Poštnina plačana v go'ovini. Leto LX. stev. 131. 0 Ljubljani, 9 soboto 11. junija 192). Cena Din r SLOfENS Izhaja vsak član popoldne, IzvZemsJ nedelje In praznike. — Inserad do 30 petit a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2. Podus' pr dogovoru fnseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240— Din. za inozemstvo 420.— Din — Din. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritlicj©, — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, h nadstropje. — Telefon 2034. Zatišje pred važnimi dogodki Jutri bo baje podpisan ukaz o razpustu Narodne skupščine. — Boža Maksimović vstopi v vlado« — Davidović grozi s prelomom. — Aca Stanojević zopet posrednik« mom« ■— Beograd, 10. junija. Danes se jc vršil v saborni cerkvi parastos za pok. Nikolom Pašićem, kateremu so prisostvovali člani vlade in najodiičnejši politiki. Zato v notranji politik! danes ni bilo nikakih važnejših dogodkov. Pač pa se naglasa v političnih krogih, da bo jutrišnja sobota eden najbolj kritičnih trenutkov za sedanjo vlado. V vladnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da bo jutri podpisan ukaz o razpustu Narodne skupščine, razpisu novih volitev ter o imenovanju velikih županov. Če se kralj danes ne povme v Beograd, odpotuje jutri zjutraj ministrski predsednik Vukičevič v Topolo, da mu predloži v podpis te ukaze. Volitve naj bi se vrši v nedeljo 4. ali 11. septembra. Ukaz o raizpustu skupščine bo objavljen že v jutrišnjih »Službenih Novinah«. Po zatrdilu iz bližnje okolice ministrskega predsednika bo vlada izpopolnjena šele po razpustu skupščine, naglasa pa se, da je vstop Bože Maksi-movića v vlado gotovo dejstvo.. Glede na te vesti je izjavil Ljuba Davidović vašemu poročevalcu, da bo DZ v slučaju ponovnega vstopa Bože Maksimo-vica v vlado, pozvala svoje ministre, da takoj odlože svoje portfelje. Če bi se to ne zgodilo, bo izdal Ljuba Davidović proglas na narod in se s svojo skupino odcepil od demokratske stranke, ki nikakor ne more pristati na to, da bi njeni ministri sodelovali z Božo Makshnovićem, ki ga je stranka nedavno obtožila največjih uasilštev. V zvezo z razčiščenjem notranjega "položaja se spravlja tudi nenadni prihod Ace Stanojevića, ki je včeraj popoldne prispel v Beograd ter imel daljše konference z Uzunovićem, Mak'simo-vićem, dr. Srskićem in Tlijo Mihajlovi-čem. Kakor doznava vaš dopisnik, ho- če danes popoldne stopiti ž njim v stike tudi ministrski predsednik Vukičevič. Glede na odpor velikega dela radikalnih poslancev proti razpisu volitev in razpustu Narodne skupščine v sedanjem trenutku hoče g. Vukičević pridobiti Aco Stanojevića za to, da bi pomirjevalno vplival na radikalne nezadovolj-neže ter skupno ž njim sestavil proglas na narod v cilju ohranitve enotnosti radikalne stranke, ki je g. Vukičeviću tem bolj potrebna, ker mu grozi odpor demokratske zajednice. V krogih izven vlade se splošno sodi, da je postal položaj Vukičevič - Marinkovićeve vlade nevzdržen ter da je tudi razpis volitev ne bo rešil. Poleg tega se uporno vzdržujejo vesti o notranjih sporih v vladi sami. Vsa dosedanja pogajanja med demokrati in vukičevci glede razdelitve velikih županov niso dovedla do sporazuma. Vukičevič se skuša izogniti na-daljnim komplikacijam na ta način, da hoče postaviti demokrate pred gotovo dejstvo. Že o priliki njegove zadnje avdijence v Topoli se je zatrjevalo, da namerava predložiti kralju v podpis ukaz o velikih županih brez predhodnega sporazuma z Marinkovićem. Veliki spori vladajo tudi v radikal, stranki sami glede kandidatur pri bodočih volitvah. Dočim vztraja Maksimović na tem, da kandidira v Beogradu, hoče Vukičevič dodeliti Maksimoviću kako drugo volilno okrožje, v Beogradu pa namerava kandidirati sedanjega finančnega ministra dr. Markoviča. Izgleda, da bo tik ob razpisu volitev izbruhnil nov kompetentni spor med ministrskim predsednikom in glavnim odborom radikalne stranke, kjer imajo večino pašičevci, ki pa ne kažejo nobene volje, da bi vpo-števali želje in nasvete vlade. Po atentatu v Varšavi Diplomatski odnošaji med Albanijo in našo državo definitivno prekinjeni. — Zanimanje Nemčije za naš spor z Albanijo« — Zadeva pride najbrž pred Društvo narodov. — Beograd, 10. junija. Iz okolice albanskega poslaništva so se včeraj zvečer razširile vesti, da je albanskemu poslaniku Cena begu uspelo prepričati svojo vlado o nevarnih posledicah nastopa albanske vlade proti dragomanu jugoslovenskega poslaništva ter da je v najkrajšem času pričakovati mirne poravnave spora. Jugoslovenski vladni krogi še vedno čakajo na uspeh intervencije velesil v Tirani in doslej niso podvzeli nikakih nadaljnih korakov. Zunanji minister je včeraj zvečer izjavil novinarjem, da vesti inozemskih listov o intervencijah Francije in Anglije v Beogradu niso resnične. Naša vlada jc prejela samo obvestilo, da bodo intervenirale v Tirani ter vplivale na tiransko vlado, da izpusti aretiranega dra-gomana, dočim naj bi se vsa sporna vprašanja rešila potom direktnih pogajanj med Beogradom in Tirano. Kategorično je naglasil, da jugoslovenska vlada za enkrat ne namerava zahtevati intervencije Društva narodov. — Beograd, 10. junija. Danes dopoldne je sprejel albanski poslanik Cena beg ukaz svoie vlade, naj zahteva svoje listine in s celokupnim osobjem albanskega poslaništva nemudoma zaputi Beograd. S tem so diplomatski odnošaji med Jugoslavijo in Albanijo končnoveljavno prekinjeni. V političnih krogih je vzbudila ta vest veliko pozornost, zlasti še, ker se je še včeraj zvečer zatrjevalo v albanskem poslaništvu, da je albanska vlada glede na ponovno intervencijo svojega poslanika Cena bega omilila svoje stališče ter obljubila izpustiti aretiranega dragomana. Ta korak albanske vlade se splošno komentira tako, da se hoče Albanija bržkone po inicijativi Italije za vsako ceno izogniti likvidaciji vseh spornih vprašam in prijateljskemu sporazumu potom direktnih pogajanj. Z odpoklicem albanskega poslanika je izključena vsaka možnost direktnega sporazuma in naši vladi ne bo po vsem tem preostajalo drugega kot da se obrne na Društvo narodov. Albanski poslanik Cena beg je izjavil novinarjem, da se nikakor ne vrne v Albanijo, ker smatra politiko svoje vlade za popolnoma zgrešeno. Zanimiva je verzija, ki jo beležijo današnji listi, da namerava Nemčija na prihodnjem zasedanju Dru- štva narodov sprožiti debato o albanskem vprašanju ter zahtevati, da vzame Društvo narodov v razpravo ves kompleks vprašanj, ki so s tem v neposredni zvezi. Po informacijah nemških krogov, ki jih beležijo tudi vsi današnji berlinski listi, je albansko noto sestavil italijanski poslanik v Tirani. Nemški krogi so prepričani, da tiči za to akcjo Italija ter smatrajo, da je nujno potrebno, da se takim intrigam napravi s primerno intervencijo Društva narodov enkrat za vselej konec. — Berlin, 10. junija. Zunanji minister dr. Stresemann je na včerajšnji seji ministrskega sveta poročal o zunanjepolitičnem položaju. V zvezi s tem je razpravljala nemška vlada tudi o konfliktu med Jugoslavijo in Albanijo, ki se presoja v nemških krogih zelo resno, ker se splošno smatra, da gre le za diplomatsko intrigo Italije, ki hoče spraviti Jugoslavijo v težak mednarodni položaj. Nemška vlada je sklenila ohraniti strogo nevtralnost, pristala pa je na to, da do poravnave tega spora zastopa jugoslo venske interese v Albaniji, Ženeva, 10. junija. Če tudi odgovor jugoslovenske vlade na albansko noto. ki jo je Društvo narodov včeraj odposlalo v Beograd, ni dospel, se vendar v tukajšnjih krogih živahno razpravlja o tem konfliktu in naglasa, da ni izključeno, da se bo že na prihodnjem zasedanju Društva narodov, ki prične dne 12. t. m. razpravljalo o tej zadevi. Francoski zunanji minister Briand dospe skupno z angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom v soboto v Ženevo. V soboto popoldne bosta imela sestanek, na katerem bosta razpravljala o vseh aktualnih političnih problemih, zlasti pa o jugoslovensko-albanskem sporu, ki stoji v ospredju političnega zanimanja. POVRATEK LINDBERGHA V AMERIKO . - - VVashington. 