Poitnina oiačana v gotovim Leto LVIII. V Ljubljani, v Četrtek, dne 12. junija 1930 Št. 133 1. izdala st. 2 om Naročnina Dnevno Izdajo n kraljevim Jugoslavijo meseCno 23 Din polleino 150 Din celoletno 300 Din za inozemsfvo meseCno 40 Din nedelUka Izdala celoletno v Jugoslaviji 1Z0 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l siolp. pelli-vrsla mali oglasi p o 1*30 In 2D,veCJI oglasi nad 49 mm vlllnc po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstico po 10 Din □ Pri vetjem a Izide ob 4 zjulral razen pondelJKo In dneva po prazniku Urcanl.ilvo /e v Kopltar/evl nlicl št. 0//IJ Sokoplsl se ne vračalo, nefranJcfrana pisma se ne apre/ema/o * OrcftnlMiva telefon St. 20S0, apravnlštva št. 2992 Informativen lisi za slovenski narod Uprava Ip vKopltarJevi ul.il.fi ~ Čekovni račun: t/ublfana štev. lOMSO in 10-349 na inaerate, Sarajevošt.7563. Zagreb št. 39.OH, Praga tn Dunal št. 24.797 Pomagajmo! Kakor že omenjeno, delajo merodajni faktorji resno na tem, da se osnuje brezposelni fond za Dravsko banovino. Zadnja leta nastajajo stalne, četudi periodične, vendar pa zelo dalekosežne krize v našem največjem delavskem revirju, to je v revirjih Trboveljske premogokopne družbe. Ako presojamo zadevo objektivno, pridemo do zaključka, da bi se lahko izognili krizam v tej ostrini, uko bi bilo več razumevanja na strani (TPD, kakor tudi na strani državne železniške uprave kot največjega odjemalca. Oba činite-Ija bi morala napraviti sporazumno tako pogodbo, ki bi jamčila za več let neko stalnost pri oddaji, premaga. Sicer ne bi na ta način odpravili kriz, vendar pa ne bi bile tako ostre, kakor je letošnja, ko se je boj zaostril do najvišje mere. Trpeli so pri tem le delavci, pa ludi naše gospodarstvo. V mcsecih februarju, marcu, aprilu in maju so praznovali rudarji povprečno 35 šihtov. Če pa upoštevamo samo oba meseca najtežje krize — april in maj — so napravili le 25 šihtov namesto 50. V našem gospodarstvu pomeni to praznovanje tole: Število v rudnikih TPD zaposlenih rudarjev znaša okrog 7500. Če računamo zaslužek na šiht povprečno Din 50, so zaslužili radarji v celem štirimesečnem razdobju za 15 milijonov dinarjev manj nego običajno — to je namesto 38 milijonov le 25 milijonov dinarjev, v zadnjih dveh mesecih pa namesto 17 milijonov lc 8.5 milijona dinarjev. Za prehrano rudarjev TPD jc potrebna mesečna vsota 5.5 milijona dinarjev. Ako bi sc torej zaslužki vseh štirih mesecev popolnoma enakomerno razdelili, bi bila pri takih krizah prehrana kljub temu še vedno zagotovljena. Ne bi se pa mogle kriti druge nujne in neodložljive potrebščine, za katere je potrebnih 30 do 40 odstotkov celotnega zaslužka. Če bi bili vsi ti pogoji dani, bi v zadnjih dveh mesecih zmanjkalo okrog dva milijona dinarjev za prehrano. Ta trditev tudi odgovarja dejanskemu položaju. Na razpolago so podatki rudarskih dolgov pri trboveljskih trgovcih speče r istih in v delavskih zadrugah. Tozadevne številke so sledeče: Dne 28. februarja 1930 so znašali rudarski dolgovi v 23 trboveljskih trgovinah 2,082.966.61 dinarjev, dne 27. maja 1930 pa 3,152.265.14 Din. Torej so dali trgovci v Trbovljah v zadnjih treh mesecih nanovo na kredit živil za 1,069.278 Din 53 p. Pri tem pa niso všteti dolgovi v Hrastniku in Kočevju, kjer so mnogo manj delali in tudi veliko manj zaslužili, kakor v Trbovljah. Zadnji sporazum med TPD in državo je dosežen v tem zmislu, da bo TPD popustila na dosedanji ceni 6 odstotkov, dočim bo vzela država mesečno le 50.000 ton premoga namesto dosedanjih 75.000 ton. Da je mogla namreč država ukloniti TPD, se je poslužila manjših privatnih rudnikov, od katerih bo po zaželjeni ceni jemala mesečno tudi po 50.000 ton. Nekateri iradnrki bodo morali po pogodbi dobavljati toliko količino premoga, katere stalno sploh ne bodo zmogli, na pr. nekateri manjši rudniki v hrvatskem Zagorju. Na drugi strani pa trdi HPD, da bo morala, ako vztraja država pri svojem načrtu, odpustiti nad 700 delavcev. Posledica tega bi bila, da bi izgubili trgovci najmanj eno desetino posojene vsote, kar bi v bodočih krizah še bolj omajalo rudarski kredit. Odpuščene rudarje bi bilo treba spraviti drugam na delo. Če bi dobil vsak le po 500 Din, bi moralo biti na razpolago 350.000 Din. Za vsak dan, katerega prebijejo rudarji lifrez dela, bi pa zopet potrebovali sredstev za preživljanje. Iz navedenega sledi, kakšna sredstva bi morala biti na razpolago, da bi obvarovali rudarje pred gladom ob priliki kriz. Take krize pa lahko nastopijo tudi v drugih gospodarskih panogah. Potrebne so v te namene velike vsote. Vendar se pa morajo najti. Kajti malokatera elementarna nezgoda zadene posamezne rodbine tako težko, kakor rudarske, ako se delo skrči ali pa vlada brezposelnost. Za rudarje je potrebna nujna in hitra pomoč. Pa kako? Osnuje naj se poseben akcijski odbor, čigar naloga bo, da poišče sredstev za cd pomot: iz državnih in samoupravnih kreditov, pa iudi iz subvencij zainteresiranih podjetij. Pri tem moramo poudariti, da velja zakon o zbiranju prispevkov za slučaj brezposelnosti tudi za rudarje, da pa se ne izvaja. Čc bi se zakon izvajal, bi se moglo letno zbrati okoli 360.000 Din. Pripomniti moramo, da ne bi rudarji prenesli večje obremenitve. Pač pa bi bilo želeti, da bi sc obistinilo določilo v osnutku rudarskega zakona, da morajo prispevati rudarska podjetja v take namene 5 odstotkov čistega dobička, poleg običajnih prispevkov. Ako bo dovolj dobre volje, lx> mogoče spraviti v najkrajšem času skupaj vsaj delna sredstva za banovinski brezposelni fond, ki je pre-poi roben. Smo v dobi, ko naše državno življenje v jjolitičneni pogledu ozdravlja, ko se zavest državljanske vzajemnosti krepi in državi polagajo novi fundamenti. Treba bi pu bilo tudi naše socialne probleme reševati 7, istega visokega vidika državnega blagra in skupnega interesa. Zadovoljnost malih jc najnujnejši po- Kakšne cilje zasleduje iiatijanska politika na Poljskem? Vse Je le velik bluff? - Fašistični komunike o namenih Grandijevega poseta v Varšavi - Poljski tisk odločno odklanja fašistične zamisli - Nemci razočaram Pariz, 11. maja. d. Francoski diplomatični in politični krogi, ki seveda obisk g. Grandija na Poljskem s primerno pokornostjo zasledujejo, so o rezultatih, ki jih ima italijanski minister za zunanje zadeve od te svoje poti pričakovati, že danes popolnoma na jasnem. Cilj politike g. Mussolinija je prisiliti Francijo, da v sporu z Italijo odneha, to je, da ji prizna bro-dovno pariteto, ji odstopi nekaj svojega kolonijal-■nega imperija v Afriki, predvsem pa, da se odpove alijanci z Jugoslavijo, tako da bi mogla zapadna balkanska obal podati »interesna sferac italijanskega imperijalizma. V to svrho se fašistična politika poslužuje, kakor se to v Parizu imentrje, najrazličnejših »bluffov««, ki naj Francijo strašijo. Eden teh bluffov je czveza vseh nezadovoljnih držav Evrope« — kakor je dejal tu nek duhovit publicist — ki naj bi se združile pod vodstvom Italije, da bi se verzajska mirovna pogodba revidirala. Tudi potovanje g. Grandija v Varšavo je lake vrste bluff, ker italijanski minister za zunanje zadeve prav tako ko g. Mussolini sam ve, da je Poljska zadnja država, ki bi se angažirala v kakšne pustolovščine, naperjene proti Franciji. Pač pa hode italijanska diplomacija po psihologični sugestiji zbuditi v Evropi vtis, kakor da je g. Mussolini že po vsem svetu razpredel niti, v katere naj se Francija končno zadrgne, ako ne bo ugodila italijanskim zahtevam ... Italijanski listi so že 0. t. m., ko je Grandi komaj dospel v Varšavo, objavili v obliki samostojnega komentarja oficiozem komunike, ki so ga do bili od rimskega presbiroja, v katerem publiki tolmačijo pomen in namen Grandijevega potovanja. V tem komunikeju je rečeno, da se spričo prevladujoče uzurpirane vloge, ki da jo po francoskem naročilu igra v Mali antanti Jugoslavija, stavlja Italiji naloga, da najde v Poljski, ki se je po politiki g. Zaleskega čedaljebolj približala Mali antanti, oni faktor, ki bi mogel bradati in zadrževati Jugoslavijo, »da se nc bi vznemirila atmosfera miru, ki se v Evropi s toliko težavo vzdržuje.« Z drugimi besedami, Italija bi želela ustvariti tesnejšo skuj> nost interesov med Poljsko in onima dvema državama, proti katerima je po besedah rimskega komunikeja politika Male antante po vplivu Jugoslavije najbolj naperjena: Madjarsko in Bolgarijo. Treba pa bi bilo tudi zrahljati intimnost, ki vlada med Jugoslavijo na eni in Češkoslovaško ter Romunijo na drngi strani. Rimski komunike dopoveduje publiki, da bi sc tudi za to vlogo dala vporabiti Polj- ska, ki ima zelo prijateljske stike s Češkoslovaško, z Romunijo pa najtesnejšo alijanco. Bolj kočljiv je problem poljsko-nemških odnosov, oziroma vprašanje: kako naj Italija pridobi na svojo stran Poljsko, ne da hi obenem odbila od sebe Nemčijo, ki jo zadnje čaae s toliko vnemo snubi, bluffirajoč Evropo z možnostjo »italo-nemške« alijanoe? Italijanski komunike je v očividni zadregi, ko prehaja na ta problem in meni le, dn je treba dobre odnošaje, ki so se z letošnjim letom med Nemčijo in Poljsko inavgurirali, poglobiti, »kajti, če sta Nemčija in Italija premagali vse čeri, ki so ostale od svetovne vojne ter se našli na terenu pozitivne politike, potem je tudi treba, da se izboljšajo odnošaji med Nemčijo in Poljsko, zato da bi služili politični liniji duceja«, katera gre za tem, da se Evropa odločno upre destruktivnemu vplivu nekega naroda, ki hoče ovekovečiti svojo hegemonijo v Evropi«. Po tej zelo zagonetni ugotovitvi, dopolnjeni po frazi, da sta »Germ&nija, Poljska in Ogrska trije poli centralno Evrope, ki jim jc treba posvečati največjo pozornost«, končuje rimski komentar z zagotovilom, da »hoče g. Grandi tudi Poljski nuditi možnosl, da z Italijo sodeluje na najbolj vspesen način za ohranitev in utrditev miru v Evropi, kar je prvi postu-lat zunanje politike g. Mussolinija!« Spričo tega je popolnoma razumljivo, da je poljska javnost napram obisku g. Grandija zelo rezervirana. Grandi je bil sicer zelo uljudno sprejet in časopisje jo laskava priznanja Poljski kot. »bari-eri krščansko kulture napram boljševiški Aziji« z zadovoljstvom sprejelo na znanje, sicer pa so članki poljskih listov pisani brez toplote, deloma pa cel6 zelo ostri: »Czas«, vladen list, piše, da »odno-šaji meti Poljsko in Francijo počivajo na tako trdnem temelju državnega reidna. da na noben način nc smejo postati predmet mesetarjenja dnevne politike.« Istotako vladni »Krakovski ilustrov.ani Kurier«, ki se izredno ostro izraža. Pravi, da so »za slovanske narode, ki so sc v svetovni vojni osvobodili germanskega iga, pariške mirovne pogodbe večne in neomajne. Slovanski svet nc bo trpel, da bi Rim okrepil in podaljšal germansko roko. Italija naj razume, da svet njene grozeče pesti nc bo prenesel. Vsaka grožnja napram Franciji je obenem grožnja vsej evropski svobodi in kulturi.« — Oficiozna »Gazeta Polska« ugotavlja, da je obisk Grandija samo čin uljudnosti. Gotovo se bo govorilo o mednarodnem položaju, toda g. Zaleski nima namena v kakršnemkoli pogledu igrati v francosko-italijanskem sporu vloge posredovalca. Socialistični >Robotniki pa italijansko politiko naravnost napada ter pravi, da še nikoli ni bilo tako mato varofca za skupno politično linijo med Italijo in Poljsko kakor ravno danes. Skrajno zanimivo pa je tudi, da tudi nemški rajhovski listi sedanji Grandijev poset v Varšavi gledajo t največjim nezaupanjem. To je seveda popolnoma razumljivo, če se pomisli, da »tDzien Pol-skk piše, da Grandijev poset jasno dokazuje, da so se Nemci varali, ko so mislili, da jim bo prijateljstvo Italije pripomoglo do sgornje Stenje in Dnnziga. Iz tega Se pač razvidi z vso jasnostjo, da fašistična zunanja politika resnično ne zasluži drugega nazvanja kakor da je velik »bluff*. Mogoče je ceK. da ima Grandijev poset čisto drug namen, nego to fašistovski tisk italijanski publiki dopoveduje, da namreč Italija čuti potrebo, da popravi napake, ki jih je storila v zadnjem času, toda o tem so kombinacije danes še prezgodnje. Poljska bo posredovala med Italijo in Francijo oziroma Jugoslavijo ? VarSava, 11. jun. (Od našega varšavskega dopisnika.) Kakor se tu govori, bo Poljska, ki jo z Jugoslavijo vežejo čedalje bolj globoke in tesne prijateljske vezi, skušala med Italijo in Francijo posredovati, pri čemer bodo samo-posebi umevno priSli v razgovor tndi odnošsji med Italijo in Jugoslavijo. Čeprav se od oiiei-jelne strani o tem ne govori, oiiroma so ofiei-ozni organi možnost takega posredovanja celo zanikali, je zelo verjetno, da bo g. Zaloški v razgovoru z g. Briandom ta problem načel. Poljska je za tako posredovalno vlogo, čeprav jc ta vloga zelo delikatna, kakor nalašč pripravna, oziroma bolj pripravna, kakor katerakoli druga država. V tej luči bi seveda bilo treba poset g. Grandija gledati v drugi luči nego ga slika fašistično časopisje, ki skuša ves svet blulfirati in strašiti. Na vsak način gosp. Grandi ne bo imel v Varšavi nobenega uspeha, ako je prišel z nameni, kakršne mu pripisuje fašistovski tisk; ako pa je njegova politika lojalna in v resnici miroljubna, bo našel v Poljski vso podporo, da se bo konsolidacija Evrope izvršila v najtesnejšem sporazumu s Francijo in njenimi zavezniki. Karel ne bo spremenil zunanje romunske politike Pariz, 11. jun. x. Kralj Karol II. se je francoskemu predsedniku republike Doumergueu brzojavno zahvalil 7,a gostoljuben sprejem v Franciji v času svojega izgnanstva. V intervjuju v »Matinu« jc izjavil kralj Saucnvcinu, da v zunanji politiki Romunije ne bo izpreminjal ničesar in da pred vsem ohranil prijateljstvo s Francijo. Prizadeval si bo, da gospodarsko okrepi Romunijo s tem, da bo pospeševal izrabljanje naravnih zakladov in podpiral kreditno možnost države. Reorganiziral bo vojsko. Romunija mora v Evropi zasesti oni prostor, ki ga zasluži. Princesa Jelena dobi položaj kraljice. Bukarešta. 11. junija. AA. Rador poroča, da je princesa Jelena, ki bi morala danes odpotovali v Nemčijo, odložila svoje potovanje. Danes je imela princesa Jelena razgovor s princem Nikolajem in z bivšo grško kraljico Elizabeto. Obveščeni krogi trdijo, da je princesa Jelena pristala na to, da sc uredi njen položaj v kraljevski rodbini. Izjava kraljice vdove. Miinchen, 11. junija. x. Romunska kraljica vdova Marija se v spremstvu svojega pobočnika odpelje opoldne t orient-cxprcsoni v Bukarešt. Dunaj, 11. junij. x. Rumunska kraljica vdova Marija je na povratku v Bukarešt zvečer dospela na Dunaj, kjer je izjavila zastopnikom listov: »Vračam se v Rumunijo, da bom po možnosti koristila novemu rumunskemu kralju, ker vem, da ima izpolniti velike naloge. Prepričana sem, da se bo kraljevska rodbina vsa zbrala okoli kralja ter upam, da bo tudi princezinja Helena želela videli kralja. Moja najsrčnejša želja je, da bi se kralju posrečilo zbrati okoli sebe vse žive sile naroda, da bo mogel izvršiti veliko državno delo.