v CRDA. Najod lbčneie so se proti uresničitvi tega načrta, ki bi spravil ob zaslužek stotine delavcev, borili delavci livarne SAFOG, ki s« lansko poletje, takoj po objavi načrta o skrčenju o-bratovanja pričeli stavkati; rfhtovemu zgledu so sledili tudi delavci CRDA v Tržiču, kt prav te dni po svojem jiVedstavništvu skušajo doseči pri oblasteh razumevanje za %vpje težnje. Ker vlada in IRI svojega načrta nista spremenila. lahko že sedaj z gotovostjo napovemo, da se bodo delavci uprli njegovi ures-mčitvl; prišlo bo do novih stavk, ki bodo imele samo en cilj; modernizirati podjetia, vendar istočasno zagotoviti delavcem zaposlitev. Tudi borba za proizvodno nagrado v velikih industrijskih podjetjih je bila ena izmed značilnosti v preteklem sindikalnem letu: proizvodne nagrade so izplačali delavcem CRDA, SAFOG in oddelka za umetno tkivo v podgorski tekstilni tovarni. Poleg tega so v CRDA dosegli, da so jim pričeli izplačevati mezdo vsak mesec, medtem ko so jim prej plačevali 14-dnevno. Sporazumi so bili doseženi tudi za uslužbence bolnišnice San Giusto, dosežene so Bile izboljšave za uslužbence restavracij in gostiln, važen korak dalje pa je bila sklenitev sporazuma za zboljšanje akordnih postavk za delavce v o-pekarnah. Tovarniški sporazumi so bili doseženi v tovarnah Portirja, Vriza in Tachi-na z zvišanjem minimalnih mezd ter v gradbenem podjetju Ramazzotti. Kar se tiče stavk, naj omejimo štiridnevno stavko vajencev Meteorja iz Ronk ter sjavke ATA v Gorici, gradbenih delavcev Ramazzotti ter uslužbencev karoserije Scara-bot iz Gorice. V zadnjih mesecih se vse večje kategorije delavcev in delavk borijo za obnovo de-lpvnih pogodb. V tej borbi sodelujejo tekstilci. kovinarji, delavci lesnih podjetij in podjetij s cementnimi izdelki. Prav te dni so pričeli z agitacijo bančni uslužbenci. Opozoriti moram otudi na agitacijo državnih uslužbencev v zvezi s premično lestvico, pri r,as pa je bila značilna akcija, k. jo je vodila Delavska zbornica, 7j sestavo organskih tabel pokrajinskih uslužbencev. ' Izvoljene so bile tudi notranje komisije v dveh velikih in manjših podjetjih, kjer je Delavska zbornica kot prava zagovornica delavskih interesov dosegla zelo lepe volilne uspehe v tekstilnih tovarnah, v CRDA, SOLVAY, SAFOG, oddelku za rajon v Podgori itd. V številnih manjših podjetjih so bile predstavljene enotne liste delavcev, izredno veliko pozornost je Delavska zbornica posvetila kmečkim vprašanjem ter izboljšanju življenja kmečkih delav-% v. Pri tem sta imeli veliko vlogo organizacija Zveza kmetov, v kateri so vključeni neposredni obdelovalci, in Confederterra, kjer so vpisani spolovinarji, koloni in dninarji. Dosežena je bila cela vrsta sporazumov za dninarje v nižinskem predelu pokrajine (Fracasso, SACTA, Fossalon, Brunes itd.). Delavska zbornica se je skupno z levičarskimi pokrajinskimi svetovalci borila, da bi se finansirala dela pri gradnji namakalnega sistema krminsko-gradiškega polja, da bi se popravljale izsuševalne naprave na prevalskem konzorciju in da bi se odpravila komisarska uprava. Zanimali so se za vprašanje obrambe proti toči, zahtevali takojšnjo pomoč za kmete iz Gorice in njene o-kolice, ko jim je toča povzročila lani tako občutno škodo. Ze nekaj časa opozarja ob lasti na krivičnost povečanja taks kmetom. Skuša se zvišati prispevek za pokojninski sklad, čeprav se vedno odločneje kaže, kako kmečki pridelki izgubljajo ceno. Izredno pomembno ie delo tirada za reševanje spotov med delavci in delodajalci. Na področju vse pokrajine je u-rad rešil na stotine sporov v korist delavcev ter s tem izterjal od delodajalcev okoli 20 milijonov lir. Urad INČA je v preteklem letu napravil okoli 2000 prošenj za starostno in invalidsko zavarovanje, za ponesrečene ni bolne delavce, ki so potrebovali socialno pomoč. Na Videmskem naj omenimo predvsem borbe rudarjev svinčenega rudnika v Rablju ter kmetov Beneške Slovenije, da bi si zboljšali svoje življenjske pogoje. To je kratek pregled lanskoletnih sindikalnih borb delavcev in kmetov. Ze sedaj pa lahko z gotovostjo napovemo, da se bodo v prihodnjih mesecih številne množice delavcev velikih in majhnih podjetij borile za obnovo sporazumov, predvsem pa za o-hranitev delovnih mest, ki so v nevarnosti zaradi nepremišljene politike IRI, Finmeccanice in vlade. Pri vsem tem -e imela in bo imela Delavska zbornica eno izmed najvažnejših mest zaradi s vok stalne pripravljenosti, da je stalno na razpolago samo tem množicam v njihovi borbi za zboljšanje življenjskih razmer, napredek in mir. — «x------ Prebivalci Sčednega v Ste-verjanu so pred leti, ko se je napeljavala elektrika po šte-verjanski občini, dali lesene drogove in z delom pomagali apeljavati elektriko po vasi. Dela so se končala, preden ao elektrificirali tudi Sčedno. Prebivalci so večkrat zahteva- Dopisovanje Franco-Ceccherini {lede elektrifikacije Sčednega li, da bi jim napeljali elektriko do hiš, pa ni bilo nobenega odgovora. Pred časom je prišel na županstvo poslanec KPI Franco Raffaele, ki je skupaj s Francom Komicem pregledal, kaj je treba napraviti. Poslanec je pozneje pisal podtajniku za javna dela poslancu Ceccheriniju pismo, v katerem je zahteval pojasnilo Vabimo vse goriške Slovence, da se udeležijo manifestacij, vi jih organizira Delavska zbornica. glede tega dela. Podtajnik Ceccherini mu je a pismom odgovoril, da so načrt, ki predvideva elektrifikacijo nekaterih zaselkov v Steverjanu, za katero je bilo na podlagi zakona št. 589 od 3 . 8. 