Glasilo Socijalistične zveze v Julijski Benečiji
Izhaja vsako soboto zjutraj.
Posamezna številka stane 20 stotink.
Ti
Naročnina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., tri mesece 2.80 L., mesečno 1 L.,za inozemstvo 16 L.-Naročnina se mora vnaprej plačati.
Pisma In reklamacije za uredništvo in upravnlštvo naj se naslovljajo: „Proletarec" Poštni predal štev. 43 ------------- GORICA ----------
Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se ne sprejemajo. — Oglasi se računajo po dogovoru in se morajo vnaprej plačati. —
PRED KONGRESOM.
Prve dni meseca oktobra t. 1. se bodo spet sešli zastopniki italijanskega socijalističnega delavstva, da dokončajo to, kar je ostalo na livornskem kongresu v-sled razkola stranke nerešeno in da začrtajo svoji stranki nova pota in nove smeri. Vodstvo stranke, ki je zborovalo pretekli teden v Milanu, je že sklenilo dnevni red razprav na predstoječem kongresu, ki obsega osem točk, kar pomeni, da določeni dnevi ne bodo zadostovali, da se pretresa z jasnim in dobrim razmotrivanjem vsako posamezno točko. Posebne važnosti za nadaljni razvoj in delovanje so-cijalistične stranke v Italij bo na vsak način razprava in sklepi 5. in 6. točke dnevnega reda : strankina notrajna politika in mednarodna politika. Današnji strankin program je še oni, sklenjen na kongresu v Livornu meseca januarja 1.1. Z ozirom na notrajni položaj Italije, ki se je vstvaril po po vojni in na prenagljeni razvoj stranke zadnjih dveh let ter na mednarodni položaj, ki je nastal vsled ruske revolucije, ne zadostuje ta program več eni tako močni stranki, kot je socijalistična stranka v Italiji, katera je odgovorna nele samo napram lastnim množicam, marveč katera mora vzravnati svojo politiko tudi napram mednarodnemu gibanju delavskih mas.
V teh dveh vprašanjih si stojita nasproti dve struji: ena nepopustljiva, koji načelujejo sodrugi Baratono, Serrati in drugi in s kojo se vjerna sedanje vodstvo stranke; druga, ki ji načelujejo sodrugi Turati,Baldesi, Prampolini, Pittoni in drugi, ki ima riformi-stično smer. Ako pogledamo izid livornskega kongresa, tedaj vidimo, da je imela Baratono-Serratijeva struja takrat ogromno večino stranke za seboj, skoraj 100.000 glasov, dočim so turatijanci dosegli št? le nekaj nad 14.000 glasov. Ne smemo pa prezreti dejstva, da so se od livornskega kongresa pa do danes razmere veliko spreobrnile. Državnozborske volitve, ki so dale nekako prednost osebam riformi-stične struje, teroristični nastop fašizma in drugi politični pojavi kažejo, da je Turatijeva struja v tem kratkem času veliko pridobila in da bo na prihodnjem kongresu skusala priti na površje. V tem slučaju bi morala stranka kreniti novo pot: postala bi bolj popustljiva, prišla bi polagoma do sodelovanja in pozneje do vladne oblasti. V nasprotnem slučaju pa ni izključeno, da pride tudi do novega razkola, kar pa bo odvisno od večje ali manjše moči, ki jo doprinese ena ali druga struja na prihodnjem kongresu.
jjc :je *
Kot druga važna točka bo razprava o mednarodnem odnošaju socijalistične stranke napram 111. in-ternacijonali. Kakor je znano, zadnji kongres III. internacijonale ni rešil tega vprašanja, vsled česar je ostalo odprto in vodstvo stranke je sklenilo predložiti rešitev tega vprašanja prihodnjemu kongresu. Na livornskem kongresu je bil kot prvi predpogoj za pristo-pitev k III. internacijonali: brezpogojno sprejetje 21. točk in izključitev riformistov. Sedajni sklepi III. ipternacijonale pia niti ne omenjajo več 21. točk, zahtevajo le samo še izključitev riformistov in vseh onih, ki jih branijo. Če bi tolmačili ta sklep z izjemno strogostjo, tedaj pridemo do zaključka.
da III. internacijonala ne zahteva izključitev samo riformistov, ampak tudi vseh onih, ki so jih branili in ki jih še branijo, to se pravi: tudi vseh tistih, kateri so branili rifor-miste na livornskem kongresu. Torej se ne gre več za princip, marveč za osebe! Če pa uvažujemo privatne izjave Lenina in Zinoviefa, ki sta jih podala našim delegatom, tedaj uvidimo, da so bili sklepi kongresa III. internacijonale sprejeti pod pritiskom italijanskih komunističnih delegatov in njim na ljubo, dočim bi se III. internacijonala bistveno zadovoljila le z izključitvijo riformističnih. prvakov. Tudi naklonjenost izkazana našim delegatom od kongresa v Moskvi, ima čisto drugi značaj, nego sprejeta resolucija.
Vsekakor je še prezgodaj ugibati že danes o izidu prihodnjega izvenrednega kongresa italijanske socijalistične stranke.
Zborovanje vodstva soc. stranke.
V dneh 10., 11., 12. in 13. t. m. je zborovalo v Milanu vodstvo socijalistične stranke. Prisotni so bili: Bacci, Clerici, Montanari, Mortara, Parpagnoli, Pas sigii, Serrati, Štolfa, in Zamerini; parlamentarno skupino je zastopal posl. Zilocchi, za splošno strokovno zvezo: Baldesi, D’ Ara gona in Bianchi. Prisotni so bili tudi delegati na kongresu III. internacijonale v Moskvi: Lazzari,
Maffi in Riboldi.
Vodstvo je med drugim vzelo na znanje sporazum med socijalisti in fašisti, kojega posledica je bila, da se je v nekaterih provincah takoj povrnil mir in da so delavske organizacije spet zapri-čele svoje poslovanje ter se je mnogo izgnanih sodrugov povrnilo na svoja prejšnja mesta.
Finančno poročilo se je izkazalo zel6 ugodno. Ravnotako tudi poročilo o tisku. Le rimska izdaja „Avanti-ja“ je v deficitu, ki je krit z ugodnim položajem one v Milanu.
Sklenilo se je ob enem, da strankin zbor, ki je bil sklican za prve dni oktobra v Rim, se je vsled težav za preskrbitev prenočišč delegatom in zb^ovalnega prostora preložil v Milan za dneve 8., 9., 10., II. in 12. oktobra. Ob tej priliki se bo vršila slavnostna otvoritev novih prostorov „Avan- j ti-ja“.
Na seji dne 11. t. m. je bilo podano poročilo delegatov na kongresu III. internacijonale v Moskvi, sodrugov: Lazzari, Mafji in Riboldi, katero priobčujemo na drugi strani lista.