« goj trdnosti in napredka države, dočim socialne krize skupno življenje inajejo do korenin. Zato je )Kitreba, tla se vsi politični faktorji, to je vsi, ki imajo skrb /a obče zadeve, energično lotijo zadeve, ki smo jo tu sprožil; —x Bukarešt, 11. junij. x. Kralj Karol je danes zvečer ob 19 po dveurni avdijenci poveril Maniu-u sestavo nove vlade. Pariz, II. jun. AA. Jutrišnji >Temps< pravi glede dogodkov v Romuniji, da Francija ni niti najmanj bodisi direktno ali indirektno intervenirala v romunski krizi. Francijo vodi edino skrb, da se vzdrži mir v vzhodni, srednji in zapadni Evropi. Predvsem je treba gledati na stremljenja Sovjetov, ki s svojo afirmacijo v poslednjem času ne nameravajo drugega kakor voditi Evropo na napačno sled glede njihove politike napram Romuniji in Poljski. Bukarešta, 11. jun. AA. Rador iioroča,. da je kralj Karol odlikoval profesorja Jorgo in predsednika parlamenta Stevana Cicea Popa z veliko ogrlico reda kralja Karola I., ki je najvišje romunsko odlikovanje. London, 11. jun. x. »Daily Telegraph naglasa, da se po romunski dinastični drami že kaže, da se Romunija vrača k treznejši politiki. Povratek izgnaneai princa nikakor ne pomeni nevarnosti za notranjo mir. List izraža mnenje, da položaj v Romuniji ni ugoden za ustanovitev kake diktature. Odstop Maniua je bila samo formalnost, ter se splošno pričakuje, da se bo povrnil na svoje mesto. Pariz, 11. jun. x. Z ozirom nn vesti, da bo dosedanji romunski poslanik v Londonu Titulescu prestavljen v Pariz na mesto poslanika Diamandija, izjavlja Quai d'0rsay uradno, da mu o imenovanju Titulescua ni nič znanega. Po odpotovanju Dia-mandia vodi posle romunskega poslaništva opravnik poslov princ Cantacuzenu. Kongres francoskih socialistov Pariz, jun. AA. Socialistični kongres Bordeauxu je sklenil, naj stranka odkloni vsakršno sodelovanje s sedanjo vlado. Govorniki so kritizirali poslancn Bouissona. ki sc je udeležil militari-sličnih iu vladnih mauifestacj. Poset Grandija v Varšavi Varšava, 11. jun. AA. Predsednik ministrskega sveta Slavek je odšel v italijansko poslaništvo, kjer je vrnil obisk italijanskega ministra za zunanje zadeve. Njun razgovor je bil prav prisrčen. Kasneje se jc italijanski minister za zunanje zadeve Grandi napotil s poljskim zunanjim ministrom Zaloškim in z drugimi visokimi vojaškimi in civilnimi dostojanstveniki nn pokopališče, kjer je položil na grob italijanskih vojakov, ki so preminuli v ujetništvu, venec. Svečanosti so prisostvovali oddelki poljske vojske z godlio, ki je zaigrala italijansko himno. Varšava, 11. jun. AA. Pat poroča: Itali janski veleposlanik je snoči priredil svečano večerjo na čast italijanskemu ministru za zunanje zadeve Grandiju. Po večerji je bila svečana recepcija, na kateri so bili poleg drugih vsi člani vlade in ves diplomatski zbor. Po recepciji sta italijanski minister za zunanje zadeve Grandi in jioljski zunanji minister Zaleski odpotovala v Drusienko, kjer se žc več dni nahaja maršal Pilsudski. »Tribuna« ojx>zarja, da jc Pilsudski jiova-bil Grandiju na sestanek. Grandi je z. njim izmenjal mnenje o aktualnih vprašanjih. »Giornalc dTtalia« j>obijn trditve nekaterih poljskih listov, dn je Italija v principu pripravljena nn revizijo sedanjih mirovnih pogodb, in naglasa, dn je Rim v tem času najvažnejši protiutež Moskvi in je trebn nn politično akcijo Italije gledati samo s tega stališču. >Popolo d'Italia« trdi. da jc Italija med svetovno vojno bila glavni zagovornik svobode Poljske in du sc stare zveze mod italijanskim in poljskim narodom iz dneva v dan okrepljujejo. ^Popolo dTtalia« je izvedel, ri tej priliki nazdravil Poljski, Letošnji misijonski tečaj v Krapini Zagreb, ti. jun. z. Lansko leto se je vršil (ikndcmski misijonski tečaj na Plitvičkih jezerih. Da bi se letos olajšal prihod tudi Staven-(em, se tedaj vrši letos v Krapini. Prične se 29. junija in traju do 1. julija. Na programu so predavanja o misijonski dolžnosti lajiške inteligence, o dogmatskem temelju misijonskega dela, o šolstvu in moderni izobrazbi na Kitajskem, o »uslugah niisijonurjev za etimologijo, o misijonih in mednarodnem pravu, o misi-jonili in tisku, o važnosti katoliške univerze v misijonskih deželah. Dalje tiodo tudi pridige in skioptičua predavanja o Benguliji. Tretji dan bo predavanje o krščanstvu in budizmu, O boju med protestanHzmom, l*ol jševizmom in kutoli-cizmom na krajnem vzhodu, o svetovni revoluciji in o svetovnem misijonstvu. Navzoči liodo tudi slevenski predavatelji. Meii predavatelji se imenujejo škof Salis-Saivis, vseučiliški profesor dr. Viktor Korošec, mariborski pomož-ni škof dr. Tomažič, dr. Vilko Fajdign, Peter Gr-gec in drugi. Kongres Jugoslovanske pevske zveze Belgrad. 11 jun. u. Ob 401etnici pevskega društva >EdinstvXK v Kotoru se je tam vršil tudi kongres Zveze jugoslovanskih pevskih društev. Na kongresu so bila zastopana skoro vsa jugoslovanska pevska društva. Izvoljen je bil nov odbor. V arti-atični odbor so med drugimi izvoljeni dr. Anton Dolinar. pevovodja ?Ljubljaner, dr. Zorko Prelovec in Vasilij Mirk. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, v kateri pravijo med drugim: Jugoslovanska pevska zveza, daleč od vsakega plemenskega stališča, danes bolj kakor kdaj prej, gtoji na principu edinstva Pevske zveze, ki naj bo in mora biti izraz umetniškega, nacionalnega in državnega edinstva naše jugoslovanske domovine, izražene v mislih enega naroda, ene države in ene »veze. Šesti kongres jugoslovanske pevske zveze odobrava dosedanje delo odbora v smeri temeljnih Mej jugoslovanske pevske zveze. Resolucija nadalje govori o materijelni strani drnštva in pravi, da ne more biti nobeno društvo eJan. ki ne izpolnjuje svojih idejnih in materijel-uih obveznosti. Vlada se naproša, da naj se jugoslovanska pevska zveza in njeni člani oprostijo vseh državnih, banovinskih in občinskih taks. Kongres gradbenikov Zagreb, ti. jun. p. Tu se bo vršil v septembru mednarodni kongres gradbenikov iz vseh evropskih držav. To bo prvi tovrsten kongres ▼ naši državi. Z njim v zvezi se bo priredila velika mednarodna gradbena razstava, ki se je bo udeležilo več evropskih držav. Zveza hrvatskih obrtnikov je imela snoči sejo, na kateri se je jitrvorilo o tej razstavi. Za to razstavo bo na Meznicah dovod jen 35 odstotni popust. •S Poštna hranilnica Belgrad. 11. jun. AA. V smislu sklepa nadzornega odbora Poštne hranilnice bo zavod sprejemal državne bone in jih lombardiral. Podrobni pogoji so na razpolago pri Poštni hranilnici. Obrestna mera za naložene državne papirje je znižana z 8 na 7% netto letno. Nadalje je bilo sklenjeno, da sc lombardni predujem za 2 in pol odstotno vojno »kodo zviša s 300 na 320 Din od komada. Obrestna tnera za tekoče račune je znižana z 8 na 7%. 400 letnica protesiantizma Belgrad. It. jun. m. Nemška evangeljskn cerkev je o binkoštih v Kraljevičevem nedaleč od Bel-grada proslavila 400 letnico ustanovitve avgsburške evangeljske veroizpovedi. Na tej svečanosti, ki so je je udeležile deputacije iz vse države, je Nj. V. kralja zastopal polkovnik Antič. dalje je bil zastopnik vlade in diplomatskega zbora. Zagrebški škof dr. Popp. njihov vrhovni poglavar, je imel pri tej priliki dolg govor, v katerem je med drugim dejal, »la sta toleranca in pravičnost temelj države. Promet šibeniške lake šibenik. 11. jun. z. I/, šibeniške luke se je Izvozilo 4812 kbm gradbenega lesa. 35.000 kvint. bank sita, 4000 kvint. karbida, 85.5«) kvint. premoga iu 6400 kvintalov raznega blaga. Razne vesti Belgrad, 11. jun. m. Danes je prispel v Belgrad ljubljanski prota Jankovič, da se v imenu ljubljanske pravoslavne občine pokloni patrijarhu Varnavi, ki ga je danes sprejel ler mu dal svoj blagoslov. Prota Jankovič je svoje bivanje obenem porabil za to, da pri rnerodajnih činiteljih posreduje zaradi podpore za graditev pravoslavne cerkve v Ljubljani, za katero je, kakor znano, ljubljanska občina že dala brezplačno prostor na razpolago. Prota Jankovič je bil sprejet pri predsedniku vlade in še pri nekaterih drugih ministrih. Belgrad. 11. junrja. u. Iz Prištine, Janova, Prokoplja in Cačka poročajo, dn je tamkaj padala toča. ki je prizadejala zelo občulno škodo. Zagreb, 11. jun. p. Pred zagrebškim sodnim stolom se je pričela razprava proti trojici zagrebških železniških uradnikov Lešanu. Znideršiču in Stankoviču, ki so obtoženi zaradi znane afere s lin-giranimi dobavami železniških pragov. Obtoženi so bili zaslišani in deloma priznavajo inkriminirana dejanja in trdijo, da so si denar razdeljevali. Velika brezposelnost v Avstriji Dnnnj. II. jun. V avstrijskem mednarodnem svetu je javil danes minister za socialno skrbstvo, dr. Innitzer, ob priliki vložitve, radikalne novele k zavarovalnemu zakonu zn brezposelne. do spadn Avstrija v Evropi med one države, v katerih vlada največja brezposelnost. Od leta 1923 jo število brezposelnih prekoračilo povprečno mero IIO.OOO brezposelnih, ki se je zvišalo v lotih 1926 in 1927 nad 170.000. Po slti-iisiiki zadnjih mesecev najhujši! brezposelnost v Avstriji šc vedno ni prostima. Zagrebška vremenska napoved. Zvišanje ^temperature, položeno, Katalonska zastava zopet vihra Madrid, II. jun. <1.. Včeraj je izila z 9. junijem datirana kraljevska odredba, s katero se katalonska zastava, katero je bil diktator general Plimo de Rlvera prepovedal, zopet dovoljuje. Katalonska zastava, ki ima štiri rdeče proge na rumenem dnu, je zastava starega uru- gousKegn kraljestvu, ki jo obsegalo Barcelono. Ko se je ob francoski revoluciji katalonska nacionalna zavest /oprt zbudila, je katalonska zastava postu ki simbol avtonomtstičnih zahtev Katalouije napram Kustilji. Med svetovno vojno 1914—19IS se je več tisoč katalonskih prostovoljcev v francoski armadi bojevalo jkkI kaia-tonsko zastavo, ki se sedaj liranl v Parizu v Invalidskem muzeju. Preden se je katalonska zastava zopet dovolila. so se odigrali v Madridu zelo važni dogodki, ki jih pa španska cenzura ni pustila objaviti, pač pa so proniknile vesti v angleške liste. Dailv Mailc je poročni, dn je v Madridu izbruhnila ministrska križu in da je general Berenguer zagrozil z ostavko. Baje je bil Sun-tiago Albn, ki je določen za predsednika bodoče civilne parlamentarne vlade, iz Francije poklican v Madrid. Da-li je to v zvezi z vprašanjem katalonske zastave in katalonske tu ;<>mnuijc, katero v postavitev so Katulonct, ko je kral j z generalom Berenguerom bival v Barceloni, odločno zahtevali, ni znano. Znano pa jc, du so se zopetui dovolitvi katalonske zastave zelo upirali nekatere višje vojaške osebnosti iz prijateljskega krogu rajnega Prlmo de Rivern, ki si želijo nazaj diktaturo in bi rudo preprečile tako katalonsko a v tono m i jo kakor volitve in civilno parlatm n turno vlado. Odpor teli krogov je kriv, da se je dekret o katalonski zastavi, ki gu je. Berenguer ž'.: pred mesecem KuLuuncoin ob-ljub'1, tako zakasnil. Katalonija dekret seveda pozdravlja, se pa z njim ne zadovoljuje. ampak zahteva, da mu sledi takojšnja vzpostavitev ,muiicomitutn', to je avtonomije in dcželijega odbora, to tembolj, ker agitaci ja ekstromističnlh elementov zu odcepitev od Španije narašča. Važno zu položaj'je tudi. du je Santingo Albn objavil v madridskem Solu« štiri članke, v katerih razlaga svoj politični program. Tn program je smatrati za program bodoče civilne parlamentarne vlade, ki ji bo po dosedanjih dispozicijah kralja Santiago Albn nnčoloval. Med programirani točkami Al.bc sc ualtaju tudi avtonomija Katalonije v harmoniji z državnimi nalogami iu državno enoto Španijo. Razdelitev Youngovega posojjiSa Paril, 11. jun. x. Danes je na pariški emisijski konferenci za pripravo prvega Youngovega posojila prišlo do sporazumljenja. Nocoj ponoči je bila podpisana emisijska pogodba. Zadnje težkoče so bile v tem, da so ameriške banke zahtevale 10% provizije. Končno pa so se zadovoljile s 4 odstot., dočim bo večina evropskih emisijskih konzorcijev dobivala samo 2 in pol odslot. Pariz, 11. jun. A A. Med zainteresiranimi bančniki je bil glede emisije Voungovega posojila dosežen sporazum. Vsaka zainteresirana država bo podpisala posojilo v svoji nacionalni valuti. Posojilo je bilo razdeljeno takole: na Nemčijo odpade 36 milijonov, na Relgijo 35 milijonov, na Združene države 08 milijonov, na Francijo 2 milijardi 2t5 milijonov, na Anglijo 12 milijonov, na Italijo 110, na Nizozemsko 73, na Švedsko 110, na Švico 92 milijonov. Posojilo bo Izdano še ta teden na devet zainteresiranih tržiščih. Emisijski tečaj bo , znašal 90%. Izjemo tvori Franeija, kjer bo znašal emisijski tečaj 98%, to pa, ker ni posebnih davščin na efekte. Volitev novega muslimanskega poglavarja v Jugoslaviji Belgrad. 11. junija. AA. Davi ob 10 sc je sestala v Bairnkli džamiji kurija z nalogo, da izvoli novega reis el ulemu islamske verske zajednicc v kraljevini Jugoslaviji. Čim se je kurija sestala, je minister pravde dr. Milan Srakič prečital ukaz Nj. Vel. kralja o sklicanju kurije. Nato je prečital seznam članov kurije. Minister dr. Srskič je želel prisotnim uspeh, nakar so je odstranil iz kurije. Zatem se jo pristopilo v zmislu zakona k glasovanju. Predsedoval je član kurije Abdul Hamid Mahniudovič. Rezultat glasovanja je bil ta-le: liadži Ibrahim Maglajlič, multija v pokoju iz Banjaluke, je prejel 27 glasov, Salin Muftič, član ulema medžilisa iz Sarajeva, 25 glasov, MehmeFairfax« trčil ob tovorniški parnik >Pinlhis<, ki je vozil petrolej, in ki se je takoj po trčenju vnel, eksplodiral in potopil z vso svojo posadko 19 mcž. Goreči petrolej je zažgal tudi parnik Fairfax<:, ki je takoj klical na pomoč. Kmalu je priplul na pomoč parnik sGloucester«, ki je rešil vso posadko in potnike parnika ;Fairfaxc razen 11 potnikov, ki so zgoreli. Ko je ponesrečence pripeljal v Boston, so takoj oddali v bolnišnico več po- Modra knjiga o Indiji London, ti. jun. AA. Javno zanimanje je še vedno osredotočeno na poročilo Simonove komisije o ustavni reformi za Indijo. Listi priob-čujejo dolge izvlečke vladne Modre knjige. Vlada je z objavo Modre knjige dosegla to. du se javno mnenje ukvarja z važnim indijskim vprašaiijein. Modra knjiga obsega 400 strani in stane le tri šilinge. Poročevalci ugotavljajo v predigovovu, da iznašajo dejstva iu da bodo njihovi predlogi objavljeni v drugi knjigi. Islandija postane samostojna država Kopenhagen, 11. jun. z. 26. in 27. junija bo Islandija proslavila stoletnico svoje državnosti. Proslave se ho udeležil tudi danski kralj. Obenem se bo tudi proglasila odcepitev Islandije od Danske. Islandija poslane suverena in vstopi v Društvo narodov. Odcepitev se izvrši v popolnem soglasju z Dansko. Kardinal Vanutelli obolel Rim, 11 jun. z. Dekan kardinalskega zbora kardinal Vanutelli je obolel. Z ozirom na njegovo visoko starost 94 lel povzroča njegova bolezen prav resno skrb. Etna je nemirna Catania, 11. jun. AA. Eruplivna cona v centralnem kraleru ognjenika Etne, ki je od leta 1918. mirovala, je začela ponovno delovati. Ravnatelj observatorija na Etni zaenkrat še ni mogel dognali, ali gre za novo bruhanje v samem' centralnem žrelu. Dunajska vremenska napoved. Pričakovati je večje možnosti neviht od severne strani, si-. eer pa ostane dogedaftje vreme neizpreme-' nifte.o,^----- nesrečenih potnikov, ki so bili hudo opečeni. Med pogrešanimi so štiri ženske. >.Fairlax je zapustil Hcston v torek opoldne. Na njem jo bilo 71 potnikov, večinoma izletnikov in 70 mož posadke. Newyork, 11. jun. x. Parnik »Fairfax< je težko poškodovan dospel v pristanišče v Bostonu. Tam se je ugotovilo, da je manjkalo 11 potnikov in 16 mož posadke, tako da je skupno z moštvom parnika Pinthisa utonilo 46 oseb. Parnik »Pinthis . je bil poškodovan tako zelo in se je potopil tako hitro, da niso mogli rešiti nikogar. Malteški spor London, 11. jun. z. s-Times« prinašajo izjavo malteškega ministra za prosveto Barlola, ki naglaša, da so neresnične trditve italijanskega tiska, da bi nared na Malti govoril italijansko. Na Malti so naseljeni italijanski delavci, ki so brez vsakega pritiska želeli, da se njihovi otroci uče angleščine. Zato so vsi poizkusi Italije, da Malto naslika kot italijansko zemljo, popolnoma zgrešili svoj cilj. Na koncu izjavlja Bartolo, da se morejo volitve v parlament ua Malti vršili šele ledaj, ko bodo razmere popolnoma urejene. Hitrostni rekord na vodi London, II. jun. AA. Sir llcnry Segravc je poizkusil danes ncoficielno svojo motorno ladjo Miss England II.c, ki ima 4000 konjskih sil. Poizkušali so ladjo na jezeru Windermere na progi ene mil je v obeli smereh..Kakor računajo, jc dosegel Segravc 93 milj hitrosti nu uro iu s tem potolkel svetovni hitrostni rekord zn motorno ladje. Proti koncu poizkusa jc zadel propeler ludje ob neko razbito ladjo ono krilo. Zaradi hitrega vrtenja motorja in ker se jc ventil prehitro zaprl, so nastali visoki plameni. Propeler ImhIo danes obnovili in ni izključeno, da l>o'Segi'ave danes še enkrat poizkusil svojo srečo. Meseca avgusta bo ukreana motorna ladja >.\liss England II.