Povtotoviniana Leto VIII, St. 82 Ljubljana, sreda 6. aprila 1927 Cena 2 Din ca Uhaja ob 4. zjutraj. sa Stane mesečno Din »5 —; sa tao-icmstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarif«. Uredniitvo 1 LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon itev. 71, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnBtvo: LJubljana, Prejemov« ulica it. 54. — Telefon it. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana; Prešernova ulica St. 4. — Telefon št. 49* Podružnici: Maribor, Barvaraka ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček.zavoda: LJub-lana it 11.841 - Praha čislo I So Wien, Nr. 105041. Ljubljana, 5. aprila. Predstavnik madžarske vlade grof Bethlen je nastopil nenadoma svoje, že toliko časa napovedovano potovanje v Rim in danes se nahaja v prestolici fašizma. Da se namerava ta politični po-set Izvršiti, se je bilo razglasilo že davno. zato danes na novici ni ničesar presenetljivega. Kljub temu se bo seveda precejšen del evropske politične pozornosti koncentriral na Bethlenov po-set, osobito sedaj, ko je povsod še v svežem spominu zadnji italijansko-ja-goslovenski konflikt. Zakaj ne more biti dvoma, da se bodo Bethlenovi razgovori z voditeljem in predstaviteljem fašistične Italije komentirali najbolj prav s perspektive nasprotstva in napetosti med Italijo in Jugoslavijo. Grof Bethlen je na svojem potu že dal novinarjem nekaj izjav, v katerih je navedel poglavitne smotre svojega potovanja. Istočasno naglaša madžarsko časopisje, da se' Madžarska nikakor ne smatra in ne misli smatrati za člen v italijanski obkroževalni politiki, naperjeni proti Jugoslaviji. Povdarja 6e pa, da mora Madžarska v kompleksu vprašanj, povzročujočih nasprotstva med Rimom in Beogradom, nastopati povsem nevtralno, brigajoč se le za svoje lastne interese, ki zahtevajo dobre odnošaje na obe strani. Orof Bethlen pa je dejal novinarjem, da gre Madžarski v prvi vrsti za gospodarski izhod na Jadransko morje in da )ri tem splitska luka radi neugod-iih zvez zanjo ne prihaja v poštev. Ako je to poročilo točno, se je Btehlenova vlada v dilemi med splitsko in reško luko že odločila za zadnjo, kar je za nas gotovo pomembno. Dalje je Bethlen napovedal, da se pripravlja prijateljska in arbitražna pogodba med Madžarsko in Italiio in kakor nam je italijanska vlada oficijel-no sporočila, se je taka pogodba že podpisala. To se je tedaj zgodilo enako, kakor se je o priliki Averescovega rimskega poseta podpisala italijansko-rumunska prijateljska pogodba. To je tedaj poglavitni program Bethlenovega rimskega poseta, v kolikor se namerava odigravati pred kulisami. Madžarski časopisi delajo prav, ako pišejo ob tej priliki v prvi vrsti o tem, ali se misli Madžarska pridružiti proti-jugoslovenskemu bloku, ki ga snuje Italija, ali ne. To je zares jedro problema. Seveda se stvar tako ne bo razpravljala v javnosti, saj že Bethlenovi intervjuvi jasno pričajo, kako ie treba oficijelno razumeti vso zadevo. Madžari naglašajo v zadnji dobi. da vršijo realno politiko, ko so se pričeli približevati Jugoslaviji. Niso mogli vztrajati v postojanki popolne izoliranosti, kakor prva povojna leta, zato so pričeli iskati sporazuma z nami. Izpra-ševali smo se oprezno, zakaj ravno z nami prvimi, ko vendar vemo, da nam Madžari v srcu, iskreno in resnično, ne morejo biti boljši prijatelji nego na primer Čehoslovakom in Rumunom. Zdi se, da je na to najpravilnejši odgovor, da radi dostopa do moria, ki se zdi gospodi v Budimpešti vreden najvišje cene. Ali Italija je takoj postala pozorna v najvišji meri in ie nasproti našemu Splitu pokazala na Reko, ki da bi bila edina prikladna za madžarsko luko. Grof Bethlen je izjavil naravnost, da se je odločil za Reko, ne za Split, in povemo po pravici, da mu to prav radi verjamemo. Saj ja bila Reka še včeraj madžarska domena, kjer so visoki gospodje iz Budimpešte gospodovali po mili volji, ne da bi izpraše-vali za dovoljenje Rim ali Beograd. 10-da danes je za gospodarski dostop do Reke potrebno tudi naše dovoljenje. Zato, - morda samo zato? - so Madžari zelo uljudni na naš naslov in zato ne marajo sodelovati v italijanskem proti-jugosiovenskem bloku. Morda je to preostro povedano, ali bolje je, da smo odkriti in na madžarsko prijateljstvo ne zidamo več nego je dovoljeno. Madžarska nam ostane prijatelj, dokler pač ne more postati naš nasprotnik, ker mu višje sile ne bodo tega dovolile. Zato nas zanima, kak načrt bodo napravili v Rimu. kak pritisk bodo poskusili napram nam. da iztisnejo iz nas ugodne tarifne pogoje za zvezo med Reko in madžarsko mejo. Prav iz treznih madžarskih izjav moremo sklepati, da v Budimpešti ne verjamejo v vsegamo-gočnost rimske diplomacije in da spričo tega iščejo raje v Beogradu, kar bi sicer iskali v Rimu. To spoznanje nam je najboljši kažipot za presojo rimskih razgovorov. Da se je te dni sklenila prijateljska in razso-diščna pogodba med Italijo in Madžarsko to dejstvo samo nas ni nič presenetilo, pač pa bomo pozorni na to, kaj so sklenili, kaj so se dogovorili v Rimu za kulisami. Zakaj to je najvažnejše. Z nami vred pa bodo pozorni tudi Rumuni in Cehoslovaki. ki imajo vsi na madžarski strani svojo najobčutljivejšo stran. In tako ostane ipak za situacijo v Po-donavju ključ v naših odnošajih z Bukarešto in Prago. Mi ne moremo biti niti presenečeni niti užaljeni, ako sklepajo Madžari prijateljstvo z Italijani. Pozorni pa bomo. Če bodo sklepali z njimi komplot zoper Obupni napori s- Uzunoviča Pašičevcem ponuja odločilen vpliv na vlado, ti pa zahtevajo Maksimovičevo glavo. — Pavle Radič odklanja vstop v vlado in zahteva koncentracijsko vlado široke koalicije. Beograd, 5. aprila, p. Tudi danes ni zaznamovati v političnem življenju važnejših dogodkov. Splošno se je pričakovalo, da se zvečer povrne kralj Aleksander iz Topole in da takoj potem odpotuje v Bukarešto zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja kralja Ferdinanda. Po brzojavki iz Topole pa se je kralj opoldne peljal z avtomobilom do Kruševca in se zvečer vrnil zopet v Topolo. Dosedaj še ni vesti, da bi se bil vladar odpeljal proti Beogradu. Čeprav ni novih vidnih političnih dogodkov, se vendar v parlamentarnih krogih čuti velika nervoznost. ki se zlasti kaže v krogih okrog ministrskega predsednika. Uzunovičevi napori gredo za tem, da učvrsti položaj v radikalskih vrstah in da reši sebe in notranjega ministra Maksimoviča, vse pa kaže. da v tem ne bo imel uspeha in da ne bo mogel pomiriti pašičevcev. Vsa politična situacija se vrti okrog naporov Uzunoviča in Maksimoviča. da obdržita svoje pozicije za vsako ceno in s komurkoli. Današnja «Reč» pravi, da ponujata Uzunovič in Maksimovič pašičevcem celo važne koncesije, tako na primer, da dobe v novi vladi nekaj pomembnejših resortov. ki si jih naj bi razdelili poslanci Kojič. Janjič, Radojevič, Velja Popovild in Ranko Trifunovič. Tudi bi ministrski predsednik pristal na še na-daljne žrtve, samo da bi se vzdržal nad vodo in rešil svojo desno roko Maksimoviča. Pašičevci neprestano naglašajo, da je padec Maksimoviča neizbežen in da bo vsekakor imel za posledico tudi odstop celokupne vlade in otvoritev nove krize kabineta, ki se ji ne bo mogoče izogniti in bo nastopila najbrž že pred 19. t. m., ko se zopet sestane Narodna skupščina. Nikola Uzunovič polaga še vedno velike nade na radičevce. Pogajanja med njegovim emisar *m Mito Dimitrijevi-čem in vodstvo HSS pa, kakor vse kaže, dosedaj niso imela uspeha. Danes se je povrnil iz Zagreba Pavle Radič, ki je novinarjem zanikal, da bi se bila v Zagrebu vršila kaka pogajanja med radičevci in Dimitrijevičem, ki se je pripeljal v Zagreb povsem v zasebnih zadevah. Na pripombo novinarjev, da smatra Uzunovičeva okolica, da bo ministrskemu predsedniku uspelo pregovoriti radičevce. da glasujejo proti obtožnici zoper Maksimoviča in da se ustvari nova kombinacija s HSS, ki naj bi rešila notranjega ministra, je dejal Pavle Radič: »Predvsem naj se .ve. da do česa takega sploh ne more priti. Mi ne bomo nikogar reševali. Kdor ie ':riv, naj se zagovarja pred sodiščem. Ako pride do kombinacije, v kateri naj bi bili zastopani tudi mi, se more to ugoditi šele po razpravi o obtožbi. Radikali naj nikar ne mislijo, da smo mi najcenejša stranka in da bi bili pripravljeni, rešiti jih v danem trenutku. Za zopstni vstop v vlado imamo popolnoma nove pogoje, ki se morajo pri našem vstopu v kabinet v polni meri upoštevati. Zahtevamo namreč predvsem, da se izvede ustava in da se izenačijo zakoni in davki. Država zahteva močno vlado široke koncentracije, ki naj jo pooelje iz sedanjih hudih težav.» V razgovoru z novinarji so tudi drugi radičevci zatrjevali, da ni izgleda za njihov vstop v vlado. Najnovejši udarec našemu narodu v Italiji Fašistična vlada je sklenila prisilno pcitalsjaii^vanje jugoslo- venskih priimkov. Rim, 5. aprila, o. Današnji ministrski svet je sprejel načrt, da se veljavnost določbe o spremenitvi družinskih imen raztegne tudi na Julijsko Kraiino. Ta zakon, ki vsebuje «odredbe za spreme-nitev v italijansko obliko vseh onih družinskih Imen, ki so Italijanskega aH latinskega izvora«, je bil dosedaj v veljavi samo na Južnem Tirolskem. (S tem zakonom se bo pričelo prisilno po-italijančevanje jugoslovenskih priimkov v Italiji.) Kralj Ferdinand že umrl? Zdravstveno stanje rumunskega šti se ne bojijo državne krize. Beograd, 5. aprila p Po vesteh Iz Bukarešte ie zdravstveno stanje kralja Ferdinanda brezunno tako, da se vsak treno-tek pričakuje katastrofe. Rumunsko poslaništvo ie zvečer objavilo naslednj: bulletin, ki ga le prejelo ob 6. popoldne: Temperatura 37.5, žila 90, dihanje 22 Nepotrjene vesti lz Bukarešte pravijo celo, da ]e kralj Ferdinand že umrl. Bukarešta 5 aprila d Po trenotnem Izboljšanju bole7nl kralja Ferdinanda se ]e le stanje zopet poslabšalo Bolnika vedno bolj zapuščajo moči. Jugoslovenska kraljica Marija je v stalni telefonski zvezi z Beogradom. Bukarešta, 5 aprila d. Po vsei Rumuniji kralja brezupno, — V Bukare-— Princ Karol na potu k očetu. se, vrše službe božie za ozdravljenje kralja Ferdinanda Mnistrski predsednik Averescu demantira vse vesti inozemskih listov. ki pišejo, da se zaradi bolezni kralja bližalo držav" hudi dnevi in da ji preti velika opasnost Splošno prevladuje mnenle, da se bodo spričo zamotanega vprašanja prestolonaslednika združile vse velike stranke v trdci 1 koalicijo, ki naj bi bila dovolj močna, da ob-.iada položaj. Pariz, 5 aprila d Kakor se čuie z raznih strani, je bivši rununski prestolonaslednik Karel vsled poslabšanja bolezni svojega očeta odpotoval Iz Neuiilyja kjer se le nastanil, v Bukarešto" Po oficijelnih poročilih pa princ še ni odpotoval v Rumunijo. Trst in Reka - proste luke Rim, 5. aprila, o. Na današnji seji mini« sirskega sveta je bil odobren zakonski na« črt, s katerim se 14 italijanskih pristanišč, med njimi tudi Trst tn Reka, proglasi det loma ali v celoti za proste luke in sicer za dobo 30 let, pričenSi s 1. januarjem 1928. Diplomatske zabave v Beogradu Beograd, 5. aprila, p. Češkoslovaški poslanik Šeba je priredil popoldne v prostorih svojega poslaništva diplomatskemu zboru in uglednim Beograjčanom čajanko, ki je prav dobro uspela. Jutri priredi čajanko belgijski poslanik Delcoing, v četrtek pa avstrijski poslanik Hoffinger plesno zabavo. Novi trgovinski parnik Beograd, 5. aprila, p. Iz Glasgowa je dospela danes vest, da Je bil dopoldne spu-Sčen v morje naš novi trgovinski parnik tNi-kola Pa5ifi», težak 8500 ton. Lastnica je Du-brovačka plovidba. V Dubrovniku pripravljajo svečan sprejem novemu parniku, ko pride v naSe vodovje. Beg iz Albanije Beograd, 5. aprila, p. Danes se je pripeljalo semkaj večje Število uglednih Albancev, tne-l njimi možje znanih imen, ki so odpotovali iz domovine zaradi neznosnih razmer. Do pred kratkim, so bili ti emigranti pristaši predsednika Ahmeda bega Zoga. Novinarjem so govorili o Ahmedu Zogu kot o italijanskem eksponentu, ki Je prodal domovino sovražnikom. nas in v tem slučaju seveda bomo prisiljeni na protiukrepe. Prav ker so Madžari zadnji čas na poti realne politike, računamo, da se bodo te možnosti ogibali in naša stvar je. da jih držimo tudi za nadalje na tej poti Odprava vojaške kontrole na Madžarskem Beograd, 5. aprila, p. Vlada bo jutri ob« javila skupno noto, ki so jo poslali runa« nji ministri Male antante meseca februar« ja veleposlaniški konferenci v Pariz glede odprave vojaške kontrole na Madžarskem. Hkrati bo objavljen tudi odgovor velepo« slaniške konference na to noto. Ojačenje italijanskih mejnih straž Sušak, 5. aprila, n. Danes se je pripeljal na Reko italijanski admiral Fiorettl, poveljnik puljskega vojaškega okoliša, s poveljnikom vojne luke polkovnikom Discottijem. Ogledala sta si pristaniške in druge naprave, zlasti tvornico ter pregledala kopne in pomorske sile in sploh varnost Reke. Ob ju-goslovenski meji so podvojene straže fašistične milice. V vsako vas so prišle skupine po 10 do 20 miličnikov. Prepir med radičevci v Subotici Subotica. 5. aprila, p. V nedeljo so prispeli semkaj trije radičevci narodni poslanci, in 6icer Nikola Preka, Rude Bačinid in Josip Rajkovič. Cilj njihovega prihoda Je, da izmirijo dvoje struj v tukajšnji organizaciji HSS. Sprli so se v vodstvu organizacije nekdanji pristaši bunjevačko - šokaSke stranke z ostalimi radičevci. Poslanci pa nimajo oči-vidno nobenega uspeha, ker ni voljna popustiti nobena stranka v nasprotstvih, ki so v glavnem osebnega značaja. Potres v Podravju Koprivnica, 5. aprila, n. Ob pol 4. popoldne 90 tu in v okolici čutili šibak potres, ki je trajal tri sekunde. Pri tem ga je spremljalo votlo podzemsko bobnenje od severozapa^a. Potres so čutili tudi okroc Čakovca in sploh v Medjimurju. Italijansko-madžarsko prijateljstvo Včeraj je bila podpisana prijateljska pogodba. — Podpisan je bil tudi sporazum glede madžarskega prometa v reški luki. se danes podpisana pogodba samo pridižoje nikakor pa ne nasprotuje dragim državam. Rim, 5. aprila s Ministrska predsednika Mussolini in grof Bethlen sta, kakor objavlja Agenzia Štefani, podpisala prijateljsko, poravnalno in razsodiščno pogodbo med Italiio in Madžarsko. Podpisane so bile tudi poedine note, v katerih obe vladj sankcijonlrata sklepe, ua katere so se ze-dlnili obojestranski tehnični Izvedenci glede olajšav, ki naj jih bo deležen madžarski promet v *eškl laki Podrobna pogajanja strokovnjakov v tem vprašanju naj se čim prej nadaljujejo. Rim, 5. apriia. a Po podpisu pogodbe je izročil Mussolini grofu Bethlenu dva za« konika madžarskega kralja Matije Korvi« na, ki ju je bila morala Madžarsika po do« ločbah mirovne pogodbe izročiti Italiji leta 1919., sedaj pa je Mussolini vrnil zakonika v "znak prijateljstva. Zvečer je bil nr Kapitolu banket, na k a« terega je bilo povabljenih kakih 70 oseb. V svojih napitnicah sta Mussolini in Be« thleo naglašala prijateljske vezi, ki spaja« jo obe diržavi. Opoldne je bil Bethlen na obedu pri madžarskem poslaniku pri Vati« kanu. Rim, 5. aprila, o. Kakor poroča pol uradna Agenzia di Roma, se opira danes podpisana pogodba na naslednje osnovne temelje: Pogodba ne predstavlja nikakega novega pojava v odnošajih med Italijo in Madžarsko. Smatra se lahko za nekako priznanje in pravno ugotovitev dejanskega stanja v teh odnošajih, ki so se posebno zadnje čase vedno bolj razvijali v pravcu prisrčnosti in sodelovanja. Pogodba je podobna in enako dalekosežna prijateljskim in arbitražnim pogodbam, ki jih Italija sklenila z neka« teriml evropskimi državami, predvsem s Ce škoslovažko, Rumunijo in Jugoslavijo. Zato Nova pogodba predstavlja novo etapo v razvoju politike posameznih sporazumov, ki jo vodi Italija v E\ropi na podlagi točnih definicij, stališč in problemov med njo in drugimi državami. Zato je taka politika bolj pozitivna kot ona, ki se opira samo na splošne in zato bolj površne sporazume. Končno naglaša Agenzia di Roma, da bo ta pogodba Ie prispevala k razčlščenju političnega položaja v Evropi, predvsem pa v srednji Evropi. Rim. 5. aprila, o. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je načelnik vlade Mussolini podal poročilo o notranjem položaju, o katerem je rekel, da je popolnoma zadovoljiv. Mussolini je članom vlade obširno poroča! tudi o zadnjih dogodkih v mednarodni politiki s posebnim ozlrom na ooložaj med Italijo in Jugoslavijo. Govoril Je tudi o odnošajih med Italiio in Madžarsko. NaglaSal ie, da so ti odnošaji dobiii danes pečat s sklepom prijateljske pogodbe, ki ne odgovarja samo gospodarskim interesom, temveč resničnemu prijateljstvu, ki vlada med obema državama. Budimpešta, 5. aprila s. »Esti Kurir< pile v zvezi s podpisom prijateljske hi raz-sodiščne pogodbe med Italijo in Madžarsko, da sklep te pogodbe ni naperjen proti nobeni državi, najmanj pa proti Jugoslaviji Madžarska vlada smatra, da je na-daljni razvoj obstoječih odkritosrčnih prijateljskih odnašalev z Jugoslavijo zelo važen in da si bo madžarska zunanja politika kljub nedavni napetosti med Italijo in Jugoslavijo prizadevala, da to prijateljsko razmerje ohrani in še bolj razširi. Oficijelno italijansko obvestilo v Beogradu Poslanik Bodrero je oficijelno obvestil našo vlado o pogodbi z Madžarsko ter naglasi!, da ni naperjena proti nikomur! Beograd, 5 aprila, p. Tudi danes je bilo t zunanjem ministrstvu zelo živahno. Precejšnjo pozornost je zbudil poset Italijanskega poslanika Bodrera ta madžarskega poslanika barona Forsterja, ki sta v zvezi s podpisom prljatellske ln razsodiščne pogodbe med Italijo ta Madžarsko. General Bodrero le o podpisu pogodbe, ki sta ga Izvršila grof Beihlen ta Mussolini danes v Rimu. oficijelno obvestil našo vlado v smislu določb Jugoslovensko-ltalljanske prija-teiske pogodbe, nI predvideva tak čin. Pri tem Je Bodrero naglašal, da ta pakt nj naperjen proti nikomur, da Italija z njim dokazuje svoje mednarodno lojalnost ta da so konvencije popolnoma v skladu s paktom o Društvu narodov. V diplomatskih in političnih krogih je to oficijelno obvestilo Rima Izzvalo pozornost ker Italija ni obvestila naše vlade o svoječasnem podpisu tiranske pogodbe, čeprav Je bila v to ibvezana po določbah Ita-lijansko-jugoslovenske prijateljske pogodb« Akcija inozemstva proti Kantoncem Severne čete se upirajo prodiranju Kantoncev. — Vznemirjajoča poročila iz Hankova. — Velesile zahtevajo odškodnino za žrtve v Nankingu. — Dve kantonski vladi. Sanghaj, 5. aprila, (pa.) Pohod kantonskih čet proti severu je naletel na odpor severnih čet. ki so izvršile protinapad ta zavzele mesto Kuangtien, kakih 100 milj severno Nan-kinga. Kantonci so poslali ojaSenja na bojišče. V Nanking je dospelo okrog 200 ranjencev. • Peking, 5. aprila, d. Zaradi prodiranja Kantoncev proti severu, v glavnem pa zaradi naraščajoče mržnje Kitajcev proti vsem inozemcem, katere že dejansko napadajo, se je polastila V6eb tujcev naravnost panika. Konzulati imajo polne roke dela s potnimi listi, ki jih zahtevajo inozemci. Zlasti velik naval je na angleški in ameriški konzulat. Zedinjene države se pripravljajo, da odpeljejo svoje državljane na Japonsko, kjer naj bi počakali, da se položaj na Kitajskem raz-bistri. Peking, 5. aprila, s Položaj v Hankovu je zelo resen. Več kot 200.000. delavcev stavka. Prišlo je do spopadov mod Japonci In Kitajci, pri katerih so Kitajci optaiili japonsko koncesijo in zažgali eno tovarno. Čete, ki so se izkrcale z japonskih vojnih ladij, so streljale v množico in ubile mnogo Kitajcev. Japonci se pripravljajo na izpraznitev Hankova. Japonci so imeli dva mrtva in več ranjenih, sedem pa so jih odpeljali Kitajci kot talce. Mnogo skladišč je oplenjenih in zažganih. Parii, 5. aprila. 