10. junija. Predsednik Zedinjenih držav ie imenoval letalca Lind-bergha za polkovnika ameriških letalskih čet. Lindberghov povratek v Ameriko nc pričakuje danes popoldne. V NTewyorku mu prirejajo izredno slovesen sprejem. Pred washington. spomenikom mu bo izročeno najvišje odlikovanje. Ob tei priliki bo defiliralo mimo njega 10.000 vojakov. Rusija zahteva izgon vseh ruskih emigrantov. — poljski državljan. — Truplo Vojkova prepeljano v Atentator Moskvo« — Varšava, 10. junija. V zvezi z atentatom na sovjetskega poslanika Vojkova v Varšavi so poljske oblasti aretirale celo vrsto ruskih monarhistom, med njimi več bivših ruskih generalov. V odgovoru na sovjetsko noto zavrača poljska vlada uvodoma očitek, da je poljska vlada vedoma trpela pro-Urevolucijonarne organizacije na Poljskem. Glede očitka, da poljska vlada ni dovoljno skrbela za varnost sovjetskega poslanika, naglasa poljska vlada, da je umorjeni poslanik Vojkov sam zavrnil in odklonil obsežne varnostne odredbe, ki jih je podvzela v njegovo varstvo poljska oblast. Končno izjavlja poljska vlada, da je pripravljena nuditi sovjetski Rusiji primerno zadoščenje ter plačati vdovi umorjenega poslanika zahtevano odškodnino. Atentator Koverda je bil včeraj izročen državnemu pravdniku, ki nadaljnje zasliševanje. Na splošno presenečenje se je ugotovilo, da je morilec poljski državljan. Pri zaslišanju je izjavil, da ga je simpatija de ruskega naroda napotila k temu dejanju. Začasni vodja sovjetskega poslaništva v Varšavi, legacijski svetnik Uljanov, je včeraj po-setil poljskega zunanjega ministra Zaleske-ga ter mu sporočiL, da bo Ru>ija v zvezi z atentatom na Vojkova zahtevala izgon vseh i uskih emigrantov iz Poljake. Ako poljska %lada tej zahtevi ne bo ugodila, ui misliti na ohranitev prijateljskih odnosajev med obema državama. Zemeljski ostanki umorje- nega poslanika 90 bili včeraj prepeljani v Moskvo, kjer se bo izvršil pogreb z vsemi svečanostmi. — Moskva, 10. junija. V vseh večjih mestih se nadaljujejo protestna zborovanja radi umora v Varšavi. Vse komunistične or* ganizacije zahtevajo od vlad-e kar naj* ostrejše mere. Sovjetska vlada je izdala včeraj poseben komunike, v katerem pravi, da je umor v Varšavi le člen v verigi do* £odkov, ki dokazujejo, da se sistematično pripravlja gonja proti Rusiji, kojc cilj je izzivanje Rusije k oboroženemu konfliktu. Dogodki v najnovejšem času potrjujejo, da vodi to akcijo Anglija. V dokaz te trditve navaja komunike, da so leta 1925. obmejne straže ujele na turško=»ruski meji nekega angleškega trgovca, ki pa je pozneje pri« znal, da je kapitan angleške armade. V preiskavi je izpovedal, da je dobil od Chu«» chilla nalog, da organizira tajne revoluci* jonarne družbe, ki naj bi izvršile napade na sovjetske funkcijonarje in širile nezado* voljstvo med prebivalstvom. Komunike na« vaja nato celo vrsto poskušenih atentatov, sabotažnih aktov in dokazov angleške pro* tiruske propagande. Komunike ugotavlja končno, da vse to le dokazuje, da priprav* Ija Anglija vojno proti sovjetski Rusiji. Sovjetska vlada poziva delavstvo, naj z vsemi sredstvi podpre varnostne odredbe vlade. Ki m hm n M\ pit v Mi Vprašanje izletniških vlakov ob nedeljah in praznikih« — Uvedba motorskobencinskih vagonov na kratkih progah« Ljubljana, 10 junija. V mali dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo se je danes ob 11. dop. vršil občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji, na katerem so bile časmo zastopane vse iavne in druge korpcracij-2, ki pospešujejo raizvoj .e pripeti, da inozemski turisti samo gledajo na vožnji od Jesenic na postajo Bled ter se pripeljejo do Ljubljane, ker niso nikjer zazrli napisa Bled. Predsednik je po se nekaterih formalnih pojasnilih zaključil skupščino. Proslava Gjaiskega v Zagrebu — Zagreb, 10. junija. Snoči se je vršila v prostorih Narodnega gledališča v Zagrebu proslava TOletnicc hrvatskega književnika Babic - CijaJskcga. Prireditelji so si sicer prizadevali, da bi dali tej proslavi popolnoma separatističen značaj, vendar pa je jubilant sam prekrižal njihove račune. Ob številni udeležbi občinstva so pozdravili jubilanta zastopniki oblasti ter raznih hrvatskih kulturnih, prosvetnih in nacijo-nalnili organizacii. Jubilant sam se jc v daljšem govoru zahvalil za čestitke ter naglasil, da jc vedno čutil jugoslovensko in da tudi danes ne more kreniti s te poti. Zlasti giuljiv jc bil prizor, ko mu jc veliki župan sporočil, da ga jc kralj odlikoval z redom Sv. Save F. reda. Po proslavi se ie vršil v hotelu Esplanad« banket, na katerem so sc vrstili razni govorniki. Med diugimi so poslali jubilantu čestitke češkoslovaški prosvetni minister, Jugoslovč. lisa v Prajii, Vodnikova družba v Ljubljani, Slovenska Matica, Srpska Matica, Akademija znanosti v Beogradu. Društvo književnikov v Ljubljani ter številne d ruse kulturne organizaetic. VELIKO INVESTICIJSKO POSOJILO — Beograd. 10. junija. Finančni minister *?r. Markovic je slavil vladi i>rceni v investicijske s\rh^. Na ta način naj bi se razbremenil drža\*> proračun in zuižala davčna bremena. V»i ministri tO dobili poziv, naj sestavijo v svojem resoru točen investicijski program, da se zamere ugotoviti višina potrebnega posojila. Kakor se doznava, predlaga ministrstvo za šume in rude posojilo 475 milijonov za izpopolnitev državnih rudnikov, poljedelsko ministrstvo 850 milijonov za melijoraci-je, prometno ministrstvo 1500 milijonov za zgradbo železnic in pristanišč. Ostala mini-s:rst\a ge niso ">e>tavila svojih predlogov. Skupno ]>osojilo, ki ga bo poiskal finančni minister v inozemstvu, bo znašalo okoli 3 milijard dinarjev. BOMBNI ATENTAT V SOFIJI Sofija, 10. junija. Včeraj zvečer so doslej neznani storilci izvršili napad na topniško vojašnico v Sofiji. Po dosedanjih ugotovitvah sta dva neznana napadalca vrgla proti stražnici bombo, ki je eksplodirala z veliko detonacijo ter težko ranila stražarja in nekega otroka. Napadalca sta v splošni zm&j pobegnila. Veliko pozornost vzbujajo v zadnjem času na tukajšnjem trgu elegantni, krasno izdelani štiri* sedežni šestcilindrski ----«ERSKINE»--- znane tovarne «Studebakcr», katere ima na zalogi tvrdka A. Lampret, Ljubljana, Dunajska cesta 22. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: Jnvesticijsko posoji-io W.r*\ Vojna škoda 339—341. Zadolžnicc Kranjske dež. banke 20—22, Zastavni listi 30— 22. Celjska posojilnica 195—197, LjuM.ianska kreditna 150, Mcrkantilna Kočevie 9&—100, Praštediona 850, Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0—tbO, Vevče 135, Stavbna družba 55—65, Šešir 104. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: 7% invest. pos. 1921 8430— 85, 2Y^c drž. rente 340, 340—341. Ljubljanska kreditna 150—155, Jngobanka 92.5—9.^, Praštediona S50—855, Trboveljska 450—52. Union paromlin 300, Vevče 135. Agrari a 50—51. Devize: Amsterdam 22.77—22^3. Dunaj 80O—803, Berlin 13.475—13.505. Italija .112.79—314.79, London 276.1O-276.90, Nexv York ček 56.70-^56.90, Pariz 322.47—224.47. Praga 165.20—169, Curi h 10.935—10.965. — Valute: dolar 56.05—56.25. INOZEMSKE BORZE. C urita: Beograd 913. London 25JS.2.\ Newyork 520, Pariz 20.36.25, MIlan Praga 15.40, Dunaj 72.15. Trst: Beograd, 31-76, Lottjoo &*• 34 Stran 2. -SLOVENSKI NARO D>. dne 11. junija 1027. Stev. 131 Kol Jez gradbeno obči jo mestne občine? Načrt vladnega komisarja glede 30 milijonskega posojila za nove hiše na mrtvi točki. — Javnost ni informirana« kako je s to zadevo. — Potrebna je javna diskusija o gradbeni akciji. Svojcu je vzbudil načrt vladnega komi* sarja na ljubljanskem magistratu glede na* jetja 30 mili jonskega obligacijskega p oso* jila v svrho omiljen j a vladajoče stanovanj* ske bede splošno pozornost. Zlasti stano* vanjski najemniki so pričakovali od tega zelo mnogo, upajoč, da jih tako ukinitev stanovanjske bede ne bo zadela prehudo, ako bodo dotlej na razpolago nova stano* vanja. Tudi listi so o tej mnogo obetajoči akciji obširno poročali. Ko so se javili prvi podpisniki, med katerimi so bile zabeležene prav znatne vsote, je res kazalo, da bo tako ljubljanska mestna občina na najenostav* nejši način rešila stanovanjski problem, na drugi strani izpolnila svojo dolžnost na* prim občanom. V zadnjem času pa je za« deva popolnoma utihnila in zaspala. Celo* kupna javnost, ki je na tem vprašanju emi* nentno zainteresirana, se z začudenjem vprašuje, kaj je na stvari, zlasti še, ker ma* gistrat v zadnjem času ni izdal prav nobe* nega obvestila, kako stoji akcija z obli ga* cijskim posojilom. Tako postopanje se nam zdi malo čud* no. Nameravana stanovanjska akcija se s tem ni le brez potrebe tako zavlekla, da jo nastalo vprašanje, ali bi jo bilo sploh mo* gode