« nu ladjo za Dctroit. kjer se bo udeležila tekme za svetovno p. n:>ivo, ki bo mcscca septembru. Praga, 11. junija. x. Dosedanji poalaiiiški tajnik nemškega poslaništva v Pragi dr. Martin Jan-son je bil imenovan za poslaniškega svetnika prvega razreda iu postavljen k nemškemu poslaništvu v Belgrad. Avellino, 11. junija. AA. V bližini gore Mara-no so pri kanalizacijskih delili eksplodirali plini. vPeUdtlavcev. ie bilo.,ubitih, 10 ra.njenitj, * Romunski avtomobilisti na Gorenjskem Bled, 11. jun. Par minut čez eno so se romunski gostje odpeljali iz Ljubljane po Šelenburgovi, Prešernovi, Miklošičevi, Masarykovi, Bleivveissovi in Oosposvetski cesti proti Gorenjskem. Izmed domačinov so goste spremljali podpredsednik Jugoslovanskega avtokluba g, dr. Velizar Jankovič, minister n. r., dalje drugi in tretji podpredsednik J. AvtokUiba Milan Bošnjak in Avgust Praprotnik, voditelj Osrednje športne komisije ing. Andro Ri-stiČ. oba podpredsednika Ljubljanske sekcije Jug. avtokluba dr. Boril in dr. Ciril Pavlin, predsednik mariborske sekcije Jug. avtokluba Pinlar, dalje poveljnik kolesarskega bataljona, podpolkovnik Jaklič iz Ljubljane ter drugi odlični ter vodilni člani Jug. avtokluba. Šolska mladina pozdravlja goste Št. Vid je bil ves v zastavah, pred šolo je avtomobilsko kolono čakala v špalirju šolska mladina z narodnimi zastavicami v rokah. Ob prihodu avtomobilistov v vas je mladina gostom živahno vzklikala. jih pozdravljala ler vneto mahala z zastavicami. Od St. Vida do Kranja Od št. Vida dalje je bil ceslo dopoldan omočil dež ter z nje spravil ves prah. V Medvodah so domača dekleta obsula avtomobile z rdečimi in belimi vrtnicami. Ljudje so vsepovsod postajali ob svojih hišah ter živahno mahali gostom, ko so se vozili mimo. S polj so jih pozdravljali kmetje, delavci, otroci, sploh vsepovsod ob cesti navdušeno vzklikanjc, pozdravi, klici in mahanje rok. Vozovi pa drve skozi ravno Sorško polje, požirajo kilometre ko za stavo. Cesta je tu lepa, gladka in lepo poškropljena z nebeško vodo. Soince se ie že v Ljubljani skrilo za oblake, nebo je postalo nekam megleno, grozil je grom in dež. Gorenjska se je zamaknila v svojo tiho lepoto, vrhovi Karavank so se videli v sijajnih temnih obrisih. Bližje Kranja, več prahu na cesti. Enostavna rešitev: avtomobili vzamejo večje razdalje, prah sc razgubi nad polji, vozovi pa kljub vsemu požirajo svojih 60 do 80 km na uro. Zadaj za nami grmi, nad Ljubljano se bliska, sc kopičijo oblaki, megle, zdi se, da smo kot nalašč ušli nevihti; spredaj f» postaja vse svetleie, vse lepše in vse prijetneje se nam kaže naša ljuba Gorenjska. Proti Bledu! V Kranju stoje po ulicah meščani, mahajo, vzklikajo, pozdravljajo. Hitimo dalje. Pri Naklem je cesta spet lepo poškropljena. Na cesti stoje gasilci, vzdržujejo red ter kažejo gostom smer. Pri Bistrici neskončen prah, gasilci pa v j)aradi ob cesti. Skozi Podbrezje so domačini cesto lepo polili z vodo. V klancu pod Brezjami so zbrani šolski otroci iz Brezij ter iz Ljubnega, ki sipljejo gostom rože v avtomobile. Vozovi drčijo skozi vas mimo Begunj, skozi Hlebce v Lesce in dalje na Bled. Sprejem na Bledu V Lcscah je goste sprejeia šolska mladina ler jim vneto mahala z zastavicami. Na Bledu so goste sprejeli domačini v narodnih nošah z županom Rusom na čela pred kavarno Topiice. Vsak voz gostov je dobil f>o en krasno vezan album Jugoslavije, ki ga je bilo svoj čas izdalo Udruženje jugoslovanskih novinarjev ter natisnila v lepem bakrotisku Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Albume je gostem poklonila banovina ter so bili vsi jx»dpisani od ban« ing. Dušana Serneca. Ob sprejemu na Bledu je delala red skupina kolesarjev, vojakov ljubljanskega kolesarskega bataljona, ki jo je vodil njen poveljnik podpolkovnik Jaklič. Vihar navdušenjaje nastal, ko sc je nekoliko minut po prihodu avtomobilistov na cesti pojavila peš Nj. Vej. kraljica Marija. Gostje so našo kraljico, njihovo rojakinjo, toplo pozdravljali. Kmalu potem sta se mimo Toplic spustila proti Lescam dva elegantna dvorna avtomobila, na katerih so se_ vozili na sprehod Nj. Vis prestolonaslednik Peter in ob« princa Tomislav in Andrej s svojim spremstvom. Pri Nj. Vel. kraljici Ob 4 popoldne so bili vsi gostje s spremstvom poklicani v Suvobor, kjer jim je bila prirejena čajanka na zgornji terasi v vrtu. Kraljica je bila prišla na teraso v svetli lila obleki, v kateri so bili vdelani rdeči in modri tulipani. Na glavi je nosila teman slamnik, obšit z modro svilo. Okrog vratu pa je imela bele bisere. Predsednik grških avtomobilistov je Nj. Vel. kraljici Mariji predstavil vse goste Romune. Kraljica je vsakemu posebej segla v roko. Nato so bili kraljici predstavljeni ludi do. mači avtomobilisti. Gostom in spremstvu je nato dvorno osebje jx>streglo z limonado, pomarančnim sokom, čajem, rdečimi jagodami in drugimi prigriz-ki. Ves ta čas se je kraljica živahno in z očivid-nim zanimanjem razgovarjala s svojimi rojaki, zlasti s predsednikom in voditeljem cele turneje. Kontno pa se je z njimi skupno tudi slikala. Po kratkem sprehodu v parku so gostje z Nj. Vel. kraljico se nekoliko posedeli. V leni času pa se je vrnil s sprehoda prestolonaslednik Peter, ki je živahno pritekel k mamici, kraljici Mariji. Od vseh navzočih je bil navdušeno pozdravljeni z vzkliki: »Živelo Nj. Viso-čanslvo kraljevič Peter!« Skupno so se gostje zadr. žali v Suvoboru dve uri. Pred odhodom sta se od-hajajočim gostom pokazala na oknu gradiča oba princa, katerima so navzoči takisto z vso živahno-stjo vzklikali. Predsednik romunskih avtomobilistov je pripel Nj. Vis. prestolonasledniku Petru na prsa znak romunskega avtomobilskega kluba ter mu poklonil v dar majhen avtomobilček. Predsednik našega avtokluba pa je prestolonasledniku poklonil znak Jug. avtomobilskega kluba. Zvečer se jc v hotelu Toplice vršil gostom na čast banket, ki ga je priredila blejska občina in na katerem so bili izmenjani prijateljski in pozdravni govori z obeh strani. Romunski avtomobilisti seodjjcljejo z Bleda jutri v četrtek dopoldne ob 11.30 v Ljubljano, kamor pridejo okoli 13 in od koder nadaljujejo pol skozi Domžale in Vransko v Celje, kamor pridejo okrop 14.45 in poleni v Rogaško Slatino, kamor pridejo okrog 15.30. Proti radfkatizmtu Heimivehra Dunaj, 11. jun. x. Tirolski Bauernbund je sprejel »klop, ki je naperjen proti radikalizmu 1 feinnvehrovcev. Ce Heimvvehr ne bi ostnl nad strankami in hotel morebiti ustanoviti lastno politično stranko, bodo tirolski kmetje prisiljeni. da izpremenijo svoje stališče nasproti vodstvu lleltinvilira. Parlamentarni zastopniki tirolskih kmetov so dobili nulog. du to svoje stulišče s|)oročijo krščansko socialni stranki na U.u.^y«Ja zveznemu sp&fcu Hciimvehra, Romunski gostje na Slovenskem Ljubi svojega bližnjega Veliko karitativno delo kočevske Vinceneijeve konference za kočevske rudarje. Kočevje, 11. junija. Beda naših kočevskih rudarjev je, kakor smo že večkrat poročali, tolika kot nikjer drugje. Zadnji teden od 1. junija so napravili vsled že danih naročil od vodstva TPD pet šihtov, praznovali pa so v soboto, nedeljo in ponedeljek. Rudarske družine sp vsled štiri mesece trajajoče krize popolnoma obubožale. Marsikateri skrbni družinski očetje so se morali v tem dolgem času zadolžiti, če so hoteli za silo preživeti svoje žene in otroke. Karkoli so imeli zaloge živil, po največ krompirja in fižola, vse je že izginilo v Štirih mesecih. Sedaj so shrambe prazne, želodec pa tako lačen .. .1 Da odpomore vsaj za silo tej velikanski revščini in pomanjkanju, ki vlada na našem rudniku, je prijela za energično delo v lanskem božiču ustanovljena Vincencijeva konferenca. Začela je pripravljati odbor za pomoč kočevskim rudarskim družinam, ki mu načelujc dolen/jevaški župnik, duh. svetnik g. Karel škulj. Odbor se je nato osebno obrnil na vse meščane in jih prosil gmotne pomoči za revne rudarske družine. Priznati moramo, da so se meščani topot lepo izkazali, tako da je mogel odbor razdeliti že dvakrat precej veliko zalogo živil med najpotrebnejše. Nekaterim rudarskim družinam se je podelila tudi denarna podpora v enkratnem znesku 200 Din. Rudarji so vsled te bratske pomoči ganjeni, ker se v svojem velikem trpljenju niso nadejali od nikoder roke, ki bi jim nudila dejansko pomoč. Vašega dopisnika so naprosili, naj se zahvali v imenu vseh za velikonočno pomoč v najkritičnej-šem položaju odboru in tudi vsem, ki so pripomogli s kako dajatvijo olajšati njihovo bedo. Vsem stotera hvala! Kakor smo informirani, ne grozi dosedaj na našem rudniku nikaka redukcija. Rudniško ravnateljstvo jo začelo z rednejšim delom, čim je dobilo instrukcije Trboveljske premogokopne družbe. Kriza pa, ki jo je preživel v zadnjih štirih mesecih naš rudar, je tolika, do se bo slednja poznala še celo leto. Sedaj bodo morali namreč rudarji z zaslužkom odplačevati dolgove, katero so bili prisiljeni napraviti pri trgovcih in obrtnikih zlasti pa v rudniškem konsumu. Ti dolgovi pa so toliki, da jili bo ta ali oni rudar komaj zmogel. Znamenita stoletnica Slov. krajina, 10. junija. Z današnim dnem je dočakala črensovska župnija znamenito 100letnico; namreč stoletni ju-bilj svojega prvega župnika Petra Borkoviča. Iz starih zapiskov je razvidno, da je storil Borkovič za svojo župnijo mnogo dobrega, največja njegova zasluga pa je, da je s svojo oporoko tako rekoč položil temelj sedanji župni cerkvi, ki je največja v Slovenski krajini in v gotovem oziru tudi ena najlepših. Borkovič je bil sin Goričke. Rodil se je v Vučigomili leta 1774. Po končanih študijah je prišel za kaplana k Sv. Martinu v Medjimurju. Cez štiri leta ije prišel med svoje ljudstvo v Slov. krajino. Kaplanoval je pri Sv. Benediktu, v Murski Soboti, Beltincih in Dolnji Lendavi, nato pa je — star 34 let — prevzel vodstvo nove župnije v Cren-eovcih. Borkoviča je čakala težavna naloga. Občine, ki so sedaj pripadale njegovi župniji so bile prej razdeljene na dve župniji. On je moral sedaj vse postaviti na nov temelij. To sc mu je v polni meri posrečilo. Župnijo je vodil 22 let. Ko je 10. junija leta 1830. zatisnil oči k smrtnemu spanju je vladal v župniji najlepši red. Največ skrbi je povzročalo Borkoviču vpra-Sanje cerkve. Župnija je imela samo maijhno, revno kapelico, ki niti oddaleč ni odgovarjala potrebam župnije. Z zidanjem ni mogel začeti, ker je moral reševati druge važne naloge. Da bi se pa zidanje cerkve omogočilo, je v oporoki zapustil za novo cerkev 1000 gld. in eno tretjino vsega premoženja. S tem — za takratne čase velikem — darom je bil položen temelj nove cerkve. Borkovič je veliko skrb posvečal študentom, šolskim otrokom in revežem. To je pokazal tudi v oporoki s tem, da je zapustil 400 gld. kot ustanovo za študiranje šestih revnih otrok, 200 gld. za šolske otroke in 200 gld. za reveže črensovske župnije. Kot prvi župnik je Peter Borkovič mnogo storil za župnijo, radi tega se ga vsa črensovska župnija sedaj ob 100 letnici smrti hvaležno spominja. Pred sodniki Z noži in samokresi Maribor, 11. junija. Na zatožni klopi sta sedela danes 21 letni viničarski sin Ludovik Majcen iz Novega vrha in 24 letni delavec Anton Pernek iz Derstelske-ga vrha. Oba radi zločinstva zoper življenje in telo. Majcen se obtožuje, da je dne 6. marca v Senčaku z nožem prizadejal Francu Čušu na vratu tako težko rano, da je Čuš podlegel smrtnim poškodbam in sicer radi storilčeve malomarnosti. Pernek pa se obtožuje, da je 23. marca v Derstelskem vrhu ustrelil Janeza Pšajda s samokresom v glavo. Strel je bil smrtonosen ter je Pšajda na posledicah preminul. Obe razpravi je vodil sodnik okrožnega sodišča Zemljič, dr. Lešnik in dr. Kolšek sta bila prisednika. Obtožbo jc zastopal državni tožitelj dr. Hojnik. Obtoženi I.judevit Majcen je bil obsojen na tri leta robije in pet let izgube častnih pravic. Ternek pa na dve in pol leti robije in na tri leta izgube častnih pravic. Prilika vodi v greli Radi hudodelstva javne poneverbe sc jc zagovarjal pred tukajšnjim senatom trojice poštni sol J.R. in sc obtožuje, da si jc prilastil kot <1 rž. uslužbenec v izvrševanju <1 rž. službe zaupani mu znesek čez 3900 Din. Obsojen je I »i I na dva meseca strogega zapora in na dve leti i/.gubc častnih uravic. Ljubljana, II. junija. Danes so prišli v Slovenijo romunski avtomobilisti, člani romunskega avtomobilskega kluba, ki so se zadnje dni mudili na obsežni avtomobilski turi po naši državi. Način, kako je naše prebivalstvo sprejelo te zastopnike romunskega naroda, jc bil presenetljiv in očarujoe, tako, da so bili gostje resnično navdušeni. Žal se ta ekskurzija ni izvedla v Sloveniji v istem obsegu, kakor po drugih krajih države, ker se je polovica gostov zaradi nenadnega političnega preobrata v njihovi domovini vrnila iz Zagreba domov. Gostje so prišli v Slovenijo s štiridesetimi avtomobili. Vodi jih predsednik avtomobilskega kluba v Bukareštu g. Mitilineau, bivši romunski zunanji minister in voditelj Male antante, med udeleženci pa so sami člani romunske visoke družbe, aristokracije in kapitala. Med njimi je tudi princ Gliica. Na njihovi turneji po Jugoslaviji jih spremlja podpredsednik jugoslovanskega avtomobilskega kluba bivši minister g. Velizar Jankovič in več odbornikov belgrajskega avtomobilskega kluba. Iz Zagreba dalje jih je spremljal tudi predsednik zagrebškega avtomobilskega kluba dr. Bošnjak. Predsednik ljubljanskega avtomobilskega kluba g. Avgust Praprotnik se jc gostom odpeljal nasproti do Zagreba žc v sredo. Člani ljubljanskega avtomobilskega kluba so se danes dopoldne odpeljali s 17 vozili na- sproti do Laverce. Vodila sta jih podpredsed- i nik kluba g. Karel Born in pa načelnik športno \ sekcije g. Rado Hribar. Na meji političnega i okraja ljubljanske okolice je goste po/.druvil j z dobrodošlico g. okrajni glavar dr. Andrejku, nakar so sc vsi avtomobilisti odpeljali v Ljubljano. Po vsej poti po Sloveniji so gostje doživeli najprisrčnejši sprejem s strani prebivalstva. V vseli večjih krajih je goste prebivalstvo živahno pozdravljalo, jim mahalo z zastavicami in jim vzklikalo. Posebno sc jc pri tem odlikovala šolska mladina. Ob vsej njihovi poti so bile hiše v zastavah. Posebno ljubek je bil sprejem v Daljni vasi med Laverco in Škofljico. Tu si jo. šolska mladina omislila romunske zastavice in jim mahala v pozdrav. Krasen je bil sprejem opoldne v Ljubljani. Vsa jvoslopja so bila v zastavah. Na Mestnem trgil in v sredini mesta je zbrana množica živahno pozdravljala tuje goste. Gostje so sc s spremljevalci ustavili pred »Zvezdo«. Na restavracijskem vrtu jim je bil pripravljen prigrizek. Od domačih zastopnikov oblasti in korporacij so bili prisotni poleg žc omenjenih še divizijski general Sava Tripko-vič., podban dr. Pirkmajer, župan dr. Puč, zastopnik orožniškega poveljnika podpolkovnik Oljnča, pol. svetnik dr. Mlekuž, zastopnik Zbornice TOI dr. Windisclier in pa vsi ljubljanski konzuli. Dobrodošlico je gostom izrekel v iinenu prebivalstva župan dr. Puc, ki je govoril de- Slovesnost na ptujski gimnaziji Pretekli teden je proslavila drž. gimnazija svoje častno imenovanje po kraljeviču Andreju. Proslave se je udeležil zastopnik kralja g. topni-čarski polkovnik Milan Itadovanovič iz Maribora, presvetli pomožni škof dr. Ivan Tomažič, stolni kanonik dr. Maks Vrabec, v imenu banske upravo banski inšpektor dr. Franc Kotnik in vsi predstojniki tuk. uradov. Najpreje je bilo ob pol 9 odkritje spominske plošče v gimnaziji z napisom, dn se po kraljevem odobrenju gimnazija imenuje po kraljeviču Andreju, ko je bil mestni župan Miiiael Brenčič in gimnazijski ravnatelj dr. Josip Komljanec ter da je bila leta 1869 ustanovljena deželna nižja gimnazija, katera se je v letu 1898 izpopolnila v deželno višjo gimnazijo, lela 1918 pa postala državna gimnazija. Po slovesni službi božji v mestni cerkvi, jo bila prirejena dijaška akademija v mestnem gledališču. Dijaki so pod vodstvom učitelja Bur-gerja odpeli par pesmi, sledila je deklamacija osmošolca Stanka Potokarja, dijakinje višjih razredov so izvajale rajanje s cvetnimi loki, pod vodstvom uradnika Novotny-ja je orkester dijaškega doma zaigral »Potpouri« iz opere Nik. Zrinjski. Nato je govoril slavnostni govor gimn. ravnatelj g. dr. Komljanec. Razven tega je bilo na sporedu še par drugih zanimivih komadov. Akademija je trajala skoro dve uri in gledališka dvorana je bila od povabljencev popolnoma zasedena. Ob 13 se je vršil v »Mladiki banket, katerega je priredila mestna občina povabljenim gostom. Banket je poselilo 56 oseb, na katerem je župan Brenčič po zdravil goste mesta Ptuj, predvsem pa zastopnika kralja, škofa, dr. Kotnika in kanonika Vraberja. zastopnike ptujskih uradov in člane profesorskega zbora, kojih delovanje pri vzgoji mladine je doseglo s tem slavjem Najvišje priznanje. Ob sklepu je g. župan naprosil zastopnika kralja polkovnika Radovanoviča. da sporoči na najvišje mesto odkrito zahvalo mesta Ptuj in zagotovilo neomejene zvestobe hiši Karadjordjevičev, napil je kralju, princu Andreju in kraljevski hiši. — Presvetli škof je na uspehu čestital zavodu in občini, k besedi se jc oglasil tudi profesor Alič. Prijet žepar V lorek popoldne se je pripetila pred velesejmom, kakor smo poročali, težja nesreča, kjer je avto povozil posestnika Judeža. Ko je nesrečnež ležal na cesti, se je okrog njega po stari ljubljanski navadi nabralo vse polno ljudi. Meolovično vožnjo za osebne in brze vlake za vse udeležence glavne skupščine JZSS. ki se vrši v nedeljo dne 15. t. m. v Ljubljani, v beli dvorani hotela Union. Skupščina prične ob 0. Pravico priso-stvovanja imajo vsi zimski športniki, pravico glasovanja pa delegati, ki se izkažejo s posebnim pooblastilom svojega kluba. Dnevni red obsega 17 točk. Vsakdo kupi cel vozni listek na odhodui postaji, na skupščini prejme potrdilo ter se vrača potem z istim voznim listkom tudi nazaj, brez doplačila. — JZSS. c/e delj* a in cenejša je PALMA zdravilna grenka v-ada. . DOBIVA S£ POVSOD/ A. Pisemki: Bogati in revni tožniki (Iz knjige: Ruski lažniki.) Vakorin, ki je stanoval v zanikarni bajti na robu našega mesteca B. z ženo in mnogoštevilnimi otroci, je bil jako pohlevna duša, a se žalibog n! mogel oprijeti nobenega dela. — Ribariti, lovce spremljati, nabirati gobe — to je bilo vse, kar je znal. Živel je z vso svojo družino samo od milosti Savrasova, okoliškega graščaka, nad vse nadutega in ošabnega človeka ter strastnega lovca. Prinašal mu je namreč novice o divjačini, dasi se je pri tem večkrat zlagal. Bogve od kod se je vzelo hrepenenje po laži v ponižnem in dobrem Vakorinovem srcu. Vedno je na primer ženi pripovedoval, da je videl orlico z mladiči, a so mu zleteli proč,, strela! In vendar nimamo v naših krajih nobenih orlov. Ali pa je šel v bližnji samostan k maši ter povedal mimogrede bratu-gospodarju: Oh. čestiti oče, tako ščuko sem videl ob vašem mlinu, da je najbrž dva puda lehlala! Vsa siva je od starosti, kar mah se je drži k Ce pa so dali menihi razdreti jez in odpeljali vodo, niso našli niti belice! Ce so kregali Vakorina, ki je seveda zraven moral gledati, je prisegal, da je res videl ščuko, čeprav je na tihem vedel, da je bila stvar, ki jo je bil videl, bolj slična palici nego ščuki... Nekoč jeseni je ustrelil njegov dobrotnik Savrasov na lovu črno-repo lisico Lahko si mislite, kako je to učinkovalo na njegov nečimerni in samoljubni značaji >Ali sle videli? je pomolil vsakemu lisičjo kožo pod nos; sleherni pametni človek pa je seveda naredil velike oči Ier odgovoril: 3Da, da.