1949, vrnili goriškemu tehničnemu uradu, da bi jih popravili na podlagi novih odredb. Ko bodo popravljene načrte poslali ministrstvu za javna dela, bo- do izdali dekret o izplačilu ga državne ga prispevka. CAFO pripravlja načrt za števerjanski vodovod Direktor vodovodnega konzorcija CAPO inž, Sirtori je pisal števerjanskemu županstvu pismo, v katerem opozarja občinsko upravo na načrt, ki ga je konzorcij napravil.da bi oskrbel Steverjance s tekočo vodo. Konzorcij pripravlja načrt, ki bo izgotovljen predvidoma do zime, na podlagi katerega bi speljali vodo v števerjansko občino z dveh krajev; z oslavskega vo-dohrama bi speljali cev na vrh Steverjana, od koder bi speljali cevi tudi na Valeri-šče; iz Gradiakute pa bi potegnili cevi na Jazbine. Ko so polagali cevi do Gradiškute, je prefektura prispevala sredstva, da So položili debelejše cevi, ki bodo dovajale dovolj vode tudi za Jazbince, ko bodo vodovod podaljšali. Prve češnje po 500 lir Včeraj so se pojavile v Gorici prve češnje, prišle so iz Steverjana, naše zakladnice sadja. Njihova cena je precej visoka; 500 lir; kg. Ljudje jih kupujejo na dekagrame, in sicer ne toliko zaradi tega, da bi pokusili njihov okus (saj ga prve češnje skoraj nimajo), ampak da bi zaužili prvi letošnji sad. Poleg tega je poseben užitek jesti prve češnje pred prvim majem; kaj takega se ni primerilo že dosti let. o . Dražba za košnjo trave v sovodenjski občini Sovodenjsko županstvo je razpisalo dražbo za košnjo trave ob občinskih poteh. Dražbe bodo v nedeljo po sledečem razporedu: ob 9. uri v Gabrijah pred šolo, ob 10. u-ri v Rupi pred šolo, ob 10.30 na Peči pred vodnjakom, ob M, uri v Sovodnjah na županstvu, ob 15. uri na Vrhu v gostilni Devetak. Slovenski in italijanski delavci! Po vsem svetu se praznuje I. maj, ki bratsko povezuje stotine milijonov delavcev vsega sveta, ki se borijo za socialni napredek, svobodo in mir, Slovenski in italijanski delavci! Monopolistične skupine krepijo svojo oblast v ekonomiji, sklepajo mednarodne zveze in skušajo naprtiti delavnemu ljudstvu težave in krize kapitalističnega gospodarstva, da bi obvarovale privilegije in povečale dobičke. Veliki italijanski delodajalci izkoriščajo svojo gospodarsko moč za despotsko oblast nad življenjskimi in delovnimi pogoji milijonov ljudi. Velike enotne borbe in doseženi uspehi pričajo o vaši volji, naj se spoštujejo priborjene pravice, obenem pa s« vedno odločneje kaže vaša težnja po višjih mezdah in plačah, stalni zaposlitvi, socialnem zavarovanju in strokovni usposobljenosti mladine. Slovenski in italijanski delavci! Skupaj se bojujmo za pravično plačo, za tako gospodarsko in socialno politiko, ki bo v skladu s težnjami ljudstva po napredku. Privilegiji peščice ljudi ne smejo več povzročati revščine, brezposelnosti in nazadnjaštva vse države. Skupaj se bojujmo, da bodo dobili delavci in sindikati pravo mesto v javnem življenju. V mestih in na deželi naj se okrepi akcijska enotnost, ki je porok za sprejem vaših zahtev. Za vedno odpravimo posledice sindikalne razdvojenosti. Pred vsem svetom manifestirajmo našo voljo po miru, pravico narodov do neodvisnosti; obsodimo atomske poskuse, oboroževanje z modernim orožjem ter vse vojaške ukrepe, ki grozijo naši državi in vsemu človeštvu z atomskim uničenjem. Proti mednarodnim monopolističnim kartelom poudarjajmo mednarodno sindikalno enotnost, nujnost miroljubne ekonomske politiketer svobodno trgovinsko in kuturno izmenjavo med vsemi narodi, ki naj bo vir mednarodnega sodelovanja in prijateljstva. Slovenski in italijanski delavci! Vstopajte v vedno večjem številu v veliko Delavsko zbornico, ki je najmočnejše orožje delavcev, da bo sposobnejša priboriti zmago delovnim množicam. Izvršni odbor Delavske zbornice (CGlL) Sodelujte na prvomajskih proslavah! Gostovanje SNG odpade Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča v Prosvetni dvorani v Gorici v nedeljo 3. maja z dramo Madeži na sonca odpade zaradi tehničnih zaprek. llllllllllllllllllllMItlllllllllllMIMIIItMMIIIMIMMniMIlMM iiiimiiintiitiiitiiimiMiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitTiiiiiui Skermografiranje po slovenskih občinah S&Si |§S& rila mm •* V torek, sredo in četrtek je premična skermografska aku-p.na ministrstva za zdravstvo obiskala Sovodnje, Steverjan in Doberdob ter fotografirala več stotin oseb. Tehniki so prišli z velikim aparatom, ki so ga namestili v šolskem poslopju ter fotografirali vse šolske otroke, lastnike gostiln, trgovin, mlekarje in številne cbčane, ki se hočejo prepričati, če imajo zdrava pljuča. Tehniki so fotografske posnetke odnesli s seboj v Trst, kjer jih bodo zdravniki pregledali, potem pa sporočili izid prizadetim osebam. S tako množičnim slikanjem je mo- goče pravočasno odkriti žarišča tuberkuloze m jih pravočasno odpraviti. S pregledi v treh slovenskih vaseh je skermografska skupina zaključila svoje delo v goriški pokrajini Na sliki je šolar iz Steverjana pred slikanjem skupne s tehnikom. Prvomajske proslave Delavske zbornice Delavska zbornica za gori-ško pokrajino organizira danes manifestacije po vseh večjih krajih. Ob 10. uri bo na Trgu C. Battisti v Gorici koncert godbe na pihala iz Turjaka, ob 11. uri pa bosta govorila Nereo Battello, ki bo predstavljal urad za reševanje sporov, in E. Zuliani od tajništva Delavske zbornice. Popoldne bo v Parku princev v Podgori ob 14. uri tekmovanje v briškoli, otroški ples, ob 16. uri pa pričetek plesa s tekmovanjem v valčku. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo 3. maja. . V Tržiču bo ob 10. url na Trgu republike koncert godbe na pihala iz Ronk, ob 10.30 zborovanje, na katerem bo govoril predstavnik FIOM Giuseppe Lantiero. Popoldne bo v Vermeljanu koncert, ob 20. uri pa ples. Ples bo tudi v soboto in nedeljo. Kino v Gorici Deček iz Doberdoba okužen s tetanusom V bolnišnico v Tržiču so v sredo -prepeljali (Metnega Franca Ferfolja iz Doberdoba, Ul. Roma št. 30. Fantu se je pred dnevi zadrla v nogo trska, ki ga je okužila s tetanusom. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 25-76. Kino v Tržiču EXCELSIOR. 14.00: «Macaraf» bo», C. Wil'de, Abbe Lane. • AZZURRO. 14.00: «Totd na lu-1 ni», Toto, Silva Koščina. PRINCIPE. 14.00: «Velika dežela«, Gregory Pečk, Jean Simmons, clnemascope V barvah. NAZIONALE. 