se letos izvesti, marveč je v znatni meri ustavila tudi privatno gradbeno delav* nost. Marsikdo, ki je imel namen graditi v letošnji spomladi svoj dom, si je premislil, predno si je nakopal dolgove, zanašajoč se na gradbeno akcijo mestne občine Kajti jasno je, da bi bilo stanovanjske bede ko* nec, ako bi mestna občina s tem posojilom res zgradila najavljenih 500 do 600 stano* vanj. Pa tudi iz drugega vidika bi bilo umest* no, da bi g. vladni komisar javnost neko* liko natančneje poučil o stanju te akcije, kajti kako naj se javnost interesira za stvai, ki je sploh ne pozna in o kateri ne ve, ali bo uspela ali ne. Skrajni čas bi že bil, da se odločilni faktorji zganejo, sicer bo prej nastopila jesen in zima, predno bo sploh posojilo pod streho. Kje so še potem hiše! Subskripcijo bi bilo treba z vsemi sredstvi pospešiti. Predno se prične z zgradbo hiš, bo treba še poiskati primerna stavbišča, iz* delati in proučiti načrte in proračune, kajti treba bo z denarjem varčevati in graditi smo tren o — treba se bo odločiti, ali se bo* do gradile velike stanovanjske hiše ali ko* lonije, ali ostanejo hiše last občine ali pa jih lahko interesenti odkupijo itd. Vse to so vprašanja, ki se ne dajo rešiti čez noč in ki zahtevajo temeljitega prevdarka. Javnost pa mora biti o vsein tem tudi poučena. Zato ni le umestno, marveč nararv« nost potrebno, da se o vsem tem javno de* barira, kar bo vsekakor mnogo boij razči* stilo pojme in dovedlo do temeljite j Sega razmotrivanja, kakor pa uradna poizvedb* vanja pri posameznih interesentih in stavb* nih strokovnjakih. Je pa tudi že skrajni čas, da se natoči javnosti čistega vina. Bliža se jesen, konec gradbene sezone in — stano* vanjskoga zakona. Z nadaljnim zavlačeva* njem te akcije pridemo res lahko tako da* leč, da bo vse skupaj zaspalo ali padlo v vodo. To pa gotovo ni v interesu Ljubljane in njenega prebivalstva. Kajti poleg stano* vanjskega vprašanja prihaja pri tem v po* štev tudi zaposlitev domačega brczposel* nega delavstva, obrti in trgovine. Mi smo rade volje pripravljeni priobčevati stvarna mnenja naših odličnih strokovnjakov in jih a tem pozivamo na otvoritev javne debate sedaj, ko je še čas. Po toči zvoniti je pre* pozno... Zanimivosti iz naših kraiev Beda in glad v Bosni in Hercegovini. — Radi babice razpuščeni občinski odbori. — Boj za črešnje. Kršna Bosna in Hercegovina sta zadnji dve leti skoraj neprestano torišče vremenskih katastrof, nesreč in raznih drugih neprilik. Predlanskim je uničila suša vse pridelke, tako, da je izbruhnil na zimo glad, lansko leto pa je poplava in deževje uničilo vse, kar je sploh še ostalo. 2e jeseni se je pojavil v goratih pokrajinah glad, ki pa je tekom zime zavzel take dimenzije, da je postal naravnost katastrofalen. Toda pri nas imamo druge, važnejše skrbi, kakor pa da bi se brigali za to, če par stotisoč ljudi nima kruha. Pa kakor se pri nas meri vse po politični pripadnosti, so v Bosni in Hercegovini tudi glad izmerili po tem merilu. Najprej so radićevci poslali par vagonov koruze ter jo razdelili med svoje pristaše in pri tem strogo pazili, da bi ne prišla kaka radikalna kokoška zobat radićevsko zrno. No, sedaj pa se je spomnila gladujočih Bosancev tudi vlada in poslala radikalne koruze, ki je namenjena seveda samo radikalom. In tako baš te dni romajo bedni in sestradani družinski očetje v Mostar in Sarajevo, da dobe odmerjeno jim porcijo. Najbednejši pa so pri tem oni, ki v svoji rodbini nimajo volilcev, zlasti vdove/ Vsak dan se odigravajo družinske tragedije. Beda in obup sega celo tako daleč, da so začele matere moriti lastne otroke, ker jim ne morejo dati niti skor-jice kruha. Baš te dni se je zgodil tak žalosten slučaj v Konjicah v Bosni. Obupana mati je vrgla svoja dva otroka. 2 letno deklico in 9 mesečnega fantka v globok potok, nato pa hotela še sama izvršiti samomor, kar pa so sosedje v zadnjem trenutku preprečili. Pri zaslišanju je izjavila, da že 10 dni niso jedli ter da ni mogla več prenašati milih prošenj in jokanja lačnih otrok. Bil bi res že skrajni Čas, da se s strani državne, uprave organizira smotrena preskrba prehrane prizadetih krajev. To, kar se dogaja v Bosni in Hercegovini, je v naimileiši obliki povedano kulturna sramota. ★ V jastrebarskem srezu je bilo te dni razpuscenih več občinskih odborov. Vzrok razpusta je vsekakor edinstven. Krive so namreč babice. Zagrebški veliki župan je naročil vsem občinam, da morajo nastaviti v svojem področju izkušene babice ter jih plačevati iz občinskih sredstev. Zoper babice bi se občinski očetje ne spuntali, kajti navsezadnje je res dobro, če je kaka taka izkušena ženska pri rokah, kadar je treba pomoči, toda da bi se zato obremenjevale občinske finance, to jim nikakor ni slo v glavo. In so se sestali očanci k svečani občinski seji in slovesno sklenili, da se taki naredbi velikega župana upro. Večina občin je sledila temu vzgledu in tako je nastal radi babic konflikt med občinami in velikim županom. Po prigovarjanju oblasti so se končno nekatere občine udale, druge pa vztrajale na svojem stališču, da občine niso dolžne skrbeti za porodno pomoč občanov. Ker so ostali vsi pozivi brezuspešni, je veliki župan sedaj razpustil vse puntarske občinske odbore in imenoval komisarje. E, vidi se, da tudi pri nas ženske vedno bolj napredujejo. Sedaj se že radi ene ženske majejo celi občinski odbori. ★ Crešnje so eden najbolj vabljivih sadežev ne le radi svojega izvrstnega okusa, marveč predvsem zato, ker so prvi sad, ki nam ga nudi poletje. Zato je povsem razumljivo, da se jih ljudje zelo vesele in kdor nima lastnega vrta, da bi jih gojil, jih mora kupovati, marsikdo pa si pomaga tudi na ta način, da hodi. po nje na sosedov vrt. Letošnja letina je v splošnem dobra. Ne le pri nas. tudi v Slavoniji se obeta dober pridelek, ki ga pa večinoma pretvorijo v »rakijo«. Pri nas gredo črešnje večinoma v denar, v Slavoniji pa ni tako ugodnih prilik, in si morajo zato pomagati na drug način. Marsikateri kmetic je že računal, koliko mu bo vrgel izkupiček iz rakije, ki jo bo »napekel« iz črešenj. Toda delali so račun brez krčtnarja. Te dni so se namreč nenadoma pojavile velike jate vran in šoj, ki so se vrgle izključrro na črešnje. Očividci pripovedujejo, da ti nenasitneži v četrt ure oberejo celo drevo. Kmetje so segli po samopomoči ter organizirali straže. A vse zaman. Požrešne šoje in vrane se ne strašijo niti puške. Četudi obleži ta dve, tri, se druge že po par minutah vrnejo in obiranje se nadaljuje. Kmetje se boje, da pridejo na ta način ob vse črešnje. Se večja pa je bojazen, da se bo ta ptičja nadloga potem, ko bo črešenj konec, vrgla na žito in pšenico. Nekatere občine so se zato obrnile na oblastva s prošnjo, naj bi se kmetom izdal strup, da se ubranijo nevabljenih gostačev. Slovo od poljskih gostov V okusno in elegantno opremljenih prostorih Ljubljanskega kluba so se predstavniki naših gospodarskih krogov z banketom poslovili od zastopnikov poljskega gospodarstva. Razun vseh gostov so bili navzoči domačin kluba prof. dr. Vidmar, veliki župan dr. Vodopivec, predsednik oblastne skupščine dr. Natlačen, magistralni ravnatelj dr. M- Zamik, komisar Zbornice TOJ g. Jelačin ml., glavni tajnik TOJ dr. VVan-diseher. predsednik velesejma z. Bonač, ravnatelj velesejma s. Dular, ravnatelj Trgov, akademije dr. Bohm, Zbornični tajnik dr. Pless, tajnik ljubljanske borze dr. Do-brila, generalni tajnik združenih papirnic Vevče—Goričane—Medvode dr. Pavlin, zastopniki khiba ljubiteljev poljskega naroda gg. dr. Štele, dr. Mole ter drugi zastopniki gospodarskih in kulturnih ustanov. Pirvi je gostom napil domačin prof. dr. Vidmar, povdarjajoč gospodarsko in kulturno važnost negovanja stikov zlasti med dvema slovanskima narodoma. G. Jelačin ml. je nato omenil, da more le vzajemno gospodarsko in kulturno delovanje slovenskega in poljskega naroda uspešno oba naroda izpopolniti. V imenu poljskih delegatov se je zahvalil g. ing. Marjan Szydlow-ski in je izjavil, da je sodelovanje slovenskega in poljskega naroda potrebno za njun gospodarski proovit. Po večerji so se gostje prisrčno poslovili in s polnočnim brzovlakom zapustili Slovenijo. Tretji planinski zbor v Kamniku Na biiikoštni ponedeljek se je vršil v Kamniku tretji planinski zbor, ki ga je u a inicijativo oblastnega agrarnega komisarja dr. Spiller-Muvsa sklical Planinski odbor za kamniški