O tem poročilu se je razvila dolga debata, v katero so posegli vsi prisotni člani vodstva, nakar se je sprejela tozadevna resolucija.

Sodrug Bianchi je podal poročilo o kongresu rdečih sindakatov, ki se je vršil v Moskvi takoj za onim III. internacijonale. Omenja, da naloga delegatov splošne strokovne zveze v Italiji ni mogla biti drugačna, nego taka, ki bi odgovarjala dogovoru, ki ga ima zveza s stranko, s posebnim ozirom na odnašaje te poslednje napram III. internacijonali. Vsled tega zveza ni zavzela nobenega stališča, ki bi nasprotovalo sklepom strankinega in zveznega kongresa v Livornu. Pripomnja še, ds so dele-gatje strokovne zveze predočili kongresu rdečih sindakatov nevarnost, ki bi nastala vsled razkola med enotnimi strokovnimi organi-zacija|ni, razkol, ki je — po njegovem mnenju — neizogiben.
Serrati je orisal položaj obeh strokovnih internacijonal ter pov-darjal potrebo enotnosti proletarskih strokovnih organizacij in pridobitev mednarodnega socijalističnega gibanja sindakalne internacijonale v Amsterdamu.
Konečno se je sklenilo, naj se na prihodnjem strankinem zboru kot prva točka razpravlja notranji položaj in posebno pa o taktiki sodelovanja ali nepopustljivosti.
Na seji dne 13. t. m. se je nadaljevala debata o poročilu delegatov v Rusiji. Odobreni ste bili dve resoluciji: v eni se obžaluje, da III. internacijonala vkljub temu, da je delegacija podala vsa natančna pojasnila, ponavlja svoje neresnične trditve ter izraža napram italijanski socijalistični stranki in njenim najbolj izpostavljenim osebam žaljive besede; v drugi resoluciji se odobruje postopanje in vzame na znanje poročilo delegatov in resolucije, ki so bile sprejete na kongresu III. interna-
cijonale v Moskvi napram italijanski socijalistični stranki, ter sklene predložiti prihodnjemu strankinemu kongresu tozadevno sklepanje.
Nato se je določil dnevni red prihodnjega izrednega kongresa, ki so bo vršil, kakor že omenjeno — od 8. do 12. oktobra v Milanu — kateri se glasi :
1.	Volitev predsedstva;
2.	Volitev komisije za pregledovanje mandatov in one za pregledovanje predlogov;
3.	Imenovanje revizorjev;
4.	Poročilo vodstva, ($ox. Bacci);
5.	Strankina notranj politika:
a) sodelovanje in taktika, (por.
Alessandri, Baratono, in Turati); b) strankina akcija v lokalnih inštitucijah (Casalini, Riboldi, Ro-mita in Zanardi); c) gospodarska kriza in njen problem : brezposelnost, izseljevanje, javna dela. zamenjava, socijalizacija i. t. d. (Baldesi, Maiolo, Mateotti, Mu-satti, Vella in Smorti); d) agrarno vprašanje (Mazzoni, Parpagnoli in Piemonte); c) vojaški problem (Gatti-Froissare);
6.	Mednarodna politika: a) I. S. S. in lil. internacijonala (Bacci, Lazzari, Zilocchi in D’Aragona) b) vnanja politika in narodni problem (Treves in Serrati);
7.	Morebitna imenovanja;
8.	Raznoterosti.
Na seji dne 14. t. m. je vodstvo razpravljalo o raznih zadevah. Glede Albanije je vodstvo sklenilo, da opozori proletarijat na kapitalistične spletke in zagotavlja, da bo stranka storila svojo dolžnost — kakor lansko leto — da prepreči zopetno akcijo proti neodvisnosti Albanije. .
Vzame na znanje vabilo na kongres „Labotu Party“, ki se bo vršil prihodnjega novembra.
Sodfug Štolfa omenja teror, ki se je dvignil proti proletarijatu in njenim inštitucijam v Jugoslaviji \d predlaga sledeči dnevni red, ki je bil enoglasno sprejet:
„ Vodstvo italijanske socijalistične stranke protestira odločno proti kriminalnemu preganjanju proletarijata v Jugoslaviji in njegovih inštitucij; pošilja jugoslovanskemu proletarijatu svojo polno, bratsko solidarnost."
Konečno je vodstvo sklenilo poklicati na red vse one poslance in sodruge, ki se ne drže strankine discipline.
Prihodnja seja vodstva je sklicana na 6. oktobra v Milan.
Program riformi-stiine struje.
List „Avanti!" je priobčil proglas, ki je podpisan od začasnega odbora, katerega člani so Turati, Baldesi, Casalini, D’ Aragona, Morgari, Pittoni in Prampolini. Sestavil ga je Turati, ki zagovarja predvsem edinost med socijalisti in pravi, da tesna zveza med
socijalisti ni več želja kake male skupine ali predstraže, temveč je to želja stranke. Edinost, ki jo zastopa Turati, ni edinost „edi-njaških maksimalistov", ki hočejo razkol, da jo dosežejo, kakor tudi ne edinost onih, ki hočejo združiti dve domnevno nasprotni stranki z bratskimi vezmi in modrimi nepopustljivostmi, temveč je resnična edinost, ki dovoljuje kritiko in primerno razdelitev dela po značajih, po krajih in po menjajočih se zahtevah časa. Kar se ni moglo zložiti s socijalističnimi načeli, je bilo že izločeno iz stranke potom livornskega razkola. Posamezni slučaji se lahko rešijo potom vstopa v komunistično ali socijalistično stranko, toda v socijalistični stranki sami je prenehal obstoj struj, ki bi se ne mogle več spraviti v sklad.
Bologna in Livorno sta zrcali dveh razpoloženj in ustvarjanj, ki sta jih ustvarila vojna in ruska revolucija, najbolj slavna med vsemi vkljub vsem mogočim napakam. Toda ustvarjanja so izginila: izginila je utopija o lahkem in naglem uničenju vseh meščanskih ustanov in o zgraditvi socijalističnega gospodarstva na njihovih ruševinah; izginila je še bolj naivna utopija, da se morejo improvizirane socijalistične ustanove kar črez noč prenesti iz enega zgodovinskega podnebja v drugo, brez ozira na duševnost in zgodovino posameznih držav in narodov ; izginila je čudežna domneva o primernosti nasilstva kot rednega sredstva za boj in uspehe.