14.00: «Kalifor-nijsko zlato«, R. Scott. V. Mayo, v barvah. lllllllllllllllllllllllllllllllltlMIIIIIIIIItMItllllllllHIIIIIIIItllllltlllllllinilHIUmillllllinHIIIIIIIIIItllllllllHIIIIIIIflllllllllltllllUIIIIMIIIItllllflllllfllllllilllllllllllllllllinilllltllllllllllllllllllllllllllllllill Kako se izračunavajo prispevki kmetov za bolniško zavarovanje in pokojninski sklad Objavljamo razpredelnico, ki prikazuje izračunavanje prispevkov, ki jih neposredni obdelovalci plačujejo za vzajemno bolniško blagajno in v pokojninski sklad. Zadnji predelek kaže, koliko bi znašal prispevek za pokojninski sklad, če bi ga vlada povišala, kot namerava. To svojo namero utemeljuje s tem, češ da ima INPS z izplačevanjem pokojnin kmečkim upokojencem letno 30 milijard lir zgube. Kmetje plačajo poleg prispevkov za zavarovanje in pokojnino, kot je na razpredelnici, še 500 lir na osebo za vsakih 100 dni. Ker so se v zadnjem času prispevki povišali, to dokazuje pravilnost zahteve Zveze kmetov, ki je že od samega začetka opozarjala vlado, da je prispevek, ki ga daje država v sklad za bolniško zavarovanje in pokojninski sklad kmetovalcev prenizek. Ce bi država zvišala svoj delež, bi imeli od tega korist kmetje. Dnt za ha Prispeuek vzajemne bol. Prispevki za pokojnino Ce bi povišali prispevek Kulture dni za njivo blag. za en dan 13 lir na dan 31.50 lire za pokojnino na 71.37 Orna zemlja za ha 48 za ha 864 za ha 1512 za ha 3415 za njivo 18 za njivo 324 za njivo 667 za njivo 1284 Vinograd za ha 124 za ha 2232 za ha 3906 za ha 8849 za njivo 47 za njivo 846 za njivo 1430 za njivo 3354 Sadovnjak za ha 140 za ha 2520 za ha 4410 za ha 9991 za njivo 52 za njivo 936 za njivo 1643 za njivo 3771 Fovrtnine za ha 200 za ha 3600 za ha 6300 za ha 14274 za njivo 52 za njivo 1350 za njivo 2362 za njivo 5352 Travnik za ha 20 za ha 360 za ha 630 za ha 1427 za njivo 7 za njivo 135 za njivo 236 za njivo 535 Gozd za ha 3 za ha 54 za ha 94 za ha 214 za njivo 1 za njivo 18 za njivo 31.50 za njivo 71.37 Govedo dni 17 306 535 1284 Konj dni 20 360 630 1427 Prašič dni 6 108 159 428 Drobnica dni 3 54 94 214 100 raztresenih trt dni • 90 157 426 100 raztresenih sadnih dreves dni 33 594 1039 2355 CORSO. 1.5.00: ((Karmela je punčka«, M. Allasio, N. Manfredi. VERDI danes> 15.00: »Fran-ke- stajnovo maščevanje«; jutri «Crna orhideja«, S. l^oren. VITTORIA. 15.00: ((Skušnjave gospoda .Smitha«, C. Jurggns, D. Reynolds. CENTRALE. 15.00: »Usmrtitev ob zatonu«, J. Agar, M. Wan Doren. MODERNO. 15.00: »Brez po- stave«. PISMA UREDNIŠTVU Zahotelo se mi je po km-ških vaseh kot si ob nedeljah in ’ praznikih želijo meščani, in to vedno bolj, kot da jim življenje med mestnimi stenami že preseda. Izbral sem ga izlet delovni dan, da se v naravi, ki je pravkar v svojem novem oblačilu tako lepa, o-tresem mestnega duha. Sicer pa je že sam stik s podeželskim ljudstvom osvežujoč, ker sta njegova misel in beseda bolj pristni in neposredni. Pred neko vasjo ob državni meji sem naletel na bolj priletno kmetico z butaro zelenja na glavi. Pozdravil sem jo tn ona mi je odgovorila v «kra-ški» italijanščini. Očiuidno me ni dobro slišala. Povedal sem ji, da sem Slovenec. Opazil sem njeno majhno zadrego: sTukšni smo, kaj se hoče. Mislimo, da je vsak malo gosposki človek, ki zaide med nas, Italijan,» je rekla. Odgovoril sem ji, da naj je tujec kdorkoli, njegova dolžnost je, da on prvi pozdravi. Nič bi ne bilo nevljudno, če bi na besedo v tujem jeziku odgovoril' v svojem jeziku. Ce pa je pri nas navada, da prvi pozdravimo tujca, storimo to v svojem jeziku. Tako je povsod. Noben kulturen človek se ne more na tem spotakniti. Zena mi je pritrdila, češ da govorim prav. «V nas je še vedno oni strah, ki nam ga je vcepil fašizem. Saj se tega niti ne zavedamo in niti se ne zavedamo, da imamo vse pravice zahtevati to, za kar smo se borili in tudi dosti žrtvovali.» ePravilno ste povedala. Ta vaš strah — jaz bi mu rekel pretiran obzir — je res ne le odveč, ampak je tudi nečasten za našo narodno rrfanjšt-no in se nam ne šteje v dobro. Ponižuje nas’ in služi mnogim samo za zasmehijivo poniževanje: smatrajo nas za pod-lozniške bojazljivce.« «Kaj? Da smo mi bojazljivci!? To nismo bili in nismo. Če gre v živo, znamo tudi prekleto živo zagrabiti. A ved. no za pravico. To dobro vedo vsi tisti, ki nam očitajo bo-^ja&jivost. Ne rečem pa, da ni-#natmo napak in marsikje grešimo. To bi res morali odpraviti. A saj sem že rekla, da takšni smo. Ker vidim, da ste izkušen in pameten mož, vam rečem še to: Takšni smo in bo. mo tudi ostali, ker smo sami. Iz koprskega okraja Privlačne prireditve v letošnji sezoni 1. maj lahko računamo kot začetni dan nove turistične sezone ob slovenski obali Jadrana. Čeprav se glavna sezona začne šele mesec dni pozneje, pa se vseeno s prihodom domačih turistov, ki izkoriščajo več prostih dni za delavski praznik, 1. maj računa, da je sezona odprta. Do tega roka hitijo vsi, da končajo predpriprave za glavno sezono, da nimajo potem med sezono preveč skrbi, večkrat zaradi nepomembnih zadev. Glavno žarišče turizma ob slovenski obali je brez dvoma Portorož. Obetali so, da bo Portorož letos nov, vendar zaradi objek. tivnih razlogov vse ni bilo izvršeno, tako da bo treba za uresničenje vseh zamisli počakati še kakšno sezono. Vedeti je namreč treba, da je kapaciteta Portoroža v glavni sezoni zasedena, vendar bi lahko v Portorožu imelo prostora več turistov. Portorožu manjka namreč nov hotel, ki bi sprejel lahko ysaj 300 turistov ter *abavi|£. Kljub temu da bo Portorož glede kapacitete nočnin ostal še pri starem, pa je vseeno prenovil svoje lice. Poseben poudarek je bil na zunanji olepšavi kraja, 'kopališču in pomolu, tako da bodo lahko ob njem pristajale tudi večje potniške ladje, ki bodo pripeljale turiste iz prekomor. skih krajev. Tesno s turizmom v Porto rožu pa sta povezana tudi kraja Fiesa in Strunjan. Dočim so v Strunjanu večinoma že postavljeni počitniški domovi raznih delovnih kolektivov, za ureditev dela posebna komisija. Fiesa bo eno izmed najlepših središč turizma številnih delovnih kolektivov iz vse Slo. venije. Dokončno sliko bo Pie-sa dobila šele čez nekaj let. Piran je kot središče občine sicer manj zaseden po tujih turistih, zato pa tem bolj privlačen za razne filmske družbe in organizacije, ki v tem kraju prirejajo razne konference. Ze letos bo v Piranu urejen filmski atelje. £ izgradnjo filmskega ateljeja bo doba snemanja v Piranu daljša, ker bodo lahko v Istem kraju snemali notranje in zunanje scene. Drug kraj ob slovenški obali, ki vedno privlačuje tuje in domače ljubitelje morja, pa je Ankaran, ki bo že letos dobil poseben čar, in sicer kombina. cijo srednjeveške in moderne arhitekture. 