« V tem času je Vakorin prišel nekega dne k ispravnikti, drugemu svojemu dobrotniku, katerega je stalno spremljal na ribji lov: oskrbel mu je najboljše črve za trnek in pozimi jih je lastnoročno ogreval v ustih. Ponižno je pozdravil gospodarja ter plemenite goste, se vsedel v kotiček in se prijazno vsakemu smehljal. Gospodar, ki je opazil njegovo osamljenost, ga je naposled pova- it Zborovanja učiteljskih društev. V soboto 14. t. m. zborujejo sledeča učiteljska društva: Mariborsko učiteljsko društvo za mesto in bližnjo okolico skupno s sloven jbistriSkim učiteljskim društvom v Slovenski Bistrici ob 11; kamniško učiteljsko društvo v Kamniški Bistrici; belokranjsko učiteljsko društvo v Semiču ob 11. tlčiteljstvo, članstvo poedinih društev opozarjamo na ta zborovanja 1 •k Belokranjsko učiteljsko društvo bo zborovalo dne 14. junija ob U v Semiču. Na dnevnem redu bo volitev delegatov za pokrajinsko iu državno skupščino, poročilo o gospodarski poslovalnici in važna društvena in stanovska vprašanja. Gotovo se bo zadnjega letošnjega društvenega zborovanja udeležilo vse učitetjstvo,*da dokumentira solidarnost in enotnost sreske stanovsko organizacije. Planinske koče SPD. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da se otvori Mal-nerjeva koča pod Črno Prstjo za to sezijo stalno v nedeljo dne 15. I. 111. Oroinova koča pod Črno Prstjo bo otvorjena 15., 19. in 22. t. m.; dne 28. t. m. pa se otvori koča za to sezijo stalno. •k Hišnega duhovnika iščem za Zavetišče (hiralnico) sv. Vincencija P. v Mengšu. Služba je lahka, primerna za oslabele in upokojene duhovnike, zlasti pa za duhovnika, ki privatno nadaljuje študije. Zavod mu nudi stanovanje, hrano in vso postrežbo, 110 more pa dopustiti zasebne strežnice. Pismene ponudbe na naslov: Anton Zorko, C. M., ravnatelj usmiljenih sester, Rateče pri Zid. mostu. it Nedeljski počitek v trgovinah z vinom na deželi. Ker je stopila naredba o odpiranju in zapiranju trgovin v veljavo, se vsi interesenti vina opozarjajo, da smejo imeti veletrgovci z vinom na deželi svoje obratovalnice odprte ob nedeljah in praznikih le v času od 8. do 10. predpoldne. Vsi interesenti se naprošajo, da so preskrbijo z naku-I>om vina ob nedeljah in praznikih le v navedenem času oziroma ob navadnih dneh. — Sekcija trgovcev z vinom na debelo. ir Oddaja zakupa jedilnega voza na progi Belgrad—Sarajevo. V teku meseca junija t. I. za čas do 30. septembra 1930 bo generalna direkcija državnih železnic za poskušajo stavila v promet na progi 0.76 111 Belgrad—Sarajevo in obratno v vlakih št. 305 iu 300 dva jedilna voza, katere namerava gen. direkcija odstopiti v privatno eksploata-cijo. Radi kratkega roka se poživljajo interesenti tem potom, da vložijo kolekovane ponudbe občemu odeljenju gen. dir. drž. železnic v Belgradu, Krun-ska št. 13 najdalje do 25. junija 1930. Pogoji, pod katerimi se bodo oddali ti jedilni vozovi v zakup, se dobijo pri gen. direkciji in vseh oblastnih železniških direkcijah. Iz Generalne direkeije državnih železnic G. D. br. 45519-30. Pri Ljubljanski žel. direkciji so ti pogoji na vpogled v direkcijskem poslopju ^Ljubljanski dvore, soba št. 53 v uradnih dnevih od 10—12 if Vreme v državi. V Ljubljani je kazal barometer 764.4 mm, termometer 13—26 C, mirno, zjutraj megla. V Mariboru je kazal barometer 762.9 Kar bo dane s 7 Opera: Zaprta. Razstava čipk na Turjaškem trgu. Razstava francoske umetnosti v Narodnem domu. Filharmoiiična dvorana: Interna produkcija gojencev Glasbene Matice. Lekarne: Nočno službo imata: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt Gosposvetska cesta 10. * O Aljažev klub v Ljubljani vabi gospode duhovnike člane kluba na klubov sestanek, ki bo v petek 13. t. m. ob 6 v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 5. Na sestanku se bo določil red nedeljske službe božje po planinskih kapelicah. Obenem pa bo blagajnik podal poročilo o stanju blagajne in končni obračun o Aljaževi kapelici. 0 Zveza služkinj ima sv. mašo na Rožniku v petek, 13. junija ob petih zjutraj. Vabljene ste vse članice in prijateljice. Predsednica. 0 Pogreb pok. gospe Binči Schniidtove se je vršil včeraj popoldne in so se ga udeležili poleg sorodnikov prijatelji in znanci blage pokojnice in njenega žalujočega soproga. Pred hišo žalosti iu pred kapelico na Friškovcu je zapel zbor >Ljubtja-ne« ganljivi žalostinki. Pogreba, ki ga je vodil g. župnik Finžgar z asistenco, so se udeležili med drugimi 00. frančiškani, Marijanišče, Lichtenturnov zavod, večje zastopstvo OUZD s komisarjem dr. Krekom in zastopstvo uredništva »Slovenca«. Številno so bili zastopani tovariši g. podpolkovnika. 0 Sveta maša zadušnica za jrokojno gospo Albino Schmidt roj. Indof se bo darovala danes. bil: Kaj boš tam čepel, Petruša? Pojdi, naloči si žganja! Vakorin se je pohlevno približal mizi in plaho iztegnil roko. V tem trenutku so se z rof>o-tom na stežaj odprla vrata in prikazal se je Savrasov z lisičjo kožo v roki. »No, kaj pravite,« je nagovoril gospodarja, ne da bi koga pozdravil. Niti besed nimam za la čudež!-- tnu je ispravnik odgovoril in se ponižno priklonil. V celi Evropi imajo lovci kvečjemu enkrat vsakih deset let tako srečo k — se .ie šopiril Savrasov. V tem trenutku je spustil Vakorin svoj kozarček na mizo, dvignil svoje krotke oči in precej glasno povedal: »No, jaz pa vsako leto ustrelim po tri tako lisice!« Savrasov je kar planil: »Kaj se lo pravi, da po tri ustreliš?« je izustil. •Res jih ustrelim! je ves zardel Vakorin. — »Ti jih ustreliš?« je besno zarjovel razžaljeni časti-hlepnež in Vakorina zagrabil za vrat. Navzoči so v nepopisnem začudenju planili vmes. fiosjHida! postavite ga čez prag. sicer ga bom zadavili« je zavpil Savrasov in Vakorina brcnil proč. "Kakor hočete gospod, a jaz jih kljub temu ustrelim,« je revež uporno trdil dalje in si brisal pot, ki mu je curljal po obrazu. »A tako! poberi se 110!?: se je zdaj zadri ludi po tej trdovratnosli razburjen go-spodar. r Ze grem, gospod,« je krotko odgovoril Vakorin Ier odšel. Se kosti oglodane pri meni ne boš več dobil, kanal ja I« je vpil za njim Savrasov. Pri meni tudi ne!« mu je pomagal gospodar. Lakaj v veži, ki je videl, kako žalostno je Vakorin prebledel, mu je pričel prigovarjati: »Nehajte no. storite gospodi veselje, povejte, da ste se zlagali.« — »Ne morem! Kolikokrat sem ustrelil stične lisice!- je kakor okamenel, trdovratno odvrnil Vakorin. Lakaj je kar pljunil od same ne-volje: »0, Bog li moj, kako je to vendar mogoče!« mu je ušlo. Med tem so se menili gospodje naprej o nesramnem lainiku. »Ta svinja! le pomislite! a?« je ua vso hišo vpil Savrasov. V svoji malenkostni častihlepnosli je bil namreč grozovito užaljen. Kako se je upal ugovarjati njemu, plemenitemu gospodu in dobrotniku. navadni beraški meščan? Teden ali dva |>o- mm, termometer 14—24.4 C, mirno, jasno. V Za-bu je kazal barometer 763.3 mm, termometer 16 28 C, veter zahodnojužnozahoden, jasno. V Belgradu je kazal barometer 762.6 mm, termometer 15 do 26 C, veter južnovzhoden, poloblačno, malo dežja. V Sarajevu je znašala najvišja temperatura 26 C, v Skoplju pa 27 C, malo dežja. V Splitu je kazal barometer 761.5 mm, termometer 19—27 C, veter severovzhoden, jasno. ir Sluibeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. junija 1!13<) prinaša zakon o evangeljsko-kr&čanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije. Da-fje objavlja uredbo o stalni letni državni podpori verski zajednici Židov v kraljevini Jugoslaviji, pravilnik o opravljanju strokovnega izpita za uslužbence direkcije rečne plovbe kraljevine Jugoslavije ter pravilnik o raziskavah v glavnem arhivu ministrstva za zunanje posle in o neslužbenem objavljanju diplomatskih in konzularnih dokumentov. if »Službene novine« z dne 10. junija št. 128 prinašajo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kontroliranju čistoče izdelkov iz zlata, srebra in platine; zakon o spremembi in dopolnitvi čl. 50 zakona o jjroračunskih dvanajstinah za mesec december 1025 iu januar, februar in marec 1920; zakon o pobijanju okuženja po gozdnih škodljivcih v državnih gozdovih; zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah ter končno zakon o spopoinitvi uredbe o zaščiti javnih potov in sigurnosti prometa na njih od ti. januarja 1920. •jc Umetniška Matica v Ljubljani bo izdala letos za svoje člane zopet tri umetniške edicije in sicer dva originalna lesoreza slikarja Ivana Kosa >Vintgar« in »Gorenjska pokrajina ter monografijo obeli slikarjev Vidmarjev z barvnimi posnetki njunih najboljših del. Obe sliki bosta najskrbnejše izdelani, monografija pa bo poleg teksta obsegala približno 80 reprodukcij v bakrotisku na najfinejšem papirju. Članarina za to leto 'je zopet samo 24 Din, kar je v primeri z dragocenimi edicijami taka malenkost, da jo lahko utrpi, kdorkoli se le malo zanima za likovno umelnosj. Posebno opozarjamo lanske člane, da čimpreje poravnajo članarino, poverjenike pa prosimo, da pohite z nabiranjem članstva. Vse ljubitelje naše likovne umetnosti poživljamo, da se priglaso za člane. Javite se po dopisnici na naslov: Umetniška Matica v Ljubljani, ali pa pošljite kar članarino po -čekovni položnici, ki jo lahko kupite na vsaki pošti. Številka našega čekovnega računa je 12.881. Umetniška Matica pripravlja tudi knjigo o notranji opremi našega stanovanja, ki bo bogato ilustrirana. Opozarjamo, da bomo nudili to knjigo svojim članom j>o izredno nizki ceni. Priglasite se za poverjenike. Poverjeniki imajo 10% popusta. Letos bodo edicije še pred Božičem v rokah članstva. •k Največji reveži so slepci. Spominjajte se jih! »Dom slepih« ima položnico 14672. v četrtek v župni cerkvi v Trnovem ob 8 zjutraj; v ponedeljek, 16. t. m. pa ob 8 v cerkvi Marijinega Oznanenja (frančiškanski cerkvi). 0 Občinska seja. V petek, dne 13. junija ob 5 popoldne se vrši seja ljubljanske občinske uprave. Na dnevnem redu je predvsem predložitev računskega zaključka Mestne hranilnice ljubljanske in njenega kreditnega društva, dalje nekatere manjše finančne zadeve mestne občine, predlog o u|x>rabi 7 milj. posojila, najetega za regulacijo mesta za finansiranje nujnih gradbenih del, ter razne pritožbe. Dalje je na dnevnem redu poročilo gradbenega odseka, poročilo odseka za upravo mestnih hiš, kjer bodo na vrsti razna poročila o deluža-cijah in prošnje za znižanje najemnin. Končno bodo na dnevnem redu še samostojni predlogi, katerih bo predloženih več. 0 Lepi nagelji. Vzor, kako naj bi Ljubljančani okrasili svoje mesto, so prav gotovo okna na hiši št. 11 na Resljevi cesti. Ta okna so okrašena s krasnimi nagelji, v katere se ozre vsakdo, kdor gre po tej cesti. Tako naj bi bila okrašena vsa ljubljanska okna. © Dan ruske kulture. Ruska Matica, katere pokrovitelj je Njeg. Vel. kralj Aleksander I., pri- Rudloemanaeljsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (Toplice pri Novem mesta) so edino iu trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rhouinntizmu, neuraigiJali, ženskih boleznih itd. — Kopališčne napravo so vseskozi neposredno na izvirkih. — Sezona od 1. maja do 30. septembra. — Železniška postaja Straia-Toplice, dolenjska iolezniCH. — Zahtevajte prospekto. — Cono zni- žnno, posebno v pred- ln po sezoni. zneje je Savrasov na videz Vakorinu odpustil in ga celo tu pa tam pogostil, a na lihem mu je prisegel maščevanje. Nekoč je imel Savrasov več gostov, med njimi tudi brata Brikina. Že njun rajni oče se je odlikoval v laganju. Nekoč je v večji družbi prijiovedoval, kako se je nekoč s sanmi ponoči vozil preko zmrznjenega Gališkega jezera. Nenadno — tof! — je skočil v luknjo na ledu. Pod vodo mu je seveda zastala sajia, in oči so mu hotele razpočiti. A trenutek pozneje se je oddahnil: skozi drugo luknjo je planila trojka ven, sani pa so bile natrjiano polne rib, katere so bile zajele v jezeru. Nekoč drugič so se pogovarjali v družbi o rimski stolnici sv. Petra. Saj ne more biti tako velika!« je zaklical Brikin, *samo zato se zdi velika, ker ni vsa Italija večja od katerekoli ruske gubernije. Naša Rusija je pač drugačna. Vzemimo na primer našo župnijo. Mala je, in vendar smo si zgradili tako prostorno cerkev, da cerkovnik ua konju jase, kadar pobira v puščico.« — »Ljubi oče! se ni mogel bradati celo njegov sin. »Kako pa je dolga ta vaša cerkev?« je vprašal nekdo od navzočih. »Kako je dolga?« jc ponovni nekoliko po sinu zmedeni oče, »najmanj pet metrov bo dolga. Tako se je lagal in vsi so ga spoštljivo poslušali, ker je bil najbolj bogat: imel je en lisoč tlačanov. Oba sinova sla seveda posnemala očeta in sc odlikovala v duhu slične šaljive ljudske pravljice. Zdaj, v Vakorinovi navzočnosti je oden od njiju pripovedoval, kako sla se vozila po Svinjinskem klancu navzdol. »Saj veste, kakor zid je strm la klanec. Spustili smo zavoro, a to ni nič pomagalo. Konji so zdirjali. — Lahko bi se ponesrečili. Kaj smo hoteli? Rekel sem bratu, ki je poleg mene sedel na klopi spredaj, dočim sta bili najini ženi na zadnji klopi: »Z rokama morava -zavreti sprednji kolesi. Rečeno, storjeno. Nagnila sva se vsak na svojo stran, pa z najinimi ročicami sva se oprijela koles. Tof! pa sla že bili kolesi zavrti: eno je zadelo ob kamen, drugo je obtičalo v kolovozu. Konji so takoj zmanjšali brzino, pa srno vsi srečno odnesli pete! Jaz bi tudi lahko zavrl kolo.: se jc neuaduo Zobni atelje FRED ZINS, CELOVŠKA CESTA 34 sprejema od 8 do 12 in od 2 do 6. Poslovodja A. Pliberšek z 20 letno prakso. Dela prvovrstna. Cena solidna. redi v nedeljo, dne 15. t. m. na Dan ruske kulture in ruskega vojnega invalida, ob 8 v beli dvorani hotela »Union« literarno-muzikalni večer, na katerem bodo sodelovali člani Narodnega gledališča v Ljubljani. Na ta večer so vabljeni vsi prijatelji ruske kulture. 0 Javna produkcita ljubljanskih konservato-ristov. Kakor koncem vsakega šolskega leta, bodo tudi letos javne produkcije, pri katerih nastopajo gojenci našega konservatorija. Te produkcije so nekaka revija celoletngea dela našega najj>omemb-nejšega glasbeno-šolskega zavoda. Nastopajo gojenci solopevskega, instrumentalnega in kompozitor-nega oddelka. Izvajajo se dela vseh svetovnih literatur, med njimi pa ludi dela, ki so jih tekom študija napisali gojenci konservatorija ter jih na-študirali pod vodstvom svojih profesorjev. Prva javna produkcija konservatoristov bo v četrtek, dne 12. junija ob 20 v Filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci klavirskega oddelka profesorjev Antona Ravnika in Ivana Noča, violinskega oddelka prof. Karla Jeraja in Jana Šlaisa, solopevskega oddelka ravnatelja llubada, ge. Foedranspergove ta \Vistinghausnove, oddelka za instrumentalno glasbo g. Berana in Launa. Opozarjamo na to prvo javno produkcijo in vabimo k obilnemu posetu. Druga produkcija bo v torek, dne 17. ob 20. Vstopnice sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din so v predprodaji v Matični knjigarni. Istotam se dobi podroben program 0 Zamudnike velesejma in vse one, ki niso imeli te dni prilike poseliti velikega higijenskega muzeja na velesejmu opozarjamo, da ostane muzej odprl samo še do konca tega meseca vsak dan od 9—12 in od 14—18. Komur je na tem, da si ohrani zdravo telo in dobro spozna njega neprijatelje, ta gotovo ne lio zamudil prilike in se bo ob študiju razstavljenega zdravstvenega malerijala poglobil v vprašanje: kaj naj mi nudi življenje, če zanemarim ali izgubim zdravje? — Iligijenski muzej vzbuja splošno pozornost, tako z ozirom na bogato vsebino, kakor tudi poljudni način tolmačenja najvažnejših jioglavij o zdravju in bolezni. 0 Mestni gradbeni urad ue uraduje dne 20. in 21. junija 1930 radi snaženja uradnih prostorov. 