Turati pojasnjuje nato nekatera nesporazumljenja glede sodelovanja na vladi in glede prevzetja oblasti. Proti sodelovanju se postavlja načelo negativne nepopustljivosti. Proti temu načelu postavlja Turati načelo, da je treba prilagoditi strankina načela dejanskim razmeram, ker ni mogoče proglašati potrebe, da se opusti vsak stik z vlado in meščanskimi strankami, ko prosijo tisoči ogroženih zadrug in občin in proletarskih organizacij, naj se pritiska na vlado in meščanske stranke; ko se skoraj soglasno poudarja potreba elastičnih parlamentarnih manevrov, potom kojih naj se doseže od kapitalistične družbe čim več koristi za proletarijat; ko se sprejemajo sklenitve mirovnih dogovorov z najhujšimi in najbolj nasilnimi nasprotniki. Treba je torej postaviti načela stranke v sklad z dejanskimi razmerami. Tako in ne drugačno sodelovanje zahteva Turati, ki je odločen nasprotnik sodelovanja, ki bi pomenilo izgubo ali pa sodelovanja posameznikov.
Kar se tiče polastitve oblasti, ki je cilj vsake stranke, posebno pa proletarijata, stoji Turati na načelu, da sme o tem vprašanju
odločati le večina stranke in razrednih organizacij. O tem vprašanju naj bo razpravljal in odločal kongres, že sedaj pa veljaj na-čelo*l nobenega sodelovanja na vladi, ki bi postavilo socijalistično stranko v direktno ali indirektno odvisnost od meščanskih strank.
Kar se tiče stališča socijalistične stranke nasproti gospodarski krizi, ki pritiska na vse države a najbolj na Italijo, ugotavlja Turati, da obstajata v tem oziru dve na-ziranji: eni, komunisti smatrajo, da bo posledica krizi propast meščanskih ustanov in zmaga socijalizma in zagovarjajo negativno stališče; drugi, med njimi tudi Turati, smatrajo, da izpodkopava kriza staro družbo, ki razpada in | novo, ki se poraja iz nje ter da | je treba pomagati in se previdno |
in vztrajno boriti, da bo imel proletariat od obnovitve čim več koristi: novih pravic in novih pridobitev. Zato pa je treba določnega programa, katerega doslej ni in za katerega udejstvitev je potrebno drugače sestavljeno vodstvo, nego je sedanje. Predvsem ng sme vodstvo predstavljati diktature nad stranko. Stranka hoče edinost — zaključuje Turatijev proglas — katera/ ji je potrebna kakor kruh in zrak. Ne edinosti potom razkolov, izgonov in „ana-temov“, temveč iskrena združitev vseh živih moči. Delitev pomeni slabost za vse. Sejalci razdora so pravi in edini izdajalci proletarijata.
V prihodnji številki bomo objavili proglas, ki ga je izdala enotna maksimalistična struja.
Kdo bo rešil delavstvo?
Stare s.tranke obljubujejo ljudstvu vse mogoče dobrote in pomoči. One imajo neštete „dobre ljudi", ki bodo storili čudeže za ljudstvo. Le socijalisti nimajo takih dobrotnikov med sabo. Ako kandidira socijalist za kakšno zastopstvo ali javen urad, ne zna obljubiti nič druzega, kakor da bo ravnal po načelih in programu svoje stranke.
Pri ljudeh, ki malo in kratko mislijo, je to slabo priporočilo. Kdor jim veliko obeta, se jim bolj prikupi.
Ali če bi se taki ljudje malo potrudili in se vprašali, kako bo posameznik izpolnil svoje velike obljube, bi morali zpoznati, da igrajo v loteriji, v kateri se ne more zadeti.
Temeljni nauk socijalizma je ta, da ne more biti delavsko ljudstvo rešeno do konca dni, 'če se ne reši samo. In od tod prihaja največja razlika med socijalistično in vsemi drugimi strankami.
Demokrat, republikanec, prohi-bicionist, progresist, nacijonalist, klerikalec prihaja in pravi:
„Jaz ljubim ljudstvo. Pomagal Vam bom. Storil Vam bom vsakovrstne dobrote. Rešil Vas bom.“
Socijalist pravi:
„Jaz sem posameznik kakor vsak izmed Vas. Jaz nimam več moči kakor človek. Jaz Vas ne morem rešiti. Lahko Vam povem, česar sem se naučil in kar sem spoznal. Rešiti se morate sami. Organizirati se morate, da boste močni. Spoznati morate, odkod prihaja Vaša beda, Vaše trpljenje, Vaše stradanje, negotovost Vašega položaja. Povem Vam, kaj je ka- j pitalizem, kaj delo, kaj izkorišča- j nje in odkod prihaja. Ampak jaz nisem far, ki zahtva, da bi mu slepo verjeli. Prepričajte se sami. To ni nemogoče. Čitajte časopise; zanimajte se za to, kar se godi po svetu in kar se godi v Vaši delavnici, v Vaši okolici. Primerjajte svoje življenje z življenjem drugih delavcev. Primerjajte ga z življenjem kapitalistov. Vprašajte se, koliko je vredno Vaše delo in koliko kapitalistovo, pa koliko dobite Vi in koliko ostane njemu. Potem se pa še vprašajte, zakaj je takp in zakaj ne more biti v sedanji družbi drugače."
Niti toliko kolikor je črnega za nohtom, ne obljubuje socijalist.
Ali če bi obljuboval, ne bi bil delavski prijatelj, kajti z obljubami bi jih slepil.
Rockefeller je bogat mož in velik gospod. Predsednik Zedinjenih držav je majhna reč v primeri z
njim. Rockefeller je prepričan o svoji veličini. Ali če kdo misli, da bi mogel bogati, mogočni Rockefeller rešiti delavstvo, se zelo moti. S svojim denarjem bi pač temu in onemu lahko pomagal, da bi si kupil hišo, farmo novo obleko, avtomobil, klavir. Ampak delavstva je več kakor sto, več kakor tisoč in več kakor milijon posameznikov. In rešitev je nekaj druzega kakor pomoč za par tednov ali bodisi za nekoliko let. Danes imam lahko farmo in drugo leto sem lahko berač.
Beda delavskega razreda ima globokejše , vzroke. In le če se odpravijo njeni vzroki, mine beda-Če imam v hiši psa, ki grize, bo malo pomagano, ako peljem ogrizene ljudi k zdravniku. Pes bo grizel druge. Torej moram odpraviti psa.
Vzrok delavske bede je kapitalistični sistem. Ako se star delavec, ki je pustil vse svoje moči v tovarnah, pa si ne obeta kapitalist več dosti dobička od njegovega dela, zgrudi na cesti in ga usmiljeni ljudje odpeljejo v bolnišnico, ni s tem rešeno delavstvo. Če bi bil bogat, bi dal takemu revežu lahko par dinarjev. Ali je s tem rešen delavski razred ? Drugi delavci bodo ostarel in kapitalisti jih bodo, neporabne, izžete limone, 'metali na cesto. In kdo me more prisiliti, da mu dam kaj vbogajme? Če sem dobre volje, sežem v žep; če nočem, ga grdo pogledam, pa grem svojo pot. Dandanes, ko se vozijo premožni ljudje v avtomobilih, pa nimajo niti prilike, da bi videli take žalostne slučaje.