2e pozimi je bil namreč odprt ln preurejen za turizem star opuščen samostan, v katerega je vešča roka arhitekta z notranjo in zunanjo ureditvijo pripravila v prijeten turistični objekt. V sedanjem samostanu so restavracijski prostori, apartma- ji z več sobami, bridge soba in nočni bar. Predvsem dvorišče nudi obiskovalcem prijeten kotiček, dvorišče samo pa je zanimivo tudi zaradi vodnjaka in najdenih sarkofagov, ki pričajo, da je zgradba že iz XVI. stoletja. To je stari del Ankarana, ki je sicer z notranjo moderno arhitekturo za marsikatero o-ko izgubil privlačnost, to pa je seveda že stvar okusa. Moderni del Ankarana je v gradnji, ki bo kmalu zaključena. V zidanih vekendih, kjer so dvo- in večposteljne sobe, vsaka z balkonom, s katerega je lep pogled na morje. Vse je takorekoč že gotovo za sprejem gostov. Se nekaj pa je, kar bo v večji meri vplivalo tako le*os kot v bodoče na razvoj turizma; to so razne privlačne prireditve. Za uvod v turistične prireditve bodo že 10. maja v Portorožu avto. in motociklistične dirke za nagrado Portoroža, Zavod primorskih prireditev, ki je izbral za letošnjo sezono, kot smo že omenili, pester program, bo prikazal med drugimi, poleg komedije »Primorske zdrahe« in Gotovčeve «Ero z onega sveta« še balet «Danina» in že več sezon težko pričakovano dramo Willia-ma Shakespearea «Romeo in Julija«. KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes 1. t. m. ob 16. uri VVarner Bros film: Mamin miljenček Igrfi MAURIZIO ARENA V soboto 2. t.m. ob 19.3« clnemascope barvni Uni-versal film: Do pekla in nazaj Igra AUDIE MURPHY V nedeljo 3. t .m. ob 16. url ponovitev istega filma Novosti; Mailer; GOLI IN MRTVI I in II L 3.150 lija Ehremburg: PADEC PARIZA L 2.400 TRŽAŠKA KNJIGARNA 1'ralolll. »v. IranMškn ‘in Telefon «1-7»» I Nikogar nimamo, da bi nas kaj poučil. Le radio nam nekaj pove, a vam rečem, da zelo malo ali skoro nič tega, kar bi nam bilo tako potrebno. Nimajo moški in nimamo ene. Po vojni je kdo prišel včasih k nam, nato nas je počasi vse zapustilo.» »Kaj pa učiteljstvo in drugi?)) Zena se je nasmehnila, češ da ga poznajo samo šolski o-troci. «Moj mož,y> je rekla, «je bil pevec v zboru, veselila ga je igra in tudi mene. Učitelj nam je vcepil ljubezen do knjige. Mnogo so mu dale in mu koristile tudi pri kmetovanju. Trudimo se in delamo iti še nekam gre. Tako tudi drugi, a vam rečem, da bi vsako toliko želeli nekaj spremembe. Povejte mi, če res ni več med nami ljudi, ki hi nam mogli povedati in svetovati v tem in onem? Stari in mladi smo tega potrebni; mladi še le /1 S- aA n M, (| t /* 1« n M A — M, A . A bolj kot stari. Takšno je moje mnenje, ki sem preprosta žena. Zdaj pa sem doma in se moram posloviti,» je rekla, ko je krenila s poti proti portonu. Nadaljeval sem pot z vtisom njenih besed, ki o njih še vedno razmišljam. NA SODloCU Poravnan spor t med indipendentisti Pravni spor m jpntističn^ niki obeh indipend nW struj s Carlom ToU eni in z Valerijem B * jem in GiovanrUJe ^ je cichem na drugi s ^lice# včeraj zaključil s P I(j tožbe. C. Tolloy 1 sprejel preklic £rr ki sta jih Borghes« ^ zmancich objavS* ^ »Trieste Sera« in j*: klical samo v B°rgI • ai korist. Toda z -mprU va, da v' takem Prl ,e ^if de tožba tudi za o £< žence in tako se je , ^ jjt zmancich rešil na nosti. j flkel P0, Tolloy pa se n; . ^ vračilu škode, o jlni9 razpravljali pred ^ fC? diščem. Sodišču ta 0 jjJ stalo drugega kot sodni postopek. _ Preds. Boschini, toz ^ Preds. Bos«'"". s-zapisn. Urbani, odv. ke za Tolloya .Vanf. strf^ o. —. - . ba odv. Kezich « m* o V tržaško sta pripluli 30. ,BJ vol® podmornicaJn po lbo prip^ ladja, 2. maja p* še ena angleška P Vse tri vojne 1»«; 4 p* plule iz pristani ^ Hum na predvaja danes 1. t.m. z začetkom ob 15. uri S «Tudi junaki jočejo Igrajo: WILLIAM HOLDEN in DEBORAH V soboto 2. t. m. ob 16. uri ponovitev isteS® TRST-Ul. Moren 7 POŽAR ARTE«10 Telefon št. 28 373 v VSC TOVORNI PREVOZI £> TVRDKA JOŽEF SI H uvoz VSAKUVHSTNKUA LESA ZA IN KUHJAVU TEH JAMSKEbA TRST - RiiiH (irumiila št* B-l • Telel1"1 Ni >/ PRIZNANO MEONARODNO ^ monmŠKO PODJETJE LA. GORIZlAy GORICA - Ul. Duca D Aosta 88 • Tel. 28-** PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRS' TNE°A Bl>( TRST UL. MAZZINI 46 in na TRGU P<-,Nl fju<" nudita vsakovrstno modno blago: bunde, ^ paket ,i itd. po najnižji ceni ter pošiljata darun ji/*'' obiscitE RIBARIČ IVAN IMP0RT . EXP0RT TRST — ULICA F. CH1SP1 14 - ^ ItJ'* ULICA DELLE M1LIZIE 16 — Ca Ga R* C0MMERCI0 GENERALI E RAPPRESENTANU soc. A R. L-UL della Geppa, 9 - TRST • Tel. 37-940. UVOZ I Z v O JjRSRl D&VNIK — 5 _ PREDSEDNIKA » „. JPoseben dopis) konec aprila. — X?fcunS torej ni več pred. S* ljudske republike KP Kita'jske in aPJi predsednik Stal- S%S, da bi se Mao-J|{. k°t je bilo reče-hrji 61 v odloku o njego-w5kandidiranju, ukvar-s splošnim vod-vprašanji teorije, ’.e m posploševanja J domače in tuje so-in komunistične ,_e-'Lio šao Či pa bi nadalje neposreden "ni .voditelj celotne ^■dejavnosti KP v državi. u Va žafunkc_ij so čuenlaj a reditvi in razpo- , -vo najbolj pripravno K ko» .Poiožaj predsednl- ' Vseh Je bd tudi doslej Sil ve®amih na tretjem a po svojih izkustvih in u-'P® bil vedno med pr-so bjli šfe litij?: da tudi zunanje-Ti razlogi oziroma po-AtvrT h01.) aktivnem u-i5tliem Ju Kitajske v zu-Wjd ,Svetu govori v prid Stika ari na položaj pred-.;iitiei take osebnosti, ki tiivpn u,gled državnika tu-Ph«vn nkvira kitajskih dr- Ali eja- ^.'skern dejansko na Ki-1 Prin^Bkaj izpremenilo? Pftosti zamenjava o-k^ika ?a Položaju predrlo bj Ut Kitajske tudi r*m0'jVeno spremembo v 10 bfkiud,°tranjo in zuna-^Politiko Kitajske? * vprašanja, na ka-I.^lage dosedanje uradne S% ri 6notno in katego- voiocno L teh ‘00no odgovarjajo. iN turt^ agah bo Maoce-N v prihodnosti o- •if sPoštlost’ ki uživa nai" lUbljPOstovanja v državi, tVhi v°ditelj vseh na-. Jtčeiin Kitajskem*, kot k:^aooBfV odloku plenuma kiNiu 1Un§°vem nekandi- it repnhr?