okraj. Zbora se je udeležilo nad 250 kmetskih gospodarjev7 iz vseh planinskih srezov Slovenije. Došli so zastopniki plan-šarstva iz radovljiškega, kranjskega, pa tudi gornjegrajskega sreza, največ pa jih je bilo naravno iz kamniškega okraja, kar jasno dokazuje, da so se začeli tudi tu planinski posestniki zanimati za izboljšanje in moderniziranje svojega planinskega kmetijstva. Zbor so počastili številni zastopniki oblast ev in organizacij. Imenom velikega župana ljubljanske oblasti je pozdravil zbor referent za agrarne operacije vladni svetni k D e t e 1 a, imenom oblastnega odbora pa oblastni poslanec Novak, dalje oblastni kmetijski referent za ljubljansko oblast insp. Čeme (oblastni kmetijski referent za mariborsko oblast insp. Zidanšek se je pismeno opravičil, da se zbora ni mogel udeležiti in mu je želel obilo uspeha), zastopnik Kmetijske družbe kmetijski svetnik R o h r-m a n, sreski poglavar dr. Ogr in in drugi. Za častnega predsednika je bil izvoljen oblastni agrarni komisar dr. S p i 1 1 e r-M u y s, za zbor vodećega predsednika načelnik planinskega odbora kamniškega C e r a r, za podpredsednike oblastni poslanec Novak, načelnik planinskega odbora kranjskega župnik P i b e r ter načelnik planinskega odbora radovljiškega A ž m a n. Po pozdravnih govorih predsednika in zastopnikov oblasti in organizacij so podali načelniki planinskih odborov za kamniški, kranjski in radovljiški okraj obširna in zanimiva poročila o stauju planiu in plansar-stva v njihovih področjih, na kar so sledili strokovni referati. O <-Pasništvu in planšar-stvu» je izčrpno predaval sreski kmetijski referent Josip Suštič, živinorejo v kamniškem okraju je orisal v izčrpnem poročilu načelnik živinorejske zveze Bore,' planinsko sirarstvo> je izbonu obdelal strokovni učitelj za mlekarstvo B e v c, o . Na izrecno željo na* šega poslanika v Rim" g. Rakića se je Go* spodinov napotil na turnejo po Jugoslaviji. Po gostovanju v Ljubljani nastopi še v Za* grebu in Beogradu. V nedeljo, dne 12. t. m. se poje v ljubljanski operi opereta «OrIov» kot popoldanska predstava po znižanih opernih cenah. Zvečer istega dne pa je v drami premijera «Večnega mladeniča*, kjer igra glavno vlogo nestor slovenskih igralcev g. Anton Ccrar*Danilo. Sinoćnja operna predstava se je mo= rala odpovedati iz razloga, ker še ni dospe! »agon z garderobo in instrumenti iz Splita. Abonenti reda D dobe predstavo prihodnje dni. Gostovanje japonske operne pevke Tciko Kiv/a v ljubljanski operi. Kakor že javljeno, pripravlja naša gled. uprava goste* vanje te znamenite japonske operne pevke, ki je tekom zadnjih treh let gostovala na vseh velikih gledališčih Evrope in Amerike. Umetnica bi gostovala v naslovni vlogi Puccinijeve opere »Madame Butterflv« kon* cem prihodnjega tedna. To gostovanje pa je izvedljivo le v tem slučaju, ako so se* deži odnosno vstopnice že v naprej razpro« dani. Predprodaja se vrši še danes cel dan pri dnevni blagajni v operi po sledečih ee* nah: lože v parterju in T. redu po 450 Din odnosno po 400 Din, balkonske lože po 250 Din, parterni sedeži od 80 do 45 Din, balkonski od 50 do 50 Din in galerijski po 25 in 20 Din, dijaško stojišče stane 10 Din. galerijsko 6 Din. V slučaju, da a strani gle» dališke£a občinstva ne bo dovolj odziva, gostovanje odpade. Sport Glasovi o gostovanju SK Ilirije O gostovanju Ilirije v Beogradu so sc izrazili vsi beograjski listi zelo laskavo m povdarjali, da je Ilirija taktično in v startu ter streljanju domače nadkrilila, no igrala je mestoma preostro. Današnji »Jutarnji list« pa prinaša pod naslovom »Beograd* sko pismo« nadvse objektivno in laskavo kritiko o igri Birije. Med drugim navaja: Potem, ko je izpadla Jugoslavija iz dr« žavnega prvenstva, so se ojačili »navijači« B. S. K.., kajti vsak pošten Beograjčan pač želi, da državno prvenstvo odnese prestol* niški kluh No, ti siromašni navijači zadnjo nedeljo niso imeli baš mnogo veselja, a do polčasa nasprotno tudi precej težkih in ne* ugodnih momentov. Tik pred tekmo je di* vjal vihar in igrišče B. S. K. je bilo podob* no ralakuži. Vendar sta se oba kapitana, zedinila za igro. Ljubljanska Ilirija, ki je tako neusmiljeno izključila lanskega držav* nega prvaka iz nadaljnega tekmovanja, je veljala kot nevaren nasprotnik, toda nihče ni slutil, da bo moral dati BSK iz sebe baš vse, da si na lastnem terenu izvojuje dve točki. Gostje so bili fizično in taktično boljši, igrali so na dolge pasove na krila in po sredi, odlično so startali ter streljali iz vsake pozicije. BSK je igral nizko, a na raz* močenem terenu ni prišel naprej. To jc sli* ka prvega polčasa. Nro, 10 minut prd odmorom jc odstopil blesirani Lado Zupančič in je v drugem polčasu samo statiral. S tem je borbenost Ilirije znatno popustila in BSK je prehajal na površje. Dragice vic, iMarjanović in Maj« danović začno z neverjetno energičnimi nas padi. Toda Miklavčič na golu je tako bra* \urozno pobiral ioge in pariraj najtežje bombe, da se v Beogradu do danes ie nt videlo vratarja, ki bi branil s sličnim usp** hom. Zato je žel viharne aplavze, a po tek* mi je dobil pose te raznih oseb, ki so g«, skušale pregovoriti, da spremeni klimo... Pri gostih je ugajal tudi centerhalf Dekle* va, i£rač velike bodočnosti ter back Fle*. ki je znal mirno in fair odvzemati žoge * najtežjih momentih. Sodnik g. Focht u ha. rajeva je sodil prestrogo in je prisodil trt *elferje», od katerih sta dva proti Iliriji in eden proti BSK sedeli Nehotični hands in faul in zlasti drugi penaltv proti Iliriji so bili prisojeni brez razloga ... — Iz sekcije ZSS. (Službeno.) Za tekme 12. t. m. se delegirajo: igrišče Primorja ob 10. Reka : Panonija g. Kemperle. igrišče Ili* riqe ob 15.30. Team A : Team B g. Ahčan; stranska sodnika pri prvenstveni tekmi Ili* rija : Hašk gg. Kramaršič in Deržaj. — Tajnik. — Službeno iz LUP. Na prošnjo SK Hi* rije, da po mogočnosti ne sodi prvenstvene tekme Maribor — Ilirija sodnik, ki bi bil član enega izmed obeh klubov, se e.v prae« sidio odrejuje za sodnika te tekme g. Peterka. — Tajnik. — 12. VI. Hašk — Ilirija. V nedeljo st snideta v tekmi II. kola dva enakovredna protivnika Hašk in Ilirija. Obe moštvi sta v zadnjih tekmah pokazali sijajno formo. Hašk si je z zmago nad Saškom pribori! dve točki, medtem ko je Ilirija nad vse častno podlegla v Beogradu. Ilirija bo §kn* šala na vsak način, da proti Hašku pridobi vsaj eno točko. Izid tekme je pa vsekakor nemogoč. Tekma se vrši ob 17. na igrišču Ilirije. Ob 15.30 nastopi proti Primorju kombinirano moštvo ljubljanskih klubov. šBelež mca KOLEDAR. Danes: Petek, 10. junija 1927; katoli čani Margit, pravoslavni: 28. maja, Nikita. Jutri: Sobota. 1. junija 1927; katoličani Barnaba; pravoslavni: 29. maja. Teodosija, DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprta. Kino Matica: «Ljubavne noči v Firenci«. DEŽURNE LEKARNE. Drmes: Bahovec, Kongresni trg; 1'stai, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška. Izpred sodišča Fantje bežimo, dekleta gredo! je klical mladi kavalir Nande sredi maja v neki liubljan&kl gostilni, ko je zagledal vla-čugo Bibico. Biba ga je koniaj zagledala in že jc bila pri njem. Iz ust ji je dišalo \ no in motne oči so Naiodetu poredno mežikale. Potem ie Biba prisedia, ga objela in mu začela zapeljivo šepetati. Fant jo je podil od sebe, a ona je bdU gluha in sJepa. — S teboj greni, — je dejal, smeje. — Ne. boste šli raje z menoj n, trdo samotno posteljo v zapor, je kriknil vstopi v ši stražnik in povabil Bibico s seboj. Biba je zaplakala in odšla s stražnikom. Teden dni bo zaprta, ker nd mogla dokazati, da se .pošteno preživlja. Rožica Milka. Med cestnimi cvetkami in plevelkami je zelo znan, rožica Milka, ki je bila že štirikrat za razne malenkosti kaznovana, a radi vlačuganja se ie lepo zmazala Zdaj bo pa I tudi radi vladugarstva sedel, 5 dni, saj m vsem zdi. da rada fante lovi, čeprav to tai Službe tudi nima nobene in ko jo jc sodnik vprašal s čim se preživlja, je sramežljivo nagnila svojo bubi glavico in molčala. KlJUC rr najboljše, najtrpežnejie. zato najcenejše. borisče, kjer se je pilo in jedlo po najboljših zgodovinskih izgledih, da poizkusi nabaviti si malo kruha in vina, toda vrnil se je praznih rok. Naenkrat sem se prebudil. Zdramil me je bojni rog. ki je reza! moje ušesne bobenčke kakor operacijski nož. Odpr! sem oči. Veje nad menoj so bile spletene v črno mrežo, med