Z miloščino ni nič. Z blagimi srci ni nič. Po svetu je veliko „zlatih duš“", usmiljenih družb, dobrodelnih zavodov. Koliko se pozna vsa ta dobrodelnost v sedanji brezposelnosti? Niso li velika mesta kljub temu prenapolnjena z ljudmi, ki bi najslabše delo smatrali za boljšo pomoč kakor vso dobrodelnost?
In kapitalistični sistem jim ne zna preskrbeti, čeprav morajo drugod delavci garati tako, da žre tlaka njihovo zdravje, čeprav bi bilo za vse milijone dosti dela, ako bi se zaposlenim delavcem dovolilo malo več počitka, čeprav imamo na milijone arov neobdelanih zemljišč, čeprav bi bilo treba vsakovrstnega zboljšanja na železnicah, da bi bil promet boljši, čeprav bi bili koristni novi kanali itd., čeprav bi bilo z eno besedo dela in jela za vse.
„r k w L c i n k n C !
Kapitalistični sistem ne zna, ne more spraviti reda v to anarhijo.
Torej je treba na mesto kapitalizma drug sistem, ki bo znal in mogel urediti vse te zadeve. Zemlja bi lahko redila še veliko več ljudi, nego jih živi. Torej je ureditev mogoča.
Socijalizem pove, kakšen je njegov sistem, pokazuje, da bi se s tem sistemom lahko uvedla pra-vičnot in kaže tudi pot do cilja.
Ali delo osvoboditve morejo izvršiti le tisti, ki so zasužnjeni. Noben posameznik nima te moči; vladajoči kapitalistični razred se pa ne bo lotil tega dela,--ker je v sedanjih razmerah popolnoma zadovoljen.
Poštenost socijalazma je vtem, da ne zida zlatih gradov v oblakih in da ne obljubuje ljudstvu ničesar, ampak mu pove resnico: Če hočeš biti rešeno, se moraš samo rešiti. Noben izveličar ne pride iz nebes, da umre zate in vzame bedo od tebe. Noben ve-
raztrgati verige, s katerimi si uklonjeno. Zato pa moraš biti močno, kajti tudi tvoj sovražnik je močan. Tvoja moč je v združitvi, v organizaciji, v znanju. Organiziraj se, uči se! Z naukom boš spoznalo svoje -sovražnike, svoje razmere, svoje življenje in svojo moč. Spoznalo boš, da je v tvojih rohah delo, največja sila sveta, brez katere bi zmrznilo vse življenje na zemlji. Kadar boš to spoznalo, boš vedelo, da si v združitvi ne-pregmaljivo. Kajti kadar imaš to moč, da lahko ustaviš vsa kolesa, se mora izpolniti tvoja volja. Dinarji ne delajo, če ne delajo delavske roke. Vsi cekini sveta ne zmesijo in ne spečejo enega hlebca, ne zgrade ne ene bajte, ne preorjejo ne ene njive, ne spišejo in ne i natisnejo ne ene knjižice, ne sešijejo ne ene srajce, ne spravijo niti funta premoga na dan.
Delo je močnejše od denarja. Delo je delavska last. Organizirano delo je največja sila na svetu. Z
likan ni rojen, ki bi mogel s svojo | organizacijo, z združitvijo se mo-pestjo zatreti kapitalizem in sneti j rajo delavci rešiti, breme s tvoijh ram. Samo moraš |	E. K.
POMOČ RUSIJI
Proglas III. internacijonale za pomoč Rusiji.
Izvršilni odbor III. internacijonale je izdal sledeči proglas v prilog žrtvam slabe letine in lakote v nekaterih delih Rusije:
Delavci in delavke vseh dežel!
Sovjetsko Rusijo je zadela kakor leta 1891. nesreča, ki so jo povzročili naravni pojavi. Velika suša, ki je trajala od marca do junija, je prinesla lakoto in pomanjkanje v gubernijah ob Volgi, ki so navadno pridelale SCP/o vse ruske letine'. Bati se je celo, da ne bo semena za prihodnjo setev. Dvajset milijonov ljudi je v nevarnosti, da bodo umrli od lakote. K lakoti se bodo pridružile kužne bolezni in bodo žele oslabele ljudske množice. Taokrut-in udarec je padel na Rusijo v hipu, ko se še maja in je oslabljena od sedemletne imperijali-stične in meščanske vojske in ko še ni v stanu dati gospodarskemu življenju novih moči ne popraviti vso pretrpljeno škodo. Sovjetska Ruska se je borila in trpela za ves mednarodni proletarijat. Svoje rane, ki ji krvavijo, je dobila v borbi, katero bije svetovni kapital ne samo proti ruskemu re-volucijonarnemu proletarijatu temveč proti proletarijatu vsega sveta. Kapitalisti vseh dežel so pomagali ruski buržoaziji sejati v Rusiji nesrečo in ruševine, ne samo zato, da bi iztrgali ruskemu proletarijatu iz rok gmotni dobiček, temveč tudi za to, da bi razdjali državo, ki je prva med vsemi razobesila zastavo proletarske revolucije in postala tako svetla luč, ki vodi proletarske množice vseh dežel. Kapitalistične države in kapitalistične vlade so bile premagale od rdeče armade, katero je podpiral evropejski proletarijat s svojo borbo zoper njihovo ofenzivo proti Rusiji, in skušajo vsled tega izkoristiti lakoto, da bi zamegli pod krinko usmiljenja obnoviti zvoj napad. En del kapita-ističnih listov izjavlja odkrito in cinično, da je treba prepustiti množice na milost in nemilost lakoti, da se bodo te množice dvignile proti sovjetski vladi. Francoska imperijalistična vlada pošilja čete in strelivo na Poljsko, da bi od
tu zagnala nov napad proti sovjetski Rusiji, ko bo njena beda največja. Francoska diplomacija skuša združiti Rumunsko, malo entento in baltiške države za ta podli zločinski načrt. Angleška vlada in vlada Fedinjenih držav, ki imata navadno polne usta človekoljubnih besed, se delata sedaj, kakor bi ne bili obveščeni o bedi ruskega ljudstva. Obljubujeta pa po ovinkih pomoč sovjetski Rusiji, toda namigujeta ob enem, da se bodo njune obljube izpolnile, ako se njunim diplomatom in ruski proti-revolucijonarni buržoaziji dovoli popolna svoboda. To pomeni, da stavita ti dve državi ruski delavski sloj pred izbero: ali dovoliti, da svetovni kapitalizem organizira v Rusiji protirevolucijo ali se pa odpovedati pomoči, ki se mu nudi. Upajo, da se bodo lačne množice, ako Rusija odkloni kruh, ki ji ga nudijo, vzdignile proti vladi.
Delavci in delavke vsega sveta!