°l0ŽaJ Predsed-. e- Maocetunga tonika u imenujejo predla Kp ie predsednik Vitlov' Wke. in nosi bw 16. Pri i e 12 casa revo-1 JvtaL. ^1 razlagah bo “Peetung odslej «še več možnosti za obravnavanje državnih in partijskih poslov*, zlasti pa «možno-sti za teoretično proučevanje in posploševanje kitajskih in drugih vprašanj sodobnega socializma in komunizma*. Kako naj se razlaga dejstvo, da je prav Liu šao čl — in nihče drugi — izvoljen za novega predsednika LR Kitajske? Uradna razlaga se ne spušča v odgovor na to vprašanje. Toda v vrstah pekinških opazovalcev namigujejo na nekatere osnovne činitelje, ki so povezani z osebo novega predsednika in ki njegovo predsedniško funkcijo označujejo. Prvo in najbolj važno je dejstvo, da je bil doslej — in še to tudi ostal —* prvi podpredsednik CK KP Kitajske ter da je njegovo ime najbolj povezano s praktično delavnostjo KP Kitajske, z izdelavo organizacijskih in notranjih načel, po katerih se ravna KP Kitajske kot osnovna vodilna in odločilna sila v državi'. Pisal je teoretične knjige in razprave, o partiji in njenem delovanju ter organizacijski strukturi, kakor tudi o predsedniku Maoce-tungu, ki je bil vedno vrhovni v oditeij in 'vodilni teoretik. Liu šao Čija imajo za najvidnejšega neposrednega voditelja vse praktične aktivnosti KP Kitajske. Prihod osebnosti s takimi lastnostmi in s tako zgodovino v partijskih funk-cijah na položaj novega predsednika LR Kitajske, so sprejeli pekinški opazovalci kot znak, da se bo Kitajska še bolj obrnila k sami sebi in k svojim notranjim vprašanjem ter nalogam. Medtem ko se je za morebitno kandidaturo Čuenlaja vezala tudi možnost angažiranja Kitajske na mednarodni areni, povezujejo z imenom in osebo Liu Šao Čija v prvi vrsti še večji poudarek vodilne vloge partije pri upravljanju aržave. Dosedanje forsiranje iz-gradnje države, generalna IM j a partije o hitrem razvoju in o nenehnem napredovanju, o vlaganju največjih naporov za dosego večjih, bolj hitrih, boljših in bolj ekonomskih rezultatov, vse to je — kot poudarjajo — dobilo sedaj s to izvolitvijo še eno demonstrativno potrdilo. Med prvimi komentatorji so tudi taki opazovalci, ki mislijo, da prav to, ker je na ta položaj prišla osebnost, ki je imela tudi doslej vodilno funkcijo v KP Kitajske, lahko pomeni tudi prvi korak k dejanskemu-, i umiku predsednika Maocetunga. O razlogih tega morebitnega umika so razne verzije in razlage. Kot najbolj običajen element omenjejo Maocetungovo starost, ki se približuje 70. letu. Taka razlaga pa nima nobene uradne podlage, ker tudi sedaj v prvih poročilih o spremembi v Pekingu časopisi poudarjajo z velikimi naslovi, da vse narodnosti pozdravljajo izvolitev novega državnega vodstva in se združujejo okrog predsednika Maocetunga*. Med ljudstvom je že slišati tudi govorico, da ima Kitajska sedaj «dva predsednika*. Iz nekaterih zanesljivejših virov pa se je zvedelo, da se bosta že na prvi veliki javni manifestaciji — na prvomajski paradi — na osrednji tribuni in med sprejemom tujih gostov pojavila hkrati dva predsednika predsednik partije Maoce-tung in predsednik republike Liu šao či. BRANKO BOGUNOV1C V Franciji nov škandal i vojaškimi dobavami Pri dobavi nemških gosenic za tanke je neka družba zaslužila 33 odstotkov Družba ACM A, za katero se krijejo ljudje na visokih mestih, jo kupovala od nemške industrije «Gummi Miiller» gosenice po 1900 mark, prodajala pa jih je vojnemu ministrstvu po 2900 mark ter pri tem zaslužila nad milijardo frankov Bivši predsednik LR Kitajske Maocetung (levo), z novim predsednikom Liu Sao Cijem, ki je bil izvoljen za predsednika v ponedeljek. Maocetung je ostal predsednik KP Kitajske. PARIZ, 30. — V ponedeljek je pariški tisk kakor mimogrede omenil škandal z vojaškimi dobavami. Sedaj se je pa zadeva razrasla in vsi listi, tako tisti, ki so na strani vlade kakor opozicijski, objavljajo članke z zelo vidnimi naslovi o odkritju poslanca Le Taca. Ta je nimirree Pri Predsedstvu republike javil neke nepravilnosti, ki s° b'le ugotovljene pri določenih dobavah na račun vojnega ministrstva. Neka pariška družba, ki se s kratico imenuje AGMA, je bila posrednica — tako je povedal omenjeni gaullistični poslanec v članku, objavljenem v «Hebdomadaire de Pariš,, — za nakup 7000 gosenic za tanke. Nakup je b:l sklenjen med francoskim vojnim ministrstvom ter nemško industrijo (tGummi Mueller«. Le-ta je prodajala gosenico po 1900 mm, ACMA pa je od ministrstva prejemala 2.900 mark. V trgovskem poslu za 3 in pol milijarde frankov je ACMA zaslužila — in ne na posebno težak način — več kot milijardo frankov, kar je okrog 33 odstotkov. Francoski tisk se sprašuje, kdo se skriva za ACMA. Kot ravnatelj se omenja neki New-man, poslovni človek in apo-lid. Ce pa je ta lahko razvil poslč tolikšne važnosti, mora pač imeti dobre zveze na visokih mestih. Do zaključka, da so v vsej zadevi zapletene u-gledne osebnosti V. republike, je samo korak, in opozicijski listi so ga brez obotavljanja napravili. Vojno ministrstvo, ne le ni zanikalo glasov, ki so se v teh dneh razširili, temveč je izdalo posebno poročilo, ki je toliko kot potrdilo teh glasov. Poročilo kaže tudi določeno zadrego; priznava sicer, da je uvedena preiskava, trdi pa, da se še ne more reči kaj točnega. Imamo polno zaupanje v tiste, ki vodijo preiskavo v imenu vojnega ministrstva, piše neki list, toda hoteli bi, da bi njihova akcija bila hitra, zelo hitra. Važno je tudi, nadaljuje list. da se njihovi zaključki objavijo, brž ko bodo formulirani. Sankcije pa naj bodo eksemplarično stroge. Preveč žrtev se zahteva od Francozov, da h' se lahko tolerirala tudi najmanjša popustljivost do vsakogar, ki misli, da je nad zakoni. Težko je še govoriti o zvezi med «škandalom naročil* ter hudimi, napadi ultranacionali- stov na francoskega vojnega ministra Guillaumata, Nekateri trde, da so škandal in napadi dve obliki ,tihe borbe v visokih vojaških in političnih ■iiiliiliiiiililiiiiiuilllliiiiiiiiiiiii mi minil n, m,,,, im, n, »HUHmumumimmimn,,,,,,, ni, nmtmnimi,urnim, n,„i,,,i,mu,n,,,,,,IM,,nHiHniamu, mi Od včeraj zvečer do 15. maja filmski festival v Cannesu Prvi na sporedu italijanski film «Poiicarpo» Jugoslavija je poslala «Vlak brez voznega reda» Govori se že o filmih, ki se bodo najbolj verjetno potegovali za prvo mesto; to sta zlasti «Nazarin» režiserja Bunuela (Mehika) ter Castellanijevo 1 Peklensko mesto? z Ano Magnani in Giulietto Mašino CANNES, 30. — Tradicionalni filmski festival na Modri obali se prične danes in bo trajal do 15. maja. To je ■pbvi veliki festival v letu, ki mu potem slede drugi mednarodni festivali, kt so-tudi • pomembni, n. pT. v Berlinu, Karlovih Varih in drugod. Ve, činoma se ti festivali razli-f kujejo od beneškega festivala:, v Benetkah se v konkugenci prikazujejo sami filmi, ki drugod še niso bili prikazani. Na današnjem otvoritvenem večeru je na sporedu italijanski film «Policarpo, ufficiale di scrittura* režiserja Maria Soldatija. Festival pa bo 15. maja zaključil filbi, ki &a bodo predvajali izy«n Uf n k Jr en-ce, «Doevnik Ane Frank* Georgea Stevensa (ZDA). In čeprav traja festival 16 dni, bo vendar njegov spored natrpan. Žirija bo morala odločati kar o 30 dolgih filmih iz 23 držav. Na sporedu bodo sledeči filmi: «Zafra» (Argentina), «Die Halbzarte« («Eva»j Rolfa Thiela (Avstrija), »Zvezde« (Bolgarija), «Zelja» in «Sen kresne noči« Jirija Trnke (CSR), «400 strelov« Fran-Cciisa Truffauta ter «Cmi Orfej« Marcela Camusa (Francija), «Junaki» Franza Wirtha teb »Vojno sodišče« (Nemčija), »Sirasagui« («Beli junak«) (Japonska), »Room at the top« Jacka Claytona (Vel. Britanija), »Krvava zora« (Grčija), «Lajwanti» (Indija), »Peklensko mesto« Federica Fellinija ter «’Policarpo, ufficiale di scrittura« Maria Soldatija (Italija), #Vlak brez voznega reda« Veljka Bulajiča (Jugoslavija), «La cucaracha« Emili* Rodrigueza in »Nazarin« (Mehika). »Fanfara« (Holandska), «Majhne drame« (Polji ska), »Portugalska rapsodija« (Portugalska), »Medeni tedni« Michaela Fovvella (Španija), «Polnoč» Delberta Manna in «Compulsion» Richarda Flei-scherja (ZDA), »Gospodična - -'sags®,' • <**- .