njimi se jc raz-prpstiralo žareče jutranje nebo nalik koščkom zelene in rdečkaste svile. Tabor je bil na nogah. Razlegala so se povelja, konji so bili s kopiti in vojaki so begali sem ter tja. Vojakov škorenj me je opozoril, da se je treba požuriti. Nisem se proti vil. Moja dva sodruga v nesreči sta že zdehala in pretegovala svoje prezeble ude. Pričakoval sed. da bodo učinkovali anahronizmi pri dnevni svetlobi komično, toda motil sem se. Uniforme Častnikov, orožje, usnjena oprema, da, celo kučme iz medvedje kože so učinkovale povsem naravno. Neverjetnost in časovna abnormalnost jim je bila samo ozadje, ki je še povečalo splošni učinek. Ko ie prijahal Napoleon na svojem belcu z roko za telovnikom iz tabora, je bil prizor tako naraven, da sem se nehote vprašal, da-li živim res v sedanjosti ali pa sem se proti volji napotil v pokrajine četrte dimeruije. ¥riTi"^wfJHg-T m i.....I —i ■ l—M— Toda omenjeni vojaški Škorenj je brutalno izpodkopal moje dvome o resničnosti teh čudovitih dogodkov. Krepka pest me Je sunila med skupino vojakov, kjer sem našel Grabama in Lavertissa, prvega v zelo slabem, drugega pa v veselem razpoloženju. \ sc. kar sc jc jima posrečilo dobiti pod zobe, je bila steklenica kislega domačega vina in krajec kruha. Z Lavertissom sva skušala potolažiti svojega anglosaškega prijatelja z izgledom, da bomo za mal-co najbrž žc doma v cesarskem hotelu. — Kaj porečete h kuhani postrvi, svinjskemu stegnu, koštrunčknvim kotletom in steklenici portskega, dragi Grahame? Mr. Graham se jo kislo uasmehnil, ko je izpU pozirek domačega vina. — In mislite, da mi Boney to da. ko me je pa hotel dati na mestu ustreliti zato, ker sem Anglež in ker sem pomagal poslati pred sto leti tega ničvred-neža na Sv. Heleno? Vem. kar vem in to je. da ne dobimo poštene hrane prej. predno... — Predno ne pride profesor? — Da. tako je. — Izvolite se ozreti in povedati kaj bi mogel po vašem mnenju profesor tu storiti Stev 131 •SLOVENSKI NAROD* dne 11. junija 1927. Dnevne vesti. K Ljubljani, dne 10. junija 1927. — Z ljubljanske univerze. Na včerajšnji seji je svet ljubljanske univerze izvolil za študijsko leto 1927-28 za rektorja univerze dr. Rajka N a ch t i s a 1 a, rednega profesorja za slovansko filologijo na filozofski fakulteti. Na jur. fakulteti je bil izvoljen za dekana prof. dr. Bilimovič, na teh. fakulteti za dekana prof. inž. Jaroslav F 6 r -s t e r in na teološki fakulteti prof. dr. Fran Grivic. Medicinska in filozofska iakulte-ta še nista izvolili svojih dekanov. — Ekskurzfa profesorjev in slušateljev poljedelske visoke šole v Brnu. Pod VOd-sfvom odl'Cnega profesorja ins. Opletala prispe dne 13. t. m. z jutranjim vlakom preko Zagreba 27 češkoslovaških gostov-profesorjev in študentov poljedelske visoke šole v Brnu. Gostje se še isti dan ob 11.43 odpeljejo na Gorenjsko do postaje Dobrava - Vintgar. Od tam gredo peš skozi svetovnoznano sotesko Vintgar na Bled, kjer prenoče. Naslednji dan se vrši izlet na Pokljuko, kjer si sostje ogledaio versko-zakiadne gozdove in Pokljuko. Dne 15. t. m. se vrnejo gostje preko Soteske na Cehoslovaško. Našim milim bratom zelenega poklica kličemo: Dobrodošli! Na zdar! — Ekskurzije seljakov iz Južne Srbije ▼ severne pokrajine. Poljedelsko ministrstvo je odobrilo večji kredit, določen za ekskurzije seljakov iz Južne Srbije v severne pokrajine, kjer je doseglo poljedelstvo v naši državi najvišjo stopnjo. Skupne poučne ekskurzije pod vodstvojn strokovnjakov se bodo izvršile tekom meseca julija. Seljaki posetijo Vojvodino ter zagrebško in ljubljansko oblast, kjer si ogledajo vse važnejše naprave. — Poset češkoslovaških carinikov. Večja skupina češkoslovaških carinskih uradnikov poseti tekom prihodnjega meseca tthšo državo, da vrne poset naših carinikov, ki so se letos spomladi 14 dni mudili na Češkoslovaškem. Poselili bodo vse večje kraje. — Postaje za odkup svilenih kokonov. Poljedelsko ministrstvo je ustanovilo v svrho pospeševanja sviloreje v Vojvodini ^7 postaj za odkup svilenih kokonov. Koko-ni se plačujejo prvovrstni po 35 Din, drugovrstni pa po 30 Din, slabša kvaliteta po 20 Din. — Zgradba železnic na obroke. Kakor se doznava, ie prejela vlada ponudbo neke nemške tvrdkc, ki bi bila pripravljena zsraditi vse proiektirane železniške proge moti odplačilu v letnih obrokih. Ponudba 2 baje razmeroma ugodna, vendar pa toč-nejši pogoji še niso znani. Zadevo proučuje direkcija za zgradbo novih železnic. S ponudbo se bo pečal tudi ministrski svet na eni prihodnjih sej. — Pojasnilo glede izročanja poštnih pošiljk društvom In tvrdkam.. Za izročanje pošiljk, ki so naslovljene na društva, ie v prsi vrsti odločilen overjen prepis zapisnika seje, na kateri so se izvolili člani, ki so upravičeni prevzemati in podpisovati pošto za društvo, čisto napačno se misli, da ie prepis overjen samo tedai, če ga overi sodišče. Prepis sejnega zapisnika lahko overi društvo samo in ie overitev p r a v n o v e 1 j a v n a, če jo podpišeta društvena funkcijonarja, ki po pravilih pravnoveljavno podpisujeta društvene spise in listine in pritisneta pod njo društveni pečat. — Pošiljke za društva, ki nimajo lastnih pravil, se pa izročajo tisti osebi, ki jo v to pooblasti društvo. Zato zadostuje, da tako društvo s kolkovanim dopisom, na katerem je društveni pečat in predsednikov in tajnikov podpis, pošti javi, komu naj se izročajo pošiljke za društvo. Popolnoma napačno si razlagajo čl. 43 pravilnika 7.3. notranjo poštno službo I. del tiste pošte, ki zahtevajo od društev in tvrdk posebno pooblastilo. Ampak društva pokažejo pošti samo svoja pravila in prepis sejnega zapisnika, tvrdke pa izpisek iz trgovskega registra, in to je njih pooblastilo. — Vprašanje komercijalizacije državnih železnic. "V prometnem ministrstvu je bil te dn* izdelan zakonski osnutek o komerclja-'izaciii državnih železnic. V drugi polovici ranija bo sklicana konferenca gospodarskih krogov, na kateri se bo vršila podrobna razprava o tem načrtu. — Slab vinski pridelek v Vojvodini in Banatu. V Bauatu in Vojvodini se letos ne obeta posebno dober pridelek vina. Hladno pomladansko vreme in sedanie deževje je zelo slabo vplivalo na razvoi vinske trte, tako, da se vinogradniki boje, da bo letošnji pridelek kvalitativno in kvantitativno zelo slab. — Novo letovišče na našem morju. Iz Vrbnika nam pišejo: Ker nočemo zaostati za drugimi kraji na otoku Krku, si zgradimo tudi mi primerno kopališče. Upamo, da bodo Slovenci, ki tako v lepem številu obiskujejo razne kraje na Krku. tudi v Vrbniku uživali vse ugodnosti morskih kopališč. Brez pretiranja lahko trdimo, da ima na vsem otoku Krku Vrbnik najlepšo 'ego. k: je proslavljena tudi v hrvatski narodni pesmi. Sloveča ie tudi naša vinska kapljica. Slovenci, pohitite k svojim bratom Hrvatom ter pokažite v dejaniu svojo narodno zavest. Sprejeli vas bomo z bratsko ljubeznijo. Na svidenie! — Živahen promet v našib letoviščih. Na Sušaku ie zavladal zadnje dni izredno živahen promet. Vsak dan prihaja več sto tujcev, ki potujejo na dalmatinsko rivijero. Jvedeni so direktni vozovi na progah Šu-Sak - Dunai, Sušak - Praga in Sušak - Mo-lakovo. Cez blnkoštne praznike se je odpeljalo iz sušaške luke v Dalmacijo nad 4000 oseb. Zadnje dni prihaja v naša letovišča zlasti mnogo Nemcev, ki dosledno bojkotirajo italijanska letovišča. ~- Stekli psi v okolici Karlovca. V okolici Karlovca se je pojavilo v zadnjem času toliko steklih psov, da resno ogrožajo javno varnost. Otroci sploh ne smejo več | v šolo, a tudi odrasli si ne upajo brez orožja na cesto. Stekli psi so ugriznili samo tekom zadnjih dni nad 20 oseb. Pasteuerjev zavod v aZgrcbu je že prenapolnjen. Oblasti so sedaj odredile pokončavanje vseh psov in mačk v celem okraju. — Dvodinarski falzifikati v Subotic.v V Subotici so se v zadnjem času pojavili dvodinarski falzifikati. Policiia se je doslej zaman prizadevala, da bi odkrila falzifikator-je. Bržkone se izdelujejo falzifikati kje v inozemstvu v bližini meje ter razširjajo predvsem v obmejnih pokrajinah. — Udruženje železniških činovnikov kraljevine SHS ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 12. junija t. 1. ob 13.30 popoldne v Zidanem mostu v kolodvorski restavraciji. Tovariši se vabiio, da sc v čim večjem številu udeleže. 