Ne zabite, da je kri ruskih delavcev in kmetov tekla za Vas! Ne zabite, da so ruske delavske množice trpele tri leta lakoto in neizmerno pomanjkanje za skupno stvar. Ne zabite, da so protirevo-lucijonarni napadi proti sovjetski Rusiji naperjeni tudi proti Vam! Onemogočite načrt svetovnega kapitalizma, zadušite ga v kali. 111. in-ternacijonala'zahteva, naj ne samo vse komunistične stranke, sinda-kati in rdeče delavske organizacije, temveč tudi sploh vsi pošteni proletarci dajo razumeti svojim vladam, da ne bodo držali roke križem spričo novih priprav za vojno kapitalističnih držav proti sovjetski Rusiji in da ne bodo trpeli, da bi vlade pri pomftlbi svoje pomoči stavile Rusiji kakoršnekoli pogoje. Sovjetska vlada je že poklicala k pomožni akciji gotove kroge poštenih meščanov, pri katerih so bila človekoljubna čustva močnejša od strankarskih strasti. S tem je sovjetska vlada dokazala, da hoče podpirati vse tiste, ki trpijo, brez razlike in da hoče sodelovati z vsemi poštenimi ljudmi pri borbi proti lakoti. Toda ne gre samo za to, da se preprečijo^ manevri protirevolucije. Gre za resnično pomoč, ki jo svetovni proletarijat mora dati ruskim ljudskim mno-
žicam. Vemo, da naše reserve kruha niso obilne, toda vemo tudi, da je največji revež med nami v stanu dati, kadar razsaja nesreča v delavski družini, boljšo in izdatnejšo pomoč kakor bogataši, ki delajo dela usmiljenja na račun ljudskih množic. Poživljamo torej vse komunistične stranke, vse rdeče sindakate, vse delavske organizacije in stranke, naj pridejo na pomoč Sovjetski Rusiji. Naj se takoj napravijo na delo za organizacijo pomožne akcije. Prišel je čas, ko se bodo spoznali tisti, za katere je proletarska vzajemnost le prazna beseda, med tistimi, za katere ta beseda pomeni delo in resnico. Vsak vagon žita, ki ga delavske organizacije pošljejo ruskim delavcem kot po moč za pobijanje lakote, bo dokazoval trpečim množicam, da niso same v borbi s svetovnim kapitalizmom, ki si hoče kovati dobiček iz njihove nesreče, temveč da je tu velika delavska družina, vzajemna in pripravljena razdeliti z bratom, ki trpi, zadnji košček svojega kruha. Dokažite Vašo proletarsko solidarnost in sočutje 1 Živela sovjetska Rusija.
*
* *
Delavska zbornica
za Gorico in okolico.
Delavci I
Lenin je izdal proletarijatu celega sveta sledeči proglas :
„V nekaterih ruskih gubernijah se je pojavila lakota in beda, skoraj v ravno istem obsegu, kakor leta 1891. Ta pojav je strašna posledica zaostale kulture ruskega ljudstva ; to je posledica meščanske vojne, katera je bila vsiljena delavcu in kmetu od kapitalistov vseh držav.
Potrebna je hitra pomoč!
Sovjetska republika delavcev in mketov pričakuje to pomoč od proletarijata, od industrijskih delavcev in poljedelcev. Eni in drugi so v enaki meri tlačeni in izkoriščani od imperijalizma in kaffitalizma. Mi smo prepričani, da delavci in poljedelci, kljub svoji bedi, brezposelnosti in raznim težavam, se bodo odzvali našemu pozivu.
Oni, ki so celo svoje življenje na svoji lastni koži čutili brutalno težo kapitalizma, bodo razumeli položaj, v katerem se nahajata ruski delavec in kmet.
Razumeli bodo, z onim srčnim "Čustvom, ki je lastno človeku, delavcu in izkoriščancu, potrebo priskočiti na pomoč delavsko-kmet-ski Sovjetski republiki, koja je prva prevzela težavno nalogo uničiti kapitalizem.
Svetovni kapitalizem pripravlja proti komunistični Rusiji nove načrte za vojaške pohodke in kuje protirevolucijonarne zarote.
Vsled tega smo prepričani, da bo proletarijat celega sveta s pomnoženo energijo in z globoko uda-nostjo priskočil na pomoč svojim ruskim bratom in sestram."
Lenin.
Poživljamo delavce in kmete, da z vsemi svojimi močmi preprečijo politične špekulacije bur-žoazno-kapitalistične klike, na račun junaškega ruskega naroda. Vsled tega delavci in kmetje, oddajte tudi Vi svoje darove, v blagu ali pa v denarju, zaupnikom Delavske zbornice za Gorico in okolico, ki edina zastopa delavce in kmete vseh tendenc.
Izvrševalni odbor.
Nabrežina
Akcija v prid Rusiji. — Z
vidnim zadoščenjem opazujemo, kako se razvija akcija v pomoč prebivalstvu Rusije, ki je žrtev lakote in bede.
Sekcija stavbinskih delavcev je imela te dni svoj redni občni zbor, na katerem je sodrug Marica poročal o obupnem položaju, v kojem se nahaja ruski proletarijat, nakar se je enoglasno skleniloNia-rovati iz društvene blagajne znesek 500 lir v pomoč lačnemu proletarijatu Rusije.
Razim tega je bil izvoljen odbor petih sodrugov, ki je na razpolago darovalcev vsak večer od 7. do 10. in ob nedeljah celi dan v društvenih prostorih.
Nabrežinski sodrugi in oni iz spodnjega Krasa storite svojo dolžnost in razširite agitacijo med vsem prebivalstvom, da pripomore vsak po svoji moči v človekoljubni namen.
izwšIEnš odbor
lil. inSernaciJonaSa.
Moskva, 8. — Izvršilni- odbor Ul. internacionale, ki je bil imenovan na zadnjem shodu, je takole sestavljen; Zinovjev, predsednik; odborniki: Buharin, Radek, Lenin, Trockij za Rusijo, Heckert in Frolich za Nemčijo, Souvarine za Francijo, Terracini in Gennari za Italijo, Burian in Kreibich za Čehoslovaško, Šumški za Ukrajino, Slinski za Poljsko, Popov za Bo|-garsko, Markovič za Jugoslavijo, Schefflo za Norveško, Bell za Anglijo, Baldwin za ameriške Zedinjene države, Merino Garcih za Špansko, Sirola. za Finsko, Jan-son za Nizozemsko, Van Over-straeten za Belgijo, Killboom za Švedsko, Bodulescu za Romnuijo, Stučka za Avstrijo, Bela Kuhn za Ogrsko in Vujovič za internacijo-nalo komunistične mladine. Rusija ima v odboru 5 glasov, Nemčija, Italija, Čehoslovaška in interna-cijonala komunistične mladine po 2 glasa in vse druge dežele, ki so zastopane v izvršilnem odboru, po en glas. Druge de?ele, ki niso zastopane, pa imajo le posvetovalni glas. V ožjem izvršilnem odboru so Zinovjev, Buharin, Ra-dak, Heckert, Souvarine, Gennari in Bela Kuhn. V tajništvu izvršilnega odbora so Rakovski, Hum-bert Droz in Kouzinnen.