6. Zunanje ministretvo je prejelo od svojega zastopnika v Pekingu brzojavko, v kateri poroča, da se razgovori med francoskim, angleškim, ameriškim in japonskim poslanikom še nadaljujejo glele akcijskega programa za zaščito inozemcev. Ameriški poslanik v Pekingu ee pridruži skupnemu koraku velesil glede odškodnine, katere zahtevajo velesile od kantonske vlade zaradi izgredov v Nankingu. V tem smislu je že odposlana nota Kantonu. Sanghaj, 5. aprila, d. Vrhovni poveljnik kantonskih čet Cangkajšek se je dolgo posvetoval z nekaterimi generali, ki so proti sodelovanju z Rusijo. Širijo se govorice, da hoče poveljnik izvesti puč, da prehiti vlado, ki ga hoče odstaviti. Po raznih, doslej nepotrjenih vesteh, Je kantonska vlada že ol-stavila Cangkajška. General je pozval Rusijo, naj odpokliče svojega svetovalca Borodina z njegovim spremstvom. Vlada se vsekakor boji še večjih zmed in je že prijela ve? pristašev generalovih v Hankovu. S tem je nastal prepad, ki je doslej ločil Cangkajška o-l vlade, še večji. V resnici obstojata sedaj dvo kantonski vladi, ena, ekstremistifina, v Hankovu, druga v Kantonu. Z druge strani se čuje, da se trudijo posredovalci spraviti Cangtsolina ln Cangkajška v svrho sestave enotne uacijonalistične vlade na Kitajskem, pri čemer naj bi bil izločen slehern komunistični vpliv. Te vesti so še povečale napetost v nacijonalietičui stranki Kuomintang, čije skrajno krilo dolži Cangkajška, da stremi po diktaturi. Francija odklonila ameriško razorožitveno konferenco Pariz, 5. aprila, d. Zunanji minister je izročil ameriškemu veleposlaniku odgovor vlade na povabilo predsednika Coolidgea h konferenci glede razoroževanja na morju. Vlada odklanja v tej noti svojo udeležbo, češ da noče oslabiti avtoritete DruStva na« rodov, ki se že bavi z razoroževanjem, po« sebno sedaj, ko se je o tvorila pripravljalna konferenca za to vprašanje. Tej konferenci v Ženevi je predložila Francija načrt, ki se opira na splošno razorožitev. Iz teh raz« logov se Francija nikakor ne more udele« žiti predlagane konference, tudi ne kotopa« zovalka. Ženeva, 5. aprila, s. Pripravljalni odbor razorožitvene konference je imel danes se« jo, na kateri je francoski delegat Paul Bonoour v daljšem govoru utemeljeval predlog, naj se določi skupna tonaža voj« nefc-a brodovja poedinih držav, nikakor pa razdelitev tonaže na poedine vrste ladij. Egipt se brani priseljencev in omejuje mnogoženstvo London, 5. aprila. Egiptska vlada priprav Ija nov priseljeniški zakon, s katerim se omejuje naseljevanje inozemcev. Zbornici je predložila vlada načrt zakona, po kate« rem smejo imeti muslimani Ie ob zelo po« voljnih premoženjskih razmerah več žen. Velika nesreča Pariz, 5. aprila, s. Kakor poročajo iz SL Etienna, ee je dogodila na reki Loire velika nezgoda. Čoln, na katerem se je peljalo 12 oseb, se je prevrniL Vseh 12 oseb je vtonilo. Nesreča na morju Pariš, aprila, s. Z bretonske obale poročajo o hudih viharjih. Trijamborico je vrgel vihar pri Cherbourgu ob skale, tako da se je razbila. Posadka je utonila. Tri trupla je morje že vrglo na suho. Tudi dve drugi ladji se nahajata v stiski. Namesto kruha — kamen državnim uslužbencem Brezobrestna posojila državnim uslužbencem za slučaj bolezni in smrti odpravljena. — Kdor se ponesreči v državni službi, se mu odšteje 10 službenih let od pokojnine. Namesto da bi klerikalno-iadikalska koalicija izplačala državnim uradnikom in uslužbencem dolžne razlike med starimi in novimi plačami, je uzakonila in podaljšala lanski sklep ministrskega sveta glede odtegljajev »v korist po-plavljencem.* Razen tega se je, kakor znano, podaljšala državnim uslužbencem službena doba za pokojninsko pravioo! O nesocijalnih odredbah, s katerimi so občutno prizadete najnižje kategorije državnih uslužbencev, zva-ničnikov in služiteljev, ki se morejo na podlagi novega finančnega zakona prevesti na stopnjo dnevničarjev, s čemer izgube pravico do pokojnine, smo že poročali Sploh je značiino, da so po novem finančnem zakonu najbolj občutno prizadete najnižje kategorije državnih uslužbencev, kar dovolj jasno dokazuje nesodjalno čustvovanje sedanje vladne koaliciji, v kateri sodelujejo slovenski klerikalci. , , Hudo bodo prizadeti državni uslužbenci tudi s čl. 303. novega finančnega zakona, ki se glasi: «Z dnevom n velja v-ijenja tega zakona prenehajo veljati določila čl. 123 in poslednjega odstavka čl. 137 zakona o uradnikih ter ostalih državnih uslužbencih.« Ta člen novega finančnega zakona vsebuje eno najbolj nesocijalnih določb, ki lahko prednjači ostalim nesocijalnim ukrepom sedanje vladne večine. Člen 123 uradniškega zakona, ki se ukinja, namreč pravi: «če nastopi v rodbini bolezen, smrt ali t sga skrajna sila. se sme dati uslužbencu in upokojencu. ki nima razen plače ali pokojnine drugih dohodkov, na račun njegovih prejemkov iz državne blagajne brezobrestno posojilo do višine trimesečne plače in stanarine z vračflnim rokom najdalje 18 mesecev. Posojilo dovoli minister za finance na predlog pristojnega ministra.® Zadnji odstavek čl 137 uradniškega zakona, ki se istotako ukinja, pa se glasi: cče se državni uslužbenec brez svoje krivde tako poškoduje pri državnem poslu ali tako oboli za bo'eznijo, ki se je pojavila kot posledica izvrševanja službe, da postane nesposoben za nadaljno službOv se. mu prizna za pokojnino čas, ki ga je do tedaj prebil v službi 1n še deset let* Kdor ve, kaj pomeni v družini uradnika z njegovo majhno in nezadostno plačo bolezen ali smrt, si lahko predstavlja nesocijafrtost določbe,"« katero se odpravite ugodnost, da more dobiti v skrajni sili brezobrestno posojilo kot predujem na račun plače. Pomisliti je treba, da državni uslužbenci rte iživajo za svoje družinske člane nobenih ugodnosti zavarovanja za slučaje bolezni aS smrti, da mu zadošča njegov* plača komaj za prehrano in da ;e v vsaki najmanjši stiski "prisiljen zadolžiti se. ako mu sploh kdo kaj kreditira. DosStj je užival ugodnost, da je lahko dobil v skrajni potrebi od države brezobrestno posojilo v najvišjem znessu trimesečne svoje plače, sedaj pa je odpravljena tudi ta ugodnost. Država ni pri teh posojilih trpela nobene Škode razen malenkostne izgube na ob-ostih. Zloraba je bila izključena, ker je biio za posojilo potrebno dovoljenje dveh ministrov, marsikomu izmed državnih uslužbencev pa je bila ta ugodnost edina pomoč v skrajni sili. Klerikalnc-vladna koalicija je ukinila celo to ugodnost, ki ni bila državi nobeno breme, ki pa je bila marsikateremu državnemu uslužbencu dobrodošla, ko je brez lastne krivde zašel v bedo. Se krivičnejša je odredba novega finančnega zakona, po katerem se ukinja državnemu uslužbencu, ki se je brez lastne krivde v službi ponesrečil ter postal za delo nesposoben, pravica do vštetja nadaljnib 10 let v službeno dobo za pridobitev pokojnine. Ta določba je bila predvsem namenjena enim državnim uslužbencem ki so se v službi ponesrečili predno so dovršili 10 službenih let in predno so pridobili pravico do pokojnine. Ako se je kdo ponesrečil po 5 službenih letih, se mu je prištelo še 10 let ter se mu je pokojnina računala, kakor da bi služil 15 let. S tem je bil obvarovan najhujšega. Ta določba je bila tudi pravična, kajti kdor je postal v državni službi za delo nesposoben ter je žrtvoval svoje zdravje v obče dobro, je pač tudi zasluži!, da mu država omogoči vsaj skromno eksistenco. Odprava te določbe pomenja dvojen udarec, ker je sedanja vladna koalicija podaljšala tudi službeno dobo za pridobitev pokojnine od 10 na 15 let. Ako se bo kdo ponesrečil dan prej, predno bi dovršil 15 službenih let, ne bo dobil nobene pokojnine, ker se mu ne podaljša službena doba. Pravico ima do svojih prejemkov kot bolnik samo še 12 mesecev, potem pa nima država napram njemu nobene obveznosti več in lahko umre z družino vred od lakote, dasi je žrtvoval v obče dobro svoje zdravje. Vlada si je s finančnim zakonom zagotovila vse polno pooblastil za izpre-membo uradniškega zakona, za novo regulacijo plač in pokojnin. Nihče ne ve, v kateri smeri misli izrabiti ta pooblastila. Nagiašeno je samo načelo <štedenja». kar vzbuja upravičeno domnevo, da vlada vsekakor ne misii na zboljšanje gmotnega položaja državnih uslužbencev in razširjenje njihovih pravic. Navedena primera poleg nešteto drugih potrjujeta domnevo, da bo vlada izrabila svoja pooblastila za nadaljno poslabšanje uradniškega zakona. Kaj pravijo k temu organizacije državnih uradnikov in uslužbencev? Dalekosežni sklepi zagrebške oblastne skupščine Obvezen zdravniški pregled pred poroko. — Ostro izvajanje prepovedi odprave človeškega plodu. — Ogromna škoda radi živinskih kužnih bolezni. Zagreb, 5. aprtia r. Na ponedeljkovi popoldanski seli zagrebške oblastne skapšči-ae je bila sprejeta uredba o obveznem zdravniškem pregledu vojakov po povrat-ku iz vojske in uredba o obveznem zdravniškem pregledu ženinov pred poroka V tej uredbi je bil sprejet predlog poslanca SDS dr. Uube Tornaš: tz, iz mora župnik pred poroko zahtevati od ženica (četudi bi trli ta iz druge oblasti) zdravniško spričevalo, ki dokazuje ženinovo zdravje in da brez tega spričeva.a zaročencev ne sme poročiti. Danes dopoldne pa je bila v generalni ta specijalni debati sprejeta uredba o za-braai umetne odprave plodu. Po tej uredbi se ima v interesa narodnega zdravja in povečanja narodne sile najstrožje uporabljati zakon proti umenš odpravi človeškega plodu, ki se sme izvršiti edino le v slučaju opasaesU za življenje matere. PosL Km del j (kom.) je izjavil, da bo glasoval proti taki uredbi, ker se ne ozira na gospodarske razmere žeae, ki je v blagoslovljenem stanju. Žene delavskega 1'udstva ne morejo hraniti nad sebe ter si iz obupa jemljejo življenje. Trdi. da se odpravljanje človeškega plodu vrši danes v veliki meri tako na selu kakor v mestu. Pri tem se izrabljajo nesrečne žene ia deklice, ki morajo odšteti babic: ali zdravniku zadnje prihranke. Radi tega misli, da bi bilo treba dcvoiiti umetni splav vsaj do tretjega meseca. Predsednik oblastnega odbora S t. Radič je pojasnjeval, da je nrr.etsl splav že z zakonom zabranen ia da mora biti že v zavesti ljudstva, da se splav ne sme Izvajati. Po izvajanju še nekaterih govornikov je bila uredba sprejeta. Zatem je bila ^a dnevnem reda uredba o pobijanju metdjavosti pri živini. 5 to l-e-jbo se predvidevajo vsestranski ukrepi za preprečen ie te hude «alez!j ve Bvtaske bolezni, U je v poslednjem časa napravite ogromno Skoio narod »emu gospodarstvu t zagrebški ob'as ti. Posameznim lastnikom živine bodo Imela dolžaost pomagati pri pobijanju bolezni mdi samouprav*« oblastva. Radi o si garanja ospreineišega izva- janja uredbe m bo ntuovil poseben fond za pobijanje metnllarastL ki ga bo opravljal oblastni oAor Otm>rlla sta poročevalec PiiaSč in predstojnik gospodarskega oddelka Predavfc. Zadnji fe navajaj strahotne številke glede Imenovane Svfnske totessi. Okot 30*06» kosftdev ttvfee M v zagrebški oblasti ia metuljavosti. Poginilo je v vsej oblasti že okoli 20.000 komadov živine To znata ogromno škodo 50 ntiHioaov dinarjev same v zagrebški oblasti! — Jutri se bo v. sna specijalna debata o tej tSedb. nakar pride na dnevni red uredba o 3groi->mih in uredba o gradnji cest na selih Razorožitveno vprašanje Nesoglasje med Francijo in Anglijo ▼ Ženevi. n. Ženeva, 4. aprila. Po večmesečnem temeljitem pretre-sanju so razne podkomisije pripravljalnega odbora Društva narodov za omejitev oboroževanja dokončale svoje delo. Njihovi zaključki tvorijo pravcato enciklopedijo predvsem v tehničnih vprašanjih. Sedanje zasedanje pripravljalnega odbora se je zategadelj moglo lotiti politične plati razorožitvenega vprašanja m določitve programa in okvira bodoče mednarodne konference za omejitev oboroževanja. Takoj pri početku debat, ki se te dni vrše v Ženevi se je v vsej globini pokazala razpoka, zevajoča med angleškim in francoskim stališčem. Zastopnik Velike Britanije vikont Cecil je nenadno prediožil lasten osnutek načrta za. mednarodno konvencijo glede razorožitve. hoteč na ta način okreniti tok debate v prid britanski tezi ki omajati ona načela, ki jih je v podkomisijah odobrila večina. Francija seveda ni mogla molčati vsled česar je njen zastopnik Paul-Boncour takoj predložil protinačrt ki se že po jasnosti in tehnični preciznosti ugodno razlikuje od angleškega. Lord Cec3 je moral pod pritiskom velike večine zborovalcev Hmakniti svoj osnutek in tako je bil sprejet Paul-Boncourov projekt bodoče razorožitvene konvencije kot temelj razprave. Vendar se s tem ni prav nič izgladila razlika v naziranju obeh velesil V stranskih vprašanjih se še najde skupna formula, v temeljnih vprašanjih pa se spor pojavi v vse: ostrosti. Anglija in z njo tudi Amerika, katerima se Šesto pridruži Italija, ne marata, da bi se omejitev bojnih si! na kopnem, na morju in v zraku zasnovala po istih načelih, istem merilu. Ne marata, da bi se razorožitveno vprašanje tretiralo v celoti Njun načrt gre nasprotno za tem, naj bi se o pomorskih vprašanjih razpravljalo posebej, na konferenci, ki bi se je udeležile samo pomorske velesile. Cooiidgeov predlog za pomorsko konferenco stremi očitno za tem. da se pomorska vprašanja odtegnejo kompe-tenci Društva narodov. Id naj bi izvedlo samo omejitev bojnih sil na kopnem. Obe anglosaksonski velesili očividno ne dopuščat* da bi kdo osporava! njuno hegemonijo na oceanih, pač pa želita oslabiti vojaško moč kontinentalnih držav. Na ta način bi bila zlasti celinska Evropa m latinska Amerika brez moči proti anglosaškemu imperijalizmu, čigar oblast in sila na oceanih bi ostala nedotaknjena, nezmanjšana. To stremljenje se kaže celo v vprašanju zračnih bojnih sil Lord Cecil pristaja na omejitev letal in zrakoplovov, ki so namenjeni zračni piovbi nad kontinentom, odločno pa nasprotuje sleherni omejitvi glede nadmorskih letal. Do sporazuma ni prišlo in se je moralo to vprašanje: odgoditi. ker tudi Franrija ne odneha od svojega načelnega stališča, da se mora omejitev odnašati na vse vrste oborožitve, dejanske in materijalne. subozemske. pomorske in zračne. -t Kakor zdaj stoje reči v Ženevi ni mnogo upanja na kak dejanski uspeh razorožitvene akcije. Značilna za pesimizem. ki vlada glede ženevskih razprav v Franciji, je pisava sicer umerjenega pariškega «Tempsa». ki ostro napada angleško stališče. «Temps» piše: »Igra je jasna. Zadeti hočejo vojaško moč Francije. Njo hočejo uničiti . . . Rozorožiti hočejo kontinentalne države — v' prvi vrsti Francijo — s pomočjo mednarodne konvencije, prav tako kot se je s pomočjo mirovnih pogodb razorožila Nemčija in njeni zavezniki. Ta načrt zasledujejo pod kritiko navidezno najplemenitejšega nacinzma, čigar pravi obraz pa se vedno izraziteje odkriva v luči ženevskih debat.» Izenačenje davkov in klerikalci Ko so bili klerikalci v opoziciji, so ne» prenehoma govorili o potrebi izenačenja davkov in o krivici, ki se godi prečanskim krajem, ker plačujejo sorazmerno večdav« kov kakor Srbija. Pri tem so šli dostikrat celo tako daleč, ca so to zadevo izrabljali za gonjo proti Srbom sploh. Sedaj, ko so sami v vladi, ne govore več o izenačenju davkov. To zanje sploh ni več noben pro» blem in zato so tudi hladnokrvno odkkv nili predlog sam. demokratov, naj se srb« ski davčni z-atoc radi začasnega izenače« r.ja do sprejetja novega zakona o izena« čenju davkov raztegne na vso državo. Da pa ne bomo delali klerikalcem kri« vice, ugotavljamo, da so res nekaj storili za izenačenje davkov. Izenačili so delav« stvo v plačevanju davka na točno dela Doslej delavci v državni službi tega davka niso plačevali, po zs^ugi klerikalcev pa bodo sedaj vživali z ostalimi delavci isto pravico in dolžnost plačevanja tega dav« ka. Razlika med državnimi in nedržavnimi delavci je v tem primeru samo ta, da je v večini slučajev plačeval za nedržavnega delavca davek na ročno delo delodajalec, medtem ko ga bo moral državni delavec plačevati sam. pri čemer je treba tudi to upoštevati, da ima država točno evidenco nad njegovimi prejemki in da ne bo mogel ničesar utajiti Na to izenačenje so kle» rikalci •• resnici lahko ponosni »Slovencu® seved; te ugotovitve na pod« lagi obstoječih dejstev niso všeč, zato pa skuša zabrisati slabi vtis nesorijaine davč» ne politike klerikalne stranke z neutemelje« nimi in bedastimi napadi n« SDS Tako tr» di, da je SDS ko je bila na vladiT vsak protest pcoti večjim davkom, ki jih mo ramo Slovenci lačevati. razkričala kot mržnjo proti državi in_ Srbom. »Slcvenec* aeve' s tem ne bo opravičil klerikalne davčo poCt- ^ ter-> manj, ker je splošno znana aa je SDS obsojala 'e zlorabljanje neizena davkov za separatistično go« njo in ker je od nekdaj proglašala kot nuj« r>o potrebo za uveljavljenje popolne ena« kopravaosti vseh državljanov popolno iz« enačenje vseh pravic ia bremen. Po volit« vih L 1925. je proglasila kot prvo dolžnost vlade Narodnega bloka izvedbo izenačenja davkov in morda je bila prav ta zahteva tudi vzrok, da so radikali razbili Narodni blok in se pozneie zvezali t radičevci in klerikalci. Sicer pa danes ne gre za to, ka; je SDS delala, ampak za to, kaj dela SLS Kleri« kalcr so danes v vlad: ter tvorijo z rad-Vali večino v Narodni skupščini in n j-bova dolžnost je, da izenači jo davčna bremena. Za to gre danes n: ra nič drugega. Seveda za tako izenačevanje, kakor so ga pričeli z davkom na ročne delavce, se vsi prav lct>o zahvalimo. Politične beleiKe Kaj pravi hrvatski kmet? Nedavno smo navedli, kako je klerikalni spStski Es: »Jadran« ponatisnil slavospev »Slovenca« na delo sedanje viade in kako je »Domoljub« Mnatissil ta slavospev iz »Jadrana« kot dokaz, kaj piše »proti-vladno« glasilo o klerikalno-radikalski vladi Sedaj imamo priliko beležit: slučaj, v katerem se je ta procedura vršila v obratni smeri. Prej Je šla klerikalna hvala iz >Slovenca< potom splitskega »Jadrana« v »Domoljub«, sedaj pa Je prišla iz »Domo-.iaba« potom zagrebški klerikalnih »Se-jaških novin« v »Slovenca«. Včerajšnji »Slovenec« namreč poaatJskuje, kaj pišejo klerikalne »Sdjaške novine« iz Zagreba o tedanji vladi ia kar to »prepionkale« is »Domoljuba«, ter pristavlja: »Tako piše hrvatski kmet.