489n — Slovensko plan. društvo v Ljubljani naznanja, da se vrši njegov občni zbor 21. junija ob 20. v salonu gostilne pri Levu na Gosposvetski cesti z dnevnim redom: pozdrav načelnika; sprememba društvenih pravil; eventualne volitve: poročilo tajništva, knjigovodstva ta računskih preglednikov; samostojni predlogi; slučajnosti. Oni Člani, ki se zanimajo za nova pravila, jih lahko vpogledajo v društveni pisarni, Še-Ienburgova ulica 7-TI. med uradnimi urami. I? Ljubljane —ij Kdo je kriv, da stavbišča ob Aleksandrovi cesti in Beethovnov] ulici še danes niso zazidana? Leta 1907 jc prešlo p) sestro starega vojaškega o-skrbovališča vin stare vojaške bolnice med Dunajsko cesto in Tomanovo ulico v last mest. občine ljubljanske. Ta svet sc jc nakupil, da se zazida z najlepšimi poslopji ter se je nemudoma določil regulacijski načrt. Od tedaj sta minili že dve desetletji, a stavbišča še niso popolnoma zazidana. Najlepša ljubljanska cesta še vedno ni popolna. In kdo je tega kriv? Bivši v^egamogočni deželni odbor s klerikalno večino, Id je občiim zlobno nagajala in ji prizadela ogromno škodo. Nezazidane parcele so najgrsi spomenik hudobije nekdanjih fcleriikaraih odbornikov in njih glavarja —lj Mestne kopeli. Z veliko zamudo se otvori mestna kopel na Ljubljanici dne 11. t. m. — Kopel v Koleziji še ni odprta, ker še niso podana jamstva za popolnoma higijenske razmere. — Magistratu se je predložil predlog, naj bi se napravilo javno mestno kopališče iz dosedanjega ribnika pod Tivolijem, kjer se poleti čolnari in pozimi drsa. Misel se upošteva in izvrši baje do prihodnjega leta. —Ij Vpisovanje na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za šolsko leto 1927-28 se vrši dne 30. junija in 1. julija t. 1., vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili(e) IV. razred srednje ali IV. razred meščanske šole. Med meš*an-skošolsklnii absolventi imajo prednost ti* s ti, ki so napravili zaključni izpit. Za tiste, ki pridejo iz meščanskih šol. se vrši dne 3. julija ob 8. uri zjutraj sprejemni izpit iz nemščine. V drugi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršilKe) prvi letnik dvorazredne trgovske šole. ki je ali državna ali pa ima pravico javnosti. Učenci in učenke naj se zglase v spremstvu staršev ali namestnikov ter naj prioe=;o s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojscu list. Vpisnina znaša Din 100. Vpisati se je mogoče tudi pismeno. Do 6. julija t. I. bo objavljeno na razglasni deski, kdo je sprejet in kdo odklonjen. Da ne bo orevelike gneče, se naznanja, da jc radi sprejema vseeno, če je kdo vpisan prvi aH zadnji. — Šola je zlasti prikladna za tiste sinove in hčerke trgovcev, ki nameravajo ostati v% domači trgovini. Učenci in učenke se v kratki dobi dveh let dobro usposobijo za trgovsko prakso in se radi sprejemajo v trgovska, bančna in industrijska podjetja. Absolventi zgoraj imenovanega zavoda imajo pravico na dijaški rok. —Ij Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski zdravstveni izkaz mestnega fizikata navaja, da je bilo v Ljubljani v času od 1. do 7. junija t. 1. 31 rojenih in sicer 17 dečkov in 14 deklic. V istem času je umrlo 26 oseb. od teh 15 mošlcib in 11 žensk. Smrtni vzroki so bili: jetika 1, rak 2, bolezen na srcu 2, pljučnica 2, vnetje slepiča 1, vnetje ledvic 1, starost 4, samomor 1. druge bolezni 12. Prijavljene nalezljive bolezni: ošpice 2, dušUivI kašeli 1. —lj Nove trafike se nameravajo ustanoviti v LJUbrjani in sicer v Ejajsptelerlevi ul. (za Bežigradom) in na trgu Tabor. Vojni invalid, vdove in sirote, ki na podelitev kake trafike reflektira jo. naj se takoj zglasiio v pisarni krajevnega odbora U. V. I. v LJu-bjani, St. Peterska vojašnica. —lj Oddaja ribolova v mestnem ribniku pod Tivolijem. Ker je najemna doba ribolova, oziroma gojitve ribarstva v mestnem ribniku pod podturnskim gradom (Tivolijem) potekla, oddal bo mestni magistrat ribolov, oziroma gojitev ribarstva dražbenim potom v najem. Dražba se vrši dne 18. Junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 13. Drafbeni pogoji so na vpogled vsak dan ravnotam med navadnimi uradnimi urami In pa objavljeni na magistratni deski. —lj Drugi izlet Umetnostno - zgodovinskega društva se bo vršil le ob ugDd-tem vremenu v nedeljo dne 12. junija t. m. pod vodstvom drja. F. S t e I e t a v LaAko (vozni cilj). Ogled cerkve Mariia Gradec (novo odkrite freske iz srede 16. stoletja). Laškega (župna cerkev, sodnlja. muzej), cerkva: sv. Mihaela nad Laškim ter sv. Katarine in event. še sv. Krištofa. Sestanek na glavnem kolodvoru v Uubijan! ob 7.30 zjutraj, povratek zvečer. Hoje vsega poldrugo uro. —lj Tolsti griček se zove stara gostilna pri Lozarju v Stepaaii vasi. Oddaljena komaj par sto korakov od Ljubljane, nudi sedaj poleti prijeten hlad. ker leži tik ob Gruberjevem kanalu in pod zelenim Golovcem. Tam priredi štepanjski Sokol dne 12. t. m. v nedeljo popoldne ob 15. uri javno telovadbo s sodelovanjem godbe Sokola I — Posetnike čaka bogat srečolov, šaljiva pošta, ples in drugo. Cene vinu in jest-vmam kakor vsak dan. —lj Popisovajni urad mestnega magistrata bo radi snaženja uradnih prostorov v soboto dne 11. junija 1926 za stranke zaprt. Izvzeti so le najnujneši slučaji. —lj Šentjakobski gledaHški oder v Ljubljani vabi inteligentne dame in gospode, ki imajo veselje do odrskega udejstvovanja, da se prijavijo. Pismene prijave prosimo na naslov: Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Florijanska ulica 27-1. —lj Društvo »Soča*. Na I. odborovi seji VII. poslovne dobe dne 8. junija 1927 se je konstituiral društveni odbor takole: Na obenem zboru dne 25. maja 1927 izvoljeni predsednik dr. Dinko Puc in podpredsednik Ivo San c in. Za tajnika: učitelj Andrej B e n s a, namestnik: Anton uotar. Za blagajnika: Joško Sf i ligo j, namestnik: Lipe Bačnar. Presledovalci Taču-nov: Ivan B a v d a š in Andrej K t r S e -van. Namestnika: Franc B a t i e 1 in Peter Bavčar. Društvo ima sledeče odseke in sicer: 1.) Prosvetni, predavateljski. 2.) Zabavni, veselični. 3.) Gospodarski in 4.) pevski odsek. Članarina, ki ostane neiz-premenjena, znaša letno samo 12 Din in sc plača po položnici ali pa neposredno pri društvenem blagajniku Sfiligoju v Gledališki ulici 7-171., vsak dan od 14. do 16. ure. —Ij Koncert na Strelišču pod Rožnikom se vrši v nedeljo dne 12. t. m. Začetek ob 3- uri popoldne. Vstopnina prosta. Velik senčnat vrt. Za slučai slabega vremena se vrši v salonu. 493n —lj Mestna ženska realna gimnazija vabi cenjene starše gojeni;, njih sorodnike, prijatelje in znance na razstavo risarskih in ročnih del, ki se otvori danes popoldne in traja do vštete nedelje 12. t. m. Razstava ie otvorjena od 9. do 12. in od 15. do IS. —lj Jadranska straža priredi izlet po Ljubljanici in ljudsko veselico pri Mokar j u na Ižanski cesti v nedeljo, 12. junija. Odhod ob 14. uri s Trnovskega pristana na okrašenih čolnih z godbo, ob isti uri prično voziti avtomobili od mosta na Karlovski cesti do Mokarja. Na veselici bo preskrbljeno za zantnriva presenečenja, ples m zabavo. Vabljen je vsakdo. Sodeluje železničarska godba. —lj Robinson Crusoe. (Nedeljski program). V soboto in nedeljo dne 11. in 12. t. m. predvaja ZKD v prostorih kina Matice III. in zadnji del imenovanega filma, ki je vzbudil pri našem občinstvu, zlasti pa pri dijaški mladini vseobče priznanje in občudovanje. Vsakdo je hotel v filmu videti junaka Robinšona, o katerem ie v mladih letih z naslado čital. Predstave na bmkoštno nedeljo in pondeljek so bile docela razprodane, kar je dokaz, da je bil film občinstvu zelo priljubljen in dobrodošel. Vsakdo, ki je videl prva dva dela, si bo sigurno nabavil vstopnico in si ogledal tudi III. del in konec ki je najlepši del celega filma. Sobotna predstava se vrši ob 14.30, nedeljska pa ob 9.30 in 11. uri dopoldne. —lj Mestno kopafišče na Ljubljanici sc bo otvorilo prihodnjo soboto, dne 11. junija. —Ij Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v oktobru 1926 zastavljenih predmetov v sredo 15. :. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. -9ln —Ij Nesreče pri delu. Pri stavbni tvrdki Černe zaposleni zidarski delavec 291etni musliman Husein Beganovič iz Bosne, je danes okoli 9.30 dopoldne padel z odra pri gradnji neke hiše v Zeleni jami. Dobil je notranje poškodbe ter so ga z rešilnim vozom pripeljali v javno bolnico. — Ponoči so v bolnico pripeljali 59letnega drvarja Lovrenca Šuštarja iz Belce pri Dovjem na Gorenjskem. V gozdu mu je hlod desno nogo v kolenu zmečkal, da so mu jo morali še ponoči, ko so ga pripeljali v bolnico, amputirati. —lj Drobiž policijske kronike. Policija ie aretirala nekega moškega radi prodaje zlate ure in verižice sumljivega izvora, drugega radi izgreda na ulici in dve ženski radi tajne prostitucije. Prijavljena je tatvina bakrene žice 50 kg, vredne 2300 Din. Žica je bila ukradena delniški družbi »Transformator« na Dunajski cesti. Prijavljeni sta dalje še dve mali tatvini jest-vin, odnosno delavskega suknjiča. Prijavljeni so 4 veseljaki radi kaljenja nočnega miru in 16 voznikov radi prestopka cestno-policijskega reda. Iz Celja —c Nabori se vrit. Pod tem naslovom smo prinesli notico v naši četrtkovi številki, ki ne odgovarja popolnoma resnici. Bili smo mi sti tiči raci. Dogodek je bil sledeč. Naborniki, fantje iz St. Rupcrta, so na dvorišču meščanske šole. kjer se je vršil nabor, prepevali in razgrajali, s čimer so motili šolski pouk. Prlčjuloča stražnika, ki sta imela nalog vzdrževati red in mir, sta razgrajače ponovno opozorila, seveda brezuspešno. Aretirala sta tiajhttiča dva razgrajača. Fantje so se temu oprli in straintka sta bik primorana poklicati na pomoč, Šele štirim stražnikom se je posrečilo z energičnim nastopom uposttavili red. Sam župan z St Rupttfta je izjavil, da so ga hoteli fantje spotoma nabiti. —c Statistika umrlih. Tekom meseca maja je v CetJu umrlo 36* oseb ln sicer; 3 v mestu, 19 v javm* boinid, 1 v invalidnici in 3 v vojaški bolnici. —c Smrtna nesreča. 7. t m. se je v Qo-■tovijah zgodala tečka nesreča. 55-Ietnega hlapca Antona Kramarja pri župniku v Gotovi lah je konj som* v trebuh. Kramarja so takoj spravili v celjsko bolnico, kjer ie v sredo podfle«el težki poškodbi- —c Oddelek za hmeljarstvo se je ustanovil pri srezkem gremiju trgovcev v Celju. —c Deževje smo dobili zopet po solnč-nih dneh. V četrtek je deževalo skoro ves dan. poleg tega f>a je bilo tudi zelo hladno. —c Nesreča na cesti. 2°-4etna posestnikov a hči Jožefa Fušir se je 8. t. m. peljaia Ljubljana, 10. junija. V prostorih restavracije Mrak na Rim* ski cesti se je snoči vršil občni zbor agil* nega, pred leti ustanovljenega Obrtniškega društva v Ljubljani. Občni zbor je pokazal, da se je pričela med našim obrtništvom razvijati stroga stanovska zavednost in za* nimanje za napredek obrti Občni zbor jo otvoril predsednik dru* štva g. Josip Rebek ml., ki jc uvodoma omenjal, da so sc oprostili častni član dru* štva g. dr. Fran VVindischer radi poseta poljskih industrijcev, dalje častni predsed* nik g. Josip Turk in zbornični tajnik dr. Ivan Pless. V nadaljnem je predsednik v glavnih obrisih omenil zunanje delovanje društva, ki jc poseglo v volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo s povoljnim uspehom. Nato se je obširno bavil z tikvi* dacijo obrtniških kreditov pri Narodni banki. Ugotovil je sicer, da jc z oživi je* njem državne Obrtne banke zasiguran obrt* ništvu cenen kredit, toda težko bo prira* deto obrtništvo, če se uresniči namen Na* rodne banke, da morajo podružnice po na* vodilih centrale pričeti z likvidacijo obrt* niških kreditov, ki so bili začetkom leta 1925. dovoljeni obrtnikom. Ti krediti naj bi sc likvidirali na ta način, da se ne smejo več dovoljevati novi; že dovoljeni krediti pa se morajo likvidirati v predpisanih ohro» kih za odplačila. Nadalnje dovoljevanje pa se ima sploh ukiniti. Likvidacija kreditov prihaja popolnoma nepričakovano in po* menja težak udarec za obrtniški stan. Z obrtniškimi krediti je Narodna banka ustregla živi potrebi obrtnikov ter je bila važna gospodarska ustanova. Obrtniki se morajo z vso CKiločnostjo izjaviti proti takšni likvi* daciji in naprošajo vodstvo Narodne ban* ke, da naj ne vztraja pri likvidaciji, ampak dovoli, da ti prepotrebni krediti ostanejo še nadalje v veljavi. Obrtniki v Sloveniji so prepričani o trajni potrebi takih kredi* tov in stoje na stališču, da je mogoče spo* jiti delovanje Obrtne banke z obrtniškimi krediti pri Narodni banki. Računati je tre* ba tudi, da Obrtna banka v Sloveniji še ne bo tako hitro začela poslovati in da nasta* ne gotov prehodni čas, ki bi ne bil za po* vzdigo obrtništva in njega razvoj z dovo* Ijevanjem kreditov ugoden. Iz Maribora - ni Slovenščina v teoriji in praksi. Cele knjige bi morali izdati, čc bi hoteli napisati vse neštete članke in notice, v katerih so se klerikalni listi zgražali nad importom neslovenskih besed. Kakor vedno in povsod, pa ie treba tudi tu pri klerikalcih vpoštevati geslo: ne glejte nas, poslušajte nas! Pravkar so v mariborskem oblastnem odboru imenovali svojega dr. Dernovška za nekakega bolniškega nadzornika, a ven-daT tega imenovanja niso krstili z lepim slovenskim izrazom, ampak so kreirali — če tudi brez podlage in brez službene pragmatike — zveneči titel »inšpektorja«. Ali so pa morda napravili to izjemo iz posebne obzirnosti, da ne žalijo rahločutnosti bivšega radikalnega kandidata? Zaenkrat sc je torej moral slovenski nadzornik umakniti pred tujim »inšpektorjem«. Teorija in praksa, demagogija in poštenje, to so pač pojmi, ki se v klerikalni politiki noč in dan kregajo. —m BUjetarnica »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, Izdaja vse vozne karte za tuzemstvo ter za Avstriio, Češko, Italijo, Madžarsko in Nemčijo, kakor tudi za obmorske postaje Jadranske plovidbe. Izdajajo se vozne karte po povlaščenih cenah, kakor so od niđinistrstva saobraćaja dovoljene, za veselice, izlete, romanja, sej-move itd. tudi v predprodaii brez poviška cen. Pisarna posreduje železniške reklamacije vsake vrste. V zalogi ima turistične in potovalne knjige ter vozne rede. Informacije za vožnje ter prospekti za zdravilišča in letovišča se dobivajo brezplačno. —m Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico opozarja najemnike, naj ne podpisujejo nikakih izjav za ukinitev stanovanjske zaščite, ki bi se jim predložile s katerekoli strani. Društvo je izvedelo, da nameravajo na eni strani hišni posestniki, na drugi strani pa tudi neki drugi interesenti zbrati podpise stanovanjskih najemnikov na posebno spomenico, ki se izreka za takojšnjo in popolno ukinitev stanovanjskega zakona. —m Prav po cigansko. Mariborska policija je aretirala v gramozni jami na Koroški cesti ciganko Alojzijo Gartner In njenega najnovejšega ljubek a A. L. Prebivala sta kar v jami m bila brez sredstev in zaslužka. Preživljala sta se izključno le od tatvine. Pri aretaciji so jfma zaplenili med drugim ukradeno motorno kolo in veliko vozno plahto. —m Skriatica v Mariboru. Kljub vsemu prizadevanju mestnega fizikata se ni posrečilo popolnoma zatreti nalezHvih bolezni, zlasti škrlatice. Zdravstvena oblast Je sedaj morala zopet kontumacirati ve$ hiš, v katerih se je pojavilo več slučajev te bolezni. V veliki meri pa ic razširjenju bolezni krivo občinstvo samo, ker ne upošteva zdravstvenih predpisov in lahkomiselno prezira odredbe mestnega fizikata. Subskribirajte Shakespeare« pri Tiskovni zadrugi! t s konji po cestt proti Kohariu. NasproU je pridrvel avto. FuSrjeva je skočila % voza in stopila pred konje, ki so jo podrli na tla in voz je šel preko nje. Dobila ie težke poškodbe po celem telesu. Spravili so io v celjsko bolnico. Njeno stanje je zelo re>no. Predsednik je dalje omenil udejstvova* nje obrtnikov pri volitvah v oblastno skup* ščino tor je končno a posebnim povdarkom izjavil: Ljubljansko obrtništvo apelira na po* klicane faktorje, da ukrenejo čim prej \*se potrebno, da se razpišejo volitve v občinski zastop mesta LJubljane. Sedanje staurje mo» ra enkrat za vselej končati. Obrtništvo tež« ko občuti sedanji položaj v občini, zahteva remeduro in poziva vse odgovorne čmitelje. da se zavzamejo za vzpostavitev zakonite« ga občinskega zastopstva. V mestni zastop pa mora priti tudi primerno število zastop* nikov obrtniškega stanu. Tajnik Ivan KoŠak jc podal izčrpno in zanimivo poročilo o poslovanju Obrtniškega društva, ki ie koncentriralo svoje sile na vsa važna, obrtništvo zadevajoča aktualna vprašanja ter sc agilno udeleževalo vseli akcij za okrepitev organizacije in stanu. Društvo je izvolilo za svojega častnega člana glavnega tajnika zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Frans \V i n d i s c h e r j a v znak priznanja njo govih zaslug za obrtniški stan. Po blagajniškem poročilu Ivana Ker s-, niča je Fran Iglic predlagal absolutorij odboru in blagajniku ter pri tem naglasa!, da naj društvo