Brezposelno vprašanje in tržaška delavska zbornica.
Preteklo nedeljo je sklicala tržaška Delavska zbornica zborovanje, na katerem se je razpravljalo o vprašanju brezposelnosti. Zborovanja so se udeležili odposlanci iz Pule, Pirana, Izole, Kopra, Milj, Gorice, Tržiča, Krmina in Gradiške. Komunistično stranko je zastopal poslanec Tuntar. Socialistični odposlanci so zastopali stališče, da je treba pritiskati na vlado, da da podpore nezaposlenim delavcem, da otvori nova dela, delo na predilski progi, delo na tržiški cesti itd. Proti temu stališču so nastopili komunistični odposlanci. Tajnik komunistične Delavske zbornice Cava-rocchi je povdarjal, da ima sedanja kriza umeten in ne naraven značaj in da je treba delavske množice odvaditi, da se zatekajo k gubernatorjem in ministrom. Treba je določiti dan za
zborovanja, a nato preiti na splošno stavko po vsej pokrajini. Proti splošni stavki so bili vsi socijalistični odposlanci. Tudi komunist Tuntar se je izjavil, seveda iz drugačnih vzrokov, proti splošni stavd. „Pred vojno se je lahko pritiskalo na vlade,da zmanjša izkoriščanje — je dejal Tuntar — toda danes se hoče revolucijo. Splošna stavka bi bila danes nesreča. Težkoča tiči v vprašanju ladjedelnic in luke, ker naša jluka je izgubila svojo gospodarsko enoto, ki je bila razkosana z vojno. Čehoslovaška in Avstrija se poslužujeta Hamburga, Belgije itd., Galicija severnih luk. Naše ladjedelnice so živele samo zato, ker je bil Trst velika trgovinska luka. Tudi s prosto luko se ne bo doseglo nič. Treba pa je začeti boj v ladjedelnicah in ga potem razširiti na vso pokrajino ter mu dati političen značaj revolucijonarnega gibanja in ne gibanja za dosego začasnih uspehov. Ne smemo se boriti za začasne uspehe temveč za revolucijo — je zaključi! Tuntar in je nato predlagal, naj se sprejme resolucija v tem zmislu in naj se izvoli odbor, ki bo določil način postopanja. Tuntarju je odgovoril sodrug Šema, povdarjajoč, da je danes neumno govoriti o revoluciji, kakor bi bilo tudi neumno začeti kako gibanje, če se že v naprej ve, da ne bo imelo uspeha. Strinja se z Tuntarjem, da je trgovinska bodočnost tržaške luke pokvarjena vsled vojne, ne smatra pa, da se ne more prav nič pomagati. Predvsem je treba prisiliti vlado, da začne takoj delo na predilski progi in tržiški cesti, kjer bo našlo dela mnogo delavcev, potem je treba pritiskati, da se cia Trstu prosta luka, da se sklenejo ugodne trgovske pogodbe z ozadjem, da se preprečijo poizkusi padovske in benečanske trgovske zbornice, ki bi hoteli odvrniti trgovski promet od Trsta. Če bo imela od tega korist tudi tršažka buržoazija, nič ne de. Položaj, ki ga je imel Trst pred vojno, ga ne bo imel več, toda s primernimi ukrepi se bo doseglo dosti, ko se vrne red v tržaško ozadje. Čisto politično gibanje bi pomenilo danes nesrečo za delavske množice. Po ostri polemiki med Tuntarjem in Cava-rocchijem se je vršilo glasovanje. Tuntarjev predlog so sprejeli odposlanci iz Gradiške, Gorice, Milj, Izole, Pule in Trsta.
Iz Jugoslavije
„Svobodna" Jugoslavija!
V nobeni nastalih nacijonalnih držav ne cvete militarizem — poleg Poljske — tako bujno kot v Jugoslaviji. V državnem budgetu zavzema ministerstvo vojne in mornarice redno tako visoke postavke, da je primoram finančni minister najemati za tekoče izdatke posojila v tu in inozemstvu, ne glede na to, da se pogreza država v vedno večje dolgove in prehaja tako v kolonijalno odvisnost zapadne buržoazije. O potrebi vojske je pač vsaka diskusija izključena kot drugovrstne države, ki se senči v senci milosti ali pa nemilosti entente: 'pač po potrebi, kakor se nas potrebuje, uravnavamo svojo zunanjo politiko v pravcu, ki ga narekujejo želje in komande Pariza in Londona. Tudi obramba naših ogroženih meja se vrši v tem okviru.
Edino opravičenost bi izvajalo dejstvo, da vrše vojaške organizacije izobraževalno delo pri onih delih našega naroda, ki bi imel priliko in potrebo prilastiti si osnovnih šolskih pojmov pismenosti. V koliko so jugoslovanski oficirji pedagogi, je vprašanje zase. Ali pri najboljši volji teh onemogoči to delo organizacjia višjih vojaških komand. Drugače ni mogoče pojmovati naredbe, ki prepovedujejo vojakom izhod iz vojašnice in to tudi podčastnikom. Zakaj? Menda ne bi škodovalo, če bi n. pr. Ma-cedonci pobližje spoznali naše prilike. V kasarnah samih bo pač težko mogoče „stapljanje" po demokratskih receptih. Vsak dopust tekom službene dobe je prepovedan vkljub temu, da se odteguje s tem tisoče delavnih sil produktivnemu delu in to celo v dobi žetve, ko je kmet najbolj preobložen z delom. Pošta in odposlana pisma se cenzurirajo! (Revolucija od zgoraj, ali avstrijski režim iz vojne dobe?!)
Moštvu je zabranjeno čitanje časnikov. To je pač nekoliko čudno pojmovanje demokratizma in državljanskih svoboščin. Kako razpoloženje ustvarja ta preventivna skrb, vprašajte priprostoga Šumadinca, ki tudi ne pojmuje „državotvornosti" takega početja! Da ne pridejo take stvari v javnost, zato skrbi kamarila be-lorokce, ki pač ne vidi v narodni vojski demokratične ljudske organizacije 1 Potrebno bo posvetiti tei zadevi več pozornosti, kar bo predvsem naloga naših poslancev.
Kozaški bič v Jugoslaviji.
Kakor znano, pobrala je reakcijo-narna Jugoslavija ostanke od rdeče ruske armade poražene Wrangel-ove armade, in jim nakazala svoje varno „bratsko" zavetje, v Strni-šču pri Ptuju. Ker pa rabi sedaj za preganjanje socijalistov in komunistov večje število orožnikov, je rekrutirala iz te armade 3000 kozakov za ojačenje svoje žen-darmerije.