■Of/f. ■ 7*.- ?.• ■ /•4*5 /fr’--. ~W- ' z- -J7/-V- ... ' « !‘k m tvtt/SL# i U ,v **ralka Anne Heywood je prišla pred časom v Rim. kjer bo igrala v zgodovinskem *r*agina v plamenih«. Angleži radi imenujejo to igralko »londonska Sofija Loren«. April« Gorana Centela (Švedska), «Ana» (Madžarska), »Sinovi drugih« ter «Rojstna hiša« (SZ), «Araya» (Venezuela). Danes bo festival otvoril francoski minister za informacije Roger Frey, navzoč pa bo tudi minister PTT Cprnut-Gentille. Ob zaključku festivala 15. maja pa bo navzoč minister Andre Malrauk. Festival obsega še vrsto drugih prireditev. Tako bo od 8. do 12. maja Grand Prix Eurovision 1959 z 41 filmi., Nadalje bo od 3 do 5. maja pod častnim predsedstvom Jeana Cocteauju v organizaciji- Mednarodne zveze filmskih avtorjev konferenca. Sodelovanje so obljubili Ser-gi o Amidei, Alessandro Blasetti, Mario Soldati, Luis Berlanga, George Stevem, Wolf Mankow:tz, Pierre L*-roche, Marguerite Duras, Pierre Rost, Rene Clair; razpravljali bodo o temi «Kriza filma: dekadenca ali preporod?«. Francoska kinoteka bo počasti la Ceeila B. De Milla ter organizirala retrospektivne razstave sovjetskih in italijanskih filmov. Prirejena bo tudi razstava Trakovih marionet. Poleg tega godo še kongresi in zasedanja producentov in kinematografskih podjetnikov. Seveda bo še .poseben spored kratko-metražnih filmov. Ze pred začetkom se je začelo govoriti o možnih, nagrajencih na festivalu. Tako prevladuje mnenje, da se bosta za prvo mesto potegovala predvsem mehiški film »Nazarin« režišerja Bunulla ter Castellanijevo »Peklensko mesto«. Med favoriti pa se navajajo tudi ameriški film «Poln-oč», angleški «Mesto na vrhu« ter francoski «400 strelov«. Čeprav jugoslovanski film «Vla.k brez voznega reda« ni v mednarodni konkurenci kaj izrednega, ga je vendar domače občinstvo toplo sprejelo. Verjetno je torej, da bo tudi pri strogih kritikah na festivalu dosegel priznanje. Kikor vsak festival tako tudi festival v Cannesu ne »živi« samo od filmov — naj bodo dobri ali slabi — temveč tudi od mondenske plati prireditve. In pri tem je silno važno, katere velike zvezde bodo počastile festival s svojo navzočnostjo. Ravnatelj festivala Favre le Bret je že dejal, da je hud udarec za festival, ker ne bo prišla, kot s« je pričakovalo, Marylin Monroe. Sporočila je, da je zaposlena z nekim filmom. Verjetno pa bodo prišle Sofija Loren, Giu-lietta Mašina, Kirn Novak, Rhonda Fleming, Gilbert Be-caud, Pascale Petit, Romy Schnieider * možem Alainom Delonom, Maria Felix i. dr. Včeraj zvečer so člani obeh razsodišč, za dolge in kratke filme, izvolili za skupnega predsednika Marcela Acharda, ki je bil predsednik tudi lani. Podpredsednika sta ameriški Igralec Gene Kelly ter režiser Bhilipe Agostini. Kot smo že omenili, je v žiriji za dolg* filme tudi Carlo ponti. Del III. sputnika se je razkrojil ADELAIDE (Avstralija), 30. Potem ko so proučili na stotine poroči^ ki so prišla iz vseh krajev dežele, so prišli avstralski astronomi, ki so. delujejo pri »operaciji opazovanja Lune«, do istih zaključkov kakor znanstveniki v opo. rišču Woomera, kar zadeva ne. ki predmet, ki se je včeraj zjutraj razkrojil na nebu blizu Adelaide. Gre skoraj go-ttvo za del III. sputnika, ki so ga v SZ izstrelili 15. maja 1958. .Po opazovanjih se je predmet razletel v višini približno 97 km ter kakih 240 km južno od Adelaide. Poročilo o tem so astronomi poslali femithsonovemu astrofizičnemu observatoriju v ZDA. — ■ «»•- Uspeh Poljakov na vzhodni sleni Malterhorna ŽENEVA, 30. — Polj^a Sta. nislav Biel ter Jan Nostovski. sta izvedla skorhj zimski, vzpon po vzhodni steni Mštterhorna. Po- mnenju vodnikov v • Zec-mattu je uspeh Poljakov, ki trenirata, da bi se pripravila za odpravo v Himalajo, zares senzacionalen, ker je bil dosežen v skrajno neugodnih vremenskih razmerah. Alpinista sta morala bivakirati sredi nevihte na navpični steni ter dokončati vzpon drugo jutro ob zori, To je šele drugi skoraj zimski vzpon po vzbedni steni Matterhorna. «»------ Dullesu gre polagoma na boljše WASIHINGTON, 30. — Državno tajništvo sporoča, da se je splošno zdravstveno stanje Fosterja Dullesa od konca prejšnjega tedna itekoliko izboljšalo. Zlaeti so popustile bolečih* v vrstu Zaradi tumorja, o katerem zdravniki menijo, da gre za rakav tumor. Dullesova teža je na isti višini in njegovo splošno občutje je dobro. Ko so ga vprašali, če Dulles še vedno jemlje analgetike, ki so mu predpisani, je predstavnik tajništva odgovoril, da na to vprašanje ne more Odgovoriti. Vče- rajšnje zdravniško poročilo je prvič po začetku februarja, odkar je Dulles prišel v bolnišnico, nekoliko ohrabrujoče. Dulles je včeraj sprejel dva zasebna tajnika, sina Averyja in brata Allena tčr šefa informacijske službe ZDA. - * • H - -v . 