0 Prispevek k tajsko - prometnemu vprašanju. Prejeli smo: Hvalevredna so prizadevanja mestnega tujsko-prometnega sveta, da bi postala Ljubljana središče tujskega prometa. Predno pa bo mogoče izvršiti le del obsežnih načrtov, bi morda bilo umestno, odstraniti predvsem nekatere — da rečeni samo nedostatke — ki morajo vsakega tujca le odbijati. Je to predvsem žaganje drv po ulicah, od zgodnjega jutra do poznega večera, pa najsibo po najprometnejših, asfaltiranih ulicah in avenijah, prav v sredini mesta. Ropot motorja in sikanje žage je neznosno za vse stanovalce v bližini, občutno pa je s tem oviran tudi promet na cestah in po trotoarjih. Žaganje in odpadki zamašijo kanale, obenem pa se dviga prah, da morajo biti daleč naokrog vsa okna zaprta. Take »domačnosti pač še nisem videl v nobenem drugem mestu. — Razne stojnice in branjarije v napol podrtih, le za silo zbitili barakah tudi ne delajo nah boljšega vtisa na tujca ne v higijenskem, še manj v estetskem pogledu. — Končno so tudi prav malo v skladu z olepšanjem mesta železninska in lesna skladišča ob Dunajski in Bleivveisovi cesti. Zlasti' zadnje je obdano z uprav škandaloznim plotom, ki ga niti po hribovskili vaseh ni videti zlepa. In jio teli ulicah pač nanese pot vsakega tujca, ki pride v Ljubljano. Mnenja sem, da spadajo taka skladišča na periferijo, ne pa ob liajprometnejšo mestne ulice. — Navedel sem le nekaj najbolj oči-vidnih in zelo kvarnih nedostatkov, ki bi jih menda ne bilo težko odpraviti, odnosno spraviti v sklad z nameni občine, ki jih ima glede tujskega prometa. Odpraviti že obstoječe nedostatke v tuj« sko-prometneni oziru je ura v gotovo ravno tako važno — in znatno lažje — kakor ustvariti nove predpogoje za dosego tega cilja. © Jtazne tatvine. Kleparski mojster Ferdinand Fenenc iz Levčeve ulice 7 je prijavil policiji, da mu je zadnji dan velesejma pozno ponoči neznan tat izmaknil na velesejmu v gneči pred igralnim paviljonom listnico, v kateri je bilo 1600 Din denarja, poleg za 150 Din kolekov in raznih dokumentov. — Trgovski potnik Andrej Sadoveru je prijavil, da mu je nu velesejmu izginila listnica, v kateri je bilo 230 Din denarja. Prijavljene so še tri manjše tatvine. oglasil Vakorin. Savrasovu so besno vzplamtele oči: »Ti bi zavrl kolo I« je zasikal, >še enemu konju z obema rokama ne boš kos!« — »To vam lahko dokažem takoj 1« se je nasmehnil Vakorin. -Ti! dokazal boš! Hej, ljudje! Takoj mi naprezile sivca v lovski voziček. No, le dokazi!« Pripeljali so konja z vozičkom. Vsi so stopili ven. ^2e prav, videli bomo!« sta samozavestno dejala brala Brikina. Vakorin, kakor smrtni obsojenec, je korakal na čelu vseh. »Kako pa hočeš konju ustaviti?« so ga vprašali oni, ki so bili usmiljenega srca. Vakorin tega menda sam ni vedel. »Tako, takok je odgovoril in se je vlegel v vozičku na trebuh. »Tako, na primer!- in je vtaknil roki v sprednja Ier nogi v zadnja kolesa. »Poženi k je obupno zaklical vozniku, ki je držal konja. Ta je spustil povodcc. Konj je planil naprej, kolesa so se zavrtela. Vakorin je menda šo vtegnil oprostiti desno roko in eno nogo. Voziček se je prekucnil, konj je zdivjal. Jahač, ki je oddrvel za njim, ga je komaj ustavil. Vakorin je ležal pod obrnjenim vozičkom. No, lo vstanite zdajl« mu je rekel jahač. »Ali si videl? Daleč vendar ni prišel ta vaš konj, gromska strela — ustavil sem ga!« se je oglasil Vakorin in se je hotel dvigniti, a ni mogel: zlomil si je nogo. " * Mnogo pozneje, pred desetimi leti. sem ga srečal v rojstnem mestu kot šepastega beraškega slarca. Sedel je na hodniku in v vodo namakal suho krušno skorjo. Poleg je slal bosonogi paglavec in ga neusmiljeno dražil: Lisičji lovec, lisičji lovec! je venomer ponavljal. Ta priimek je dobil Vakorin v mestu po svoji prvi nesreči 8 črnorejio lisico. Starec je samo zlobno gledal po-redneža, ue da bi kaj odgovarjal. Stopil sem bližje. Kako pa zdaj živiš?« sem ga vprašal. »Daleč si prišel!« — »Kaj hočem, gospod! star sem že poslal! Tudi dobrih gospodov zdaj nimamo več, odkar so kmetje prosili« je odgovoril, in solze so se mu prikazale v očeh. Bog ve, koga se je spo-minjal, če jc govoril o :dobrih gospodih. Leta 1865. i Ljubljana Maribor □ 2&or mariborskih pridobitnih krogov sc je vršil • torek zvečer pri »Orlu«. Zborovanja, ki pu je otvoril in vodil načelnik gremija V. Weixl. so se udeležili številni predstuvniki mariborske industrije, trgovstvu in obrtništva. Uvodoma je poročal gremijalni načelnik Weixl o razburjenju, ki je. nustulo med mariborskimi gospodarstveniki rudi visokih predlogov davčne uprave glede odmere pridobninc za 1930. ki jx> mnenju posameznikov gredo preko plačilne zmožnosti davkoplačevalcev. Nato se oglasi k besedi zbornični konzulent Žagar iz Ljubljane, ki pojasnjuje dejanski položaj in opozarja, da gre v danem primeru samo za predloge, ki morajo pasirati še davčni odbor, če ti predlogi v dejanskih razmerah niso utemeljeni, jc stvar davkoplačevalcev, da se udeležijo razprave pred davčnim odborom in tam dokažejo pravilnost vložene prijave. V zvezi z obširnim poročilom zborničnega kon/.ulenta Žagarja sc je razvila daljša debata, ob katere zaključku je stavil gremi jalni načelnik Weixl predlog, da se pošlje k davčni upravi posebna deputacija, ki jo naj opozori na gotove neskladnosti. Nato se je sprožilo vprašanje občinske trošarine; v debati glede tega vprašanja je zbornični konzulent Žagar opozoril na novo odredbo, ki prepoveduje občinam od dne 1. januarja 1930 pobirati gostašči-no. Občine ne bodo mogle prenesti izpada go-staščine brez občutnega povišanja občinskih davščin. Glede občinske trošarine je referent pojasnil načelno stališče zbornice, ki gre za tem, da se preprečijo trošarinske meje v notranjosti. ki podražujejo življenjske potrebščine in ovirajo promet. Ce pa je žc neizogibno, da se pobira občinska trošarina, potem naj bi se lo pobiranje uredilo tako, da bo zadelo zares samo blago, ki se potroši nu področju mariborske občine. To stališče so vsi navzoči odobravali; sklenilo se je, da se mariborske gospodarske organizacije zavzamejo na merodajnih mestih za ukinitev odredbe, da bi se gostaščina v bodočem koledarskem letu ne bi smela več po-birati. Nato se jc zaključilo zborovanje, ki jc imlo bolj značaj informutivneega sestanka kakor pa protestnega zborovan ja, kakršno je bilo prvotno nameravano. □ Pač v duhu čnsa. Od vseli, ki si obetajo za binkoštne praznike zaslužka (trgovci-manu-fakturisti, šivilje, krojači, čevljarji itd.), so bili letos najbolj prizadeli urarji. Mariborski ura rji ložijo namreč, da je bilo letos sila malo zaslužka brez ozira na to, da se iz leta v leto opaža v tem oziru vse inuujše povpraševanje. Kaj bi dejali: vsesplošna gospodarska kriza na oni strani. Na drugi strani pa docela druguče usmerjeno nstrezanje željam birmancev, ki jim ni nič kaj do ur, pač pa do drugih predmetov, ki stoje danes v ospredju zanimanja mladine sploh in mariborske posebej: kolo. radio itd. Poleg mariborskih urarjev niso tudi gostilničarji bog-ve kako zadovoljni z binkoštno "žetvijo«, kar je pa popolnoma pravilno, ker je čas, da so prišli botri do spoznanja, da ne gre birmancev zalivati z alkoholom. □ Stalna avtobusna zveza se uvede na dan otvoritve mestnega kopališča na Mariborskem otoku dne 15. junija in sicer od Glavnega trga do gramozne jame na Koroški ccsti do km 2. Avtobus bo vozil ob nedeljah in praznikih od ^'zjutraj in ob delavnikih od 10 v presledku lipl ure. Zadnji voz odhaja ob nedel jah in praznikih od gramozne jame ob 21, ob delavnikih pa ob 20. Ob slabem vremenu odpadejo navedene vožnje. Vozna cena za osebo in smer t.50 Din. Da se omogoči enostavna in hitra manipulacija, se bodo izda jali vozni listki po službujočih šoferjih in pri blagajni avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici 9 od 8 do 12 in od (4 do 17. Tudi se bodo izdajali bloki po deset listkov za skupno ceno 15 Din z veljavnostjo samo za vožnje na zgoraj navedeni progi. □ Nn grobu žene se je ustrelil. Včeraj zjutraj so nušli med grobov i na radvunjskem pokopališču moža neznanca mrtvega. V bližini je ležal samokres, s katerim si je bil prizadejal smrtonosni strel. V mrtvecu so spoznali 62 letnega krojaškega mojstra Vnclava Ehma iz Vrtne ulice 2 v Novi vasi. Ob ženinem grobu si je končal življenje. Ehm je 13 let bolehal na težki živčni bolezni: zato se domneva, da je izvršil samoumor v trenutku duševne zmedenosti. Ehmovo truplo so prenesli v mrtvašnico rud-vanjskega pokopališču. □ Napredku naše hotelske industrije služi tudi tukajšnja gostilničarska šola, iz katere izhaja vsako leto večje število strokovno usposobljenih absolventov. V torek se je vršil na tukajšnji gostilničarski šoli izpit, ki se ga je udeležilo pet gojencev, oziroma gojenk in ki je trajal tri ure. Pri teoretičnem izpitu se je polagala važnost na kletarstvo, jezike, računstvo, knjigovodstvo, blagoznanstvo, korespondenco in upravno pravo. Izpitu so prisostvovali poleg članov učiteljskega zboru z ravnateljem prof. Škofom na čelu tudi člani šolskega odbora in tukajšnje gostilničarske zadruge s predsednikom hotelirjem Zcmljičem na čelu. Z odliko sta napravili izpit Roza Rader in Ljudmila Kek; s prav dobrim uspehom pa Josip Mulej. Anton Nevječni in Drago Stipanič. Teoretičnemu izpitu je sledil praktični. □ Razburljiv prizor se jc nudil pasantom v torek zvečer na državnem mostu. Tukajšnji trgovec Rado M. je potegnil iz žepa revolver z namenom, da se ustreli. V hipu je priskočil detektiv, ki mu je odvzel samokres ter ga odve-del na policijo, odkoder so ga spravili v policijske zapore. Ko se je pomiril, so ga izpustili. Kaj je vzrok poizkusu samoumoru, ui znano. □ Gledališke abonente opozarja gledališka upruvu, da blagovolijo čimprej poravnati svoje zaostanke pri gledališki blagajni. □ Nezgode. 50 letni kočijaž Vincenc Reš je padel z voza v trenutku, ko se je splašil konj. Pri padcu je zodobil težje zunanjo in notranje poškodbe. — 27 letni kamnosek Josip Ovčar iz Ribnico na Pohorju je pri kamnolomu spodrsni! ter si pri tem zlomil levo nogo nad kolenom. — 41 letni viničar Stanislav Žernicki, ix> rodu Rus, iz Špičnika je pri košnji spodrsnit in priletel v drevo, pri čemer si je zlomil desno ključnico. — Triletna posestnikova hčerka Leopoldi-uu Rat iz Sv. Lenarta je prišla pod avto in je pri tem zudobilo občutne poškodbe po vsem telesu. Vse štiri ponesrečence so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. □ Nn delovnem trgu. Takoj dobe zaposlitev preko tukajšnje posredovalnice dela: t kamnosek, t cementni delavec, t pečar. 1 žclezo-livur, 3 sodarjev, 6 zidarjev za akordno delo, t kemični čistilec, 3 učenci zu usnjarstvo. 2 vzgojiteljici. I sobarica, t natakarica, 3 služkinje in 4 poljedelske delavke. Celje Obisk romunskih avtomobilisiov Izletniki avtomobilskega kluba Rumunije, ki se mudijo od 31.5 v naši kraljevini, bodo danes obiskali Celje na poti z Bleda v Rogaško Slatino. Celje bodo obiskali med 10 in pol 11 dopoldne. Mestno županstvo vabi prebivalstvo, da čim prijaznejše pozdravi ruinunske goste ob sprejemu, da se ob potovanju izletnikov posebno točno drži cestnega reda. Hišni posestniki se vabijo, da danes v počastitev rumunskih gostov pravočasno okrasijo svoja poslopja z državnimi zastavami. Oficijelni pozdrav se bo izvršil na Ljubljanski cesti ob stavbišču pravoslavne cerkve. Pozdravu bodo prisostvovali oddelek požarne brambe, železničarska godba, ki bo svirala rumunsko himno, šolska deca, ki bo goste počastila s cvetjem. Prebivalstvo se vabi, da prisostvuje temu pozdravu v čim večjem številu. * •0' Spored koncerta ljudskih pesmi, ki se vrši v soboto 14. junija in v nedeljo 15. junija v bivši telovadnici Orlovskega doma, je sledeči: Mešani zbori: 1. Sloji en hartelc zalirajen. Koroška narodna, harm. Oskar Dev. 2. To prvo gredico... Harm. Fr. MKnar-Cigale. 3. Glejte, že solnce zahaja. Harm. M. Bajuk. 4. Roža. Harm. Fr. Kramar. 5. Slišala sem tičko pet. Harm. dr. A. Scbvvab. 7. Po jezeru. Harm. SI. Premrl. 8. Kovač konja okava. E. Adamič. 9. Rožice cvetijo. E. Adamič. 10. Marko skače. Prekmurska narodna. Harm. dr. F. Kimovec. — Solospevi (poje g. Mirko Močan): 11. Bom šel na planince. 12. Ti si urce zamudila. 13. Moja kosa je križavna. Harm. vse tri Z. Pre-Iovec. — Moški zbori: 14. Oj zdaj pa vsi lako. Harm. dr. A. Dolinar. 15. Kaj so to za eiji fantje. Harm. dr. A. Dolinar. 16. Ta jutranja zarja. Harm. dr. A. Dolinar. 17. Fantje po polj gredo. Harm. dr. A. Dolinar. 18. Na Gorenjskem je fletno. Harm. M. Bajuk. 19. Slanica. Harm. M. Bajuk. 20. Pasle-rica učice pase. Beneška nar., harm. Rih Orel. 21. Polje. Al. Mihelčič. — Mešani zbori: 22. Dober večer. 23. Hribčki, ponižajte se. 24. Marija rože trgala. 25. Tam. u dolu. 26. Ribniška. 27. Pastirička kravce pase. 28. Lahko noč. Vse harm. Al. Mihelčič. — Vstopnice so v predprodaji za oba koncerta v Slomškovi tiskovni zadrugi. -©■ lz policijske torbe. Justina je stara zuan-: ka policije. Poljska delavka je po poklicu, pa ji delo smrdi in lepše se ji zdi krasli ter po zaporih in prisilni delavnici posedati. Te dni je uživala spet enkrat zlato prostost pri nekem posestniku na Babnem kol delavka. Pa je posestniku naenkrat zmanjkala ženska bluza in spodnje hlače, z njimi pa tudi Justina. Včeraj so jo zajeli v Celju in romala je spet k starim znancem v sodne zapore. Šele 23 let je stara, pa so jo že 3 lela imeli v Begunjah. — Celjski obrtnik G. je znan, da kaj rad s pestjo komandira po svoji hiši. V noči od 8. na 9. junija okoli 1 zjutraj je zopet uveljavljal svoje gospodarske pravice na ta necivilizirani način. Pu so ga prijavili že ponovno in že iz ozira do njegovih uslužbencev bi ne bilo napačno, če bi junaka- paragrafi enkrat malo priškrnili. — Starih časov ne more pozabiti posestnica Ana P. v Liscah. Na svoji hiši ima še vedno poleg hišne šlevilke nemški napis Laisberg>. Te dni je dala napis celo osnažiti in prepleskati, da tako vidneje povdari germanski značaj svojega mišljenja. ■& Operna predstava v celjskem gledališču. Po daljšem času bodo imeli Celjani priliko slišati na celjskem odru zopet opero, to pot priljubljenega Verdijevega . Rigoletta ;, ki bo v lijem pela Gildo slavna koloraturna sopranistka ga. Tinka Wesel-Polla, 4;Iaddaleno in Kigoletta pa bivša odlična člana marib. opere ga. Zemejič-itovičeva ter g. F. Neralič kot gosta. V ostalih vlogah nastopijo pevci mariborskega ansambla gna. IJdovičeva in gg. Kovič P., Gorinšek, Trstenjak, Vlah in Jordan. — Predstava se vrši v petek, 13. t. m. ob 20. Iz društvenega življenja »Ljubljana«. Drevi ob S skupna pevska vaja. Udeležba obvezna. Redne vaje se vrše do konca f. m. — Pevovodja. Prost. gas. društvo Gornji grad priredi v nedeljo, dne 15. junija 1930 ob priliki blagoslovijenja nove motorne brizgalne veliko vrtno veselico. Svira polnoštevilna prvovrstna godba iz Domžal. Električna razsvetljava. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov nove motorne brizgalne, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. Poizvedovanj« Našla se je pretekli teden manjša vsota denarja v trgovini Tomšič. Dobi se istotam. Ptuj Podganska golazen. Smo v sezoni vročine. V takih vročih dneh si vsakdo želi sence, ponoči pa pusti odprto okno, da se stanovanje ohladi. Ii niso prav nič deležni poletne blagodati. Mesto od počitka so vedno vznemirjeni po podganski nadlogi. Znameniti grad namreč, ki se ponosno dviga nad našo staro naselbino, ima še druge razne postranske stolpe in zidove, kateri pa, ker niso dandanes več pomembni za grajščino, zaostajajo in propadajo. Pa vendar ti stolpi in zidovi, dasiravno v razsulu, služijo za vzgajališče raznega mrčesa, predvsem za prvovrstno pleme podgan, ki so se v teh ogromnih zidovih v veliki množini zaplo-dile. Ker ta ostudni mrčes ne dobi hrane v svojem kamenitem bivališču, prihaja trumoma v bližnje hiše. Osobito po noči nimajo prebivalci miru pred to zalego, ki naravnost oblega njihova stanovanja. Vsled tega so ljudje prisiljeni spati v zaprtih sobah, ker v nasprotnem slučaju bi bili deležni obiska podgan. Te grajske »plemenite« podgane, ki tehtajo gotovo ]3o par kg niso samo v veliko nadlego marveč prinašajo iz starodavnega zidovja marsi-kake bacile. Pa tudi maček se ne upa napraviti ofenzive proti ogromnemu številu sovražnih čet. Pripetilo se je celo, da je bil maček primoran iskati zavetišča pri svojem gosfiodarju. Koncem koncev, v interesu prebivalstva bi bilo zatreti to nadlogo. Veteransko društvo priredi v nedeljo spomladansko veselico vrtno veselico pri »Novem svetu«. — Na sjDoredu so zanimive točke. Predavanje filma »Pori« je našel med meščanstvom razumevanje in zadovoljiv odziv. Pri vseh predstavah je bila udeležba zadovoljiva. Himen. Na binkoštni jx>nedeljek sta v mino-ritski cerkvi stopila pred oltar in se zavezala za skupno življenje gdč. Alojzija Vrabel, posestnikova iz Velovlaka in g. Ivan Potrč, posestnik in mlinar iz Sv. Urbana. Obilo sreče! Novo mesto Nesreča pri kopanju. Pri stari Seidlovi žagi na jezu je vedno vse živo kopalcev, ki se po kopanju solnčijo na škarpi in po lesenih plohih, ki ležijo tain okrog. Tako je bilo tudi na Binkoštno nedeljo 8. t. m. jsopoldne. Vse polno kopalcev je bilo na jezu. Kakih 7 kopalcev, med njim dijaka Gunde in Tinta so se f»sedli na nek močan in dolg drog, nad Krko. Naenkrat pa se še nekdo prav trdo vsede na drog. V tem hipu se je drog prelomil iu večina kopalcev je popadala doli, le da so bili toliko srečni, da so se še pravočasno ujeli na škarpo. Gunde in Tinta, pa sta padla vznak doli kake 3 m globoko na veliko skaio, kjer sta obležala v nezavesti. Tinta se je kmalu zavedal, ker so jim tovariši takoj priskočili na pomoč. dobil pa je precejšnje poškodbe f>o glavi in hrbtu. Gunde pa se je vsled padca tako pretresel, da se mu je ulila kri skozi nos in je trajalo precej časa, da so ga spravili k zavesti. Tinto so za silo obvezali, vendar pa je šel v bolnišnico, kjer so mu rane izjsrali in izčistili ter jih pravilno obvezali. Koži manjka pri solnčenju maščobe. Bakreno, temno polt in lepo gladko kožo dobite le, ako namažete telo pri solnčenju z originalnim NIGGEROL (Patent št. 5922) OLJEM ALI KREMO za solnčenjc in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija GREGORIC, Ljubljana, Prešernova 5. Jesenice Nezgoda. Saj je le čuda, da se ne pripeti mnogo več nesreč radi hitre in neprevidne vožnje z motocikli in drugimi vozili. V soboto zvečer je šla vdova Novakova z Javornika k sosedi čez cesto, ko jo je neki lesni trgovec pod ii s svojim inotocHdom. Uboga žena je dobila težke |io!