« Po i!3šem mnenju je imel usti »hrvatski kmet«, ki ie pel v »Seljaških i novinah slavo delu klerikalno-radikalske viade. prav tako koiar pod vratom kakor tisti »slovenski kmet . ki io je pel v »Domoljubu-.. Radovedni smo. čegavo hvalo dela vladne večine bosta Slovenec« in •Domoljub« prihodnjič citirala kot »nekle-tikam!« glas. Radič in duhovniki 51. Radič :e izjav.l na seji oblastne skupščine v Zagreba naslednje: »Duhovniki bi morali krščevati brezplačno. Laž je, da gre človek v pekel, če ne prejme popovskega blagoslova. i?e večja laž je. da, če tnali :rok umre. ga vrag natakne na raženj.« Ponatiskujemo Radičevo izjavo po »Slovenca-. k se radi nje razburja in pravi, da ;e neverjetno in nezaslišano, da tak I;ovek. kskor Radič, vodi Hrvate. Skromnost sosveta na ljubljanskem magistratu Predvčerajšnjim se .e prvič sestai na ljubljanskem magistratu novo imenovani sosvet. Kako; poroča včerajšnji »Slovenec«, so Klerikalni člani sosveta, ki jih je 5 poleg dveh radikalov, podali ob tej priliki izjavo, da so pripravljeni sodelovati z vladnim komisarjem na magistratu, da pa vztrajajo slej ko prej na načelnem stališča, naj se mestni občini ljubljanski vrne njena avtonomija z zakonitim občinskim zastopstvom. vsled česar prosijo viadaega komisarja, naj čim prej ukrene vse potrebne priprave za izvršitev občinskih volitev. Zakaj pa samo »pripravljeni«, saj so se vendar klerikalci sami sebe imenovali v sosvet Ali se je v zadnjih dveh, treh dneh razmerje SLS dc stranke, kateri pripada g. komisar, spremenilo? Ostali del njihove izjave, da SLS slej ko prej vztraja aa vrnitvi avtonomije ljubljanski mesto; občini, ia poziv vladnemu komisarju, naj pripravi vse potrebno za volitve, pa je direktno smešen. Kakšnih priprav pa Je še treba? Imenik volikev je to in volitve se lahko vsak dan razpišejo. Ali naj morebiti vladni komisar pripravi »vse potrebno«, kar bi moglo služil v prid klerikalci agitadii? To bi se dalo sklepati tz »Slovenčevega« poročila. k, pravi, da se bo »aa eni prihodnjih sej vršila revizija vseh nameščenj, ki so se izvršile po razpustu občinskega sveta« Kar se tiče volitve občinskega sveta. Jih je SDS vedno zahtevala, a vladajočim strankam niso prijale. SLS je lahko prepričana, da Jo borna pri vzpostavitvi ljubljanske občinske avtonomije krepko podpirali. Klerikalni ministri naj zahtevajo cd notranjega ministra takojšen razpis volitev in zadeva bi bila lahko v par dneh razčiščena. To bi bila veliko krajša pot za uveljavljene tega »načelnega stališča«, kakor pa |e frazarenje na naslov vladnega komisarja, ki mora delati to, kar ma trkaže kleri-kakio-radikalska vlada. Radič m Zagreb Ni še dve leti, ko je Zagreb kar ooreJ zi Radšče-n. Pri februarskih volitvah L 1925. mu je zaupal ogromno večino w>jih glasov in Radič je bil bog zagrebških »par-garjev«. Ko je kmaln nato preokrec2 svoj politični aeroplaa in se odločil za oporto-nisdčno politično taktiko, pa se je navdušenje Zagreba poleglo, zlasti odh: so ga najradtkalnejši Samobrvati zapustili ta osao vaii lastno federalistično stranka kateri se je pridruži: tudi velik del zagrebStega meščanstva in intetigence. Radič Je zop« Izvlekel Iz svoje torbice harmoniko x melodijami o pokvar-en: gospodi, o kapotaiih, ki nisc za ničesar na sveto, in jo začel razte-govati o vsaki priliki Posebno se rr.aša nad Zagrebom zdaj v oblastni skapščint, kjer je absoluten gospodar in vedoo zeova grozi Zagrebu, da mu bo že pokazal P©-deraiisti seveda ce molče ia tako se spor vedno boli poostruje. Poročali smo U včeraj o pretepa ca seji zagrebškega občinskega odbora, kjer so federalistl v Izredno ostri docela nepartamentami obtiki obračunali z Rsdičem in kjer je naposled priSo tt>d: do dejanskega spopada, pri katerem sta jo dva radičevsfca občinska svetnika pošteno skupila. Radič je napovedal revaažo že za včerajšnjo sejo oblastne skupščlae, a očrvidrto so ga njegovi prijatelji pregovorili da ni izzval novih incidentov. Kdor pa Ra-d;ča pozna, ve, da ni pozabil. Ob prvi ugodni pr23d bo brrfmfto tz njega ia takrat se bo znova znese! nad svoSrrsi nezvestimi nekdasjlr.:! bratci Volilni boj koroške slovenske stranke Samostojno stopajo koroSci Slovenci v volilni boj. Tako vstrajajo na dosedanji svoji poti pa tudi razmere v deželi so take, da jrm narekujejo samostojno borbo. Z iastoo silo bodo dosegli, kar se bo sploh dalo doseči sred: besnega nasprotsfva. Se» veda bi rade pridobile slovenske glasove razne nemške stranke, vabil in obljub bo polno, toda slovenski volilci so zreli in ho« če.to voliti kandidate svoje stranke, kateri edini se bodo boriH za pravice slovenske, ga ljudstva na Koroškem. Kaj je napovedovala zca&t gospoda pred plebiscitom ta kaj je storila? Gospo« darstvo v slovenskem ozemlju je skrajno ranemarietio. tako da so že največji nem« ški zagrizene: opozarjali merodiine činite« Ije v Celovcu na to. da se pozablja na slo« venski del in da se ni ure^ičila nobena ob« ljuba, kar je nevarno in kar se utegne ma« »čevsti. Ma>čevan>e naj se izvrši na ta na« čin. da volijo vsi slovenski voKJci kandida* te slovenske stranke. Volilno e^anie med Slovenci je živahno. Vršijo se shodi, na katerih se razlaga po« men slovenskega boja rr; predočuje se vo-lile«n slika deželnega aoenodarsrra fc nemSce Dolirike. Shodi so dobro obiskani, med slovenskimi volilci nrma rem5ko prili« wanje nobene privlsčoosti. kare se zre« los; in nerazrufea edinost Ni dvoma, da bo. radi tega nemška vohica ofenziva na slovenske volilce toliko silcejša, ali po ple« biscitu je slovensko ljudstvo uvidelo, da ne more verjeti prav nobeni nemški stranki. Gospodarske razmere so postale strašne. Pritožne komisije poslujejo tako, ca je na« šim Nemcem prav. šol ni, .-tuitume avto« norr.ije tudi ne. Nič ni Vedno slabše je v vsakem pogledu. Še cerkve med Slovenci so po plebiscitu na številnih krajih zasedli nemški duhovniki, ki so vrli pomočniki ce« kjvškega raznarodovahiega sistema. Položaj je tak, da veleva Slovencem samostojen r.a« stop. KvišKr Gi.= ii/ni:a bo -magala. cs se uresničijo slovenske zahteve! Ali si že vpisan v Vodnikovo družbo? Stanovske korporacije in klerikalci Znano je, da hočejo klerikalci izpre-meniti volilni red za Zbornico za trgovino, obrt m industrijo iz strankarskih namenov, da bi jo popolnoma dobili v svoje roke, in ne zaradi koristi naših gospodarskih krogov, ki jih niti vprašal: niso. ali se strinjajo z izpremembo volilnega reda Dokazali smo, da bi po novem volilnem redu. ki ga nameravajo klerikalci uvesti v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo in s katerim hočejo odpraviti v njej zastopstvo po posameznih kategorijah stanov v svrho majorizacije. bili zapostavljeni v svojo škodo najvažnejši gospodarski krogi ker bi njihovo mnenje ne prišlo v zbornici do polnega izraza. Zato skuša «Slovenec» zagovarjati klerikalne namere na dolgovezen način z enakopravnostjo vseh stanov itd., ne omenja pa. da bi se v tem slučaju morala ta enakopravnost pokazati v plačanju dokiad za potrebo zbornice. Kako pa bi izgledalo v tem primeru, je seveda drugo vprašanje. Prav gotovo je. da bi zbornica morala znatno omejiti svoj delokrog, obenem pa tudi znižati podpore za trgovsko :n obrtno šolstvo ter za razne druge namene v svrho pospeševanja našega gospodarstva Zlelo dvomimo, da bi hotel kdo več plačevati Imeti pa v zbornici manj pravice kakor oni ki manj o!aču.e. Zgodilo se bo nasprotno, razna velika Industrijska trgovska in denarna podjetja bodo zaradi tega ker ne bodo v zbornici zadostno zastopana in ker bo obramba njihovih interesov poverjena ljudem iz drugih strok, ki ne poznajo njihovih teženj in imajo v mnogem ozira tudi povsem druga stremljenja prenesla svoj sedež drugam v Beograd ali Zagreb, kjer bodo v tamošnjih stanovskih korporadjah prišla lahko neposredno do izraza. Da bo s tem prešel tudi velik del denarja iz Slovenije drugam, je jasno. Po sedanjem ustroju gospodarskega In sodjalnega reda se takim primerom ne bo mogoče izogniti. Sicer se pa krši z izpremembo dosedanjega voiilnega reda, na podlagi katerega so v zbornici zastopani vsi gospodarski stanovi, tudi princip stanovskega zastopstva Kakor hitro bo majorizira! en stan druge, ne bomo imeli več Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pač pa morebiti kako zbornico podeželskih konzumarjev. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo pa je zato tn, da je izraz vseh gospodarskih stanov, ne pa posameznih. :n da spravlja interese enih stanov v sklad z interesi drugih, v kolikor je to mogoče in v kolikor to ni v škodo, pač pa v korist splošnim narodnogospodarskim interesom. V slojem včerajšnjem uvodnika, v katerem skuša opravičiti izpremembo sedanjega volilnega reda piše »Slovenec* sam: »Skušnje, kj jih pridobiš na enem polju, te še dolgo ne usposabljajo za delo na drugem polju.« Nič drugega tudi mi nismo trdili ko smo zagovarjali princip interesnega zastopstva posameznih stanov v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. In četudi bi .bilo obratno res, bi nihče ne mogel pričakovati da bo kdo branii interese drugega stanu v škodo svojega Nočemo navajati konkretnih primerov, ker velja to za vse enako. Splošna in enaka voiilia pravica je povsem na mestu v popolnoma političnih korporacijah, ki ustvarjajo temeljna načela splošnega gospodarskega življenja ne pa v gospodarskih korporacijah, ki imajo v glavnem namen biti izraz želja in stremljenj posameznih gospodarskih stanov v informacijo in za podlago delu zakonodajnih zbornic. Sicer pa je bila tudi doslej pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in < industrijo v veljavi spiošna enaka in j tajna volilna pravica seveda s to raz-; liko. da se je izvrševala po posameznih 1 kategorijah stanov. Fnakopravnost s | tem ni bila prav nič kršena, ker je imel : vsak gospodarski stan toliko vpliva v i zbornici kolikor mu ga je pristojaio i ' ozirom na njegov vpliv na splošno narodno gospodarstvo. Kdor bi hotel kaj drugega, bi izpreminjal obstoieči gospodarski red na nepravem mesta, kajti za take načrte je tu Narodna skupščina kot vrhovna zakonodajna oblast. Kadar bo ona izpremenila temeljne principe narodnega in državnega gospodarstva bo tudi na mestu, da se gospodarske in stanovske zbornice pri lagode tem principom. Sicer pa bi bil skrajni čas. da pove »Slovenec*, v imenu katerih gospodarskih krogov in organizacij zahteva klerikalna stranka izpremembo volilnega reda Zbornice za trgovino, obrt ia industrijo v Ljubljani . . . 3 - Sreda 6. TV. 1927 Naši Kraji in ljudje Razpuščajo, reducirajo, odstavljajo Maribor. 5. aprila Cele kolone mariborske rubrike bi lahko napolnili v »Jutru«, če bi beležili vse strahote bede, obupa in splošne demoralizacl-je, v katero meče sedanja klero-radikalna vlada uboge uradnike in vse prebivalstvo s svojimi brezsrčnimi in strankarsko zagrizenimi redukcijami in preganjanji vestnih, zmožnih in pridnih državljanov. Ne samo na železnici, pri carinarnici, pri velikem županstvu na najpotrebnejših oddelkih. kmetijskega in industrijskega obrata, na agrarnem uradu, tudi v državni bolnici so s 1. aprilom reducirali 6 mladih zdravnikov, ki so bili tako po dolgih študijah čez noč zopet na cesti. Sedanji partizani na vladi torej neusmiljeno kosijo ravno tam. kjer so zadeti naJvitalnejši Interesi ljudstva. Dokler so bili v. opoziciji, so noč in dan kričali o zapostavljanju naših bolnic v Sloveniji, sedaj so se sami spravili najprej^tudi oni nad nle, da jih še bolj oskubijo. Stanovanjsko vprašanje, ki tira ljudstvo v obup, rešujejo s tem, da uvajajo preiskave proti uradništvu, medtem pa se ne ganejo, da bi vzdramlli višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu, kjer leži že tedne in tedne nad 20 nerešenih mariborskih pritožb in kljub stanovanjski bedi čakajo na rešitev teh pritožb številna prostorna stanovanja v Mariboru prazna. Poprej so vedno zahtevali, da mora država zidati, zahtevali so stanovanjske hiše za uradniško, poslopja za oblast, palače za pošto na kolodvoru, avtomatično telefonsko centralo ln še nebroj dobrot, kar pa so vse čez noč pozabili, ko so prišli klerikalni ministri v vlado. Komaj so se vsedli k vladnim Jaslim, niso znali klerikalci drugega, kot iskati žrtev med slovenskimi uradniki, da nasitilo svoje partizane. In tako slišimo vsak dan o samih redukcijah, premestitvah, odstavljanju. Te dni so razpustili okrajni zastop v Slovenski Bistrici, sledil bo razpust okrajnega zastopa v Mariboru, v teku pa so še neštete druge zpremembe v uradih. Obglavljen je vestni prosvetni inšpektor dr. Poljanec in na njegovo mesto imenovan klerikalni profesor dr. Kotnik iz Ptuja. Pa tudi šolske nadzornike hočejo izmenjati, čeprav jim nihče doslej niti očital ni, da bi ne vršili vestno ln strogo objektivno svojih funkcij. Ampak za 'o klerikalcem ne gre. Ker ne znajo in nočejo ljudstvu koristiti, kažejo svole delo za narod v preganjanju. Med ljudstvom pa vre odpor, za katerega imajo zopet pripravljeno vladno pest. Čutijo pač, da se jim bliža obračun. Naš Jadran se oživlja Sušak, 3. aprila Narava se oživlja, oživlja se promet! La-stavice prihajajo in ž nHm! tujci ln gostje na našo rivijero. Prav ugodno vpliva to vrvenje na človeka ln ga predrami iz zimske letargije. Danes sta nas posetila Radič in Miss Evropa, kar je bila naravno velika senzacija za Sušak. Radič pripoveduje sedaj Kastavcem o pripojeni u k primorsko-krajiški oblasti In udriha čez ljubljansko oblast, ker nima drugih »šlagerjev«. A vzlic temu je sigurno, da bo imel na večernem brezplačnem banketu več vernih gostov, kakor na zboru poslušalcev. Miss Evropa, g. Štefica Vidačič, je zre-volucijonirala ves Sušak, posebno ženski svet in nadebudne galane. Prostor pri kolodvoru je bil nabito poln občinstva, ki si ie hotelo ogledati bodočo filmsko zvezdo. Že v naprej se ie slišalo Iz ženskih ust prav komične in tudi naivne kritike, ki so seve gravitirale na nevoščljivost in izzvale samo nasmeh ali pomilovanje. Njen prihod je bil viharno aklamiran in -izročen ii je bil velik šopek. Ženske so pač nepre-računl.iive; tako so se trle in gnetle na potu k izletniškemu parobroau za Crikve-nico, da sem se s komolci branil, da me ne pohodijo — mnogim se Je mudilo ž njo na izlet, a druge so jo hotele še enkrat videti in analizirati njeno krzno in toaleto. Pričakovati je še spor med tukajšnjim ženskim in moškim svetom, kajti nežni spol trdi, da Štefica ni lepa, moški pa seveda nasprotno. Ce pride do bitke, bom Javil V sušaški luki je precej živahno, promet se oživlja in zaznamovati je številno kre-tanje parobrodov in jadrnic, ki izvažajo les in živino, a uvažajo ponajveč umetna gno-iila in reparacijsko blago. Sosed Reka pa počasi umira. Vsled visokega porasta lire ie popolnoma zastal vsak trgovski stik. Poprejšnja klijenteia Reke so bili Sušača-ni, sedaj pa je narobe. Sedaj prihajajo Italijani nakupovat semkaj, ker so pri nas vsi produkti cenejši. Tudi letoviščarjem ne konvenirajo več cene ne razmere tam preko, zato vsak dan pasirajo most na meji in potujejo na našo rivijero, kar moramo le pozdravljati. Stavbna sezona je v polnem teku, povsod se gradi, renovira in adaptira; za gosta, ki je lani videl rivijero, bo letos marsikaj novega in lepega. V Selcah mislijo postaviti mornariško vojašnico in mornariški oficirski dom. Na Rabu se otvori letos grandijozen hotel Imperlal, eden najlepših na našem Jadranu. Propaganda za turizem je obširna in upati je, da bo njej primeren tudi odziv gostov. Pri'kopanju temelja neke hiše v Crikve-nici je našel zidarski vajenec na videz brezpomemben prstan in ga prodal za 2 Din prodavaču mindole-mandole. Temu se je 2del prstan malo več vreden in ga je nesel k urarju, ki ga je taksiral na 80 Din; žilica pa mu še ni dala miru, zato hajd k Juvelirju, ki je konstatira! dragoceno platinasto kovino z velikim briijantom v vrednosti 6000 Din. Končno se je dognala vrednost predmeta ;e!o z 10.000 Din. Nastal pa je seveda spor: dečko zahteva prstan nazaj, a reklamiralo ga obenem zidarski mojster, hišni posestnik, bivši lastnik zemljišča Itd. Pravi lastnik se ne najde in koristi bodo menda imeli od njega le advokati LJ. Ustanovitev Vinarskega društva za Slovenijo V soboto se je vršil v prostorih Srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru ustanovni zbor nove enotne organizacije vseh vinogradnikov v mariborski in ljubljanski oblasti pod imenom »Vinarsko društvo v Mariboru« Namen društva je, vsestransko intenzivno pospeševanje vinarstva in vseh onih panog kmetijstva, ki so z njim v zvezi. V podrobnem bo skušalo društvo širiti smisel za izboljšanje vinarstva in kletarstva, podpirati organizacijo za skupno prodajo pridelkov, olajšati članom dobavo raznih kmetijskih potrebščin in pospeševati združitev vseh kmetijskih organizacij v Sloveniji. Ustanovnega zbora se je udeležilo 70 zastopnikov vinogradništva iz raznih krajev Slovenije. Po sprejetju društvenih pravil Je bi! izvoljen sledeči odbor: predsednik Gabrijel Majcen u Maribora; prvi podpredsednik inž Josip Zidanšek, drugi posestnik Josip Nemanič iz Dolenjske, odborniki: Globelnik, Lavoslav Bučar, Joško Janežič, inž. Zupančič, inž. Gorjup, Miha Brenčič, Joško Zabavnik, Alojzij Zupanič, Srečko Robič, Klotar Bouvler, Jakob Rajh, Robert Košar. ViriUsti so: oba kmetijska referenta mariborske in ljubljanske oblasti, ravnatelj Srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru ter ravnatelj kmetijske šole na Grma Računska pregledovalca sta gg. Sotlar in dr. Lašič. Po izvolitvi odbora Je bila izrečena zahvala in zaupnica g. vin. ravnatelju Puklavcu, ki je radi svoje predčasne upokojitve odložil vsa svoja častna mesta, ter obenem prošnja za njegovo na-daljne sodelovanje. Daljša debata se je razvila o predlogu g. R Košarja, da naj bi Vinarsko društvo sodelovalo pri projektirani vinarski raa stavi v Mariboru. Ker so priprave za to razstavo že tako daleč, da bi društvo kot tako moglo igrati pri prireditvi le postransko vlogo, in ker je Vinrasko društvo kot mlada, šele ustanovljena organizacija, prešibko, da bi se moglo spuščati v špeku-lacijska podjetja, je bil predlog odklonjen. Pozdravljamo novo strokovno in stanovsko organizacijo naših