'v * #F*> & ’1 i ''-i. ' ■ f.ri * Wlijfl :: 1: :3 Joahim Blume, španski In evropski telovadni prvak, ki se Je ubil pri letalski nesreči. Slabo vrem« Od vsepovsod poročajo o grdem vremenu. V goratih predelih Dolomitov in Alp dežuje v nižinah, medtem ko ponekod že od višine 800 m dalje sneži. Nehaten.potoki in manjše reke so že nevarno narasle. V Milanu je zjutraj razsajala huda nevihta,"Tei je trajala približno eno uro. T-udi v Florenci sp bili nekatere ulice med nevihto kar poplavljene. Povsod je tftdi fclisJealo ih grmelo. Veter z nevihto sega daleč vzdolž jadranske obale. Podobno vreme pa je tud$ na firenški obadi. Ujeti milanski roparji MILAN, 30. —i Policija je pojasnila dramatičen rop, ki ga j* doživel v torek trgovski zastopnik Ricciotti. Temu so trije mladeniči ponudili nakup partije prenosnih radijskih »-paratov, nato so ga napadli ter odnesli dva milijona gotovine. Nekaj podobnega je doživel neki trgovec v Vogheri. Posrečilo se je identificirati enega od. naipadalcev. Ko so ga aretirali — gre , za 19-letneg* študenta liceja — je vse priznal ter povedal imena svojih tovarišev. Policija je vse .ujela in dobila je še tudi ukradeni denar. krogih. Baje gre pri vsej stvari za vodstvo operacij v Alžiriji ali pa mogoče celo za smer vse alžirske politike. Na čelu nasprotujočih si skupin sta baje vojni minister Guil-laumat ter general Zeller, šef generalštaba. Čeprav je treba na ta zatrjevanja gledati zelo previdno, je pa res, da je med vojnim ministrom in generalom Zellerjem različnost pogledov glede Alžirije. Prvi je zvest izvajalec De Gaullo-vih navodil, za drugega pa menijo, da je precej blizu raznim »ultra«. Sovjetski diplomat je hotel napraviti samomor RANGOON, 30. — Neki sovjetski diplomat, ki so ga v torek pripeljali v civilno bolnišnico zaradi zastrupljenja z uspavalnimi sredstvi, je poskusil včeraj napraviti samomor. Člani veleposlaništva, ki so ga pripeljali v bolnišnico, .40 ga vpisali pod imenom Strygin. V uradnem diplomatskem seznamu je vpisan polkovnik Mihail Strigin, vojaški ataše na sovjetskem veleposlaništvu. Ko je prišel k zavesti, je začel Strygin v angleščini zmerjati proti SZ, ter zlasti zatrjeval, da se ne bo pustil »po njih« aretirati, temveč raje naredi samomor; nadalje da ni izdajalec, pač pa so «oni« izdajalci. Medtem ko je neki Rus. ki se je nahajal v sobi, telefoniral na veleposlaništvo, je Strygin skočil snozi okno, ki je 4 m od tal, ter nato začel teči. Toda nekateri Rusi so ga prijeli ter ga odvedli na veleposlaništvo, potem ko so mu še prej dali krepka pomirjujoča sredstva. Ivana Rylska prispela v Ameriko NEW YORK, 30. — Z Vul-canio jt včeraj prispela v New Vork pod imenom grofic« Ryl_ ska bivša bolgarska kraljica Ivana. Sprejel jo je sin, bivši kralj Simeon, ki je sedaj kadet v neki vojni akademiji, ter hči Marja Luisa Lei-r.ingen, ki živi z možem v Torontu v Kanadi. Seveda so jo pričakali tudi nekateri bolgarski begunci. Ivana je odpotovala v Toronto k hčeri, kjer bo preživela pravoslavno veliko noč. Simeon se je pa moral takoj vrniti, ker ni dobil posebnega dopusta. «» — Ugrabili so 15-tetno deklico PALERMO, 30. — Kakih 30 km od Palerma so neznanci, ki so se pripeljali s «1100«, ugrabili 15-letno deklico. Avto je nato naglo izginil v smeri proti Palermu. Policija in karabinjerji- ugrabiteljev še niso odkrili, vendar pa bi stvar ne mogla biti posebno težka, ker se je ugotovilo, da je bil med ugrabitelji 20-letni Tommaso Mannino iz Palerma, ki se je že potegoval za deklico, pa je bil odbit. ___________1. maja 1950 Francoska filmska cenzura pred revizijo? S posebno interpelacijo je francoska poslanka Thome - Patenotre zahtevala od ministra za informacije posebne ukrepe za borbo proti moralnemu zastrupljanju mladine, ki ga povzročajo nekateri filmi. Ti filmi groze uničiti napore in žrtve naroda v korist mladine. Film, ki je dal povod za interpelacijo, «Les cousins« (»Bratranci«) Claudi« Charbola, ki je v zadnjem času dosegel enega največjih uspehov pri občinstvu in kritiki. Gre za zgodbo o pustolovščinah in nesrečni smrti nekega srednješolca, ki je padel v kremplje tolpi pokvarjenih mladih ljudi. Gospa Thome-Patenotre je tudi od ministra zahtevala pojasnilo, kako je mogla cenzura dovoliti predvajanje filma. S tem j* postavila tudi problem revizije filmske cenzure. Se en velik sovjetski režiser? Na »tednu sovjetekefa . filma« v Parizu so pokazali tudi film režiserja Sergeja Bondarščuka «U-soda človeka«. Film, ki je tudi doživel kretno predstavo in ga je zelo prijazno sprejelo občinstvo in kritika, pripoveduje o sovjetskem »navadnem človeku*, ki (a vojna potegne iz njegovega vsakdanjega življenja ter privede v nemška koncentracijska taborišča. Pariški kritiki se niso pomišljali delati primerjave med Bondar-ščukovimi filmi ter velikimi filmi Eisensteina ter Pudovkina. Hudo maščevanje Else Maxwell Ko je te dni Elsa Max-well prišla na pariško letališče s prijateljico, jo je carinik vprašal, koliko ima denarja. Odgovorila je, da ima 100.000 frankov. Tedaj jo je carinik prijazno opozoril, da lahko odnese s seboj samo 20.000 frankov. Rekel je, naj ostalih 80.000 pusti prijateljici. Tedaj se je debela Elsa razjezila ter iz torbice stresla ves denar, ki ga ni bilo samo 100.000 ampak 260 tisoč. - Carinik ji je mirno dejal, naj pusti pri prijateljici 240.000. Tedaj je pa v Elsi še bolj vzkipelo. »Tako torej ravnate z menoj, Elso Max-vvell! 2e dobro! Poskrbela bom, da ameriških turistov, ki obiskujejo Francijo, ne bo več,* Jezik in pero Else Max-well sta res strupena in marsikdo se je boji. Malo pa je verjetno, da bi lahko mnogo turistov odvrnila od obiska Francije. IARNA JCHE JESENICE NA GORENJSKEM Izdeluje za potrebe strojegradnje 4 valjano jeklo — vlečeno jeklo — pločevine (debelo, erednjn, tanko) — hladno valjano (ingote — tegano žico — varjene cevi — elektrode — polproizvode za nadaljnjo obdelavo. V vseh vrstah: gradbene in konstrukcijske nelegirane in legirane vrele jekla po normah Ulftl za eploeno strojegradnjo — ogljikovo in legirano orodno jeklo zn izdelavo ročnega in etrojnega orodja za obdelavo kovin, leea in drugega materiala — specialne vrste jekla za posebne namene Podrobne podatke o vrstah, o lastnostih posameznih vrst jnkla, o načinu termično obdelave, o dimenzijah, tolerancah in načina dobave Vam nudi V Katalog proizvodov Železarne Jesenice Čestita vsem delovnim ljudem za praznik 1. maj; mnogo uspehov pri njihovem delu. H^OUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUiUHiUUiiULLIlUUUUliUULiUUUUUiHiUtiilkkiiUUklijt ■V'*"* »I ' m 1 t" Živel 1. maj praznik mladosti zdravja radosti 1 * m n Bežen pregled čez prvenstvo B lige Atalanta se vračata Palermo v A l igo Kandidati za napredovanje so še Reggiana, Lecco, Ca-gliari in Novara. Prato in Vigevano obsojena na izpad nnnmmmTTmmTmTiTmTim^TmmmTmnfmmmimmTTmnTmmmTTmTTmTmTTTmmmn Razgovor s predstavnikoma v na Tržaškem. In čeprav 10 o njih v zadnjčm