škodbe, zlomljeni ima baje obe roki ter so jo morali prepeljati v bolnico. Veliko senzacijo je vzbudila med Jeseničani vest, da je gospod Andrej Čufer, žuj>aii mesta Jcscnice resigniral na svoje mesto, posebno ker ni nobenega tehtnega vzroka za odstop. Bo li gospod Čufer svoj odstop preklical ter še nadalje vladal jeseniško občino, ali pa bo imenovan novi župan, sporočimo takoj, ko se velevužnu zadeva razjasni. Proincnudni koncert, ki ga je priredila god-ba Krekovega prosvetnega društva jjoleg hotela Triglav na Jesenicah na binkoštni ponedeljek, je žel obilo priznanja od številnih poslušalcev in ljubiteljev godbe. Amerikanec Jeseničan mister Kogoj, ki jc že 27 let v Ameriki ter se nuliaja za nekaj tednov med svojimi rojaki v domovini, je vrvenje iu šetanje ob priliki koncerta filmal na svoj krasen ainerikan-ski filmski aparat. Gotovo so bili Jeseničanje pri tej priliki prvikrat v življenju filmani Tombolo. Dasi je bog Pluvius nekoliko grozil, da bo pokvaril vreme, se jc na prostoru novega Krekovega prosvetnega doma nabrala ogromna množica l judstva, ki, jc nestrpno pričakovala pričetka tombole, katera se je vršila v prid dečjega zavetišča na Jesenicah. Pred pričetkojn je priredila društvena godba koncert na prostoru, kjer se je vršila tombola. Prvo tombolo, dva mlada prašička, ie zadel g. Lipe j. Vendar pa za ta dobitek ni bilo toliko zanimanja kot pa za drugega, namreč za izletniški potni listek v Oberammergau na jiasijon-ske igre. Izmed tisočev igravcev tombole je ta lepi in svojevrstni dobitek zadel g. Franc Ja-mer, katerega so mu po pravici vsi zavidali. Vendar pa ga ne bo sam uporaJnl, pač pa odstopil proti primerni odškodnini Vincencijevi konferenci. Nudaljnje tri tombole: odeji, sladkor in moko so zadeli sami domačini ter bili z dragocenimi dobitki zelo zadovoljni. Tombola je potekla v najlepšem redu. Ribnica Meščanska šola. šolsko leto na meščanski soli se je zaključilo, topot brez običajne razstave. Uspehi so boli slabi, zlasti v četrtem razredu, kjer jih je zdelalo samo pet od petnajstih učencev, torej čista tretina. Epidemija slepičev. V Ribnici se kar množc slučaji obolenja na slepiču. V razmeroma kratkem času smo imeli že štiri slučaje: gdč. Divjakova, g. Rajko Picek, g. učitelj I. Debeljak, prejšnji teden je pa odšel v opreracijo g. Andrej Arko, ki se ie pa kmalu vrnil, ker še ni nujno. Nesreča. Zasebnica in dninarica Elizabeta Brodnik si je izpahnila roko v rami. Pod goro je namreč ukazana tlaka za popravljanje ceste in kamen valijo v ta namen s plaza poleg ceste. Imenovana je bila dne 10. t. m. na tlaki in se hotela pred valečimi se kamni umakniti, pri tem pa je padla in si izpahnila roko. Stavbno gibanje. V Hrvači zida hišo gosp. Janko, v Gorenji vasi pa stavbni podjetnik, gosjj. Alojzij Hren svoj doni, ki obeta biti nekaj j>oseb-nega. nežne • obleke čiste in sveže IUX -OVIM1 MILNIMI PENAMI Vič Nn praznik sv. Antona Pad., 13. junija, bodo v župni cerkvi sv. Antona sv. maše ob 5., pol 6., pol8. in s;8. uri. V nedeljo, 15. junija bo slovesno praznovanje farnega zaščitnika sv. Antona. Sv. opravila s pridigo bodo: ob 3.. 6., 8. in 9. uri. Popoldne ob 5. uri prt diga in pete litunije z blagoslovom. Jezica Neskončni oblaki prahu se vale uro za uro s ceste skozi ves dan v tednu in vse tedne v mesecu in vse mesece v letu. Mestni avtomobil pač škropi Dunajsko cesto vse do Urbančka, ravno skozi vas pa nič. Pa bi bilo ravno skozi vas Ireba cesto nujno vsaj trikrat dnevno škropiti. Že s stališča zdravja in higiene, posebej še zaradi hiš samih in prometa. Saj se |>rah s ceste sploh ne razkadi in kajkrat grozi potnikom pešcem resna nevarnost, da jih, zavite v bele oblake prahu, povozi avto ali kolesar, ki sledi spredaj divjajočim vozilom. Naj se vendar zgane občina ter nekaj proti tej cestni nadlogi ukrene! Naj se ali zmeni z mestno občino, da bo njen avto škropil cesto skozi vso vas do savskega mostu ali pa naj se škropi z vozom, kot smo to videli lansko leto. Nekaj je i>ač treba in malo je bolje ko nič! Pritožujejo se zlasti gostilničarji in s polno pravico, saj plačajo ljudje ravno s posredovanjem gostilničarskih obratov silne tisočake v občinsko blagajno kot doklado za vino. Prah na Dunajski cesti je splošna zadeva, ki zadev« interese mnogih občanov, ki je kvaren tudi splošnim zdravstvenim in varnostnim interesom občine, zategadelj se mora za to reč najti kritje v proračunu, tako ali lako! Struževo pri Kranju Naša zelo romantična ob bistri Savi ležeča vasica, ki je oddaljena samo 25 minut od Kranja, se je začela precej razvijati. Pomnožila se je za par lepih hiš in je upanje, da se bo še gradilo. Posebno sedaj, ko smo dobili »Kopališko restavracijo — Slavec«, je vas poslala najpriljubljenejša izletna točka Kranjcev, kajti v vas vodijo iz Kranja ob Savi trije idilični drevoredi s čistim osvežujočim zrakom brez prahu. Toda poti v drevoredih bi bilo treba posuti z drobnim peskom in na nekaterih mestih napravili ograje. Osobito za družine z malimi otroci so najlepši sprehodi proti Struževem. V poletju pa nudi Sava v Struževem najidealnejše kopališče za odrasle, mlade in najmlajše. Tudi v drugam oziru napredujemo. V kratkem času dobimo cestno razsvetljavo, s katero ne bo ustreženo samo vaščanom, temveč tudi mnogoštevilnim večernim restavracijskim gostom. Velikega vsestranskega pomena pa bo naprava telefonske postaje, ki bo postavljena v nekaj dneh. Vršijo se tudi predgovori o ustanovitvi »Tujskega prometnega društva,; ler smo uverjeni, da ni daleč čas, ko bo tudi naša vas postala letovišče s krasnimi sprehodi v bližnje gozdove in z najidealnej-šim naravnim kopališčem. Rimske Toplice Naše vedno agilno gasilno društvo bo priredilo dne 13. julija t. 1. ob 10 j)opoldne v nasadih tukajšnjega topliškega parka krasno, javno tombolo. Udeležencem si bo mogoče pridobiti za bore tri dinarje krasno kuhinjsko opravo, moderen šivalni stroj, najboljše dvokolo priznane domače tvrdke, kmet pa si bo za mal denar lahko nabavil izvrsten plug. Razen tega pa bo izžrebanih mnogo drugih lepih, predvsem pa koristnih dobitkov. Okoličani jia ludi drugi nedeljski obiskovalci Rimskih toplic, izkoristite ugodno priliko in pridite si vsak |)o svoj spomin na šniarjetsko- nedeljo v Rimske toplice. Kakor smo poučeni, bo do tega časa gotovo tudi že novo prosto kopališče, kjer se bo lahko vsak posetnik okopal v naši zdravilni vodi. Vsa okoliška društva pa prosimo, da nas upo-šlevajo in ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Podčrtajte si torej 13. julij v prilog naših vedno delavnih gasilcev. - PEGE - odstrani Inkol In brez sledu .Cremc Orlsol" Dobiva se v tokornnli. ilrnseri.jnli ia parfniiierijah. Zaloga: »Cosnioclicniia, ŽHurreb. Smičiklasov* 23. Telefon 49-»9 Vročina ni samo neprijetna, ampak celo nevarna. - Umivajte si zato večkrat na dan vse telo s sijajno hladečim in živce okrepčujočim levjim bane. žganjem Rešeni boste velike nadloge. - Počutili se boste sveže in prožne. - Svoje vsakdanje delo boste opravljali brez napora. - Dobiva se povsod! Centralna zaloga za Jugoslavijo: Levja Meniol Droždjenka - Zagreb", Maruličev trg 5. V perzijskem mestu Tebrisu se je utrgal oblak. V najkrajšem času je bilo preplavljeno celo mesto. Nastopilo je vojaštvo, ki je nudilo prebivalstvu prvo pomoč. V prestolnici zapadne Avstralije Nadopat dr. 1'etrus Klotz iz Salzburga podaja c Schtjnere Zukunft (23. marca 1930) izredno nazorno sliko o razmerah v zapadni Avstraliji, posebno pa v glavnem mestu Perth, ki se čita kakor lepa črtica: »Po deseturni vožnji sem dospel iz Albanyja v Pertb. Naravnih lepot je bilo na tem potu malo. Zato pa pokrajina prekipeva rodovitnosti kakor druga Campagna felice. Najpienienitejše sadje in najboljše žilo uspeva v topli zemlji pod roso in vetrovi morske obale. Išči v Evropi Cerine dari (Ceres = rimska boginja kmetijstva in poljskih pridelkov) kjerkoli hočeš — vse najdeš zopet tu, kjer jih roka pridnega poljedelca neguje in oskrbuje. Človek niti ne sluti, kako ogromno delo so opravili prvi naseljenci, ko so se s sekiro in ba-kljo lotili nedotaknjenih pragozdov, da bi iz divje, neprehodne gošče ustvarili ta vrt. Prostora je tu za naseljence dovolj. Tudi denarja! Seveda je zakopan v zemlji in ga je mogoče dvigniti le s težkim delom. Kdor ima močne roke in zdravo srce v telesu, uspe. Plača se dobro, toda roka mora imeti žulje. Samo delo velja, samo delo nareja tu gospoda. V tej demokratični deželi ni nobenega plemstva. Minister in delavec sedita za isto mizo. in treba je imeti oster vid, če hočemo med obema delovnima človekoma spoznati ministra. Tu je marsikaj tako zelo drugače kakor v stari Evropi. Predvsem ne smeš nikogar vprašati, kdo so bili njegovi starši; kajli marsikdo opravlja danes visoko službo in ima razna dostojanstva ali pa farmo, ki je kakor majhna kneževina, njegovi predniki pa so morda nekoč nosili verige ali pa jih je imela v razvidnosti policija. Znano je, da je bila Avstralija, in posebno njen zapadni del, dolgo časa naselbina za angleške zločince. Marsikak temeljni kamen bodočih mest, marsikak temelj za kasnejšo srečo in blagostanje je položila roka, ki je v Evropi v mnogih krogih ne bi bili več stisnili. Seveda mi ne prihaja na misel, da bi imel vse te »zločince«, ki morda kakemu oblastniku niso ugajali, za slabe ljudi. I)a, prepričan sem, da so morali pri tem prisilnem preseljevanju mnogokrat najboljši značaji preko morja, ki so se potem, ko jih je zjeklenila trda usoda, obnesli kot krasni ljudje, vrli naseljenci dobri družinski očetje. Sedaj je vse pozabl jeno. Kdor dela, ima s čim plačati, se dobro obnaša in si zvečer umije roke ter preobleče. velja za vsakogar kol gentleman. pa se zovi kakor hoče. Tudi razlika v veri se v prometu in občevanju malo pozna. Zdi se, da vse diha strpnost in velikodušno razumevanje, in fin, neprisiljen takt obvladuje družbo. Cerkve so ob nedeljah polne. Ljudje prihajajo na konju, z vozom, kolesom ali avtomobilom, in vsak javno upogne svoje koleno pred Bogom. V tej deželi prebira pobožen narod in skoraj na vsakem mestnem vogalu se dviga cerkev, ki jo je zgradila katera izmed mnogoštevilnih angleških verskih ločin. Perth, glavno mesto Zapadne Avstralije, ima zelo lepo lego ob S\vanriver-ju (Labodja reka). Tisoče metrov široka reka s svojimi črnimi labod i je dala deželi njen grb. Mesto je — kakor vsa se-lišča v kolonijah — zelo obširno in razsežno, ima široke ceste z nizkimi, pritličnimi hišami in majhnimi vrtovi pred njimi. Samo v notranjosti mesta so ceste, ki bi jih mogli imenovati evropske. — Marsikatera trgovina nosi velikomestno obeležje in bi se mogla pokazati tudi v Londonu. Tudi se nahajajo v mestu poslopja, ki pričajo o okusu in kažejo slog, ki mu ni mogoče odrekati romantičnega diha. Tako n. pr. hiša prostozidarskega kluba, ki se s svojo mračno ornamentiko zbira okolu treh besed: »Audi, vide, tace!« (Poslušaj, glej, molči!) Rad se ustaviš pred temi poslopji, da uži-ješ majhno umetnostno veselje; toda varuj se stopiti v te -palače« in si jih odznotraj ogledati. Potem bi moglo občudovano pročelje postati krinka, za katero se skriva najvsakdanjejša suhoparnost, ki nam prežene ves arhitektonski čar. Male hiše na periferiji mesta, pol iz lesa in pol iz kamenja ali valaste pločevine, niso ravno lepe na pogled, kakor se ludi prizadevajo, du bi bile podobne evropski vili. Vse so si po velikosti, barvi in slogu enake; utegnejo pa bili seveda na ta način praktično in ceno grajene. Vrtiček pred hišo in bogato cvetje, ki se ovija ob oknih in vratih, učinkuje zopet spravljivo. Na vsakem koraku opaziš, da je zemlja tu poceni, delo pa drago. Mesto se razcvita. kaže vse znake napredka in gre nasproti lepi bodočnosti. Sredi zelenja leži, ima prekrasne nasade in se zdi izredno zdravo. V ničemer ne zaostaja za drugimi avstralskimi mesti, dasi je Perth s celim zapadom najmlajša naselbina lega dela sveta. Tu živi veder, vesel narodič. Govori pač. angleški, toda nima več povsem angleškega bistva. Avstralsko solnce svojim otrokom ni samo opalilo lic, marveč jih je tudi notranje južnaško prepeklo. Avstralec se rad smeje, rad poje in pleše, je ljubezniv in družaben. Lahnega koraka, športno žilav in vitek se nosi na svoji poti in se zdi, da do najvišje starosti ne pozna utrujenosti. Če hočemo dognati, kdo je naš sosed, potem moramo — kakor p'i« i i na svetu — gledati na njegove roke. Tudi • koloniji si Anglež neguje roke in vedno se me je prijetno dojmilo, ko sem videl, da tudi mož žuljavih rok ne zanemarja svoje zunanjosti. V svoji obleki pa naglaša izredno pri-prostost, kakor je to pri kolonistih običajno. Pri tem bi omenil, da beračev ali v resnici revnih ljudi tukaj dozdevno sploh ni. Nekega dne sem hotel v konzulovem spremstvu obiskati ministrskega predsednika in ga ob tej priliki prositi za razne ugodnosli pri potovanju po deželi. Obisk se je telefonično določil na 2. uro popoldne istega dne. Slvar se mi je zdela prenagla ker je bilo že poldne in sem bil oblečen v navadno belo cestno obleko. Pod vplivom evropskih etiketnih pojmov sem vprašal konzula, če moram za obisk obleči frak, cilinder, rokavice in druge lake neprijetne stvari. Tedaj se je modri mož nasmejal in me kratko poučil: »Kaj frak, kaj cilinder in rokavice?! V tej deželi je glavna stvar, da človek inteligentno zre v svet. Ako se vam lo posreči, potem lahko vse dosežete.« — To se mi je moralo takrat dobro posrečiti, kajti dosegel sem več, nego sem kdaj upal. Pri čaju in cigareti sem dobil prosto vožnjo po vseh progah, brezplačno stanovanje in hrano po državnih hotelih, prost vstop v vsa gledališča in na konjske dirke, da celo k usmrtitvi nekega farmarja, ki je ustrelil dva svoja soseda. Nazadnje mi je premier izročil še krasen album s posvetilom in mi obljubil, da me. Velik požar je izbruhnil v tovarni za olje v Marburgu pri Hamburgu. Požar ie tovarno popolnoma uničil. Skoda je ogromna. Vojaška parada pred angleškim kraljem. Na 65. rojstni dan angleškega kralja Jurija se je vršila velika vojaška parada. Na sliki so od leve na desno: Vojvoda Yorški, vojvoda Gloncesterski, knez Arlur Connanght in grof Lascelles, zet kralja. kakor lukaj. Vsak otrok hoče bili učen in izobra- | žen, pa naj je tudi sin najpriprostejšega farmarja. Kar pa avstralsko dekle posebno ljubi, je glasba. Vsako leto se pred državno izpitno komisijo, ki ji načeluje strokovnjak iz Londona, najboljšim glasovom, najboljšim izvajanjem na glasbilih, prisojajo nagrade. V neki samostanski šoli sem naletel na desetletno deklico, ki je že dvakrat prejela zlalo kolajno. Otrok je imel glas kakor zvon, gibek, poln duše, izredno dobro izšolan. Najlepše njene pesmi z njenim otroškim podpisom sem vzel s seboj na pot. Ostanek svojega potovanja po zapadni Avstraliji sem prebil v Fremautle-u, perthskem pristanišču, pri prijatelju mr. Flynnu. V tem možu sem spoznal gentlemana. ki se je mojemu srcu tako omilil, da sem se le iežko ločil od njega in njegovih dragih. Kot človek globoke duše me je najraje vodil po onih krajih in mestih, na katere padajo najtemnejše sence življenja. Tako sva v Perthu in Fremautle-u obiskala pokopališča, bolnišnice, sirotišnice, ječe, gostišča in zavetišča vseh vrst. Rad sem mu sledil; kajti imel sem priliko, da sem tolažil in marsikomu duševno zopet pomagal na noge. Videl sem, da je tudi v »Raju dela« dovolj gorja, da je človeku tudi tam posuta pot s skrbmi in trpljenjem in mora biti vesel, če najde včasih na solnčni stezi kako cvetko veselja. Ob slovesu so me spremili na ladjo moji avstralski prijatelji in znanci, v rokah kite najlepših cvetlic. Tudi kabino sem našel vso v cvetju rož in nageljnov. Slovo je bilo resnično Iežko in še dolgo so vihrali robci iz dalje... Zbogom ledaj, ti z zvezdami križani prapor Avstralije, zbogom, ti lepa dežela na jugu, ki ven-čaš svetovna morja in si milijonom nova mati! Žepni robček Danes si ni mogoče misliti niti napol civiliziranega človeka brez žepnega robca, in človek bi mislil, da je žepni robček prav tako star kakor civilizacija. Temu pa nikakor ni tako. Znano je, da so v Nemčiji prodrli še-le leta 1520., ko jih je slikar Diirer dajal svojim znancem in prijateljem v K51nu v dar. Zgodovinar Erazem Rotterdamski jih je leta 