vinogradnikov, želimo Ji lep razvoj in napredek, želimo pa obenem tudi, naj bi v društvu ne bilo prostora za malenkostne strankarske in oseb- ne ambdcije, kakor se je to žalibog deloma že pokazalo pri sklicevanju ustanovnega zbora in pri določanju oseb za odborniška mesta na zboru samem. Šele pod temi av-spioljami bo moglo društvo res tudi napredovati in dosezati uspehe. Beograjsko pismo Topli dnevi prihajajo. Breskve in dža-narike so v najlepšem cvetju. Delo oživlja in stavbna sezona pričenja zopet. Ta hip se opaža po slovenskih gostilnah manjši promet, ker so odšli poslanci »na dopust«. Ob času kosila in večerje je zelo živahno sicer, ker intervenirajo razni rodoljubi najraje kar v oštariji, da ni iskanja po raznih kancelarijah. Slovenska pesem se širi tudi v Beogradu ln razne kapele prepevalo narodne pesmi prav dobro, kar spravi vča-sl naše ljudi v dobro voljo, od katere ima potem ciganski primaš tudi par kovačev haska . . Na Topčiderskem brdu so zasidrani naši slovenski železničarji, ki so ob prostem času tudi vzorni vrtnarji. Tu prednjačl naš vrli Joža, ki je letos postavil lično ograjo okoli svoje vrtnarije. Ta ima svojega špediterja v osebi podjetnega Laščana, ki Je že tudi postal hišni lastnik in posestnik. Kot razveseljiva novost Je prelepa razstava najnovejših čipk po narodnih motivih v Ženskem društvu. Prireja jo Državni osrednji zavod iz Ljubljane. Čipke po kosovskih in bitoliskib motivih so tako krasne, da zbujajo res zasluženo pohvalo. Zlasti inozemske dame raznih poslanikov se zanimajo za te solidne izdelke. Niso pričakovale, da ima Jugoslavija tako lepa dela. Zavodu čestitamo na tem lepem uspehu. Višja ženska obrtna šola je priredila matinejo s koncertom, kjer so predvajali tudi Balukovo »Slovensko deklico«. Gojenke so prednaišale pesem zelo lepo in se Je morala ponavljati. V splošnem se opaža na vseh oficijelnlh prireditvah povdarjanje edinstva. ki gre mirno, počasi in vztrajno pot h konsolidaciji gospodarskih in političnih razmer . . . Odmev mežiške afere v Ljubljani Inž. Gustlnčlč m bivši komunistični poslanec Klemenčič aretirana. Mežiška afera zavzema vedno večje dimenzije in je posegla tudi že v Ljubljano. Na podlagi nadalinih ugotovitev sta bila aretirana v Ljubljani inž. Dragotin Gustin-6ič in bivši komunistični poslanec Lovro Klemenčič, lastnik Keramične zadruge v LJubljani. Iz Maribora sta namreč odpotovala v Llubliano dva detektiva, ki sta dobila pri ljubljanski pol. direkciji še asistenco. Lovro Klemenčič je bil aretiran na svojem stanovanju, inž. Gustlnčiča pa niso našli doma. ker se je mudil izven Ljubljane. Zato so ga počakali na kolodvoru in ga takoj po prihodu vlaka aretirali, nakar sta bila oba prepeljana v Maribor in izročena tamkajšnjemu okrožnemu sodišču. Keramična zadruga v Ljubljani ima protokoll-ranega samo načelnika Klemenčiča in nobenega drugega člana. Zadruga je izdelala peči za mežiško šolo. Tudi pri tej kupčiji so naši vknjižbe, ki so dale povod za to senzacijonalno aretacijo. Razburjenje med prebivalstvom v Mežici in okolici je od dne do dne večje. Veliki župan mariborske oblasti je namreč si-stiral napeljavo vodovoda s strani občine, oziroma krajnega šolskega sveta. Nekateri posestniki so se proti temu pritožili. Veliko županstvo sedaj zahteva, da mora vsak interesent, ki le dobil napeljavo vodovoda, plačati za napeljavo nanj odpadajoči znesek po davčni moči. V resnici so že dobili nekateri posestniki plačilno nalogo po 20 do 100 tisoč Din. Včeraj Je prišla v Maribor zato posebna deputacija k velikemu županu dr Schaubacbu in protestirala proti takemu postopanju, češ, da oni niso naročili vodovoda in ga bodo sploh odpovedali. § 144, Kalvarl'a žene POZOR! PRIDE! Kino »DVOR« ne Igra reprizeU — Popolnoma novo! — Prvič v Ljubljani! — NI reprlza! Slovita pustolovka ELLEN RICHTER v nadvse senzacionalni krlm. drami RAZUZDANA VOJVODINJA (Die tolle Herzogin) Po istoimenskem znamenitem romanu E. Kleina. Zloglasna kairska igralnica! Tajna ljubavna pisma! Najboljši plesalec Jazz-banda. Ruski delegati in sibirski petrolejski vrelci! Žareča ljubav vojvodinje! Plemič, konj enišl£ častnik Danes ob 4. '/s8. In 9. mL Pri vseh predstavah orkester. Telefon 2.730 Pride: Kino »DVOR« Pride! Mesto bodočnosti: »METROPOLIS«. — Velemesto v letu 2.500 15 aretiranih izgubljenih žensk Mariborska policija je izvršila te dni temeljito nočno racijo, ki se je končala s presenetljivim uspehom. Ko so iskali sumljive elemente radi nekega vloma v toba-karno, so naleteli po raznih kotih na naravnost nečuvene luknje sramotnega prodajanja ženske ljubezni. Pri tem so aretirali lastnico tako zvane turške kavarne na Grajskem trgu in njeno še ne Mletno hčerko, ker sta se obe pečali s tajno prostitucijo. Poleg tega so prijeli na njunem domu še dvoje žensk, ki so ju morali poslati naravnost v bolnico. Nadalje so iztaknili v Jezdarskl ulici ce!o leglo tajne prostitucije. Neki Joža Ž. si je zgradil tam leseno kolibo, v kateri je živel s svojo ženo in Jo pošiljal na ulico, da se je prodajala moškim. V tej kolibi pa ie zbiral poleg tega še druge ženske, ki so skupaj z njegovo ženo prodajale ljubezen. Ž-a 'n njegovo ženo so Izročili radi zvodništva sodišču . Kako nezdrave razmere vladajo v spolnem oziru v Mariboru, kaie najbolj spolni oddelek bolnice, kamor so zadnje dni oddali po policiji nič manj kakor 15 deklet in žena radi razširjanja nenadzorovane prostitucije. Skrajni čas Je, da mariborska zdravstvena oblastva ukrenejo, kar Je potrebno za preprečeni« nevarnosti širjenja veneričnih bolezni. Boj se prijateljev... Ljubljana, 5. aprila Rudar Martin Je pred par dnevi zapustil svojo službo v Trbovljah in se v ponedeljek pripeljal v LJubljano, da se tu pozabava. V žepu Je Imel precej rejeno listnico, ko Je srečal dopoldne na Kette-Mur-novi cesti svojega poznanca, hlapca Franceta Kastelica. Francetu se je kar srce za-smejalo, ko ga je prijatelj povabil na dobro kapljico v bližnjo gostilno. Prijatelja sta se vsedla za mizo in med prijetnim pogovorom popila dva litra črnega dalmatin-ca in pojedla vsak po dve porcijl žolče. Končno je Martin potegnil listnico iz žepa ter poravnal ves račun. Seveda ni mislil da se mu bo par ur pozneje od žalosti In Jeze skoro razlil žolč. France ga Je pri plačevanju gledal nekam postrani, še bolj pa njegovo, z bankovci naloženo listnico in nekaj težko premišljeval. Ko sta bila zunaj In se jima Je od soinca bliščalo v oči, kolena pa so se jima šl-bila pod težko zavžite pijače, se Je France spomnil ter povabil Martineka na Grad v travo, češ, da se tamkaj odpoHjeta. Spala sta do popoldneva. Prvi se Je zbudil Martine (saj zdelo se mu Je tako) in se dvignil od tal. France Je takrat še smrčal, Vendar pa Martin, ko se Je potipal, ni več našel v žepu svoje listnice s 500 Din. Takoj Je zbudil tovariša in mu povedal kaj se mu Je pripetilo. »Kaj misliš, da sem te Jaz okradel?!« se Je odrezal France ves Jezen. »Ne rečem da, ne rečem da ne!« se je razhudll takoj nato Martin, »tega pa ne boš tajil kar vidim!« in izvlekel mu je iz žepa svojo delavsko knjižico. Še pred pa urami najboljša prijatelja sta se pričela ravsati in kavsati, seveda v največjo zabavo sprehajalcem po grajskih potih, končno pa sta se sporazumela, da odideta skupaj na stražnico. Med potom pa Je France pokazal Martineku figo in Jo pobrisal v hosto. Martine je odšel sam na policijo in prijavil svoj doživljaj. Nato Je odšel zopet na lov za Francetom in ga popoldne res izsledil na Ambroževem trgu, pijanega kot čop za njegov denar. Poklica! je brzo stražnika, ki je odpeljal Franceta hladit se v zapor. Z drugim tatinskim Francetom pa policija in okradenec nista imela toliko sreče. Drugi France s priimkom Majdič je pripeljal do Cadove gostilne več zabojev pi- va, ki mu jih je pomagal zložiti točilničar Avgust Teichmeister. Temu je postalo med delom vroče, zato Je slekel suknjič in ga položil na voz. Potem pa je na suknjič, v katerem je imel listnico s 1500 Din gotovine, uro in razne dokumente, pozabil. France je po končanem delu brzo zaklical konjiču hihot in ga pognal proti mestu. Pozneje pa se Je Tei-bmeister spomnil na svoj suknjič in denar ter odhitel za Francetom v mesto. Ko ga je našel v hiši št. 28 na Kette-Murnovi cesti in ga vprašal za suknjič in denar, se Je France neznansko čudil, kaj vorašuje nJega o takih stvareh, nazadnje pa mu Je šel še tako na živce, da je neznano kam izginil. Poklicani stražnik Je pozneje našel točilničarjev suknjič pod oknom Francetove sobe, iz niega pa je seveda izginila listnica, ura in vse, kar je bilo vrednejšega. Franceta zasledujejo sedaj detektivi in stražniki, ako pa se je umaknil na deželo, ga bo »šavsnil« orožnik. Mi pobijemo vsako konkurenco glede kvalitete, okusa, kroja in cen, v moški in damski konfekciji. OSleite si nofe izložbe. GBIČAR & MEJAČ Šelenburgora ulica štev. 3. Pred sodniki France Strgar je 261etni delavec iz Rudnika. Fant je od 6. decembra lani do 11. januarja letos kradel okoli plašče, največ po šolah in na realni gimnaziji, dekliškem lice-ju, v meščanski Soli v Šiški, na I. državni gimnaziji, v osnovni šoli v Vodmatu, meščanski šoli na Prulah, na II. državni gimnaziji, na realki ter osnovni šoli na Viču. Poleg tega je ukradel plašče in dežnike še nekaterim drugim. Skupno si je nabral 18 sukenj in jopic ter več čepic. Največ teh ukradenih stvari je prodal Mirku B., kro-šnjarju v Ljubljani, ln sicer 2 zimski suknji, 2 suknjiča, površnik in plašč. Oba sta prišla pred kazenski senat. Strgar je bil radi tatvine in vlačuganja obsojen na poldrugo leto ječe in na prisilno delavnico, Mirko B. pa na 6 tednov. Decembra so odpeljali orožniki v Rovtah Sivčevega pastirca Jožo, ker je bil osumljen, da je z nekim starcem počenjal nedostojne stvari. Ko so Jožo odvedli in precej strogo i njim ravnali, se je Sivcu pastir zasmilil ln je dejal orožnikom, da morajo fanta pred njim zaelišati. Orožniki so zaslišali tudi nJega in ga naznanili radi prestopka po § 314. kaz. zak. V Logatcu je bil Sive obsojen na 24 ur, a ljubljanski vrkllcnl senat ga Je oprostil, ker § 314. glede vmešavanja v uradne posle nič več ne obstoja, sicer pa Je manjkalo tudi pravega dejanskega stanu. * V Bevlcah sta se sprla fanta Matija in Janez ter se naposled zgrabila- Matija je vinjenega Janeza, ki je sitnaril, vlekel iz gostilne, a Janez se je branil in suval. Matija je v šali potegnil revolver in ga nameril na Janeza. Janez pa se ni ustrašil in je priložil Matiji tako zaušnico, da je fantu počil bo-benček v ušesih. Janez je dejal pred sodnikom, da se' je samo branil, ker je Matija sam začel. Obsojen je bil na 14 dni, a se je pritožil. Zdaj bo zaprt samo 1 teden, ker je senat njegov zagovor upošteval. Najnoveiša moda Pondre Mon Parfum i Bouriols-Parfs ] naznanilo« Kdor želi imeti letos prvovrstno in naj« modernejšo slikarijo, oaj naroči le pri tvrdki Ivan Martine, sobni slikat tn pleskat. LJUBLJANA. Po Ijanska cesta 20 :—: Konkurenčne solidne cene! :—: Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Sreda, 6.: »Pahljača lad" Windermere». A. Četrtek, 7.: Zaprto. (Generalna skušnja.) Petek, 8.: cLumpacij vagabund®. Premijera. Izv. x Sobota, 9.: »Božji Človek*. Dijaška pred« stava po znižanih oenah. Začetek olj 15. Ljubljanska opera: Sreda, 6.: Zaprto. Četrtek, 7.: Zaprto. Petek, 8.: »Eros ln Psihe». G Sobota, 9.: «Ork>V». Opereta. Izv. Nedelja, 10.: ob 15.: «Tajda». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče: Sreda, 6.: Zaprto. Četrtek, 7.: Ob 20. >Manon<. Gostovanje g. Skrivaniča. _ Uprava Narodnega gledališča r Ljubljani proei p. n. abonente, da poravnajo zadnji obrok svojega gledališkega abonmaja najkasneje do 15. t m. Gostovanje gorp. Skrivaniča v Maribora. V četrtek, dne 7. aprila gostuje bivši član mariborske opere gosp. Ivo Skrivanič v ulo-gi Des Grieuia v operi . Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da poravnajo svoje nadaljne obroke do 10. t m. na mariborskem odru. V soboto, dne 9. t m. ob 8. zvečer uprizori mariborsko gledališče vir se zdi nekam preveč vsiljiv in kričeč. Uvažujoč starost in razmere onih, ki so prevzeli vloge, smemo po vsej pravici po« staviti na tehtnico ljubezen in resnobo poj« movanja teh mladih protagonistov in dem« tragonistov in bi jim bili voljni odpustiti napake, ki bi jih storili. V resnici pa je bila igra tako živa, da je marsikaj izginilo v senci in je bleščala samo pristna, verno zajeta kreacija, ki nam je v zvezi s celoto skušala pričarati iluzijo drugih časov, lju« di in bogov. Oidipus se mi je zdel posebno trden v času dvomov, manj na višini sla« ve in gorja, ki je polna vrtoglavih skal, katere komaj prepleza velik umetnik. Jo« kasti je preveč silila na dan miadostnost, nežnost — kdo bi se čudil? Ali tudi ta Jo« kasta je bila kljub glasovni neizdelanosti in pomanjkanju resnične tragične note pri« krpljiva podoba iz antike, ki je v naših očeh sama mladost. Kreon je bil plastično izdelan — prava odrska figura, prav tako Teiresias. Sel iz Korinta, ki ga Ojdipus imenuje starca, ie dobi! pomotoma masko moža zrelih let. Thebanski starešine so uga« jali po maskah in nastopu, zbor pa je tvo« ril zaokroženo skupinsko celoto ter je oči« rov al šolanost in okus. . Vprizoritev je imela na občinstvo viden učinek; bila so mesta, kjer je ta tisočletni umotvor zastavil dih, kakor da bi plavala nad nami ,enca nespoznatnega Zevsa, go» spodarja usode in sreče, ki nas vara še da« nes s krivim zrcalom fluzlj in prividov. Vi« delo se je, da je v Jobri obliki tudi kralj Ojdipus tako «anodim», kakor bo 2500 let za nami jedva kateri komad, ki se je v njem ogledalo obličje našega časa. B. Borko. Domače vesti * Finančni delegat dr. Šavnik gre v Beograd. Kakor javljajo iz Beograda, ie delegat ministrstva financ v Ljubljani, g. dr. Karel Šavnik imenovan za načelnika v finančnem ministrstvu. Za njegovega naslednika pri finančni delegaciji v Ljubljani je imenovan finančni nadsvetnik g. dr. Ivan R upnik. * Neprestane upokojitve. Upokojena sta prosvetni šef mariborske oblasti dr. Leop. Pofjanec in prosvetni referent Ivan Vračaj pri velikem županu mariborske oblasti. Za šefa prosvetnega oddelka v Mariboru je imenovan profesor ptvjske gimnazije dr. Franc Kotnik. Nadalje so upokojeni: dr. Fr. Vidic in dr. Ivan Karlin, referenta Pri ve-Hkem županu v Liubijani, pisarniški ravnatelj pri velikem županstvu Josip Abram in arhivski uradnik Josip Baje. * Izpremembe v državni službi, Iz državne službe je odpuščen po členih IS in 234 uradniškega zakona s 1. aprilom 1927 Etbin Kristan, izseljeniški delegat v Newyorku. Uradnik pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, inženjer Ivan Šorli, ie prestavljen k oblastni inšpekciji dela v Mariboru, davčni upravitelj Rudolf \Veixler v Novem mestu pa je trajno upokojen. * Promocija. Dne 31. marca je bil na zagrebški univerz: promoviraa doktorjem vsega zdravilstva s■ Pavel Lunaček iz St Ruperta ca Dolenjskem. Čestitamo! * Zdravniška vest. Za zdravnica centralnega higienskega zavoda v Zagrebu je imenovan dr. Fedor Mikič iz Ljubljane. * Iz uradnega lista. »Uradni list« objavlja v 36. letošnji številki pravilnik o zaposlovanju oseb. zaščitenih z invalidskim zakonom; nadalje pravilnik o pobiranju pristojbin za veterinarski pregied živine, ki se prevaža po žsteznici, za območje ljubljanske in mariborske oblasti, izviemši Medjimurje in Preknrurje. ter razglas o mrvi emisiji eskontnih list ia o novi emisiji tovornih listov za državne pošiljke. * Iz zagrebške oblastne skupščine. Zagrebška oblastna skupščina jž na predvčerajšnji seji sprejela uredbo o obveznem zdravljenju tuberkuloze, veneričnih bolezni, trahotna ia malarije. Zdravljenje teh bolezni je brezplačno; zdravita daje država, oziroma oblast. Na isti seji ie bila odobrena tudi uredba o obveznem pregledu zdravja Pred ženatvijo. Pregledu se mora podvreči vsak moški pred ženitvijo. O pregledu sprejme brezplačno spričevalo. Razen takega spričevala se poroka ne sme izvršiti. Uredba je bila sprejeta z 61 glasovi proti 1 glasu. Za ženske se uvede tak pregled, ko bo na razpolago dovolj ženskih zdravnikov. * Vojaške vesti. Imenovani 4737. 17565, 62337. 62 818. 69.402 105.458, 155.796 165.131, 195.007, 2142S9, 245.193. Otroški čevlji: 4281. 4467, 4720. 29.078, 62128. 62436. 87.413. 87.924. 93575. 134.911, 149.919. 155.460, 165275, 195.953, 219.901, 229310, 248.728. Denarnice- 4370, 46.708. 124.627, 124399. 214.366. 229.369. Otroške čepic«: 4112. 4205, 4510. 17.226. 17327, 17.432. 17.602. 17.774. 20.154. 20.400. 20370, 20.907. 29.472. 46.055. 46.968. 55.171. 26.058. 62.317, 61492. 69.004. 69.197. 69 305. 69.402, 69.811. 87.034. 87.820. 93.496. 105.055. 105.473. 105.30S. 105.401. 105.818. 112.149. 112.899. 112.947. 124.325. 124 461. 124 899 124.901. 134.070. 134.175. 134.545. 134 676. 134342. 149.008. 149.038. 149.249. 149.917. 155.540. 155.784. 165.400. 165731. 180312. 195.699. 204.597. 214.345. 214361. 214.944. 219.109, 219.442. 219.463, 219.680. 229370. 243.757. 248.993. 248.994. Otroake obleke: 105.267, 155.469. 204.004 Zenako perilo: 105.402, 112.601. 112.964. 124.100. 195317. Moški svitri: 195.333. Kolonska voda: 4030. 4109. 4228. 4900. 4729 29.548. 55.501. 55374. 87.054. 87-403. 112 706. 124.846. 155.854. 190.617. 195.084. 195.418. 195.760. 204.622. 248.756. Pojas: 4387. 17215. 55337, 55.935. S7.916. 124.955. 149.13S. 149.S43. 214337. Ustniki: 4042. 4199. 4390,17268,172349.46 057 55.790. 62.146. 62.186. 62.674. 62371 87.450. 93353. 105.145. 105-822, 111114. 112.734. 112388. 112.953. 124.474. 134.405. 149.095. 149.606. 149351, 140.930. 155351 165.016. 165.01 S. 180.623. 1S0.699. 195738. 204.087. 204336. 204.447. 214.874. 219.610, 229390. 229.944. 243.037. Žilete: 4280. 4474. «49. 17.773. 46.173. 55.181. 69367. 93.141, 93347. 93.628. 124.144. 149.044. 140.063. 149.087, 149372. 155.065. 155.793. 165.172. 165.314. 180.001 190377. 180.259, 180-819. 195330, 195.381. 214.016. 229368. Ovratniki: 4003. 4060. 4083. 4119. 4191 4205. 424S. 4257. 4363, 4456. 17.001. 17 059. 17.351. 17-451, 17.507, 20327. 29.061 29 497. 46.019. 46382. 46.390. 46367. 55004. 55 032. 55.109. 55346. 55.371. 55 466. -55.539. 55.643. K.853. 55.934. 61052. 62.107. 62.161 62 163. 61242. 62.611, 62.741. 69.050. 87.010. 87.759. S7.892. 57.951 93.493. 9364S. 93.701 105.143. 105.524. 112.42S. 124.145. 124 175. 124.943. 134.031. 134.052. 134207. 134305. 134.587. 134.619. 149.069. 149.124. 149205. 140.377. 149.447. 149.648. 149384. 155-014. 155.148. 190315, 180.209. 180.677. 190.689. 180.747. 195.097. 195363. 195.689. >9531S. 204341 204.694. 214.025, 214.030. 229.269. 229.730. 248-101 248.476. 