cstsu lfaeli že vei$Mt priložnost pisati tudi nVeltii športni stta-nas je ravno to dejstvo ripravilo do tega, da smo se otlločili za razgovor z dvefria jfedstavnikoma JcMoJrega va-v upanju, da bo v naši jjvnosti na podlagi njunih izjav še bolj jasna vloga in modna kvaliteta taborniške or-tnizaeije, obenem pa, da na-ravimo nekak obračun oz. da itegnemo potrebne zaključke ii njihovega prvega večjega l|astopa na strogo športnem ppdročju. ijNa naša vprašanja sta od-avarjala dva najstarejša ta-_jrnika (po članski pripadno-||i, ne pa po letih!) Vito Sveta ih Vojko Mijot. |Preavsem nas je zanimalo ihovo športno delovanje; in ibili smo naslednje pojasm- j«Tobormška organizacija ni (portna, temveč vzgojna orga-(zacija. Naše člane privajamo življenje v naravi, ki ne člhteva samo zdravega iri čvr-‘Iega duha, pač pa tudi moč-in odporno teto. To pa nas ji dovedlo do tega, da smo na Hpši/i taborih, na naših skupni h izletih zaceli uvajati razne ttovezfie športne panoge. V za-čttku smo seveda gojili manj zahtevne tako v organizacijskem pogledu kot glede rekvi. fitov. Uvedli smo na primer »|et kamna, tek čez drn in *|rn dn ho jo, saj smo prebredli «fi naših izletih vse steze in (Ifnajrae našega tržaškega pod-rfčja.s * ■— Toda sedaj ste že prestopili v1 bistvu tipično ta- borniških športnih disciplin! dov«Rjni z doseženimi uspehi? «Rezultati so presegli vsa naša pričakovanja tako v kvantitetnem kot v tehničnem pogledu. Nad 100 nastopajočih predstavlja res lepo ateeilo, nekateri rezultati w atletfki pa presegajo meje povprečnosti. Žalostna plat tega tekmovanja pa so bili tekmovalni pogoj5. Stezo za tek smo morali ure in ure izravnavati in utrje: vati, da je bila vsaj na videz spodobna. Isto velja za odskočišča in za izmete. Res škoda, da je stadion tako zanemarjen in čas bi že bil, da bi nekdo hrt j **■**>el • murnu — In uspehi vaših članov na tem tekmovanju? »Zal nisnu spi*ni&D$v\ moe|pto nr!. 39 vsaj n nekaterih disciplinah.» —«K*kSwi -p*-te va* bodoči ‘program? »Naj pondarira še enkrat, da mi nismo strogo športna orga-nizaciia, in da je šport pravzaprav samo stranska veja na. šega delovanja. Kljub temu pa lahko zagotavljava, da bodo naše ekipe in naši posamezniki rade volje sodelovali na vseh prireditvah, na katere bodo povabljeni. Samo po sebi pa se razume, da bomo nadaljevali kot doslej z našimi notranjimi prireditvami, s tekmovanji med posameznimi družinami našega roda in z našimi taborniškimi peteroboji, v kolikor se td aktivnost .vključuje v naš glavni smoter: graditi iz nas moralno in fizično zdrave ljudi, koristne člane naše narodne in človeške družbe. P—zio V nedeljo 3. maja bo prvenstvo A lige počivalo, pač pa se bo redno nadaljevalo venstvo B lige. In ker se naglo bližamo k zaključku prvenstve. nih borb, ne bo odveč, če bi danes (tudi glede na stolpec športne stave) nekoliko bližje ogledamo, kakšen je položaj v B ligi 6 kol pred koncem in predvsem kakšni so izgledi za napredovanje v A ligi za izpad v nižjo skupino Ze bežen pogled na lestvico kaže, da sta kandidata za prehod v A ligo pravzaprav samo dva: Atalanta in Palermo. Njun naskok pred najbližjimi zasledovalci znaša 6' oz. 7 točk za Atalanto in 4 oz. 5 točk za Palermo. y objemu teoretičnih možnosti so je Lecco, Reggiana, Novara in Cagliari, vendar pa bi se razvoj v korist katerekoli od teh enajsto-nc zasukal le v primeru, če bi Atalanta ali Palermo popustila, kar pa je praktično le malo verjetno. Za osvojitev prvega mesta ima največ i zgledov Atalanta, ki bo se štirikrat nastopila doma in le dvakrat zunaj in še to v vseh primerih proti razmeroma slabim nasprotnikom z izjemo Novare. Nekoliko težji koledar trna Palermo, ki bo moral še trikrat na tuja igrišča in med njimi tudi na igrišče Reggtane, za kat ero bo to verjetno odločilno srečanje, če bo seveda dotlej - vzdržala na vodilnih položajih. Poleg tega bo imel Palermo še težko interno tekmo z Novaro in nič lažje gostovanje v Tarantu. Skratka, moral bo zelo paziti, da se mu ne izmuzne drugo mesto, na katerem se trenutno počuti še dokaj varnega. Od zasledovalcev in teoretičnih kandidatov za eno od prvih dveh mest, je v najugodnejšem položaju Reggiana, ki bo odigrala samo še dve tekmi na tujih igriščih in itirj na svojem. Doma ji utegne biti nevaren samo Palermo, na tujem pa bolj Verona kot Simmenthal, ki je v krizi. Lecco ima še tri tekme na tujem, od katerih dve proti nevarnima. Veneziji Totocalcio št. 35 Atalanta-Simmenthal 1 Brescia-Venezia 1 X Catania-Messina 1 X 2 Como-Parma 1 Lecco-Cagliari 1 X Marzotto-Taranto 1 X Prato-Novara X 2 Biellese-Spezia 1 :i Cremonese-OZO Mant. nev. Legnano-Carbosarda 1 Pisa-Sarom Ravenna 1 Pordenone-Treviso 1 Pro Vercelli-Siena 1X2 Piacenza-Casale 1 Atala-Ignis 2 in Veroni, tri pa doma proti nevarnima konkurentoma Cagliariju in Novari in proti že obsojenemu Pr a tu. Skoraj enak kot na vrhu, je položaj tudi na dnu lestvice. Tudi tu, v obpiočju borbe za rešitev, imamo dog , izrazita kandidata smrti Prato je praktično in skoraj tudi teoretično že obsojen na izpad, v le malo manj kritičnem položaju pa se je po zadnjem kolu znašel Vigevano, katerega loči od predpredzadnje Cu-tanie kar 5 točk. Seveda pa im« Vigevano precej več teoretičnih možnosti za rešitev kot Pia to, V' preostalih kolih bo odigral na svojem igrišču še tri tekme, na tujih pa ravno toliko. Njegovi zunanji nasprotniki so Verona, Parma in Simmenthal, domači pa Cagliari, Messina in Verona. V območju nevarne cone pa so še Parma in predvsem Sambenedettese in Catania, če-prav si je ravno Catania v poslednjem kolu s presenetljivo zunanjo zmago nad Mar-zottom izdatno popravila kosti. Toda v prihodnjih kolih jo čakajo večinoma močmi nasprotniki in med njimi na tujih igriščih kar trije domo-valci najvišjega nadstropja — Atalanta, Reggiana in Novara, — ki so sami angažirani v borbi za napredovanje fn torej do skrajnosti nepopustljivi. tllllllllluilllliinilililHillllMUiniliiillMiiiiiiiiniiiiii Ciklomotoristična dirka za nagrado narodov Bobet zmagal tudi v 2. etapi V splošni klasifikaciji vodi pred Hoevenaersom, Pellegrinijem m Ne sta vstopila z Ivanom. «Taka je kakor oblačno nebo jesMA;' * k i ne veš, kdaj se bo usul dež iz oblakov.» Ivan se je samo nasmehnil tej Jožefovi pripombi, nakar jf rekel: I «Oh, mati Koštrčeva, da sem vrs le š*,našel šjvfc jiij, #