1530. priporočil za >snaženje nosu«. O Špankah, in sicer o damah slikarja Velasqueza je šel glas, da umejo z žepnimi robčki v rokah koketirati. Dotlej je služil žepni robček samo v okras, še-le proti koncu 17. stoletja je prišel v splošno rabo < gostilni, da bi južinala. Škof je med drugim naročil tudi kavo, ki je dejansko prišla na mizo. Toda ojoj! Namesto, da bi jo bili osla-dili s sladkorjem, so jo — osolili, in to prav izdatno! Škof tu ni poznal šale in se je zelo ostro izrazil zaradi tolike nevednosti. Danes je kavna in povrhu še čajna >kul-tura« prodrla že v zadnjo našo kočo in vas. Dobiček od tega pa ima seveda le inozemska trgovina. Radio Radio Ljubljana do petka ne oddaja. Drugi programi i Petek, 13. junija. Belgrad: 12.45 Koncert radio-kvarteta. — 20.00 Prenos iz Novega Sada. — Budapest: 12.05 Koncert orkestra. — 17.30 Koncert ciganskega orkestra. — 19.10 Večerni koncert. — 20.00 Drama iz studia. — 22.00 Koncert jazz-orkestra. — Dunaj: 16.30 Koncert glasbe iz dveh stoletij. — 20.00 Koncert na dveh klavirjih. — 21.00 »Sala, zvijača in maščevanje«, spevoigra — nato zabavni koncert. — Milan: 16.35 Koncert deškega pevskega zbora. — 17.00 Koncert orkestra. — 20.30 Simfonični koncert, nato zabavna glasba. — Praga: 20.00 Simfonični koncert. — 21.00 Violinske sonate. — Langenberg: 20.00 Večerni koncert, nato plesna glasba. — Rim: 17.30 koncert orkestra. — 21.02 »Tuffolina«, opereta. — Berlin: 20.05 Zabavni koncert. — Katovice: 20.15 Simfonični koncert. — Toulouse: 19.00 Pestra glasba. — 19.4C Koncert solistov. — 20.15 Koncert operne glasbe. —• 20.45 Večerni koncert. — M. Ostrava: 19.35 Koncert zabavne glasbe. — 20.00 Plošče. — 22.10 Koncert zabavne glasbe. Ljubljansko gledališče Opera. Začetek ob 20. Četrtek, 12. junija: Zaprto. Petek, 13. junija: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT- FL0RJAN9KI. Red A. Mariborsko gledališče Četrtek, 12. junija ob 20: BOBROV KOŽUH. Ab. C. Kuponi. Za vroče poletje platnene in Iister-suknjiče, športne obleke, knickebockcr in modne hlače nudi najceneje DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA. ob svojem prihodnjem obisku v Evropi poseti. Življenje na cestah nam kaže enake slike kakor v kakem mestu na Angleškem. Črnce je redko videti, avstralskih domačinov nikoli. Kitajci, Japonci in Indijci se nosijo evropsko. Docela bi se motili, ako bi v svoji domišljiji v tej, tako daleč na vzhod pomaknjeni deželi iskali orientalsko življenje:. Zanimiv in pristno demokratičen je način pozdravljanja. Noben človek se ne odkrije, nihče no podrsa z nogo ali se v devetdeset stopinjskem kotu prikloni. To in razne druge reči so tu že davno izven rabe in veljajo kot otročje in omejene. Svoje znance na cesti enostavno smehljaje pogledaš, napraviš z desno roko znamenje v zraku, ki more pomeniti vse ali pa tudi nič, in vprašaš »Kako se imate,« ne da bi čakal kakega odgovora. Ta pozdrav se mi zdi izredno praktičen in pameten, posebno pozimi, če sneg in dež in vsakovrstni škodljivi velrovi plešejo po mnogokrat razgreti in plešasti glavi in bi bilo vredno, da se z evkaliptom presadi v Evropo. Pozdrav nasproti ženskam se v Evropi ne ceni posebno in zato v svojem bistvu nima veliko pomena. Drugače tukaj, kjer je ta pozdrav prava izpoved. Tu pozdravi dama kot prva, kakor hitro smo ji bili predstavljeni. Gospod mora čakati na ta pozdrav, s katerim dobi pravico, da se zanj zahvali. Če bi pozdravil vnaprej, bi zapečatil svojo usodo kot neizobražen, izvzemši slučaje, ko se srečajo najboljši znanci. Tu se prepušča ženi pravica, da sama odloči, če hoče enkrat predstavljenega gospoda na cesti spoznati ali ne. S tem je zavarovana pred neprijetnostjo, da bi jo kdo pozdravil, čegar pozdrava iz kateregakoli razloga ne mara. Na cesti, vlaku in v javnosti sploh je odlična Avstralka zelo umerjena in resna, doma v lastnem krogu, kjer srca glasneje bijejo, vlada hiši kot solnce in razširja luč in svetlobo nad družino in gosti. V Perthu, kakor tudi po drugih mestih Avstralije mrgoli šol in vzgajališč. Tudi je komaj še kje dežela, kjer bi bilo najti toliko penzionalov Chilton, angleški poslanik pri Vatikanu (na levi) in lord Strickland, guverner na Malti. Slana kava Ko je začela v drugi polovici minolega stoletja prodirati kava iz Trsta tudi v naše podeželje, je veljala ta pijača dolgo kot grešna potrata, in naše babice so si jo varile skrivaj. Marsikatera je ni znala prav skuhati in znanih je še dokaj šal, kako jo je katera kuhala kar celo in surovo kakor fižol, druga nezmleto itd. Neveščost naših gospodinj pri kuhanju kave je zelo neprijetno izkusil tudi pokojni ljubljanski knezoškof dr. Alojzdj Wolff. O tem pripoveduje okrajni komisar v pok. g. Ludovik Šivic naslednje: Kakor znano, je bil knezoškof Alojzij Wolff po rodu Idrijčan. Nekoč se je odpravil na obisk v svoj rojstni kraj in vzel s seboj, kakor je bila njegova navada, innoogštevilno spremstvo, v katerem so bili tudi častniki in namestništveni uradniki (med slednjimi tudi moj oče, ki je bil tedaj namestništveni kon-ceptni praktikant). Ko je družba dospela v Črni Vrh, se je ustavila v znani Lampetovi Krščanstvo ali boljševizem na Kitajskem? (Od našega posebnvga dopisnika.) Rim, 8. junija 1930. Z blagoslovom svetega očeta i« spremlj«i od toplih želja svojih prijateljev odide na Kitajsko te dni v pokrajino Itčang škof Gubbels, 0. F. M., da nadomesti umorjenega škofa Trudon Jaasa. Novi Škot pride v ozemlje, ki je že »kozi trideset let torišče hudega verskega preganjanja. Dva škofa in sedem duhovnikov je bilo že tam umorjenih. Msgr. Gubbels je bil do zadnjega časa glavni tajnik frančiškanskih misijonov v Rimu. Pred svojim odhodom je dal Vašemu poročevalcu interview o verskem položaju na Kitajskem. »Vi me vprašate, kakšen je splošen položai na Kitajskem? Po mojem globokem prepričanju, stoji Kitajska pred veliko zgodovinsko odločitvijo. Ogromna dežela »e nahaja v krizi in mora voditi med desno ali levo. Gre namreč za to, ali bo sprejela krščansko ali boljševiiko civilizacijo.« »Io kdo bo po Vašem mnenju odnesel jemago?« »Tisti, ki se bo za Kitajsko bolj brigal. Tisti, te čigar rok bo Kitajska sprejela novo civilizacijo. V Evropi in v Ameriki študira zelo mnogo Kitajcev. A zelo mnogo jih je tudi v Moskvi in ni trst« omenjati, da bodo nedogledne posledice, kadar s« bodo ti mladi akademiki vrnili v domovino napolnjeni z boljševiškimi idejami. Zlasti važno se nti zdi omeniti dejstvo, da se med Kitici zelo liri gibanje za odpravo starodavne klatita* kitajske pisave. Kitajci imajo bogato literaturo, a je le malokomu dostopna, ker je tako Mko čitljiva. Ako bo pa jezik, kakor se govori danes, postal tudi pismeni jezik, potem je treba astvariti novo literaturo rn tu nastane važno vpra-SaBft, ali bo nova literatura boljševiška ali krščanska. To je za katoliške misijonarje najbolj pereče Sanje.« »Ali ima katoliška inteligenca kaj vpliva na ••rod?« »To se razume. Katoliška cerkev, kakor je razmeroma maloštevilna, uživa velik ugled med ljudstvom. Posebno velikega pomena je za Kitajsko, da se duhovski naraščaj v zadnjem času re-faratira zelo mnogoštevilno iz domačinov.« »Kaj sodite o komunističnem pokretu med Kitajci?« »Po mojih informacijah dela Moskva z vso silo, da si zavojuje Kitajsko. Z vso vnemo obdelujejo neštevilni agitatorji zlasti kmečko ljudstvo, da ga pridobe za komunistične ideje. 31. maja je bil prvi sovjetsko-kitajski kongres, na katerem je bilo zastopanih 162 distriktov. Znano Vam je, da j« na Kitajskem močna komunistična armada, ki Šteje okrog 60.000 bojevnikov. One pokrajine, ki stoje v območju te rdeče armade, so že proglasile Sovjetsko-Kitajsko republiko. Kjer vladajo sovjeti, lam so povsod razlastili zemljo, premoženje in industrijo. Vrše se strašna nasilja. V Kvangsi so cele vasi čisto uničene. Po zanesljivih poročilih se položaj še poslabšuje in so v nevarnosti posebno katoliški misijoni. Komunistom se pridružujejo glasoviti kitajski roparji, ki požigajo in more ln nalagajo prebivalstvu velikanske kontri-bucije. Ako prebivalstvo zahtevanega denarja ne plača, potem se mora pripraviti n* najhujše. Samo po sebi je umljivo, da se sovraštvo boljševikov v prvi vrsti povsod obrača proti misijonom.« »Kakšno pa je stanje katoliških misijonov na KHajskem?« »Že sem omenil, da so najbolj razveseljiv poijav mnogoštevilni duhovniški poklici med kitajskimi kri*tjani. Na 1167 vernikov pride že po en kitajski duhovnik. Dva in pol milijona katolikov vodi 3420 duhovnikov in 4000 redovnikov. Tudi število domačih redovnic zelo ugodno napreduje. Izmed 94 misijonskih pokrajin jih vodi domača kitajska duhovščina že 13. To je jeklena hrbtenica kitajske cerkve, ki bo v bodočih bojih z boljševizmom naiiačja obramba katoliške resnice.« Iz katoliške Francije »Ulica kardinala Dubois« se bo imenovala odslej ena izmed cest v 18. pariškem okraju. S tem je pariška občina hotela počastili spomin rajnega kardinala, njegovo naklonjenost do mesta Pariza in veliki patriotizem. Za »človeške pravice«. Združenja vseh vrst bivših bojevnikov so se pred kratkim zbrala v veliki dvorani Wagram v Parizu, da manifestirajo za enako pravice vseh bivših bojevnikov z ostalimi državljani. Šlo je predvsem proti kratenju najelementarnejčlh pravic., ki Jih francoska država še vedno noče priznati večini izmed redovnikov. Zborovanje, je bilo v znamenju vvsvete edinosti«, saj so nastopili za take pravice tudi duhovniki nekatoliških konfesij. Zastopniki katoliškega delavstva v Franciji so se tudi letos v velikem številu pod vodstvom lion-nkega kardinala Maurina podali na romanje v Rim. Višek vsakega takega romanja je vedno slovesna avdijenca pri sv. očetu. Letošnji nagovor sv. očeta je opozarjal zastopnike na zvestobo do Rima. Pij XI. je še posebno odobraval stremljenje po venč dosežen pretečeno nedeljo s srečanji Juventus-Genua in Ambrosiana-Torino. Ako bi Juventus zmagal nad Genuo, potem bi si najbrž osvojil drugo mesto, kar je velike važnosti radi pravice sodelovanja v borbi za srednjeevropski pokal. Nepričakovano pa je slavni Juventus klonil z 2:0 (1:0) izvrstni Genu! in s tem padel na tretje mesto prvenstvene tabele. — še večja senzacija pn je poraz vodeče Ambrosiane, ki je s 4:1 jioražena morala zapustiti Igrišče in laskavo zmago prepustiti Torinu. Stanje italijanskega prvenstva prvih Štirih klubov je sledeče: Po jubilejnem velesejmu Ambrosiana (31 iger, 47 točk); Genova (31, 43); Juventus (31. 41); Torino (31, 38). — Morda smemo že danes napovedati bodočega italijanskega prvaka, in sicer Ambrosiano, kateri ne bo mogla niti Genova, niti Juventus iztrgati vodstva. Pa tudi drugo|)lasirana Genova bo najbrže obdržala to mesto do konca, kajti Genova bo od treh še preostalih tekem odigrala dve na domačem igrišču. Tako bi torej vedeli že sedaj za oba italijanska reprezentanta v borbi z,a srednjeevropski pokal. Ogrska-Holandska 6:2 (3:0). V Budimpešti se je vršila omenjena reprezentančna tekma, ki je končala z zasluženo zmago Ogrov, katerih napadalna vrsta je bila v izredni formi. Vienna-Hakoah 0:1 (1:0). Zadnja prvenstvena tekma prve lige na Dunaju je končala s sigurno zmago Vienne. pri kateri so se izkazali predvsem krilci. RAZNO. Evropsko prvenstvo v boksu. V Budimpešti so se ob trdih in ostrih borbah določili novi evropski prvaki za 1. 1930. v boksnem športu: Mušja teža : Enckcs (Ogrska) po zmagi nad Poljakom Forlansky. Buutam teža : Szeles (Ogrska), ki je v finalu odpravil Plaesu iz Romunije. Peresna teža : Szaho (Ogrska), ki je premagal Italijana Saracinija. Velter teža : Bcsselmanu (Nemčija), ki je podrl Majchrzickyja (Poljska). Srednja teža : Mcroni (Italija) z, zmago nad Ogroni Szigeti. Poltežka teža - Petersen (Danska), ki je porazil Leidmanna (Nemčija). Tcžku kategorija : Michelsen (Danska) z zmago nad Molanderom (Švedska). Po dosedanjih uspehih se je na prvo mesto plasirala Ogrska, ki ima ta šport prav krasno razvit. Njej sledi Italija. Nemčija, Danska. Nemška Avstrija. Poljska, Romunija, Švedska. Finska in Norvešak. Barany poražen! V Parizu so se vršile velike plavalne tekme, ki se jih je poleg francoskega prvaka, Jean Taris-a, udeležil tudi ogrski šatnpion in in evropski prvak, Barany. V plavanju na 200 m (prosti stil) se je Taris uposrečilo potolči Baranyja in postaviti nov evropski rekord s časom 2:14,4 min. Baranyjev rekord, ki je bil dosežen I. 1024, je znašal 2:17.4 min. Interesantna borba je potekla tako-lc: Najprej je vodil Barany, toda pri 40 m ga je dohitel Taris. Oba sta se potem do 100 m držala skupaj, nakar je Barany dosegel majhen naskok, ki ga je pa Taris zopet izravnal. Pri 150 m je Taris ušel za nekaj metrov Ogru naprej. Publika, ki je znala s fre-netičnim klicanjem ohrabriti svojega ljubljenca, je največ prijKimogla, da jc Taris z 2 m naskoka kol prvi prtšei na cilj. Komaj so minuli dnevi jubilejnega velesejma, že se pripravlja nova velika prireditev: šumarsko-lovska razstava v prvi j>oIovici septembra in sicer od 31. avgusta do 15. septembra. Prireditev bo obsegala šumarstvo in lovstvo cele države, vršila pa se bo v okrilju jesenske velesejmske prireditve. Za razstavo se že zbira ves potrebni materjal, saj nas ločita od nje koinaj 2 meseca in pol. Ob priliki zabeleženja velikega uspeha ljubljanskega velesejma se moramo pa tudi spomniti vsekakor onih dalekovidnih mož, ki so ustvarili naš velesejem v onih težkih poprevratnih časih. Treba je bilo mnogo poguma in vztrajnosti, ko so ustvarjali temelje za bodoče prireditve. Koliko dela in truda je bilo treba, da ie vzrasel velesejem v sedanjo mogočno institucijo. Ne smemo pozabiti, da je naše gospodarstvo dolžno zahvalo glavnim faktorjem ljubljanskega veselejma. Agilni predsednik Fran Bo- Za trgovce in obrtnike Predavanje o novodobni umetnosti prodajo in kupčijske reklame. Zavod PO Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v sredo, dne 18. t. m. ob 20 zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti predavanje o moderni reklami in o novodobni umetnosti pridobivanja odjemalcev. Predaval bo znani strokovnjak na polju reklamne vede in profesor Visoke trgovske šole v Berlinu g. A. VV. Blau. Pri današnji ostri konkurenci in moderni tehniki prodaje je za vsakega trgovca, tort ustrijca in obrtnika velike važnosti, da pozna novodobne načine reklame in sredstva, s katerimi more najuspešnejše opozoriti kupca na svoje blago in tvrdko. Vabimo zato interesente, da izkoristijo to izredno ugodno priliko in da se v čim večjem številu udeleže zanimivega in poučnega predavanja. Pripominjamo, da bo predavatelj govoril v nemškem jeziku, da pa bodo mogli siediti njegovim izvajanjem tudi nemščine manj vešči poslušalci, ker bode predavanje spremljalo okrog 100 skioj'tičnih slik. ♦ Članstvo OUZD je v maju napram aprilu naraslo od 06.854 na 101.744. Zlasti je naraslo število moških članov (od 64.755 na 69.375), manj pa število ženskih članov (od 32.099 na 32.369). Odstotek bolnikov je nadalje nizek in znaša 2.41% (aprila 2.33%). Povprečna zavarovana mezda je narasla od 26.22 Din dnevno na 26.59 Din. Celokupna dnevna zavarovana mezda se je dvignila od 2.54 na 2.706 milj. Din. Občni zbori: Tekstilana, d. d., tovarna sukna v Kočevju 26. jun. ob 16 v Zadr. gosp. banki, Ljubljana; Kokra, tekstilna d. d. v Kranju 21. jun. v pisarni dr. Sabothyja; Jugočeška, 23. junija ob 12 v Kranju. Bcočinska tovarna cementa izkazuje za 1929 11.4 (11.9) milj. čistega dobička. Upniki so se znižali od 35.5 na 31.9 milj. Din. Dividenda ostane neizpremenjena: 240 Din na nom. 1500 Din. Povišanje žitne carine v Italiji. Na seji stalnega odbora za žitno bitko, ki mu predseduje ministrski predsednik Mussolini, je bilo sklenjeno. da sc carina na uvoz pšenice poviša od 14 na 16.50 zlatih lir, lo je od 52 na 61 papirnatih lir. i Takoj drugi dan v četrtek 5. t. m. je izšel zadevni | vladni odlok. Na omenjeni seji je sam Mussolini poročal o letošnji letini, ki zaostaja v nekem pogledu z.a lansko. Lani se je žitna bitka zaključila s sijajno zmago, seveda predvsem po zaslugi ugodnega vremena, in Italija je pridelala 71 milijonov stotov pšenice. Toda letos ni hotelo zasijali solnce zmage in po Mussolinijevi napovedi bo padel pridelek radi deževnega vremena na 60 milijonov; drugi menijo, da bo še nižji. Predlanskim je Italija pridelala 02 milijonov in slaba letina 1. 