248316, 24S386, 248.741 248.794. Oni. ki so zadeli dobitke, naj poSjejo svoje srečke na naslov cSavez finančne kontrole«, Kralja Milana ulica St 64 v Beogradu, obenem s svojim naslovom, a dobitki se bodo razposlali vsakemu po poštnem povzetju. Sekcija Saven finančne kontrole t Ljubljani. Stari trg 34 524 * Umri je dne 1. aprila v Hermancih pri Sv. Miklavžu v 79. letu starosti, po svoji gostoljubnosti ia dobrosrčnosti znani g. Mihael Tomažič, bivši oskrbnik vinogradov Nemškega vitežkega reda. Svojčas je bil blizu 20 let občinski predstojnik, ki je vedno hnei v očeh le korist občanov ter je bil pravi oče ubogih. Bil je tudi mnoga leta član kraj. šolskega sveta ter soustanovitelj posojilnice pri Sv. Miklavžu. Kako prilju-b-ljen ie bil, je pokazal pogreb, kakršnih so imeli malo pri Sv. Miklavžu. N. v m. p.! * Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je umrla 67 letna vdova nadueitelja Marija K r o p e j, ki je mnogo let službovala kot učiteljica ročnih del na Zidanem mostu. — V Trbovljah je umrla včeraj v cvetu svoje mladosti stara komaj 17 let, gospica Stana Šetinc. Pogreb bo v četrtek, ob 16. uri na pokopališče v Trbovljah. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje! * Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre so razpisani na 16. 25. maja. Prošnje za pripustitev k izpitu je vložiti pri izpitni komisiji v Ljubljani. Turjaški trg št 1. najkasneje do 27. aprila * Učiteljsko društvo za novomeški srez zboruje v soboto 9. t. m. ob pol 10. dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu s sledečim dnevnim redom: 1.1 Poročilo predsednika. 2.) Poročilo blagajni čarke. 3.) »O radiotelefonijic predava z demonstracijami tov. Kržištiik iz Št Petra. 4. Razgovor o odkritju Mahove spominske plošče. 5.) Slučajnosti. Odbor pričakuje polnošteviine udeležbe. * Živinski in kramarski sejem v Semiču bo dne 23. aprila, dne 26. aprila pa v MetS-kL * Tatvina na železnici V soboto so ne-zsani zlikava vdrli med postajama Breži-ce-Dofoova v tovorni vlak št 659 ter okrad-1. 2 zaboja blaga, težka 189 kz te' 66 kg čevljev. Blago je last ljubljanskih trgovcev Krispei in Urbane ter je vredno 40.000 Dm. Nekaj blaga so tatovi pustili ob žešez-rja" in so ga pobirali v bližini stanujoči ljudje. Orožništvo iz Brežic in Dobo ve ter železniška policija zasleduje tatove. Opozarjamo prebivalstvo, naj ne prodaja pobranih stvari, temveč naj jih javi orožni-žtvu. + Požar v Mengšu. V Mengšu je v nedeljo pomoči vp epe lil požar gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Dornika in gospodarsko poslopje soseda Franceta Gregorca. Uničena je vsa krma ia slama in večinoma tudi gospodarsko orodje. Na pomoč so prihitela gasilna društva iz Mengša. Trzina in iz Domžal, katerim se je posrečilo omejiti požar na omenjeni poslopji Škoda se ceni na približno 190.000 dinarjev. Kako je ogenj nastal, ni znano, domneva pa se, da je kak pasant po neprevidnosti vrgel cigaretni ogorek v suho dračje pri Dorakovem poslopju. Elegantni kostumi ter pomladanski plašči za dame v krasni izberi so po zelo niTirih cenah samo pri tvrdki Fran Lukič, Pred škofijo 19. ♦ Številne nesreče in nezgode. V ljubljansko bolnico so pripeljali v pondeljek več ponesrečencev. V bližini vasi Županje njive je neki Kamničaa povozi! posestnikovega sina Alojzija Brleča, ki je še! iz šole domov Deček je dobil težke notranje poškodbe; voz mu je zmečkal tudi levo nogo pod kolenom. Pri lesni tvrdki »Vesna« v Kamniku je cirkularaa žaga v zapestja odrezala desno roko 17 letnemu delavcu Ivanu Golobu. Na Vrhniki pa je služkinja Pavla Novak v službi pri ravnatelju tovarne konserv »Globus- padla tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomila levo novo. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru ie pri ranži-ranju tov. vlaka odbijač zmečka', desne roko premikaču Ivanu Korošinu. Vsi štirje se zdravijo v ljubljanski splošni bolnici. ♦ Zasledovan tat V Dolnji Lendavi je bil pred par dnevi izvršen drzen vlom v klei posestnika Jožeta Zerdin, isto noč pa v idet Franceta Zvera v Lipi. Prvemu je bilo odnesenih 28 litrov žganja in dvocevna puška, drugemu pa 23 litrov žganja »a 50 fitrov vina. Žerdin ima škode 1500. Zver pa 1200 Din. Sutniirv vloma je 35 letni Jože Horvat iz Gjertjanoša, Sri se potika po vaseh v družbi dveh neznanih tovarišev. ♦ Razsodba v procesu Iso Lane. Uprava državnih monopolov v Beogradu je razglasila razsodbo v znani tihotapski aferi Iso Lang iz Osjeka. Iso Lang in 16 njegovih tovarišev so obsojeni vsak na 200.000 Din denarne globe v dobro monopolske blagajne, vsak na 50.000 Din v dobro državnih pristojbin, vsak na eno leto ječe tn vsi skupaj na globo 62.475.000 d;narjev. Država je razen tega zaplenila tovarno za cisaremi papir »Mira« ter kanditno tovarno »Osje-ške trgovske delniške druž^«. ♦ Velik požar v okolici Karlovca. V selu Lazine, druga železniška postaja od Karlovca. ie v pondeljek zvečer požaT traičil sedmim gospodarjem vsa poslopja Kako e na-sta! ogenj hi koliko Škode je. še ni znano. ♦ Dva dunajska dečka izginila. Na zagoneten način sta od petka. 25. marca izginila z Dunaja dva šestnajstletna mladeniča, gojenca tehnološkega obrtnega zavoda in kljub vsem poizvedovanjem oblasti se jima doslej še ni moglo priti ca sled. Pogrešana dečka sta: Zouia?y Aleksander (Sandry) in Wetahappel Ferdinand (Ferdl). Zoufalj Aleksander se je rodil 1. aprila 1910 v Pusta Ada, fara Ja-rmrna občina Gaboš. okraj Vukovar (Hrvatska) in je pristojen na Dunaj. Je 165—170 cm visok, ima svetle, gladke in nazaj počesane lase. modre oči in okro-ge obraz brez brk. ie visokega čela in bele polti ter rdečih lic ter ima vse zobe. Na dimih sencih nosi ko; grah velik rvor Oblečen je v sivozelen jop;č. rjavo-bel majhen suknjič z dragoneriem. nosi hlače dokolenke m volnene nogavice, črno-belo pisano srajco z ven zavihanim ovratnikom m močno nakovane svetlorjave gorske čevlje. Seboj ima zelen nahrbtnik VVeinhappel Ferdinand :e 165—168 cm visok, a jako močan, nosi rdečkaste nazaj počesane lase pod nosom lahke brke, modre oči, kočnika na zgornji čeljusti štrlita lahko na ven, na lev! mečici ima 5 cm dolgo brazgotino. Nosi siv usnjat suknjič, svedosive žnoraste do-kolenske hlače, kratek nav površnik z žametnim ovratnikom, sive volnene dokolenke kratke nogavice enake barve in svetlorjave močno nakovane gorske čevlje. Tudi on ima s seboj nahrbtnik. Zoufaly govori hrvatski nemški in dosti angleški, NVeinhappei nemški in malo angleški. Oba dečka imata čez 100 šilingov denarja. Izmed 'zkaztelh dokumentov imata oba domovinski ia krstni list ter Zoufa!y še avstrijski potni !ist izdan od policijskega ravnateljstva na Dunaju. Prosi se vsakdo, da javi ali dunajskemu policijskemu ravnateljstvu ali pa domači policijski oblasti (žandarmerijski postaji), ako ve, kje se pogrešana nahajata. Ako pa slučajno pride ž njima v stik. saj posreduje, da :ih varnostna oblast zadrži in obvesti dunajsko policijsko ravnateljstvo telegrafično proti povračilu vseh stroškov. * Zoper mole — Tarmol. V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Cherootechna, Ljub 'lana. M»stni trg 10. 465 «ITO» zobna pasta najboljša. * Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnih robcev je pri O. Dobeic, Pred Škofijo št 15. 109 H. de BALZAC: Ljubimkanje v samostanu 9 ;mnj3i9A |UAFqnti rasBJ3jay Iz Ljubljane n— Prodaja »Ljubljanskega dvora«. Po čl. 230 novega finančnega zakona more država odkupiti »Ljubljanski dvor«. Ta člen se gžasi: »V svrbo odkupa zgradbe »Ljubljanski dvor« v Ljubljani, v kateri je nameščena direkcija državnih železnic v Ljubljani. more ministrski svet na predlog prometnega ministra potom anuitet odkupiti od družbe »Ljubljanski dvor« deleže imovine članov te družbe: Ljubljanske kreditne banke, Jadransko-podunavske podružnice v Ljubljani Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani ter Hrvatske es-komptce banke v Zagrebu. Letni izaos anuitet ne sme biti večji od sedanje letne najemnine, ki jo plačuje direkcija državnih železnic v Ljubljani za nastanjene v zgradbi »Ljubljanski dvor.«. o— Kdo ubija veselje do učenja klasičnih jezikov? Prejeli smo: V časa. ko se s težavo brani pouk klasičnih jezikov na naši srednji šoli se nekateri f3ologi menda nalašč trudijo, da bi ta pouk učencem zagrenili. Tako imajo učenci petega a-razreda na I. drž. gimnaziji od ure do ure z majhnimi izjemami po dve strani Livija za preparira-njt in učenje. Tudi če nekaj v šoli prevedejo, na stvari nič ne izpremenl Kdor pozna Livija, ve da je ta pisatelj eden najtežjih. če ne spioh najtežji. Petošolci so ga komaj začeli Stati, pa ga že dobivajo po dve strani. Starši proti temu odločno protestiramo in hočemo, da pristojna oblast napravi temu konec. Ali nimajo učenci drugega učenja kot latinščino? Učenec, ki hoče količkaj preparirati rabi za latinščino v tem razredu dnevno po dve uri. če ne več Tudi se nam čodno zdi. kako more profesor dve strani in več predelati v šoli v eni nčtri uri. ki ie ni niti 40 mrnut. Kako so pred Livijem »požirali« cele strani Ovida, o tem molčimo, ker je že za nami — Želeti bi bi-'O. da bi ravnatelji nekoliko kontrolirati obseg učne snovi pri nekaterih profesorjih. Profesorji pa. ki na opisani način hlastajo stare klasike in mučijo dijašrvo. naj se zavedajo, da s tem ubijajo svojo stroko. u— Ugotovitev. Glede na včerajšnjo izjavo »Katol akad. omladine« v »Slovencu« ugotavljam, da je izraz »napredne« omladine, rabljen na zboru g. dr. Kostova, iap-sus lrnguae, za kar serr. se zastopniku »Danice« takoj opravičil. — Jože Zdolšek n— GremEj trgovcev za ljubljansko okolico ima svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 7. aprila ob 9. uri predpoidne v Zbornici za trgovino, obrt in indostrija Člani se vabijo, da se istega poinoštevilno udeleže. — Načelstvo. o— Ne skakajte t tramvaja! Včeraj dopoldne je skočfi s tramvaja v Florijanski rika neki možak, k: prodaja platno po hišah Ni mogel počakati, da bi se pripeljal do postajališča tik »Amerfkanca«. Skoči! je rn pade! vznak Ni si sicer polomS ne noge in ne roke, tudi nobenih drugih zunanjih poškodb ni. ali po takem padcu se lahko pojavijo hude notranje neprilike. Zapisano je res na tramvajskih vozovih, da se ne sme skakati gor in doi. toda kdo se v Ljubljani zato zmeni? Vsak dan iaMco vidiš ta-ko-le skakanje na tramv2i in s tramvaja. Zadnji čas ie. da se to strogo prepove. u— Zaključno predavanje v društvu »Soča«. V soboto se v?ši v društvu »Soča« zadnje predavanje v letošnji sezoni Predava vladni svetnik g. dr. Rudoif AndreSca o »Pokrajinskem obeležju Tavčarjevih rc-ms-nov« »Soda ni« posebno pa celokupen odbor naj se predavanja udeleže vsi brez izjeme Dobrodošli tudi prijatelj- društva Po predavanju prosta zabava. Začetek ob pol 21. „ur v prostorih »Ljubljanskega dvora«. — Vstop vsem prost Brez konkurence so naši lastni szdelKi pom.at_anstun o D i e k in površnikov JOS. ROJINA, Aleksandrova c. 3 u— Društvo »Treznost, ima svoj redni sestanek danes, (A 1830 na moškem učiteljišču z dnevnim redom: 1. Vojakov govor proti a&ohoKzmu. 2 Debata. — K sestanku so vabljeni vsi! o— Policijske prijave. Od poodel&a ca »rek so bdi prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini 1 poskus goljufije, 1 telesna poškodba, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 1 prestopek razgrajanj m pijanosti, 2 prestopka kaljeaja nočnega miru, 1 prestopek hoje po železnici, 1 prestopek obrtnega reda in 4 prestopki cestnega poiicij-skega reda Aretacij ie bik) izvršenih 6 ia sicer: 3 radi tatvine, 2 radi žalierua straže, ia kaijenja nočnega miru ia I radi postopanja. u— Poskušen samomor v Ljubljani Sneži so našfi otroci v gozdu na Goiovcu- moškega, rvijajočega se v krčih. Obvestili sc takoj o dogodku policijsko stražnico na Dolenjski cesti nakar je bil ^esrečnež prepeljan z rešilnim vozom v splošno bolnico. Izpil je namreč v samomorilnem namenu nekaj soine kisline. Obupanec je 54 letni brezposelni ključavničar Franc B- iz šte-panje vasi št 38., pristojen v Dobrunje. Ka; ga je gnalo v obupni korak, še ni ugotovljeno, najbrže pa beda. n— Vlom v Šiški Ko se je vrnil v pondeljek popoldne sprevodnik državnih železnic Vinko Goauželj na svoje stanovanje v Šiški »Mali dom«, je našel doma vse v neredu. Odprte so bfle razne omare in perilo razmetano po tleh Goouželj je ugotovil, da je bEo v stanovanje v njegovi odsotnosti vlomljeno. Storilec ss" je prilasti! 50} Din gotovine, dočhn je tisočak pustil na mestu kjer je bfl. Vlom je baje izvrši! neki okreg 30 letni postopač, ki se ;e pope dne sukal okrog hiše. n— CHavni dobitki tombole društva Skrb za mladino v Ljubljani ki bo v nedeljo 10. t m. ob 3. popo'"dce na Kongresnem trga. so razstavljen- od dases naprej v izložbah tvrdk Urbane in J. C. Maver. Tablica stane samo 2 Din. Pomagajte graditi Dečji dom v Aleksandrovem. — Odbor 523 o— Za Velikonočne praznike praško šunko in različne druge delikatese nad; Fr. Kham, Miklošičeva cesta. 530 u— Moške in ženske nogavice sojene kvalitete, dobite po zeio nizkih cenah pr: Francu Pavlinu. Gradišče 3. 519 o— Tovarna J os. Reich naznanja občinstvu. da plisira v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Obenem se priporoča za ke-irično čiščenje oblek, kakor tudi za barva-cje v različnih barvah. Vsako delo izvrši z največjo vestnostjo in v najkrajšem času. ca željo tudi v 24 urah. 525 u— Društvo Kuratorli slepcev opozar,-vse vabljene gospode b gospe ter društva in organizacije na sestanek, ki se bo vršil v četrtek dne 7. aprila ob 5. popoldne v magistralni posvetovalnici. — Društvo Kuratorli slepcev v Ljubljani Ima v pondeljek dne 11. aprila ob 5. popoldne v magistratu: posvetovalnic: svoj občni zbor po običa -nem dnevnem redu. K obilni udeležbi vab-l odbor. u— Pred občnim zborom Here stavbene zadruge sklicujejo Eaci v četrtek 7. t. m. ob 8. uri zvečer v stekleni dvorani hotela Llcvd sestanek v svrho razgovora o ru:r.-'h perečih vprašanjih tika;očih se članstva- V svojem lastnem interesu naj se udeleži sestanka vsak član zadruge. — Člani stavbene zadruge Here. 521 u— Atena. Tenis sekcija ima vpisovan. e 7. aprila od 17.30 do 1830 v ortopedičsetn zavodu v Mladiki. K lvari a *eoe § 144. PRIDE! pozor: c— Ozalid. sveži svetlopisni papir, ntgatviai in pozitivni, prvovrstne znamke, skica! in pavzni papir najfinejših speciialnifc vrst vse tehcifee m risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem, trgovina $ papirjem Iv. Bonač, Liabljana. 113 o— Opozorilo narodnemu občinstvu- Zaslužni tržaški naroda, borec in kultur*-.; delavec g. dr. Gustav G r e g o r i n je bi: ne-davno zaprisežen kot sode: tolmač za :ta-liianskl in nemški jezik Gospod doktor nam sporoča, da sprejema poleg prevodov iz teh jezikov ali v nje tudi prevode iz francoskega. angleškega, ruskega in srb hrvatskega jezika zlasti pa prevode raz*5 i: vi--g na centralne oblasti v Beogradu v srbohrvaščino Pisarna g. dr. Gregorins nahaja v L.-jbl -anl B!ei» eisova cesta 21. u— Za žaganje drv z motorno žago se trljudno priporoča M. Miklavc. Komer skega ulica 36. 514 u— Oblekce. plašči bluze ter vse za izdela\'o istih najnovejše, kar prinese moda. prvovrstne kvalitete, najmodernejše barve. P. Magdič, Ljubljana. — Najcenejše, je dobro blago! 122 o— Vrtnice, nizke, visc/kostebeiaate. vrtnice plezalke, pritlikave marelice, čreš t.e, višnje, divjo trto, lepotično grmičevje. F:i-der za živo mejo. razne trajnice, nudim občinstvu v mestu in na deželi Sprejemam napravo in negovanje vrtov Anton Ferant trgovski vrtnar. Ljubljana, Ambrožev trg štev. 3 72 Pojasnila c.n2ane vszo k?rte p**spekte z - g ootovania v Švico g Uradna t tri carska prometna pisarna. H Wlem. L CokMUrtoitfctig«! fiaSs. iS. S cj(JTRO» št 82 5 Sreda 6. IV. 1927 Iz Maribora a— Potovanje v Ameriko. Doživljaji mladega izseljenca. Potopisne črtice. To predavanje br. Limfnem priredi studenški Sokol v svojecn Sokolskem domu danes ob 19. uri. S tem predavanjem se o tvori ciklus zanimivih potopisnih predavani br. Liirtnerja, ki je prepotoval ves vet Mariborčani se irljudno vabijo! Vstopnine nI! a_ Korošcu Ker je sedaj Narodni dom preurejen in dogotovijen. se Korošci zopet zbiramo v Narodnem domu In bo prvi sestanek danes ob 8. uri v novi posebni sobi. 527 a— Potres v Maribora. Danes ob 15.35 Je bilo čutiti v Mariboru dve sekundi trajajoči potres lahkega značaja, a— Nezvesta žena. Simona D. le pred par dnevi, ko se je roodil na delu, ušla njegova žena. Z njo pa Je izginila še omara kredenca, pernica ta druge malenkosti te gospodinjstva, v vrednosti 6000 Din. Opeharjeni mož hna splofi veliko smolo i Ženami. Prva se trnu je obesila, druga mu je odnesla imovino. a— Ukraden avtomobil. Včeraj Se bil v Rušah izpred gostilne Novak ukraden trgovskemu potniku Ulerju avto št. SI 1-683 k. so ga pozneje našli razbitega blizu kolodvora. a— Sleparski agent Po Mariboru le hodil pretekle dni agent, ki le prodajal neki prašek za čiščenje medenine. Trgovcu VViplin-gerju je prodal tega praška za 1200 Din ter kasiral denar. Lahkoverni trgovec se je kmalu prepričal, da so praški ničvredni. Agent pa jo je že popihal Iz Maribora. a— Aretacija nevarnega sleparja. Na Dunaju so aretirali Rudolfa Vogla, ki je izvršil v Ljubljani in Mariboru več drznih sleparij na ta način, da je nakupoval razne malenkosti In jih plačeval s stodinarskfmi bankovci. Ko pa mu ie trgovec vračal drobiž, je trdil, da je plačal s tisočdinaTSKim bankovcem Tako je v Mariboru opeharil med drugim tudi nekega lekarnarja in neko delikatesno trgovino. Ko pa ie tudi na Dunaju poskušal enako srečo, se je ptiček u.eL a— Z nožem radi ljubezni. V mariborsko bolnico so prepeljali s Pragerskega 23 letnega delavca Franca Pukiliča, usluzbenega v opekarni Steinklouber. Ko je šel vasovat k svojemu dekletu, ga je zabodel njegov ljubosumni tekmec Lubej z nožem v desno roko. a— Spominsko proslavo Jovana Cvijiča j-i v nedeljo dopoldne priredilo »Zgodovinsko društvo v Mariboru« v čitalnični dvorani Študijske knjižnice. Proslavo ie otvoril in pozdravil slavnostne goste društveni predsednik prof. dr. Fran K o v a č 1 č, ki ie pcvdarH pomen pokojnega srbskega znanstvenika Jovana Cvijiča za svetovno znanost in njegove zasluge za našo državo. O slavljencu kot znanstveniku le v daljšem go vcru predaval prof. Fran Baš ter ie . podrobno opisal življenjsko znanstveno delo Cvijičevo, ki je na temelju novih geografskih metod nemških znanstvenikov, izpolnje nih z metodami ameriških geografov, kot prvi raziskal ln opisal Balkan. Zanimivo je, da je Cvijič začel svoje sistematično znanstveno delo s proučevanje™ našega Krasa in končal s proučevanjem ledene dobe zopet v naši ožji domovini, v Sloveniji. Zal, da je bil prof. Bašev