zavzame obrtnikom primerno stališče napram stanovanjskemu zakonu. Nato je bil z vzklikom ponovno izvoljeu za predsednika društva g. Josip Rebek ml., ravnotako z vzklikom tudi podpredsednik Lovro Pičman ter 20 ostalih čla. nov odbora in drugih funkcijonarjev. Pred zaključkom občnega zbora je predsednik g, Rcbek v toplih besedah omenil dosedani« požrtvovalno delovanje organizatorja slovenskega obrtništva g. F r a n c h e 11 i j a ki letos praznuje 301etnico svojega vztrajnega dela za napredek in procvit obrtniškega stanu. Obrtniško društvo mu za to v znak priznanja njegovih zaslug poklani;, srebrno vazo s svežim cvetjem. Pevsk odsek obrtniškega društva pod vodstvoir pevovodje g. Premica je nato na slavljencu zapel par krasnih narodnih ii drugih pesmi. Ljubljanski velesejem Deutsche Reichsbahngesellschaft, Rcich^ bahndirekuon Dresden je letos prvič dovolila u deležnikom Ljubljanskega velesejma ^5-odstotni popust v osebnem in tovornem prometu na vseh nemških državnih in privatnih železnicah. Pravico na to ugodnost daje sejmska legitimacija. Začeiek velesejmia. Velesejem začne 2. MHa in se neha 11. julija ob 7. uri zvečer. Ponekje je bilo javljeno, da se vrši letošnji velesejem od 25. junija do 4. julija, kar pa je pomota. ■p Potovalni termini na velesejem. Na podlagi sejnmske legitimacije se more potovati v Ljubljano na ogled velesejma že 25. ium;-ja pa vse do 11. julija. Povratek pa velja cd 2. do 15. julija. Kje se dobe sejuiske legitimacije? Lcgiu-niacie po 30 Din prodajajo vsi večji denarni zavodi, irgovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujsko-prome Kanairčki harcerji so pa še celo občutij n . nečist zrak, prah. dim ali prepih mu povzroči hripavost. Sveža mrzla voda učinkuje na nežni ustroj glasilke in dihalnih organov tako slabo, da težko oboli na dnhalih Voda naj ostane torej posebno v zimskem času vsaj eno do dve uri v sobi. predoo se vloži v kletko. Prelrzma voda povzroča rudi želodčne in črevesne bolezni. Prvi pogoj, da so ptiči zdravi, jc pravilno krmljenje, V prodajalnah dobiš navadno že pripravljeno krmo. mešanico razn h semen pod ilenom .krma za kanarčke*. Si -dosnedežu pa izredno ugaja sladkorček, dateljček. suh ali v mleku namočen prepe-čenec, ne brani se pa tudi trdo kuhanega jajčka. Konoplja je zelo redi In a. zato je priporočljiva le za suhe. vsled bolezni oslabele rekonvalescente. Zdravim pevcem pa na pokladti konoplje ki povzroča hripavoM •n odebeleuje. Kanarčki \scli vrst radi jedo zeleno kresnico, kurja Črevca in liste salame. Mokra, prepogostokrat dana zelenjava povzroča grižo, nasprotno pa leča tudi zaprtje. Hruške in jabolka so tudi zdrava hrana. Drobec sepe (Časa sepia), ki ]o kupi-v drogeriji" ali lekarni, naj kanarčku nrkar ne manjka. Kanarček navadno živi 10 do 12 let. učaka pa pri primerni hrani, pri dobn postrežbi tudi dvajset let. Ker bo ta razstava liarcerjev lastne vzgoje gotovo imela mnogo obiskovaleev. je potrebno, da se iirtereseoti seznanijo nekoliko pobližje s prvotno domovino in načinom čivljercja te ptice, v kar naj služijo to vrstice. taša. Obljubil je oglarju bogato nagra* do za prenočišče in trud, ki ga ima z nama. Razun tega je brbljal tudi o svoji torbici, češ da si jo položi pod glavo in da blazinice ne rabi. Ob, mladost, norost! Ti ljudje so mogli iz njegovih besed sklepati, da imava v torbicah polno dragocenih bri* ljantov. V resnici so pa bile v njih sa* mo javne listine, ki niso predstavljale nobene vrednosti. Po večerji so naju pustili domači sama. Spali so v pritličju, midva pa v podstrešju, kjer smo večerjali. Najina postelja je obstojala iz desk, položenih čez traroovje, tako da sva ležala dobrih devet čevljev od tal. Moj tovariš je zlezel na steljo, s katero je oglar jeva žena pokrila deske, in kmalu je trdno zaspal. Pod glavo je imel svojo zna* menito torbico. Vlekel je dreto, da ga je bilo veselje poslušati. Jaz pa sem sklenil bedeti. Naložil sem drv v peč in sedel k ognju. Noč je minevala tiho in že sem se počutil dobro, ko sem naenkrat zaslišal, da oglar pod nama govori z ženo. Naslonu sem uho na dimnik, ki je spajal izbo I s podstrešjem, in slišal sem razločno I nastopne oglarjeve besede: — No, že prav. Ali zakoljeva kar oba? Žena je odgovorila: — Seveda oba! To je bilo vse, kar sem slišal. Kako naj vam povem, kaj se je zgo« dilo potem? Od strahu nisem mogel dihati. Moje telo je bilo hladno kakor marmor. Kdor bi me videl, bi ne vedel, sem h živ ali mrtev. S tovarišem sva bila malone brez orožja, tam spodaj je bilo pa dvanajst do zob oboroženih oseb. Pri tem je pa še moj tovariš spal kakor ubit. Poklicati ga, zakričati, to bi presegalo moj pogum. Pobegniti sam in pustiti tovariša na cedilu pa tudi ni* sem mogel, ker me je bilo sram. Okna sicer niso bila visoko, toda pod nama sta tulila dva velika psa. Rešitev je bi= la torej izključena. Lahko si mislite, kako sem sc po^ čutil. Čez četrt ure, ki se mi je zdela cela večnost, sem zaslišal, da nekdo prihaia po stopnicah. Kri mi je zastala v žilah. Skozi špranjo v vratih sem zagledal oglarja. V eni roki je držal luč, v drugi pa dolg kuhinjski nož. Obšla me je nepopisna groza. Bližalo se jc najstrašnejše. Za možem je prihajala žena. Odprla je vrata v podstrešje in jih takoj zopet zaprla. Potem jc vzela žena možu luč iz rok in mož je odšel po prstih naprej. Žena jc zakrivala z roko luč in šepetala: —- Tiho, stari, le tiho! Ko je prišel do zakajenega trama pod streho, je stisnil nož med zobe, se vzpel tiho do ležišča mojega tovariša, prijel nož z desnico, z levico pa pod streho visečo gnjat in odrezal od nje velik kos. Potem je po prstih odšel, kakor je bil prišel. Ko se je zdanilo, je naju prišla \sa rodbina budit, ker sva zvečer sama prosila, naj naju zbude. Prinesli so na* m a obilo jestvin in zagotavljam vas. da sva imenitno zajutrkovala. Med drugimi jestvinami sta bila tudi dva pečena petelina in gospodinja je naju takoj opozorila, da morava enega pojesti, drugega pa vzeti seboj na pot. Pri pogledu na pečena petelina se mi je zasvetilo v glavi in spoznal sem, ko= mu jc bilo namenjeno strašno vpraša -nje: — Ali zakoljeva kar oba? \ Ljubavne noči v Firenci... Šivilja gre šivat perilo na dom. — Po* n u dhe pod «šivilja/1443» na opravo «Slov. Naroda». Absolventinja trgovske šole, dobra stro j epi* ska, zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče sluz* bo. — Ponudbe pod «Začetni ca 1442» na upravo «Slov. Nar.». Učiteljska družina zamenja stanovanje dveh sob v Mostah z enakim v mestu; event tiidi ene večje sobe s kuhinjo. — Ponudbe pod «Za* menjava/1441» na upravo «SL Naroda*. Strojni ključavničar (mlad) izučen v večji tovarni, vajen vsakršnega dela — išče službo. V začetku gre za manj* šo plačo. Ponudbe pod •Marljiv/1433* na upravo «Sloven» skega Naroda*. histarej&a slovenska pleskar* ska in ;*arska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta V in G o* iposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne •Evropa*). >* priporoča. — Izvršite*' toč* oa. cene zmerne. 78/T TeodL Kom, Ljubljana, Poljanska cesta št 3. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar; instaltcije vod*. Jov. Maprava strelovodov Kopali* ške In klosetne naprave. zdelovanje posod fa pločevine za firnež, barvo, laV in med 'sake velikosti, kakor tudi j =*od (škatlic) za konzerv* ter z litografijo 123/L Dr riba stoječe trave za prvo bošo|o se bo vršila v soboto 11. {unija 1927 v konfcurznl zadevi Amona Ste oer a. Travniki letijo v Mestnem logu. Interesenti se sni delo ob d ven popoldne na Opekarski cesti 31. 14 8 rai ji ■■ j .j ■■ -n -n .n .n ■■ a »it ■■ »n «n »H a Ts Ivan Zakotnih 5 mestni tesarski mojster« __.__LJUBLJANA. Dunajska cesta 46---- Vsakovrstna tesarska dela. medeme lesene stavbe, ostrešja za mmemBek h&e, vite, tovarna, cerkva in zvonika. — Stropi razna tla, stopnica. Menice paviljoni, verande, lesene ograje itd — Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA. I6th TOVARNA FURNIRJA Ustanovljena leta 1860 Kamnoseška industrija Alojzij Vodnik Ljubljana Kolodvorska ulica št. 28-34 Ustanovljena leta 1860 VENECIN 7.H l izredna zdravilna voda proti revmatizmu in iftiasu, želodčnim in črevesnim bolesnim ter za nego ran se dobiva zopet v vsaki lekarni Skladišče za grosiste: Isis. d. d . Ljubljana Urejuje: Josip Zupančič* — Za cNarodoo j fno JeserSek. — Za inaeratni dei tista: Oton Chrtstoi — Vsi * Ljubljani.