Krvava sodba v državi bratov S. H. S.
Iz Zagreba se poroča, da je bilo radi dogodkov v Subotici ob priliki železničarske stavke leta 1910 sedaj po 15 mesecih obsojenih v Novem Sadu 7 komunistov po eno letp ječe. Čakali so torej na „blagor" te obsodbe nič manj kot petnajst mesecev v preiskovalnem zaporu.
„Arheater Zeitung" prepovedana.
Ministerstvo notranjih stvari je prepovedalo prihajanje in prodajanje dunajskega lista „Arbeiter Zei-ung", ki je zavzel v zadnjem času sovražno stališče proti ju-goslpvenski državi. Ta ukrep mi-nisterstva za notranje stvari so povzročili predvsem članki, ki jih je dunajski list pisal proti iz-tednemu zakoni proti komunistom.
Kralj Peter umrl.
V torek ob 5.30 popoldne jev Belemgradu po kratki mučni bolezni umrl kralj Peter Karageor-
gjevič.	^	_____
Delavci!
Pomagajte ruskim sobratom.
RAZNO
Prvi komunistični kandidat na Angležkem. - London, 11.— Letos bo angleška komunistična stranka nastopila prvikrat s svojim lastnini kandidatom pri volitvah v angleški parlament. Gre za dopolnilne volitve v okraju Tail-ly, ki se bodo vršile 24. avgusta t. 1. Za kandidata komunistrične stranke je proglašen Robert Rte-ware, ki je bil obsojen na tri mesece ječe vsled agitacije prilikom zadnje stavke angleških rudarjev in je pred kratkim prišel iz ječe. Razen komunistov sta postavili svoje kandidate v tem okraju tudi vladina koalicijska stranka in angleška delavska stranka. „Daily Herald", ki velja za glasilo bolj-ševiške struje na Angleškem, nastopa proti komunistični kandidaturi, ker da je kvarna za edinost delavskih volilcev.
Krasin o posledica!? slabe letine ia rusko trgovino.
„Rosta" piše : Trgovski zastopnik sovjetske vlade na Angleškem, ki se mudi sedaj v Rusiji, je dal sledeče zanimive izjave o posledicah letošnje slabe letine za rusko trgovino z inozemstvom in opolo-žaju ruske zunanje trgovine sploh : Vled slabe letine v vzhodnih ruskih pokrajinah," je rekel Krasin, „smo morali spremeniti naš načrt za nakupovanje blaga v inozemstvu. Za sedaj smatramo, da je najpotrebnejše, da kupimo v inozemstvu žito za moko in seme.
Angleži postavali Lloydu Georgeu spomenik.
London 10. — V prisostvu avstralskega ministrskega predsednika je bil v Carnarvonu v Wa-lesu odkrit spomenik sedanjemu in že dolgoletnemu angleškemu ministrskemu predsedniku LIoydu Georgeu. Odkritju spomenika je prisostvovala tudi Lloyd Georgova žena v spremstvu nekaterih drugih članov Lloyd Georgeve družine. Kip je napravljen iz brona, meri 2.70 m, je postavljen na granitni podstavek in predstavlja Lloyda Georgea z rokami povzdignjenimi proti nebu, t. j. v njegovi najznačilnejši gestikulaciji, ki jo ima navado delati v razpravah o posebno važnih političnih vprašanjih.
To so morda zasluge za ta „lep" mir, ki ga je pomagal skleniti.... in nad katerim je razburjen ves proletarski svet. To je mir nasilja.
Habsburške spletke—-Zarota na gradu-Hertenstein za vzpostavitev habsburške vlade.
Berlin, 8. Dunajski dopisnik lista „Berliner Tagblatt" piše, da je dobil z grada Hertensteina, sedeža bivšega cesarja Karla, vesti, iz katerih je razvidno, da Karel še
vedno upa, da pride v doglednem času zopet na madžarski prestol. Vse dosedanje vesti o bodočih namenih bivšega cesarja so izmišljene. Predvsem ni res, da namerava bivši cesar oditi 31. avgusta v Španijo, pač pa je res, da bo ta dan zanj zelo usoden ker rok, ki mu je dovoljen za bivanje v Švici, izteče 31. avgusta. Na Hertensteinu so ukrenili vse potrebno, da v slučaju potrebe dokažejo, da je bilo bivšemu cesarju nemogoče najti nov sedež. Karlu se ne da iz Švice, ker ima odtod najlažjo zvezo s svojimi poslaniki v Parizu in Frei-burgu.
Legitimistični in vojaški krogi v Budimpešti delajo z vsemi sredstvi, da pripravijo tla za Karlovo povrnitev. Bivši kralj se namerava baje vrniti s pomočjo Zveze narodov. V ta namen sta dr. Gratz in grof Appony, ki sta se nedavno mudila v Hertensteinu, že izdelala točen načrt.
Medtem živi Karel tudi že se-dja kot bodoči madžarski kralj. Njegovi izdatki so ogromni. Na mesec trosi okoli 80.000 švicarskih frankov, ker se mora brigati za kakih 60 oseb okoli sebe.
Listnica uredništva.
Sodrug iz Tolminskega. —
'Vašega dopisa radi nizkih plač pri „Slovenski zadrugi", ne moremo priobčiti, ker je brez podpisa.
Županstvo Števerjan
priredi dne 23. t. m. ob 3 pop. pred cerkvijo v Števerjanu javno tombolo s sledečimi dobitki: tombola L. 500: — prva činkvi-na L. 150: — in druga činkvina L. 100: Po tomboli se bode vršila prosta zabava in srečolov.
Ker je čisti dobiček namenjen vojnim sirotam omenjenega županstva, se prosi obilne vdeležbe.
Števerjan, dne 17. avgusta 1921.
Obč. komisar.
Okr. bolniška blagajna
v Gorici
Št. GO/R/21.
Razpis služb.
Pri podpisani ste razpisani dve mesti provizoričnih urad* nikov izven službene pragma« tike. Prosilci morajo dokazati, da so:
i. Dovršili nižjo srednjo ali enakoveljavno šolo.
z. Popolno znanje italijan« skega in slovenskega jezika.
Ponudbe se morajo vložiti najpozneje do 28. avgusta 1921 pri podpisanem vodstvu.
Gorica, dne 18. avgusta 1921. _______________VODSTVO.
Izdaja za deželno socijalistično zvezo in odgovarja za uredništvo Alojzij Štolfa
Tiska Tip. Giov. Paternolli v Gorici.
Zadruga, pekovskih delavcev v Gorici
Lastna pekarna in prodajalna
Via S. Pieiro št. 68
Vsaka proletarska družina se mora posluževati pri zadrugi.
Zadružno vodstvo.