1927 je prinesla 53 milijonov. Letos ne bo pridelek niti po kakovosti dosegel lanskega. V 7.gornji Italiji, predvsem v ravnini je žito prenaglo jiognalo, nalo se je poleglo in napadla ga je rja. Italija po-; trebuje letno okoli 85 milijonov stotov pšenice. Lani so fašisti že računali, da bodo z žitno bitko dvignili pridelek v kratkem času do te višine in s lein oproslili Italijo najtežjega davka, ki se plačuje tujcu. Žitna bitka stane ogromnega denarja. In letos, ko kaže letina tako slabo, se vsiljuje zopet vprašanje, ali je bila lako opevana bilka sploh na mestu in ali bi se dal ta denar bolje naložiti v druge gospodarske panoge. Slaba žitna letina bo tudi slabo vplivala na trgovinsko bilanco; letos se ima Italija zahvalili z,a občutno zboljšanje trgovinske bilance izključno obilnemu žilnemu pridelku. Radi zmanjšanega uvoza žila je precej trpela tudi državna blagajna. Novo jiovišanje carine je tudi tiskalnega značaja. V Italiji stane, danes stot pšenice 118 lir, od teh je konsument plačal doslej 52 lir kot carino državi, v bodoče bo plačeval 62 lir. Carina je v prid državi in italijanskemu veleposestniku, medtem ko zadene v živo nižje sloje; je. torej vse prej kakor socialna. Toda če je že vlada silila italijanske kapitaliste v žitno bilko, je morala njihovi zahtevi ugoditi, kajti tuje žito je pričelo kljub že visoki carini izpodrivati italijansko. Tako je stala prvovrstna jugoslovanska ali ogrska pšenica 68 na meji in s carino vred 120, to je prav toliko kol italijanska, ki pri kakovosti zaostaja za prvimi. Borza Dne 11. jun. 1930. DENAR Devizni tečaji so nadalje oslabeli. Edino deviz« Trst se je učvrstila. Promet je bil srednji, nad polovico ga je bilo v devizi Praga. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274.— bl„ Berlin 1347.75-1350.75 (1349.25), Bruselj 789.59 bl„ Budimpešta 989.87 bi., Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 797.92 bi.. London 274.40—275.20 (274.80). Newvork 56.46 bi., Pariz 221.11-223.11 (222.11). Praga 167.39-168.19 (167.79), Trst 206.28 bi., Zagreli. Amsterdam 2274 bi., Berlin 1348.75 —1351.25, Bruselj 789.59 bi., Budimpešta 989.87 hI., Curih 1094.40—1007.40, Dunaj 796.42—790.42, London 274.20—275.—, Nemvork 56.86—56.56, Pariz 221.11-223.11, Prag« 167.39-168.19, Trst 295.207 do 297.207. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8.3 milj. Din. Belgrad. Budimpešta 983.37-09.137, Curih 1004.40—1007.40, Dunaj 796.42—799.42, London 274.40 —275.20, Nc\vyork 56.36 - 56.56, Pariz 221.11 —222.11, Praga 167.30—168.19, Sofija 40.75—41.25. (Jurih. Bolsnut 11.125. Amsterdam 207.45. Atene 6.69, Berlin 128.125. Bruselj 72.05. Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.065, Dunaj 72.80. London 25.0725, Madrid 62.-. Newvork 516.05, Pariz 20.265, Praga nač, tovarnar je neumorno deloval za uspeh, saj stoji že skozi od postanka sejma njemu na čelu. Danes je ime predsednika Bonača in ravn. dr. Dularja nerazdružno zvezano z velesejmom. Brez obeh si velesejma ne moremo več predstavljati. Posebno velikopotezno pa je propagandno delo, ki ga izvršuje leto za letoin urad velesejma pod vodstvom priznanega delavca dr. Milana Dularja, kateremu stoji na strani tajnik Ivan Richter. Treba je celotnega požrtvovalnega truda, da se pripravi vsako leto tako velike prireditve. Smatrali smo 7.a svojo dolžnost, da izrazimo v imenu našega gospodarstva, naše javnosti, zlasti pa Ljubljane, omenjenim gospodom priznanje, iz ražajoč obenem nado, da bodo še nadalje delali za uspevanje velesejma, ki je postal naša nujno po trebna institucija, brez katere si Ljubljane in našega gospodarstva ne moremo misliti. 15.305, Sofija 3.74. Trst 27.02, Varšava 57.90, Kopenhagen 138.15, Stockholm 138.15, Oslo 138.15, Helslngfors 13.—. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.54'/», (valuta) 12.535. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.50 bl„ 7% Bler. pos. 86.50 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 117 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den.. Ruše 270—280. Zagreb. Drž. pap.: Tob. sr. 42.50 bi., 7% inv. pos. 87.50-87, 75 (87.25-87.50), agrari 54.50-55, vojna škoda ar. 433—433, 125 (433—433.25, kas. 433 -433.125 (433.125-433), jun. 432.50-434, julij 433 -433.50 (433), avg. 434 bi., dec. 433, srečke Rdeč. križa 45—60. 8% Blerovo pos. 96.75--97.50. 7% Blerovo pos. 85.50—85.75, 7% pos. Drž. hip. banke 84.75—85, Pos. mesta Zagreba 75 bi., — Bančne delnice: Ravna gora 75 den.. Hrvatska 50 den., Ka-tolička 36-38, Poljo 58-59, Kreditna 96-100, Union 196-197, Jugo 78.50—79 ( 78.50), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 61 den., Narodna 8300— 8450, Obrtna 36 den., Praštediona 900—907.50, Etno 155 den., Srbska 180—185, Zenialjska 134—137 (133). — Industrijsek delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 160—170, Slaveks 72- 74 (72), Slavonija 200- 205, Danica 112 113 (113), Ptvara Sar. 160 den., šečerana Osjek 380—385, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 175 den.. Brod. vag. 111 den.. Union 150 den., Vevče 120 den., Isis 32-36, Ragusea 318-400 (398), Ocean i a 200 den., Jadr. plov. 505 den.. Trboveljska 433—435. Belgrad. Narodna banka 8320 -8400, 7% inv pos. zaklj. 89.50, vojna škoda 443.50—445, junij 444.50-—145. nov. 456 zaklju. 1% Bler. pos. zaključ. 86.75, 7% pos. Drž. hip. banke 86.50—87 4 zeval tehnično znanje z najdrznejšo fantazijo, roman 20.000 milj pod morjem ali Kapitan Nemo začne »Slovenski Ust« objavljati 15. junija. Kapitan Nemo, tajinstven neznanec, je zgradil že leta 1866 podmornico, kateri je dal ime »Nautilus«, s katero se je peljal po vseh oceanih z namenom strašnega maščevanja. Mi se \ romanu peljemo z njim in seznanimo z bajnimi čudesi na dnu morja, obenem pa doživljame najčudovitejše dogodbe, ki so jih mogli doživeti ljudje, kateri so vznemirjali ves svel s svojo podmorsko pošastjo. Sezite vsi po »Slovenskem listu«! AVali oglasi Vsaka beseda 50 par ali prostordrobne vrstice 1'50Din. Najmanjši I Najmanjši zneseklODin.PiMstojbina za šifro 2Din.V>akogla) znesek5Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje.Za oglase treba plačati pri naročilu. Na pismena vprašanja odgovarjamo strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dur j le(čejepriloženatnamka.CekračunLjubijana1(l349.TGl.4t23-23 Službe iičejo Knjigovodja mlajša moč in z daljšo prakso v vseh pisarniških poslih v tovarni in valjčnem mlinu, želi primerne službe. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod: »Vojaščine prost«. Trgovski pomočnik dobro izurjen v špecerijski in železninarski stroki išče nameščenja s 1. julijem 1930. - Cenjene ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod »Vesten 1908« št. 6332. prmTTim.Tal Učenec s primerno šolsko izobrazbo, za manufakturno trgovino v Ljubljani, sc ab lastni oskrbi sprejme. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Poštenost 24« št. 6662. Mizarsk. pomočnika izkušenega, za stalno delo, pleskarja (event. potujočega) za dobo približ. dveh mesecev, ter delavca za izdelov. cementne opeke, se sprejme. - Ponudbe pod »Velepodjetje na deželi« na upravo »Slovenca« pod št. 6703. J.Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši. Mesarski vajenec zdrav in močan se takoj sprejme iz dobre hiše. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« 'pod št. 6718. ~ Poštenega hlapca k enemu konju, ter za razna hišna in vrtna dela sprejmem. - Naslov v upravi »Slov.« št. 6746. Učenko za delikatesno trgovino -sprejmem 1. julija. - Ponudbe pod: »Oskrba pri starših« na upravo Slov. Pekovskega učenca zdravega, ne pod 15 let starega — sprejme takoj Andrej Macarol, pekarna v Mariboru. Priden iant z dežele se sprejme za hlapca. - H. Posti, Kolodvorska restavracija Bistrica nad Mariborom. Čitajte in širite »Slovenca«! Pouk Šoferska šola t. oblast konc.. Čamernik, Ljubljana, Dunaiska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnje. Stanovanja Sobo in kuhinjo oddam sredi mesta boljši osebi. — Ponudbe pod • Snažnost« št. 6764 upravi »Slovenca«. Sostanovalca se sprejme k še enemu gospodu na Miklošičevi cesti. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6690. Stanovanje na Jesenicah ali v bližini, ena ali dve sobi in kuhinjo, iščem za takoj ali pozneje. Plačam do 400 Din mesečno. Pism. ponudbe na podružnico »Slov.« na Jesenicah pod šifro »Nagrada«. Trgovci, pozor! Odda se takoj v Tržiču na glavnem trgu v najem lokal s skladiščem in dvoriščem pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila se dobe: A. A. Markič — Tržič, Parna žaga edina te vrste, v centru gozdnatega kraja, 25 km od železnice, se zaradi pomanjkanja kapitala da zelo ugodno v najem ali se sprejme event. družabnik z večjim kapitalom. Je eno leto v obratu, novi delav. stroji. - Naslov sporoči uprava »Slov.« pod »Redka prilika« št. 6405. Posestva Nasvet* za nove gradbe, načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in arhitektoni-čna inženjerska pisarna: Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. V centru mesta prodam še novo, enonadstr. hišo z lepim dvoriščem, z več skladišči in avto garaže. Za kakšno podjetje zelo pripravno. Informacije pri Tereziji Golob, Kranj 152. Hiša z en in pol orala vrta in njive naprodaj. Vprašati: Ižanska cesta št. 30. Lokal sc odda s 1. julijem 1930 v najem na Miklošičevi cesti 7, palača Vzajemne posojilnice. Natančnejše podatke je dobiti pri ravnateljstvu »Vzajemne posojilnice«. Pisarniški prostori se oddajo v najem v Pražakovi ulici. Podrobno se poizve pri Zadruž-I ni zvezi, Dunajska c. 38. Klavirji! Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z dolgoletno garancijo, brez vsakega pribitka ali vra-čunanja kakršnihkoli obresti. Izposojevalnica! — Warbinek, Ljubljana, Grc-'0£ 3 Bsjsuezj IcpojdBu Naprodaj je nov pianino in harmonij, amerišk. sistema, močan. Cena zelo nizka. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št^v. 6727. Jn sera 11 v"Slovencu* imajo največji uspeh■ Kupimo Dobrega konj. sena se kupi več voz. — Ponudbe: Ljubljana, Zaloška cesta št. 21. Vsakovrstno zlato Kupole po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, WoIfova ulica št. 3. Prodamo Dve izložbi s šipami prodam. — Na ogled: Celovška cesta 42, Sp. Šiška. 12 tovarniških železnih oken 2000X1500, je naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca«, podruž. Jesenice. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunaiska cesta 46, telelon 28—20. Naprodaj ima amerikanski harmonij, Herderjev konverza-cijski leksikon in Andrejev Atlas — Ahačič Matej, župnik, Leše, pošta Brezie. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. II Razno Vinotoč je odprl grof Tavarnas v Bresternici pri Mariboru. Priporoča se obilen obisk. Obri Hlinarti! Rž, proso, ajdo in ječmen kupite nnjccneje pri A. VOLK, LJUBLJANA Rcsljeva resta 24. Veletrgovina žila in moke. Širite »Slovenca«! Izmed sodobnih književnih izdaj so i i o; priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60-—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Zahvala Ob bridki izgubi naše dobre in skrbne mame, stare mame in tašče Marije Sčurk roj. Mencin izrekamo najlepšo zahvalo vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, nadalje vsem darovateljem krasnih vcncev in cvetja, ter za mnoge tola-žilne besede, katere so nam bile v veliko uteho o priliki tako nenadnega udarca. — Bog plačaj! Ljubljana, dne 11. junija 1930. Žalujoča rodbina Ščurk. Da uniiite molje, muhe, stenice, komarje, in ostali mrčes ter njihova jajca uporabljajte Fly-Tox (Flaj-Tox) Siguren učinek I Prijeten duh I Ne maže obleke in ne perila! Dobiva se povsod Zahtevajte izvirni višnjevi zavoj s francoskim napisom Zastopstvo za Slovenijo Dr. H. KHHSKY kemična tovarna Mubllana Krekov trs 7 Malinovec Z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. PICCOLI, Ljubljana i kg 20 dinarjev Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po pošti in železnici. Dvokolesa teža od 7 kg naprej uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšej;.. modela. Izdelujejo so tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorif pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA." F. B. L., tovarna dvokolea in otročkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. Zahvavala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožalja ob smrti dobrega očeta in starega očeta Janeza Kveder ter za poklonjeno cvetje, vcnce in spremstvo na zadnji poti, vsem iskrena hvala. — Zlasti se zahvaljujeva g. dr. Misu, Kamili in Antonu za nesebično nego in skrb v času dolge bolezni, ter častiti duhovščini za tolažbo in spremstvo. Ljubljana, 11. junija 1930. Janez in Viktor, sinova. Zahvala Ob priliki prebridke izgube naše nepozabne Dore Lavrič izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem. ki so v tako častnem številu spremili blagopokojnico na zadnji poti, kakor tudi vsem onim, ki so na katerikoli način skušali lajšati našo neizmerno bol. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev in šopkov ter sploh vsem, ki so izrazili svoje sožalje in sočuvstvovanje. Rakek, dne 12. junija 1930. Rodbine: Lavrič, Simic, Arsic. ^.uicšt iS S.H s M .—O - mM; Hilsg j.«j a m CQ "S H * „D«S SO o-MO .. 5> ca o) n *** a >■% n Jn o . coQ?! i I il 15 S.dj.šS 6) JA O a nco S« £ . w j a N * 3 c s a o w r -- t! >N > O — c • N O £ a o a a «.9 "5 lQ -Si n 1 tc-5 " O drg< . u ,qs£ E1/1 O) q w-< G a a O > £ "jj • Q.SS IgOE •iaStž I a štn Maurice Constantin VVeyer: 51 Cloveh se sklan a čez svojo preteklost . . . " Frenchy, ali moreš priseči? Tvoja prisega mi velja več kot vse iznajdbe, s katerimi je morda nakrmil Archer Hannine kurje možgane. Tako mi Bog pomagaj! sem dejal ter dvignil roko za prisego. Si slišal, oče?:: je zavpil Tim. On je bil že na moji strani — kdor bi no bil soudeležen pri stvari, temu bi se znalo zdeti vse to strašno smešno. Tim je ponovil: Si slišal, oče! Vse to je le nova Archerjeva svinjarija. Ni je laži v Frenchyu!« ... Še pred dvema minutama je govoril o mojih lepih besedah in proti svoji volji sem se moral nasmehniti ... Ne, Frenchy ni lažnik in Archer je pripovedoval storijo po svojem kopitu.« No, kaj pa je pripovedoval? sem vprašal. Zdaj je pa res že skrajni čas, da izvem. No, misli si, da je bil Archer na Tvojem mestu ln Ti na njegovem, je odvrnil Tim. Archer te dolži prav tistega, kar je sam storil.« Da, je vpadel stari v besedo. »Toda vse to je prineslo sramoto nad našo hišo. Ona je z njim pobegnila. : Zdelo se mi je, da se hiša obrača kakor pri groznem potresu. Moral sem zbrati vse svoje moči, da sem spravil iz sebe vprašanje: ; Pa Baby Lucy.<; : Bog jo varuj, je ječal 0'Molloy, vzela sta jo s sebej.. .< Še eno bosedo, sem dejal hladno, ta ni tako važna. Mojo živino — kdo je prodal?« Hannah! Mislila je, da si pobegnil in da te ne bo več nazaj...« Vrag vzemi, kar je mislila!... Jaz hočem imeti Baby Lucy!... Kam so šli?<: Proč ...« Truden in star je sklonil 0'Molloy glavo ... Proč! Da, proč! Izginili brez sledu...« * Ko sem šol mimo Grantovih, me je ogovoril stari Škot: Hc, Frenchy! He! Kakšne govorice krožijo... Ne verujem nobene besede. Ta rdečelasi falot čisto diši po lom, da bi si izmišljal take storijo, da more ukrasti ženo svojemu sosedu. Toda sveto Pismo pravi: Tisti, ki te sovražijo, bodo osramočeni in pribežališče zlega bo razpadlo v prah.« To so bile prve prisrčne besede, ki sem jih slišal in njih učinek jo bil nepričakovan. Moje oko, ki je doslej ostalo suho, se je orosilo in solza mi je zdrknila do konca nosu. Ko je Grant to videl, jo vzkliknil: Da, da! Tudi pravičnik zapade tugi, toda zapisano stoji: Gospod Bog ne bo pahnil pravičnika od sebe in zločincu no ponuja svoje roke! — Pogum, pogum, sosed! Gospodinja ima gotovo skodelico čaja za naju. To ni prida, broditi do kolen v snegu, pa še s kovčegom v roki!« In vso svojo sovražnost škotskega protestanta razgaljajoč, je nadaljeval: Ne, ne! Pustite me kar pri miru s tem Ircem! Saj poznamo storijo prenagljene prodaje živine Ri- dellu. Ce predpostavimo, da se nista odpeljala z istim vlakom, se bosta že kmalu našla. Nihče ne dvomi o tem .. .: >Kje ...« ::Sam Bog ve, in morda ve tudi policija... Pridite! Pridite! Posrebala bova čašo čaja. Mislite na besedo svetega Pisma: Dokler bo svet stal, bo zmaga hudobca le kratka in hinavčeva radost bo kratka. Vsemogočni Bog, kaj bi bili na toni svetu, če bi Ti ne bil pravičen!... Pridite! Pridite! Dobra ženka ima vselej pripravljeno vodo za čaj... Potem bove videla, če sta dva dobra škotska konia v stanju, voziti prijatelja do železnice ...« IX. V Winnipegu mo jo sprejel odvetnik Stopvvell v sveji pisarni — za pisarno mu jc služila cela vrsta sob — v potem nadstropju nekega velikega poslopja v Main Streetu. S fantastično hitrostjo so švigala dvigala gori in doli. Službo pri dvigalih so opravljali mladi ljudje, ki so med vožnjami v hitrici vtikali nosove v kake učene bukve. Tako so si služili, da so mogli živeli ter se hkrati mukoma pripravljali na izpite. Morda bodo čez nekoliko let baš v tem poslopju imeli svoje razkošno opremljene pisarne ter bodo konkurirali advokatu Stopvvellu, doktorju Mac Manu-su, zobozdravniku Lindsayu, katerih imena so se blestela na vratih North American Buildinga. Gospod Stopsvell, advokat, pravilnik in notar, j( z resnim in lesenim obrazom poslušal mojo zakonske tragedijo. Njegove male oči so se nahajale na varnen, za oklepom ogromnih roženih naočnikov. Brez pre-slanica je majal s svojo plemenito plešo in podčrtava! konec vsakega mojega stavka z dvojnim: »Vidims Vidim! Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rukovcc. Urednik: Franc Kromžar