slavnostni govor tako kondenzirana reprodukcija znanstvenih izsledkov velikega učenjaka, da so mu težko sledili tisti, ki ne razpolagajo z nadpovprečnim znanjem v moderni geografiji. Profesor dT Kovačič je še opozoril na Cvfjičevo delovanje na mirovni konferenci v Parizu, na kar je prof. Rtbarlč prečita! nek dokument, iz katerega Je bil razviden nenavaden vpliv in ugled, ki ga Je užival Cvijič kot naš delegat pri ostalih članih mirovne konference. Udeležba na spominski proslavi je bila razmeroma neznatna, — komaj blizu petdeset oseb — kar priča o veliki indolenci velikanske večine mariborskega razumništva. Med udeleženci je bilo opaziti g. prosvetnega referenta dr. Poljanca, zastopnika mestne občine g. Rodoška, drž. pravdnfka dT Jančiča, za Liudsko univerzo inž. Ku-kovca, več srednješolskih ravnateljev in profesorjev odborniki Zgodovinskega in Mu zejskega društva nekaj učiteljev ter večje število dijakinj in diiakov. a— Posojilnica« v narodno-kulturne namene. Odbor Posojilnice v Narodnem domu je iz čistega dobička za leto 1926 naklonil sledeče podpore: Dijaški kuhinji. Glasbeni Matici in Narodnemu gledališču po 15.000 Din, Protituberkuloznl ligi. Ljudski univerzi in Sokolskemu dom« po 10.000 Din, Slovenski dijaški zadrugi v Pragi, Skladu za porodnišnico in Stavbni zadrugi »Dom« po 5.000 Din, Zgodovinskemu društvu, Učiteljskemu domu, Nar. žel. glasb, društvu »Drava« in Jugoslovensko-češko-slovaški ligi po 3.000 Din, Tujsko-prometni zvezi, Podpornemu društvu na gimnaziji, Obrtno nadaljevalni šoli. Trgovsko nadaljevalni šoli, Ljudski univerzi, KonlereJ-skemu društvu za mariborsko oblas Požarni brambi v Mariboru, požarni brambl na Pobrežju, Domu slepih in Zvezi kulturnih društev po 2000 Din, Podpornemu društvu na realki. Pedagoško didakt krožku, podonrnemu društvu vinarske šole, podpornemu društvu na trgovski akademiji po 1500 Din. Podpornemu društvu na moškem in ženskem učiteljišču. Jugoslovenski Matici, Moški podružnici CMiD. požarni brambi v Račiu in Pekrah. občini Clrknica za postajališče, podoomemu društvu slepih, vinarskemu društvu in Dečlemu domu po 1000 Din. Društvu kmetijskih strokovnjakov. osnovni šoli Zg. Sv. Kungota, Selnica ob Dravi. CMD podružminc; v Kammlcl po 500 Din, Društvu državnih opokoiencev 200 Din, revnim dilakom 3.500 Din Kaj pa drugi mariborski denarni zavodi, posebno zagrebške filljale? a— Tihotapstvo s saharinom. Pinančna kontrola na Plaču je imela srečno rolco, ko ie dne 2. aprila ob 1. uri zlutrai trčila na tihotapsko družbo štirih oseb Iz Maribora Ln okolice. '<1 se le težko obložena plahte piotl Mariboru. Dva tihotapca, k! sta steer bSa naknadno eruirana, sta blago odvrgla In zbežala, dočim sta bila druga dva prijeta z blagom vred. Ako ne bi Imeli smole, bi se bil pač trud izplačal, kajti finančni kontroli je padlo v roke 24 kg 220 gramov 440 kratnega saharina, 5 kg sladkorja, poleg cigaretnega papirja in vžigalic. Pač žalostna tihotapska Velika noč, ki bo še žalost-cejSa, ko bo treba plačati težko denarno kazen, poleg zaporne kazni, ki tudi tihotapce čaka. Iz Kranja Iz Celja e— Klerikalni krščanski demokratizem v praksi Kot državni nameščenec, ki sem zadnja leta že dovolj pretrpel ln .tinogo prestradal, si dovolim na visoko klerikalno gospodo okrog »Slovenca« staviti jonižno vprašanje, kako to, da so modi biti poslanci ta ministri iz njihove stranke tako siiuo vneti za »pravico« napram skrahtrani in protldržavni črnogorski dinastiji, za katero so odglasovali poleg velike odškodnine za odvzeto premoženje še celih 42,000.000 Din dosmrtne rentnine. Državni nameščenci pa čakamo že skoro štiri leta na toplačilo diferenc na našo plačo, Id jih nam država dolguje za pošteno ln državotvorno naše delo. Za ta dolg, ki ga je država zakonito priznala ta ki se naravnost kruto in brezobzirno zadržuje najbedneišim In Izstradanim jugoslovenski m državljanom, tudi ni nikdar denarja na razpolago. Kako morejo nadalje zastopniki krščanske morale in ljubezni do bližnjega zagovarjati to svoje glasovanje, ko se bo vendar naš denar od odstranjene črnogorske dinastije razsipavalin porabljal po inozemstvu, med tem ko na n2ši lastni zemlji na tisoče naših vdov in sirot po državnih nameščencih umira od skrbi in glada s svojimi številnimi rodbinami, kjer Jim država noče izplačati zakonito zajamčene ta tudi že priznane posmrt-nine. Hic Rhodus, hic salta! — Drž. nameščenec. e— Sestanek Narodno strokovne zveze v Celju. V nedeljo dne 10. t. m ob 2. popoldne bo v gostilni »Sokolski dom« v Gaberju sestanek članov NSZ. Radi važnosti sestanka prosimo, da se ga vsi zanesljivo in točno udeležilo. e— V celjski javni bolnici sta umrla dne 2. aprila Brllej Urban, krojaški pomočnik na Dečkovem trgu v 64. letu starosti, in dne 4. t m. Vengust Franc, sejmar iz Prešernove ulice v Celin v 47 letu starosti. Dne 4. t m. Je umrl Marko Koradej. uslužbenec pri g. Rebeuscheggu, v 65 letu starosti. e— Prenos obrti. Te dni se preseli s svojo mesarijo iz Gaberia v Celje mesar g. Adolf Urbančlč. Svoj obratni lokal bo imel v hiši Kolenčevih naslednikov na Kralja Petra cest;. G Urbančič ie rodom Primorec ter ga že njegova narodna zavednost občinstvo prav toplo priporoča. e— Iz policijske kronike. Dne 4. in 5. apriJa prijavljeni slučaji- 2 prestopka radi razgrajanja Po noči. I prestopek goljufije, 1 prestopek radi krošnjarenja. 1 prestopek proti osebni varnosti (neprevidno kolesa-rerje) I Izguba denarnice (3000 Din) 1 zgu-ba dežnika, 1 najdba otroške čepice. e— Ceste, k! niso ceste. Tako zanemarjenih cest v naši lepi Savinjski dolini menda še tri bilo. Državna cesta lz Celja proti LJubljani le v skrajno slabem stanju. Za avtomobile le postala ta cesta prava past ln se le Sadimo, da se ne zgodilo večje nesreče. Vsak voznik riskira najmanj prestopek cestno policijskega reda. ker ne more voziti vedno po dew strani ceste, kakor Je to predpisano Ob cesti Je oavožen gramoz, a s tem seveda cesta Se ni popravljena Promet na tel cesti Je zelo velik ln bi se morala cesta trajno popravljati. Največji unikum ceste pa Je cesta iz Žalca v Zabukovco Kdor želi smrti, ali da si vsaj zlomi nogo. naj gre — pa samo peš ponoči — po tej cesti. Ta cesta ie že prava sramota za naše razmere. Nobene krivice nočemo delati okrajnemu zastopu. ker vemo, da nima za to potrebnih sredstev. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi se v kratkem izvršile volitve v srezko skupščino ln da bi potem dala državna blagajna na razpolago dovoljna sredstva. r— Vlom v tobakarno. V noči od sobo« te na nedeljo je vlomil neznan vlomilec sko zi okno v tobakarno gospe Josipine Lame pert nasproti tvrdke Ika. Vlomilec ni na» šel zaželjenega denarja, pač je odnesel več« jo količino cigaret v vrednosti 700 Din. r— Sijajen uspeh igre Bratje sv. Bernan da je spravil klerikalne kroge okrog tukaj« šnjega aLjudskega doma« popolnoma s tira in zapisali so v nedeljskem »Slovencu« očitke, porojene v zeleni zavisti in jezi. Kako se more povzpeti dopisnik do goro« stasnosti, da očita imenovani igri csmeše« r.je redovniškega življenja in prikazov a» nje v napačni luči«, ko je vendar notorič« no, da je to igro nameraval vprizoriti malo preje tudi tukajšnji klerikalni «Ljudski oder», a je moral to misel opustiti, ker ni zmogel potrebnega ansambla. Torej za nje ne bi veljali očitki, če bi zmogli vprizori« tev. Najboljši dokaz našega pravilnega na« stopanja in vprizarjanja iger pa daje ob« čmstvo samo,'ki je brez razlike trikrat na* polnilo dvorano, in to mnogi iz klerikal« r.ih vrst Sedaj imajo priliko, da spoznajo aSlovenčevo« hinavsko dvolično moralo! r— Nevarnost avtomobilistov pred lučet ji kamnov. V Naklem nad Kranjem bi kmalu doživeli neki izletniki v avtomobilu nesrečo vsled zlobnosti vaških otrok. Ko je vozil avto skozi vas. je nenadoma vrgel proti avtomobilu neki pastir precejšen ka» men. Le sreči se je zahvaliti, da je kamen s silo zletel tik pred glavami zadaj sedečih pasažirjev. V interesu varnosti avtomobi« listov, katerih ie ravno ta gorenjska cesta najbolj bogata, je, da šolske obla.sti in dru« gi vzgojni činitelji že v kali iztrebijo te ne« varne šale. r— Zanimanje za nocojšnjo predstavo »Gledališkega odra« je med prebivalstvom veliko in splošno »Bratje sv Bernarda« ao zapustili Se od prejšnjih odličnih vpri« zoritev trajne vtise Pričetek bo točno ob 20. url na kar opozarjamo občinstvo. r— lz državne službe. Na mesto profe« sorja Marinka, ki je imenovan za ravnate« Ija gimnazije v srbski Požegi, je nameščen na tukajšnji gimnaziji prof. Novak, ki so ga pregnala italijanska oblastva iz IdTije. Nepričakovano le bila te dni odpovedana služba g. Safovicu, profesorju risanja, s če« mer je bilo organizacijsko delo tega odlič« nega pedagoga sredi šolskrga pouka pre« kinieno. Ali nimaio morda že klerikalni persekutorji svojih prstov vmes? Na nje« 0ovo mesto je nameščen prof. Jugovič. Iz Trboveli t— Občni zbor Kmetijske podružnice v Trbovljah. V nedeljo se je vršil občni zbor Kmetijske podružnice. Iz tajniškega poro« čiia g. Adolfa Jesiha posnemamo: Od lan« skega leta je nabavil odboi troje plemen« skih bikov in 4 mrjaščke, ki so se razdelili ro potrebi oz. oddali po dogovorjeni ceni. ričakovati je, da se bo mnogo članov od« zvalo povabilu živinorejskega odseka okr. zastopa, da se prijavijo za nakup čistopa« semskih krav in telic, ki jih bo oddajal odsek za polovično ceno. Odbor je skrbel tudi za povzdigo sadjereje. Jeseni je na« kupil 132, sedaj na pomlad pa 688 sadnih drevesc, ki so se oddajala r članom za po« iovično ceno. Na odborovo prošnjo je ob« čina nakazala podružnici parcelo, kjer se bodo vzgajale razne vrste Sadnega drevja. V svrho vzgaianja umnih sadjerejcev se je vršil letos dvodnevni poučni tečaj. Poslom, ki že nad 10 let nepretrgoma služijo enega gospodarja, se je podelila denarna nagrada. Odbor je prispeval za kritje stroškov go» spodinjskega tečaja v Hrastniku. Za letos jr priznal okrajni zastop 20.000 Din pod« pore in odbor obvestil, da bo k zaščitne« mu cepljcnju prašičev proti rdečici plačal za vsakef, posestni' a polovico takse. Ker pa je odbor sklenil prispevati za zaščitno cepljenje drugo polovico takse, se bodo prašiči cepili članom brezplačno. Podruž« niča šteje sedaj 215 članov. Dohodkov je imela podružnica 50.000 Din, izdatkov pa 20 000 Din. Po poročilu računskih pregle« dovalcev je bil podeljen odboru absoluto« rij. Zatem so se vršile volitve delegatov za občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani. Občnega zbora se je udeležilo komaj 45 čianov od 215, in še te je pripeljal s seboj g. kaplan Zmavec, vodja SLS v Trbovljah. Zato je razumljivo, da so bili izvoljeni kot delegati sami klerikalci: Cestnik. Za« vrl, Urbajs, Gričar in Mrzelj Odbor, ki jr v naprednih rokah, naj to izpremembo uvažuje in drugič bolj pripravi svoje čla« ne za občni zbor. Po volitvi delegatov se je vršilo poučno predavanje g. šolskega upravitelja Levstika Iz Celja o sadjarstvu. t— Občni zbor Gasilske okrajne lupe. Občnega zbora Gasilske okrajne župe se ]e udeležilo 22 delegatov, ki so zastopali gasilska društva Trbovlje, rudnik. Trbovlje t.g, Hrastnik. Dol, Laško. Loka, Radeče. Rečica. Rimske toplice in Vrhovo. Po po» ročilih društvenih funkcijonarjev se je vt« šila volitev župnega starešinstva za 3 leta Izvoljeni so bili kot načelnik g. Guček, podnačelnik Dolinšek, poslovodja Holešek, namestnik Ko« iz Radeč, prisednik Majcen iz Laškega. Kot delegata za zvezno skup« ščino g. Guček in Holešek. Izredni občni zbor v Hrastniku se skliče ob priliki pra» movanja 40Ietnice obstoja tamošn iega društva. t— Stanovanjska hiia za upokojence. Občin« bo kupila v Hrastniku zemljišče, ca katerem postavi sanovanjsko hišo za rudarske upokojence. Gospodarstvo "Nas izvoz jajc in ljudski zaslužek V sorazmerju z drugimi živalskimi proizvodi predstavlja izvoz jajc iz naše države prav posebno važno gospodarsko postavka Ta izvoz je že velik, lahko pa bi bil še mnogo večji. Ako bi se znašlo nekaj uvidevnih in podjetnih ljudi, ki bi organizirali zbiranje jajc, njihovo prebiranje in porazdeljevanje po po-rabni možnosti ter vrednosti, bi naš izvoz v kratkem mogel silno porasti. Vrhu tega bi pridelovalci prišli do boljših izkupičkov, mnogo ljudi bi našlo pri zbiranju in sortiranju jajc prav čedne zaslužke, izvozno podjetje pa bi spričo vsega tega laže vnovčevalo jajca v inozemstvu in bi dosegalo povečane dobičke, ko bi se kvaliteta njihovega izvoznega predmeta, tipizirana, uveljavila na inozemskih tržiščih. Menda ni zlepa drugega izvoznega predmeta, ki bi v naši državi mogel doseči tako lahek razvoj, povečanje in dajanje prav izdatnega zaslužka vsem. ki bi imeli posla pri tem, ter bi obenem mogel silno ugodno vplivati na našo trgovinsko bilanca Čudno je, da se Izvozu Jajc posveča tako malo pažnje. Seveda, jajce je mnogo manjše kakor vol in zato ga izvoznik ležje opazi, ako se v vsa ta vprašanja ni poglobil, in vendar vsakoletni izkupiček za Izvožena jajca prav nič ne zaostaja za Izkupičkom, izvira Jočim od Izvožene goveje živine. Pa tudi poraba jajc Je skoro neomejena, vnovčevanje ln transportlranje v primeri z živino mnogo lažje in cenejše, pa manj riskantno. Dosti je manISib kapitalistov, ki razpolagajo z zneski 40.000-50000 Din; s »em denarjem ne vedo. kaj početi; nalaeanje v hranilnici jim donaša premalo. Ako bi se nekaj takih zbralo v primerno eks^ortno družbo, bi s pomočjo poznavalcev lahko «ebe In svoj denar dobro zaposlili ter si zagotovili lepo obratovanje Kakor nam poročajo. «e v zadnjem Sam. ustanovitev take družbe ie pripravlja. želeti bi bila da pride do uresničenja. Vremensko ooročilo Meteorološki »a»od « l,mMi»— 5. aprila 1927. Višina barometra 808.8 m Kraj Cas .pazovanja a co 7 8 14. 21 8. /62 4 762" 7-95 7599 761-9 76 -3 7*1 U 7630 7hl-4 /61 8 7n07 2-6 36 13-7 I0fi 5-0 8-0 7-0 50 10 i H) 12-0 I" Mtei »en 't Hrzim v metrih 94 -6 5-. 63 83 79 73 78 ■> 72 53 SSW I SW 3 SW 2 term NW 4 E I mirno ENE 2 mi.no E 1 ENE 2 nevihta 3.0 Ljubljana (dvorec) . • . Maribor . . . Zagreb .»• Beograd • . . Sarajevo . . . Skopi Je .... Dubrovnik . . Split .... Prths Solnce vzhaja ob 5.33, zahaja ob 18.33, hina vzhaja ob 7.52, zahaja ob 23JO. Najvišja temperatura danes v Ljubi ian; 14.8 C, najnižja 2.2. Dunajska vremenska napoved za sredo: Spremenljivo, semintja padavine. Živahni za- padni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo spremenljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 8 do 16 stopinj. Morje mirna o Co •o _ n 9 0 b in 6 3 M 0 I Padavine Vrsta megla •neela • ng 4o J vt Pro^aia JimeJiskiJi sadežev Na občnem zboru Hmeljarskega društva v Žalcu je poročal gosp. Edvard Kukec o prodaji hmeljskih sadežev ter izvajal med drugim: V noveišem času so nastopili škodljivci posebne vrste, ki ogrožajo hmeljarstvo,^ in sicer v večji meri neero oni. ki povzročajo bolezni, to so prekupčevalci hmeljskih sadežev, ki jih pošiljajo v Bačko Po poročilih, ki smo jih dobili, se bo po-vefrlr površina hmeljskih nasadov v Rački za 100 odstotkov, in sicer od 4000 ha na 8000 ha. Kaj pomeni to za naše hmeljarstvo, si lahko tolmači vsak hmeljar zase. Mnogo Je še nerazsodnih hmeljarjev, ki brezvestno orodajajo sadike 'em prekupčevalcem. Koliko zla storijo s to prodajo, se-dai še ne uvide vajo. Prišel pa bo čas, ko bodo cene padle zaradi nadprodukcije hmelja pod produkcijske stroške ln za vse to se bodo imeli pošteni hmeljarji zahvaliti izda-jicam hmeljarstva. Hmeljarsko društvo je storilo, kar je bilo v njegovi moči. da zabrani to nepošteno trgovino. Zaprosilo je tudi ministrstvo za kmeti istvo in vode. da prepreči izvoz sadik iz Slovenije. Ker pa od merodaini* činiteljev ni pričakovati pomoči, je potrebno, da se vsi hme-! Ijarji strnejo proti »em škodljivcem prekup-eem sadik ter vsako prodajo odločno odkln-niio. Odbor Hmeljarskega društva je razmišljal. kaj je storiti napram tem brezvestnim j ljudem ter prišel do sklepa, da predlaga i občnem zboru za sprejem resolucije, katere vsebina ie naslednja- Tmena vseh onih. ki so se bavlli ln se še baviio s prodajo hmeljskih sadežev v Bačko. naj ee označijo na črni deski, ki nai bo pritrjena v kakem Javnem lokalu na vidnem mestu. Poročevalec je priporočal, naj bi se imena teh prodajalcev od časa do časa objavila tudi v vseh slovenskih časopisih, da bo ljudstvo vedelo, kdo Je Škodljivec našega hmeljarstva. Slednjič je še nolOžil hmeljarjem na srce. naj se v posameznih vaseh organizirajo in ob čara rezltve hmelja razelasito. da orei>o-veduieio vsako nabiranje sadik na svojih brnel ;iščih ter da bodo vsakogar, kdor ne upošteva te prepovedi, naznanili radi tatvine. Tržna ooročfla Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Pšenica: baSka. 75 kg, 2 %, 2 vagona 305. 0 v e s: baški. 1 vagon 177.50. Tur ščlea: baška. 8 vagoni 157 50 - 158; ba-ška. okolica Sombor. 1 vagon 160; banatska. 3.5 vagona 154 — 155 Moka: baška. ekspert mlinov, 1 vagon 465; baška. t6.5». t.5 vagona 325: baška, <7.5.. t.5 vagona 250 Tendenca mlačna. Duna;ska hona ra kmetiiske produkte (4. t. m.) Slaba kupčija, posebno ker so prispela lz Budimpešte mlačneiša poročila Po pšenici se malo povprašuje. Turščica mirnejša. Oves nespremenjen. Uradne notice v nstnlem na nespremenienem stanju. Dnnajski goveji sejem (4. 1. m.) Dogon 2966 komadov; od teh je bilo 191 lz Jugoslavije. Cene vztrajne, le biki so notirali malo niže. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.50 - 1.75 (izjemno 1.80 - 2), II. 1.15 do 1.45. ITI. 0.90 - 1.15. biki 1.10 — 1.40. krave 0.75 — 1.25 (1.45), slaba živina 055—050 šilinga. = Znižanje cen za sol. Kakor smo že poročali, se kljub zadevni obljubi še ni znižala monopolska taksa za sol za 50 par pri kilogramu. V trgovskih krogih Je zaradi zadevnih časopisnih vesti nastala neorijentlranost in je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubliani brzojavno intervenirala, da se pojasni položaj. Na svojo urgenco je dobila 3. t. m. odgovor, da je upravni odbor mono-polske uprave že sklenil znižati in da čaka ta sklep samo še na podpis finančnega ministra. — Silno naraščanje konkarsov v naši državi. Po podatkih Jueoslovenskeca društva za zaščito upnikov je bilo zabeleženo v pr- C četrtletju t 1. v vsej naši državi 319 curzov„ dočim Jih je bilo v enakem času lanskega leta 6amo 212. Število konkurzov se je torej povečalo za 137 ali za 162 odstotkov. Po pokrajinah odpade (v oklepajih številke za enako dobo 1926) na: Slovenijo in Dalmacijo 29 (30). Srbijo in Črno goro 228 (106). Hrvftsko m Slavonijo 49 (23), Vojvodino 34 (35) ter na Bosno in Hercegovino 9 (19). Kakor vidimo, nosita rekord Srbija ln Črna gora z 228 konkurzi ali s 66 odstotki vseh konkurzov v državi; od teh pa jih odpade na sam Beograd 47 ali 21 odstotkov. Iz gornjih številk vidimo tudi, da se je število Konkurzov napram laifi ogromno povečalo le v Srbiji ln Črni gori ter Hrvatski in Slavoniji, dočim se je v drugih pokrajinah, predr vsem v Bosni in Hercegovini celo zmanjšalo. Pri nas v Sloveniji se je zmanjšalo število konkurzov samo za 1. kar je brezpomembno in gotovo ne pomeni bližan j a boljših časov slovenskemu gospodarstvu. = Cene na eeljokem trgu. Celjski trg postaja v zadnjem času, zlasti ob sredah in sobotah, precej živahen. Dobro je preskrbljen z mesom, z južnim sadjem in sočivjem. Cene so glede na prejšnji mesec ostale precej konstantne. Meso in mast: govedina v mesnicah L 15 _ 17, II. 14 - 16, na trgu L 15 _ 17. U. 12 — 16, teletina I. 16 - 18, IL 15-17. svinjina I. 25, II. 22.50, slanina 22.50 - 24, mast 26, gnjat 30 — 3250, prekajeno meso 2750 — 30 Din kg. Perutnina: kokoši in petelini 30 - 36, race 30, gosi 50, purani 100 Din kg. Ribe: krapi in ščuke 28 Din kg Mlečni proizvodi: mleko 250 - 3, kisla smetana 16 Din liter, sirovo maslo 44, čajno 60 _ 68 Din kg. Jajre: 1 Din komad. Špecerijsko blago: kava Portoriko 72, Santos 65, Rio 44, sladkor kristalni 1550. v kockah 1750, riž 9 — 12 Din kg, namizno olje 22, bučno 17 Din liter. Mlevski izdelki: moka i00> 5.35. cO, 5.20, <2, 5 in «4» 4.75. tur-ščična moka 2.40, turščični zdrob 3.20 Din kg. Žito: pšenica 330 _ 340, rž 250 - 260, ječmen 250. oves 290. turščica 215 — 225, fižol 350 — 450 Din 100 kg. Knna: seno 70 do 90. slama 50 DinlOO kg. Zelenjava: italijanska glavnata solata 14. radič 16, karfljola 7 — 8, krompir 2.25 Din kg. = Načrt zakona o vodnih zadrugah. V generalni direkciji vod je že pripravljen ves potrebni materijal za izdelavo načrta novega zakona o vodnih zadrugah. Posebna komisija strokovnjakov bo načrt v kratkem izdelala. Novi zakon bo postavljen na moderno podlago in bo omog »čal enotno poslovanje vseh vodnih zadrug v naši kraljevini. V zvezi s tem se je otvorilo tudi vprašanje večjega inozemskega posojila za izkoriščanje vodnih sil. = Redni občni zbor bo imela Celjska posojilnica, d. d. v Celju, 19. t. m. ob 5. popoldne v svoji sejni dvorani. Med drugim se bo sklepalo tudi o valorizaciji. = Gospodarska literatura. Izšla je 3. številka cTrgovskega Tovariša* z naslednjo vsebino: Josip J. Kavčič: Prisilna poravnava in kriza; Fran Govekar: Trgovci in prva železnica po Sloveniji; Dr. L. B5hm: Vsebina trgovinskih pogodb; Anton Podgoršek! Valuioče cene v cenovni politiki podjetij: Josip Golob: Francoska trgovina najnovejše dobe; To in ono; Društvene vesti. Naročnina stane letno 36 Din. Uprava: LJubljana, Gradišče 17/1. — cLuka Aleksandrovo na nščn Neretve«. Izdanje Trgovske ln obrtniške zbor niče v Sarajevu. Vsebuje več razprav, 4 zemljevide in 1 risbo. Knjižica Je tiskana v cirilici. — hormli: v Pra-ei 59.25. v Berlinu 7.397. v Londonu (popoldne) 276, v Newyorku (i t d. po borrf) 1.76. Iz življenja in. sveta Dan se daljša Zopet nekaj za lenuhe! Tisti, ki imajo 24 ur dnevno časa, da polegaio, pohajajo in sploh samo uživajo življenje, utegnejo z veseljem sprejeti vest, ki jo je objavil astronom dr. Hoellink. da se namreč dan podaljša vsakih 100 let za 3 sekunde. Sicer te 3 sekunde ne pomenijo posebno mnogo, ker redko kdo doživi 100 let, nekaj dobička pa bodo vendarle prinesle tudi povprečno krat-kodobnemu 'človeškemu življenju. 2e 1. 1865. so ugotovili, da dan iie šteje natančno 24 ur, temveč je sleherni naslednii dan dalji od prejšnjega, seveda le za neznaten delec sekunde. Vsako stoletje se dan podaljša, kakor smo zgoraj omenili, povprečno za tri sekunde. Za nas. ki živimo v ozkem krogu, pomeni to seveda le malo^ali nič. Kdor pa računa z neskončnimi števili. temu se odpre pri tem povsem drug svet. Svojčas je štel dan samo štiri ure. danes jih šteje 24, prišel pa bo čas. ko bo potrebovala zemlja za okret okoli lastne osi cela dva meseca. Kaj je vzrok temu? Premer zemlje je namreč podvržen izpremembam. časih je daljši, časih krajši in tako je kretanje naše zemlje zdaj hitrejše, zdaj počasnejše. Od nekakšnega «dihanja» zemlje, ki ga predstavlja izprememba njene notranjosti, dviganje in pogrezame gora. vulkanske erupcije ter oseka in plima, zavisi dolgost dneva, in na podlagi teh izprememb je naš astronom izračunal gornjo razliko. Avstriji grozi zdravniška stavka Avstrijski republiki preti zdravniški štrajk. ki bo izbruhnil na.ibrže koncem tedna. Če se zdravniki odločijo za stavko. bodo vse bolnice in vse zavarovalnice za delavce brez pomena, kajti avstrijski zdravniki stoje v mezdnem gibanju in so odločeni izpeljati zahteve po izboljšanju svojega socijalnega položaja do skrajnosti. Kakor drugod v Evropi je tudi v Avstriji položaj intelektualcev neugoden. Zdravniki se čutijo gmotno prizadete in zahtevajo, da se izločijo iz socijalnega zavarovanja taki ljudje, ki imajo dovolj dohodkov, da lahko plačajo normalno zdravniško oskrbo. Gre torej za svobodo zdravniškega stanu, kateremu je socijalna zakonodaja v Avstriji postavila precejšnje ovire. Avstrijski zdravniki zahtevajo, da se izključijo od socijalne preskrbe vsi tisti. katerih prejemki znašajo toliko, da se lahko zdravijo zasebno. Pri samcih znaša meja plače, po kateri naj bi se stvar uredila. 400 šilingov (okrog 3200 dinarjev) na mesec, pri oženjenih pa 600 šilingov (4SOO Din mesečno). Kdor ima več plače, nai bi ne užival ugodnosti socijalnega zavarovanja, s čemer bi bil zdravnikom položaj znatno olajšan. Pobijanje revmatizma Zdravniki so prišli v poslednjih letih do zaključka, da spada tudi revmatizem med bolezni, ki uničujejo človeško zdravje toliki meri, da ga bo treba skoro uvrstiti med epidemije in ga pobijati z vsemi sredstvi. Ce se revmatizem koga loti. ga muči mesece in mesece. da cela leta. in ne izgine v mnogih primerih do konca življenja. Bolezen bolnika pohabi in ga v gotovih primerih napravi celo za invalida. Angleško ministrstvo za narodno zdravje se tega dejstva zaveda v veliki meri. Naročilo je zdravnikom, naj izdelajo o revmatizmu natančen statističen pregled. Uspeh tega dela je bil naravnost porazen. Samo v Angliji zboli vsako Jeto na revmatizmu 370.000 duš. Bolniške podpore, ki se izplačajo rev-inatikom vsako leto, dosežejo povprečno 2 milijona funtov (nad po' milijarde Din). Ce prištejemo k tej vsoti še druge izdatke, vidimo, da mora žrtvovati industrijsko prebivalstvo " v Angliji vsako leto preko 4 milijarde Din samo za_ pobijanje revmatizma. Švedsko zdravniško udruženje je pred kratkim izdalo zbirko razprav o revmatizmu, iz katerih izvira, da napravi revmatizem med prebivalstvom več škode kot jetika. in da znašajo denarne obremenitve ter škoda, ki jo država ima od te bolezni, mnogo več nego stroški, ki jih povzroča kaka druga epidemija. Revmatizem je potemtakem bolezen širokih mas in tvori resen problem, na katerega uspešno pobijanje velja misliti, dokler še ni prepozno. To spoznanje je poklicalo v življenje Mednarodni komite za proučevanje in pobijanje revmatičnih obolenj, ki ima svoj sedež v Parizu in ki mu predseduje proi. doktor Fortescu Fot v Londonu. Društvo šteje za svoje člane zdravnike iz vseh dežel na kontinentu. Sedaj se pripravlja statističen pregled revmatičnih bolezni v vseh evropskih državah, ki bo poka-zal.^kakšno je stanje bolezni v Evropi. Paul Claudel, novi francoski poslanik v NVashingtonu. Odkritje novega faraonovega groba Angleška poročila javljajo iz Kaira, da je arheolog Cecil Firth. katerega je poslalo v Egipt angleško ministrstvo in ga je pri njegovih raziskovanjih podpirala tudi egiptovska vlada, odkril v Sakkari grob III. dinastije, ki utegne biti star do 5000 let. Grob ie obdat: z velikim nasipom, ki obdaia piramdo. Arheologu še ni popolnoma jasno, na čigav grob je naletel; verjetno pa je, da je pokopan v njem faraon, ki ie dal zgraditi piramido. Vhod v grob je spretno masiiiran in vodi v podzemne prostore, ki io opaženi s ploščami iz žgane gline. V iie-kem hodniku je Cecil Firth odkril 12 krasnih alabastrskih vrčev :a vino. Vrči so približno 3 čevlje visoki S;a-rinoslovec jih bo skuša! eKspedirari :'a Angleško. Čuden primer kolektivne sugestije V okolici Varšave popravljajo delavci ulice, vodovod in slične naprave, ki spadajo v področje komunalnega gospodarstva. Poljaki so. kakor znano, pobožni ljudje. letos na praznik Marijinega oznanenja pa so delali kakor ob drugih delavnikih. In pripetilo se je več nesreč. Dva delavca sta si pri delu zdrobila kolena, tretii si je poškodoval roko. četrti pa je bil težko ranjen na glavi. Poleg tega sta dva moža na nepojasnjen način oslepela. Vse to se je zgodilo v enem in pol dnevu, in med ostalim delavstvom je radi tega nastalo nepopisno razburjenje. ki se je končalo s paniko in z begom na vse strani. Kako se je moglo zgoditi toliko nesreč v tako kratkem času? Zdravniki tolmačijo to z nazi-ranjem delavcev, ki pravijo, da se v vseh nesrečah izraža božja kazen, zato. ker niso ljudje spoštvovali praznika. 25. marec se je namreč doslej praznoval kot stalen praznik, toda v sporazumu s cerkvenimi oblastmi so ga letos odpravili ter ga kratkomalo premestili na naslednjo nedeljo. V petek popoldne so delavci, ki se niso dali prepričati, da nesreče niso nobena kazen božja, zapustili delo ter se ob prepevanju božjih pesmi razšli na svoje domove. Nihče izmed njih ni hotel verjeti, da so se nesreče pripetile samo radi sugestije, ki je nastopila med njimi. Koliko tolšče ima človek Zdravniška veda se bavi tudi s telesnim indeksom človeka, ki označuje njegovo stanje glede prehrane. Ta indeks je posebno važen pri otrocih, ki so slabo hranjeni. Merjenje telesne dolžine in širine se v praksi ni obneslo in nihče ni vedel zanesljive mere. ki naj bi dala natančne podatke. Zdaj objavlja zdravnik dr. Kur! Kii-ding v monakovskem medicinskem tedniku predlog za postavitev eksakt-nega kriterija pri presovanju človeške rejenosti. Zdravnik predlaga, naj se uporablja kovinasto čistilo, s katerim je mogoče brez posebnih računskih manipulacij izračunati, koliko tolšče ima človek in ali ta tolšča zadošča za njegov organizem. Na podlagi te ugotovitve je mogoče takoj presoditi, če je* človek dobro ali slabo hranjen. Doktor Kading je določil tudi normalne številke za tolščo v različni starostni dobi. 6 do 13 letni deček ima 5 do 'i mm maščobne plasti: 6 do 7 letna deklica 4 do 5 mm, 8 do 11 letni deček 5 do 7 mm. 12 do 13 letna deklica 9 do 11 mm. 5 poznejšimi leti se število stopnjuje. Ta način določanja tolšče je baje popolnoma zanesljiv in se je doslej v vseh primerih izborno obnesel. Pojedeži izumirajo Londonski kuharji čedalje bolj tožijo, da se stalno krči število ljudi, ki reflek-tirajo na dober obed ali na dobro večerjo. Čas je ostavil svoj pogubni vpliv tudi kuharski umetnosti. Ljudem ni več do skrbno sestavljenih menujev. Mesto gurmanstva je nastopila doba hlastnega goltanja. Ljudje se nič več ne brigajo za to. kaj povžijejo; glavna skrb jim je, da napolnijo želodec. V restavracijah ie vedno manjše povpraševanje po izbranih jedeh. Vsak gost vpraša samo po tem, kar je že na brzo roko napravljeno. Tako jed si naroči. jo brž povžije in odhiti po svojih potih. Skoro popolnoma je izginila zahteva zlatih starih časov, ko so ljudje naročili izbrane obroke in sveto čakali, kdaj prinese natakar na mizo. Zato so tudi prvovrstni kuharji postali redka prikazen. Soyer. Muray in drugi slavni m občudujejo fini okus tvrdke Draso Srh wab. Ljubljana, ki je nabavila za to sezijo krasno blago za dam-ske plašče. Za toliko lepote so cene res nizke. Priporočamo ceni. damam, da se napotijo na ogled blaea. L Y A MARA >M O OO su "o a. -e o IO 4> S rt O & CA O cr •o o OO • 5* tO a C ALFONS FRYLAND ELENA LUNBA — PAUL OTTO Režija: FRIEDRICH ZELNIK VESELO! ZABAVNO! ELEGANTNO! ELITNI KINO MATICA, naj udobnejši kino v Ljubljani. kuharski šefi Trinety Colegea v Cam-bridgeu so samo še zgodovinske sence. In tudi časi lorda Kitchenerja so minili. Ta lord je imel navado, ki so jo vsi kuharji čislali zelo visoko: kadar je prišel obed ali južina ali večerja na mizo. je takoj pozval goste, naj zavzamejo svoje prostore. Skrbno se je izogibal zamude pri jedi, dobro vedoč, da taka zamuda pokvari tek. zmanjša ugled kuharskih sposobnosti in pokvari jedila. Realistična scena Dva mlada filmska igralca, ki uživata onkraj oceana velik ugled, sta igrala skupaj v istem filmu. Predstavljala sta dva tekmeca, ki ljubita isto ženo in sta se zavoljo nje sprla na smrt. To bi še ne bilo nič nenavadnega, nasprotno. Ali zanimivo je, da sta si tekmeca bila rivala ne samo pred objektivom, nego tudi v življenju. Nastopila sta v dvoboju z oiči. Sprva je šlo vse lepo v redu, kakor je bilo predpisano v scenariju. Potem pa so se jima razpalile strasti in začela sta udrihati drug po drugem, da so se prisotnim gledalcem jezili lasje. Boj je trajal toliko časa, da sta duelanta obnemogla padla na tla. Kakor poročajo ameriški listi, se je bati, da bosta vročekrvna peteEna za vedno obdržala na svojih obrazih spomin na to epično sceno. Pa se bo nemara zdelo komu čudno, da ni posegel v boj režiser in nasprot- nikov razdružil. Bog ne daj! Američani so preveč praktični ljudje, da bi mogli učiniti tako glupost. .Marveč so operaterji pokojno ostali na svojih mestih in mirno vrteli dalje, zadovoljni, da so vendar enkrat dobili pred objektiv realističen prizor. Za parketna tla, linoleum itd. uporabljajte samo Schmoll-ovo pasto za parkete s iinim, nežnim gozdnim duhom. Pozor na ime Schmoll! X Maček z zapuščino. V Long Beachu v Severni Ameriki je pred kratkan umria stara devica Elizabeta Lvnch. Pokojnica je sicer imela sorodnike, a se ni domislila, da bi njim zapustila svoje imetje. Prihranke, ki znašajo več tisoč dolarjev, je zapustila svojemu Sletnemu mačku, ki sliši na ime Kitty*bov. Maček je danes posestnik cele hiše, v kateri stanuje poleg njega samo r.jegov oskrbnik. Oskrbnik je dolžan raač« ka negovati kakor človeško bitje in skrbeti zanj, kakor za svojega lastnega otroka. Še« le po mačkovi smrti se razdeli premoženje med sorodnike pokojne Elizabete. X Najstarejša ženska na svetu. V Ango« ri so odkrili najstarejšo žensko na svetu. Piše se Farma Hanum in je baje stara 160 let. Rodila se je v Trnovem na bo!gar. skem ozemlju. Bila je poročena in je imela dva otroka, ko je turški sultan Mehmed II. obiral Trnovo (pred 130 leti). Farma je imela 10 otrok, poslednjega je rodila v sv o. jem 90. letu. Značilno je, da je preživela moža in vse otroke. Sedaj živi pri svojem zetu kovaču Nedžibu, ki mu je tudi umrla žena. Telesno je še krepka, duševno čila in čvrsta, gre vsak dan na sprehod in njena vedrost zabava še danes vso okolico, v kz* teri živi KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Kolodvor Curih-Enge, nova curiška postaja, ki je bila otvorjena 1. marca. Nainr ve:š; imenik vseh kraiev v kraljevini SES se dobi v knjigarn' Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica štev. 54 nasproti glavne pošte. List iz Beograda Začetkom aprila. Zunaj se dani. Na obzorju se skozi tenčico jutranje teme budi kmečka vas: pod črnimi strehami beli domovi zariti v zemljo, nad njimi stolp cerkve in tovarniški dimnik, ki se v zibaioči se perspektivi z vlaka zdita kakor dvoje velikanov, ki se bijeta za bele domove — dvoje svetov. Na vse zgodaj že orje na polju kmet. Brzovlak leze čez sremsko ravan; slabi tiri so tod. že dvajset let. pravi veščak, niso obnavljali pragov. Človek, ki je vso noč prebedel v kotu kupeja. je zjutraj ves zamazan in truden od saj in od boleče trdote klopi. Vlak pa se skoraj ne gane. Prihajajo novi ljudje, ki so se doma na mehkem prespali, umiti so, počesa-iv. izlikani. od zajtrka jim je še sladko v želodcu in v ustih in s svežimi silami se rijejo med nas, dremajočo vojsko, ter se po važnih opravkih vozijo v Beograd. — Vredno bi bilo raziskati, po kaj se prav za prav a ie da se ne more vsem takoj izplačati, ako se prične vloge brez potrebe odpovedovati in dvigati. Posledica tega ie le. da ie treba iztirjavati one, ki so dolžni in trpi po nedolžnem gospodarstvo prizadetih: nestrpni vlagatelji pa škodujejo tudi sami sebi. ker po nepotrebnem iemljeio na t? način zavodom ugled. KONJICE V soboto, dne 9. aprila ob 20. uri priredi v dvorani Narodnega doma Ciril in Metodova «>oiružnica koncert. Vse narodno občinstvo trga in okolice se najvljudneje vabi da ga poseti v lepem številu. SV. ANDDA2 V HALOZAH. Dne 29. marca le umrl še komal 24 let star zvesti član Čitalnice g. Vlček Bevk. Ugrabila ga le »španska gripa«. Kako priljubljen in spoštovan je bil ie pokazal pogreb. Ločitev od blagega pokojnika je bila težka — nobeno oko ni bilo suho. Bodi mu žemljica lahka, ostalim na naše iskreno sožaije. SLOVENJGRADEC. Občni zbor Mislinjske podružnice SPD v Slovenjgradeu se je vršil dne 12. marca v gostilniški sobi »Narodnega domat. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da se je odbor prav resno trudil za povadigo tujskega prometa na Urški gori. Dom na Urški gori je bil oskrbovan od 22. maja do 26. septembra 1926. Obiskalo ga je vsega 1326 turistov, število bi bilo pa gotovo še večje, ako ne bi bile vremenske prilike v letu 1926 tako nengodne. Podružnica je tudi v denarnem oziru dobro uspevala. Nova pravila, ki eo bila predložena od Mariborske podružnice, so se po živahni debati soglasno sprejela. Kot podpredsednik je Ml izvoljen gosp. Ivo Kvac, proburfst lesne'industrije »Trigiav< v Slovenjgradcu. Občni zbor je tudi sklenil, da se podvzamejo potrebni koraki glede stavbe nove koče na Pohorju, ki bi služila v prvi vrsti turistom, ki posečajo zahodni del Pohorja. V to svrho se ima sestaviti pripravljalni odbor, ki bi sporazumno z Mariborsko in Podravsko podružnico SPD delal na to, da se ta koča, H je res potrebna, čimprej zgradi. Predlagala se je ti^di markacija v Kotle; iz-vrSitev sta prevzela gg. Schechel in Kvac. Pri slučajnostih se je razvila debata glede postave radio-aparata v domu na Urški gori, ki ]e bila zelo burna in živahna, vendar vse, < ticoi*j* matih* «t js, poslati tuvOglasniod, dalck -Jutra,' JjubLjasub, Vrti trnova. 4.. TaL sb. 2492. Vjc pristojbina<, ji, vposicu ti obtnim, z. iuiročdbm/,so-c*rst oglasi m prtobcucK. Čekovni račun, pošbu, Kra,-rulruca [jubljanajt. 11842. JLalL oglasi, bisluiijo- v posrvdovabvš, in, socijaL tdnihu,, e dobe Natakarico (donafolko), dobro 1 rano in lanesljivo, * večletno prakso ia prvovi»tal-mi spričevali. sprejmem u prvovrstno restavracijo t Ljubljani. Nastop sloib« takoj. Pismene ponudbe pod »Donašalka« aa oglasni oddelek »Jntra.. 