„PROLETAREC"
Okrajna bolniška blagajna v Gorici
Štev. 57/R/21
Razglas
Podpisano, z namenom, da omogoči vsem svojim zavarovancem uživanje novih dajatev, ki jih je uvedel v pravilniku bolniške blagajne občni zbor, dne 23. januarja 1921 in ki jih je odobril Generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo, dne 16. maja t. 1., objavlja, kakor sledi:
I.	Zavarovanke, ki se nahajajo proti koncu nosečnosti in so zavarovane najmanj 26 tednov, v teku 52. pred porodom, „starejše zavarovanke", imajo pravico do podpore nosečnosti za največ 4 tedne (člen 25.).
II.	Zavarovanke porodnice, ki dojijo novorojenčke, dobijo, ne glede na bolniško ali porodniško podporo, ki jim pritiče, posebno podporo kot dojenski premij v iznosu polovične porodniške podpore skozi dobo 20 tednov po porodu (člen 27.).
III.	Trajanje bolniške pomoči se razteguje za vse obolele zavarovance do največ 52 tednov. Dosledno temu se podaljša tudi doba za podporo in sicer:
a)	onim, ki so vpisani najmanj 26 tednov v teku 52. pred začetkom bolezni, „starejši zavarovanci", se izplača navadna podpora do najvišje dobe 40. tednov in na polovico od navadne znižane podpore za nadalj-nih največ 12 tednov.
b)	Onim pa, ki niso dosegli te najmanjše dobe članstva, o koji je govora v prejšnjem odstavku, se izplača navadna podpora za največ 30 tednov (člen 30.).
IV.	Na podlagi člena 31. novega pravilnika je pravica do bolniške podpore na račun blagajne neodvisna od pravice do dnine, ki jo dolžuje delodajalec zavarovancu vsled pogodbe ali zakona (§ 1154 b, civ. zak., § 8. zakon z dne 16. jan. 1910, štev. 20).
V.	Bolniška blagajna preskrbuje, ako je potrebno, špe-cijelno zpravljenje, kakor zobozdravljenje, kopelji, zdravilišča za rekonvalescente kakor tudi gotove predrage proteze v mejah, ki se določajo s posebnimi pogodbami (člen 37.)
VI.	Ako si je zavarovanec nakopal bolezen po lastni krivdi vsled pijanosti ali vdeležbe pretepov, more bolniška blagajna nakazati članovi družini vso ali del podpore in sicer v vseh onih slučajih, v katerih bi le ta slednja ostala drugače brez potrebnih sredstev za preživljenje (člen 41.).
VII.	Pod orožje poklicani zavarovanci zadobijo zopet vse pravice do vseh v prav Iniku predvidevanih dajatev z dnem njih odslovitve iz zgoraj imenovane službe, ako namreč isti tega dne še pripadajo bolniški blagajni. 1 emu dosledno se ne bode vštelo v prizanesni rok dobe vojaškega službovanja pa le tedaj, ako to službovanje ne presega dobe 4. tednov. Ta določila so nalično uporabijo tudi za morebitno dobo zadržanja v zaporu ali ječi (člen 46.).
Gori navedene določbe se v veljavi od dne 1. junija 1920.
Izvode pravilnika je možno dobiti pri podpisanemu proti plačilu 1 lire od komada kakor hitro bode dovršen tisk.
Gorica, dne 11. julija 1921.
Vodstvo.

-
Anton Breščak
VIA CARDUCCI 14. (GOSPODSKA ULICA)
Velika izbera vsakovrstnega pohištva
po najnižjih cenah


TO«
I
Gorica - ELIJA ČUK - Gorica
Piazza Cavour ex P. Duom© štev. 9, Eevo
naznanja slavnemu občinstvu, da dospe V kratkem velikanska množina dvokoles in Šivalnih Strojev iz svetovnoznanih tvrd, katere bode prodajal po zelo znižanih cenah.
Na izbero so posamezni deli dvokoles in Šivalnih strojev. — Velika zaloga pneumatik, |gr katere prodaja od Lir 25.- naprej
U
Lastna mehanKna delavnica. Stara ko lesa se popolnoma prenovijo. Pripo , ■■■— rola se za obilni obisk
:U
ELIJA ČUK
iiSliiBiiiSiiiiSiiiiiiiiSiiiiiHSiiiiiSiiiiigiiM
PODRUŽNICA	1
Ljubljanske kreditne banke 1
PODRUŽNICE: Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Tr»t.
----OBRESTUJE vloge na knjižice po 4°/0-
Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru
IZVRŽUJE vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnega tujega denarja
Uradne ure za obCinstvo 8 1/2—12 in od 3—5.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.

iiSiiiiiieiiiiiiiii^iiiiiiiiisiiiiiiiiiisiiiiiiii'iaiiiiiiiiigiiiiiiiiiSifl
Ustanovljena leta 1812
/
Tiskarna in knjigarna
Giov. Paternolli - Gorka
Trgovina papirja, knjigoveznica in tvornica trgovskih registrov
Brzojavni naslov i PATERNOLLI - Gorica Medmestni telefon it. 13.
Corso Verdi št. 38
„ADRIJA čevlji
„čevljarska zadruga" v Mirnu pri Gorici
Edino domače podjetje te stroke
Izdeluje in ima v zalogi vedno 98 raznih i vrst čevljev vseh velikosti in za vsak stan.
ževlji našega Izdelka so delani Učno In^trpežno, ter se za Izdelavo rabi samo prvovrstno, Učno in trajno usnje. Kaka druga primes Je Izključena.

	\ * J	
aaaaagaaaaasaaaaaaaaaBEi		6BBE5BEEBBBBBSBBB0BBBBB
Pazite na varstveno znamko, ki je vtisnjena na podplatu ali nadplatu		Ako čevlji nimajo znamke, niso naš izdelek
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa		SEEBBBSEBEEBBĐ0BBBS0BEE
		
Varstvena znamka
Čevlji našega izdelka se lahko naroče naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici ali kupijo v naših prodajalnah : V Trstu, Via Rettori, Št. 1 blizu magistrata, V Gorici, Corso Verdi 32, v hiši Centralne posojilnice.
Zahtevajte čevlje «ADRIJA» pri vseh trgovcih. Trgovci so dolini prodajati naše izdelke po od zadruge določeni ceni, pomnoženi za poštnino. Na zahtevo kupca morajo trgovci pokazati originalni, tiskan cenik »Čevljarske zadruge*.
V krajih, kjer trgovci ne drže čevljev našega izdelka, se iščejo zastopniki v svrho naročanja za privatne stranke. - Zastopniki dobe za svoje delo primerno odškodnino.
Zadruga je izdala nov bogato ilustriran cenik, katerega pošlje na zahtevo brezplačno.
Vsi dopisi in naročila naj se pošljejo na naslov:
„Čevljarska zadruga"
v Mirnu pri Gorici