11864 Prodajalka melane stroke dobi stalno nameSčenje v manJSl trgovini na Dolenjskem. Cenj. poudbe u oglasni oddelvL »Jutra, pod »Vestaa 2f72«. 11372 Brivskega ^ pomočnika ■motnega voditi podralni-co, veičega v striženju — bubifrizure, starost nad 20 let, iičem aa takoj ali po dogovoru, predaost imajo taki, U govore nemlko, plačam dobro Stane Ciri-dinl, brivski mojster obrtnik, Gornja Radgona. 11879 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd dob« aaj-lažje s i u i b o v Beogradu ■ko se tglase v birou Ekonomija, Beograd, Viaana 11 6220 Trg. pomočnika • pravico lamostojae obrti sprejmem takoj. — Osebna predstavitev potrebna po moiaosti kavcije. — Marija 8teilwag, BerSljin, Novo mesto. 11437 Natakarico polteno in čedne zunanjosti, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11401 Kuhinjskega mesarja «prejm«m u voljo, prvovrstno restavracijo v LJubljani Pi*man« ponudbe pod »Resnost, na oglasni oddelek »Jatn«. 11800 Krojaškega pomočnika •frejmem a fino veliko delo u takoj. Josip So-ver, krojač, Ceiovika cesta tt, 8. 11891 Perfektno šiviljo vodilno, popolnoma samostojno v pnkroj.vanju, — litem u takoj. Pismen« ponudb* pod »Red h) za-BssIJtvofU M oglasni oddelek »Jutra«. 11881 Samostojno kuharico sprejmem ia posestvo na deželi. Naslov v oglasnem oddelka »Jatn«. 11887 Predtkalca likulenega ter enega delav. ca xa uvosrajeaje surovine, ter enega izkuienega delavca na singsing stroja (apretara) iičemo za novo ustanovljeno tkalnico platna v Hercegovini Nekoliko znanja angleščine za. leljeno vendar nI pogoj. Nastop 15 aprila Ponudbe z referencami in zahtevo plače na oglasni oddelek «Jutra» pod lifro «B. V. R» - 11148 Krojaške pomočnike za veliko delo na tam — sanja« takoj Hodni satan »Tlp-Top., Tavčarjeva ul. S tev. 8. 11435 Tapetniškega vajenca sprejme tapeta:k B, Sever, Marijin trg itev. j. 11889 Pletiljo sprejmem takoj. Naslov v ' lelku »Jutra«. oglasnem od d«. 11414 Čevljar, pomočnika u boljla Šivana dela — J. Poleno, e, LJub- 11406 ljana. 7avtuich Zastopnik dobro uveden nlb strankah prvovTtt-lovenije, — sprejme provizijsko zastopstvo kateregakoli nezadostno speljanega predmeta. Pooodbe • točnim opisom prosi pod — »Gotov aMieb« na oglasni oddelek »Jutra«. 11873 Vinske potnike vorzirame, sprejme proti proviziji veletrgovina z vinom za vse kraje Slo-venije. Ofert* n« oglasni oddelek pod »Vinski potnik«. 11403 Pozor! [OTO, krolnjarjem, — Mebrim Lep dnevni zaslužek Pojasnita, prospekte proti S Din. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra, na »Veliki zaslužek«. 11428 5 potnikov *Q potnic sprejmem za po-tovanje po naii H rta vi ta obiskovanje privat. strank, mesečni pli in proviiiji. Upokojeni že- proti >ls« 2000 O leiničarjl imajo prednost. Ponadbs na oglasni odde-tek »Jutra« pod »Dober za- sluiek«. 11431 Osebo soKdno ia poit«no. ilčera sa obiskuj« strank po deieU. Ponudbe na oglašal oddelek »Jatn« pod »Provizija 59«. 11289 Pletilja sprsjm« delo aa dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stroj 85-8.. 11410 KVaA iščejo Trgov, naobražen iičem službe kot skladiščnik, vratar ali inkssint. 11899 Dekle pridno in polteno, ki i« vajeno tudi kuhanja in biSnib del, z detele. ISČ« službe Nastopi lahko takoj. Na?loy v oglasnem oddelka »Jntra.. 11893 Tesarski polir s tritečajno gradbeno Šolo v Ljubljani, 1 dobrimi spričevali, išče službe. Dopise pod »Zanesljv 98« na ogl. oddelek »Jutn«. 11388 Trg. pomočnik mlajii, agilen, meSane stroke, veSČ aranžiranja izložb, iSče službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jatn«. 11895 Žagar .in brusač izurjen v vseh strojih in tudi pri venecijanki, z večletno prakso, ieli služb«. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« Ljubljana pod — značko »Oi 11869 Izučena prodajalka In modisttnja v galanterijski in modni stroki iSče — službe evnnt. gre kot bla-gajničarka ali samostojna voditeljica trgovin«. Ponudbe na upravo »Jutra« »Maribor« pod »Zanosijtva«. 11440 Prodajalka začetnica ISČ« službe v tr- govini asisnsg« blaga — Ponudb* a« opravo »Jutra« Maribor pod »Začetnica 11439 Trg. pomočnik meftaae trgovine, poHsn, s tremi dobrimi izpričevali, išče tlui-be. Naslov pove oglasni odd. »Jutra., 11484 Vs+ctLam Damski plašč ■pomladanski, čisto nov, dunajski izdelek, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 11830 Hrastovi stebri za ograjo, »70 X 10 X 14, naprodaj. Rimska cesta tt. IS. 11868 Dirkalno kolo ▼ dobrem stanja z« Din 1000 in Taksometer za motorno kolo, skoro nov u Din 500 naprodaj. — Bvab, trg Tabor. (Accetto^ 2 oblekci ls snrove »vile za deklici 11 do 18 let prodam. Ka ogled vsako dopoldne. — Naslov pri oglasnem odd. »Jatn«. 11331 Več starega pohištva in ssmovar aa petrolej poceni prodam. HraailniSka cesta 6, vrata 22. 11103 Otroški voziček pooiklian, malo rabljen, ln postelj* iz trd«ga lesa, poceni naprodaj Poizve se ResSJeva cesta 1, L 11427 Svilene rute za narodne oote, starinska, dobro ohnnjene, poceni prodam. Naslov v glasnem oddelku »Jatn«. 1142« Kolesarji! Znižane cene! Oglejte si zaloge dvokeles najnovejšega tipa Tribuna. Rekord, Champion. 8tyria, Biaaklai, Pavor, Peria, Diamant ie od 1800 Din naprej. — Pnevmatika Bichelin. Dun-lop Itd Ceniki frankov. Prodaja na obroke. — Tribuna P. B. L., tovarna dvokolee in otroOltl vozičkov, Ljubljana. 81 Gospodična 1 mnogoletno tgovsko prakso, s dobrimi izpričevali, išče službe prodajalke ab blagajničarke. Nastopi lahko takoj. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jatn« pod snačfco »Zanesljiva«. 9847 Šofer išče sluibo kjerkoli. — Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro «Vila» 8232 Večjo hišo s dvoriščem tli vrtom kupim v centru LJubljane -pot) takojšnji gotovini — Ponndbe na oglas oddelek «Jutra> pod Šifro .Večja hita v Ljubljani*. 8233 Hiša gostilniška in trgovska, v neposredni blitiai »Rudnika«. kjer se te izvršuje gostilniška obrt. pod ngod-nimi pogoji naprodaj. 11296 Zemljišče ob progi južne železnice, poleg tovarne . 11221 Stanovanje obstoječe it 1 sobe, kuhinje in pritiklia, v Šiški — zamenjam z enakim, ozir. večjiai. Poizve se v 8p. Šiški št. 8. 11028 Sobo s posebnim vhodom in električna lučjo oddam t 15. aprilom. Naslov pove oglasni odd. »Jutn«. — 11360 Opremljeno sobo i!če mirna stranka dvojica brez otrok. Ponudbe pod »1. maj« na oglasni oddelek »Jutra«. Enodruž. hišico z vrtom vzamem v najem za par let. Cenj. ponudbe ' pod »Takoj 444« na oglas- , Sobico ni oddelek »Jutra«. 11408 t4koJ oddam gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 11381 Zračno sobo oddam t 15. aprilom r bližini opere. Naslov v oglasnem odJelku »Jutra«. li®02 Opremljeno sobico čisto, čedno, oddam mb» du. Naslov po-odd »Jntra«. 6365 o T« Opremljeno sobo oddam dvoma mirabu o**-batna. Elektrika, pariteti, souporaba kopalois« Ko. Ogleda se med 12.—2. aro. Naslov po v* oglasni oddelek »Jatn«. 8855 Sobo za 2 gospoda t brano to vso oskrbo oddam pod ugodnimi pogoji na Sv. Jakoba trn it. 6. 11101 Sobo i posebnmi vbodom, t bližini sodiSča, v parterju al P veh muci Na domačo brano dobro, sprajmem vet boljših goepodii*n to gospodov. Cena od 15 do 22.50 Din. Kje, pove oglasni odd. »Jntra«. 11401 Kapital Družabnik »amee srednjih let, pristo-kot družabnik s 45.000 Din b gospodični ali vdovi kakršnekoli obrti ali posestva s soudeležbo Cenjene ponadbs na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tre-teo obrtnik«. 11892 Sobo s kuhinjo to pritiklinami iSče državni uradnik brez otrok v LJubljani ali okolici. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Takoj ali pozneje« 11096 Gospodična ali vdova, ki bi posodila za povilani« obrti 800 Din. dobi takoj pri gospodtnj-stvu stalno službo. Naslov v »glasnem oddelka »Jatn«. 11370 So-fe Za družabnika vstopim s kapitalom k samostojni trgovk) posestai-cL Ponudb« b« oglasa) oddelek »Jatra« pod značk* »Agilea 86«. 11386 2 sobi z električno razsvetljavo ln vsaka « posebnim vhodom, elegantno opremljeni, oddam t 15. aprilom. Flo-renska uliea 81, L 11353 Dvpifi Kot sostanovalko sprejmem gospodično takoj na hrano in stanovanje v Tavčarjevi ullel. Našlo- -oglasnem oddelku »jutra«. 11890 Sobo oddam gospodu ali dijaka z vso oskrbo blizu Obrtne Sole. Več pove oglasni odd. »Jutra«. 11866 Mlad Intellgent prijeta« runuJMi. Uč« dobro žensko rfaio, ž »lečo toplot« to poljubov. Po-nodb* OflaeoJ odd. »Jutra. pod »Spomladansko solne*«. 11480 (jla*ha Klavir dober, po nitki ceni takoj piodam. Ogleda te mea 10. to 14. aro. Hssiov nove imentni oddelek »Jatra«. 11299 Sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, iSčem. Dopise pod »Takoj 96« na ogiasni oddelek »Jutra«. 11279 Šivati Jazbečarja ali Tsrrier-j» (stichelhaa-rig), čistokrvnega, mladiča, po ugodni ceni kupim. Našlo v oglasnem oddelka »Jatn«. 11361 Črn psiček mlad, »rattlsr«, se J« zate-keL Prosim, komar j« kaj znano, da aporoi; na naslov Aleksander Gjud, Kongres- 11382 j oi trg 6. 11418 Trgovski lokal oddam v najem oziroma trgovino z mešanim blagom ob glavni ce-ti ter cerkvi in tovarni. Potreben kapital 3000 Din. Naslov v upravi »Jutra«. — 11374 Onremljen .d dam v čen.i Stanovanje navadno, 3—4 sobe, kuhinj« n pritikline. iSčem v mestu ali na perifeiji. Ponudbe je staviti na oglasni odile ek -Jutra« v Linb-Ijan pod »Stanovanje 3—4 sob« 11376 Stanovanje petsobno, solnčno, v stari hiSI sredi Ljubljane, oddam za mesečnih Din 1000 tistemu, kateri prevzame adaptacije. Ponndbe oglasnemu oddelku »Jutra« pod »Adaptacija«. 12424 Solnčno stanovanje lepo, 2 sobi in kuhinja, v sredini mesta, takoj oddam tistemu, ki odkupi pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 11436 >no sobo oddaja v <*>t. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1.377 Opremljeno sobo solnčno, takoj oddam. — Xrt-lov v rt—lasnem oddelku »Jutra«. 11367 Perutnino zelo pooenl dostavim aa dom. Naročila pod »Pwut-nina« na oglasni oddelek •Jutra«. 11438 Pavi enoletni samec in samica ter te ena samica naprodaj i Hribar, v tovarni Dragotta Zaloška cesta 14. 11175 Čistokrvnega psa dobermana, z rodovnikom, eno loto starega, radi po-maajkaaja prostora prodani Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 11265-a Opremljeno sobo v Tavčarjevi ulic.; oddam. Vaslov v oglasnem tsl-lfl-ku »Jutra«. lllMa Pritožno sobico opremljeno, oddam Dalmatinova ulica 1. dvorifče. levo 11583 Gospodično ! ali poeoda sprejmem v v?o oskrbo. Naslov v cgias. nsm oddelku »Jutra« — 11SW j Lažja jetika! Zavod dr Pečnik-a za Iatj« jetiko, na gori Jinina. občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. — Prospekt 3 Din. b070 Vsakovrstne vožnje sprejmem po najnižjih cenah. Prevzamem tudi vožnje stavbnega materijala za celo stavbo. — Vlako Krt«, Trnovski pristan štev. 22. 6210 Stanovanje oddam to pohištvo prodam, belo, mehko, spalaico in knflinjo, kompletno ali posamezno. — Odstopim obenem stanovanje, pol ure od centra Ljubljane. Na-slov v oglasnem oddelku Jutra«. 11327 Brezplačno prijavite oddajo stanovanja. sobe lokala gostilne, trgovine, delavnice itd — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno — • Posredovalec*. Sv. Petra 18 8247 Opremljeno sobo oddam v neposredni bližini glavnega kolodvora Naslov v oglasnem oddelku »Jo- Sobico preprogo opremljeno. iSče-ta mati ta hčerka. U ste vet dan odsotni. Ponudbe u oglasni oddelek »Jutra« pod »Cisti«. 11406 Lepo sobo s posebnim vbodom, v bližini glavnega kolodvora, t električno razsvetljavo in parketom, oddam eni al! dvema osebama s 1. aprilom Naslov pove oglasni nddsSsfc »Jotra«. 1143» v pliSu goblen, damast in gradi nudi po konku enčnih ccnah Rudolf Radovan, tapetnik Krekov trg štev. 7 M. Zevaco 116 Papežinja Favsta Roman »Živel kralj!« je vzkliknil narednik jn jadrno stekel, da bi izvršil ukaz. Prešlo je deset minut. Hrup v Bastilji se je polegaL Ce je še kdo »akričal, je kričal »Živel kralj!«. Toda zunaj Bastilje se je oboro-ževal ves Pariz, zbujen po klenkanju zvonov, in vse ljudstvo se je usipalo na ulice, čeprav še ni vedelo, za kaj gre in kakšen je vzrok razburjenja... Karel AngoulSmski je pogledal Pardaillana s takim obrazom, kalcor bi mu hotel reči, da bi izkušala vraga, ako bi se mudila še deij. Vitez pa se je zasmejal m vprašal: »Ali veste, na kaj mislim ?< »Ne, dragi Vobče moram reči...« »Vidite,« ga je prekinil Pardaillan, »predstavljam si, kako gleda bastiljski guverner, gospod de Bussi-Leclerc, ko sliši svoje ljudi, da vzklikajo kralju!...« Bernard Palissy je z osvobojeno hugenotsko trojico baš tedaj prispel do mostiča. Hugenotje so bili vsi krvavi in raztrgani; poznalo se jim je, da so se srdito bili. Eden izmed njih je bil ranjen, nemara da smrtno, in tovariša sta ga komaj vlekla s seboj. Toda njih lica so bila vzhičena in so izražala prepadeno strmenje ljudi, ki se vračajo iz smrti v življenje. Samo Palissy je bil miren. Urno so prekoračili mostlč in izginili Danilo se je. Ulice so se polnile s preplašenimi meščani. Vojniške patrulje so dirjale mimo. Čete so korakale proti mestnim vratom in ljudske množice so se valile na okope, da bi odbile napad. Zakaj vsi so bili uverjeni, da preti Parizu nevarnost, bodi s strani Henrika IIL, bodi s strani hugenotov navarskega kralja. »Vzbuna! K orožju! Na okope!...« Med tem ko so se ti klici pridruževali bučanju zvonov, je odmevalo po Bastilji kričanje vojnikov, zaprtih v glavni stražnici: »Živel kralj!...« Upali so, da se s tem odkupijo kazni za to, da so služili vojvodi Guiškemu: včeraj še »Davidov sin«, bo danes očividno proglašen za upornika in izdajalca... A zdajci sta Pardaillan in Karel Angoulemski zagledala čudno tolpo: osemnajst shujšanih, bledih ljudi z očmi preplašenimi in bega-jočimi kakor oči nočnih ptic, ako jih nenadoma zadene svetloba. Večina jih je bilo razcapanih, nekateri pa jedva oblečeni. Obličja vseh so izražala isti dvom, osuplost, grozo in vzhičenje kakor obličja onih, ki jim je vitez sam odprL Ta osemnajstorica so bili poslednji jetniki Narednik in njegovi stražarji so jih priganjali Nesrečneži niso mogli verjeti da jih iz-puščajo, ampak so mislili da jih hočejo poklati Nezaupno so se ustavili pred vrati ki so bila na stežaj odprta, in pred mostičem, ki je bil spuščen. Srce se je krčilo Pardaillanu, ko jih je gledal. »Nu?« je dejal. »Zakaj ne greste? Cesa čakate?« »Saj slišite, da vas je kralj pomilostil!« je zakričal narednik. »Živel kralj!... Živel novi guverner Bastilje!...« Pardaillan je iztegnil roke proti hrumečemu Parizu. »Pojdite že, smrti vam božje!« je viknil. »Svobodni ste!...< Tedaj so zagnali bedniki strahoten glas, napol ihtenje, napol rjovenje divjega veselja. Vsi namah so udrli preko mostu. Kakor bi trenil, se je razgubila vsa brezumna truma po bližnjih ulicah... V Bastilji ni bilo nobenega jetnika več! »Pojdiva zdaj.« je rekel Pardaillan. In tako sta s Karlom Angoulemskim vendar že prekoračila mo-stič. »Gospod guverner?...« se je oglasil narednik, ki je s klobukom v roki spremil viteza iz trdnjave. »Izvolite?« Pardaillan se je začudeno ozrl. »Kakšni so vaši ukazi, gospod guverner? Ali naj zaprem vrata?« »Ohej! Katerega guvernerja pa mislite?« se je zavzel Pardaillan. »1, vas!« je zajecljal narednik. »Saj ste novi guverner, ali ne? ...« »Vidiš!« Pardaillan se je udaril po čelu. »Toliko da nisem pozabil ... Dajte, prijatelj, stopite v Severni stolp in izpustite svoje tovariše, ki sem jih zaprl. Guvernerja pa...« »Guvernerja!« je ponovil narednik, šklepetaje z zobmi »Nu da! Gospoda Bussija-Leclerca pa dobite v celici v drugem podzemlju. Stavim, da grdo preklinja. Idite, prijatelj, idite.« »Tedaj niste novi guverner?« je ostrmel narednik, ves bled od slutnje, ki je udarila vanj. »Jaz?« je zategnil Padaillan z ledeno mirnostjo, kakor vselej, če se je norčeval. »Kaj še! Jetnik sem kakor vsi ti gospodje, ki ste jih iztirali iz Bastilje. Saj vidite, da ravnam tako kakor oni: odhajam...« Narednik je okamenel. Ko se je osvestil, sta bila Pardaillan in Karel že daleč. »Povejte gospodu guvernerju,« je kriknil Pardaillan, »povejte mu, da bom rad na razpolago, ako si zaželi revanše!...« »K orožju!« je zatulil narednik, puleč si lase. »Upor! Pobuna!...« Toda vitez in mladi vojvoda sta že izginila v ulici Sv. Antona... Solnce je vzhajalo. Očem tistih redkih Parižanov, ki so ostali doma. se je ponujala čudna slika. Večina hiš je bila zabarikadiranih; preko ulic so visele verige. Vse, kar je bilo zdravega, je stalo na okopih in je napeto buljilo v obzorje. Vojvoda Guiški je bil pri Novih vratih, ki so jih smatrali za najbolj šibko točko. Jedro ligarskih čet je bilo zbrano okoli njega. Oddelki konjenice so bili razposlani iz mesta na vse strani, da bi razgledali kraljeve bojne sile... Ti ogledniki so se jeli vračati... Prihajal je drug za drugim, toda odgovor, ki so ga dajali je bil vselej enak ... »Nikakih rojalistov okoli Pariza! O sovražnikih ne duha ne sluha! Niti govora o kakem napadu!...« Kaj je bilo po tem takem? Odkod preplah? Cemu plat zvona? Kje so začeli zvoniti? Nihče ni vedel Guise, ves zlovoljen in bled, je naposled skomignil z rameni ter zamrmral proti Maurevertu in Mainevillu, ki sta bila pri njem: »Ce se Parižani že sence tako prestrašijo, kaj bi šele bilo, ako bi zagledali volka? Moja brata in moja mati imajo bogme prav: treba je kreniti na pot!...« Čete so se vrnile v stanovališča in množica se je jela poparjeno razhajati z okopov v Pariz. Tudi Guise je dal svoji okolici znamenje za povratek; baš tedaj se je raznese! glas, da se pripravlja velika procesija in da jo bo vodil sin Davidov, veliki Henrik sam, ker hoče osebno govoriti s Henrikom Valoiškim. Nekako ob sedmih zjutraj se je vrnil Guise v svoj dvorec in je ukazal, naj neutegoma pripravijo vse za njegovo odpotovanje v Chartres. »Maurevert, vi pojdete z nami!« je dodal, gledaje mu srepo v oči »Zakaj ne bi šel, Visokost?« je vprašal Maurevert »Kaj vem, zakaj ne! Ce bi na primer nameravali kak izlet... recimo, v samostan na Montmartru? .. Maurevert je prebledel. Guise pa je stopil k njemu, položil mu prst na čelo in rekel z zamolklim glasom, tako tiho, da ni slišal nihče razen njiju dveh: »Ce bi tudi dobili sto tisoč liver, slišite, Maurevert, in bi bili dovolj bogati, da bi se lahko razstali z menoj ter sprejeli službo paznika na Montmartru ...« »Visokost!...« »In celo, če bi bili poročeni po vseh predpisih — da veš, Maurevert« je nadaljeval vojvoda škripaje z zobmi »celo tedaj ti na -vekomaj prepovem, da bi povzdignil oči... že veš. do koga... Pre-povem ti, da bi se ganil od mene ...« »Visokost,« je zajecljal Maurevert bled kakor smrt »bodite uverjeni ...« 50VEC— KJO SS nEJTNI TU OCARINJENJE rseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik. Ljub< ljana, Masarykova cesia 9, nasproti cari. naroice. — Revizija pravilnega zaračunava, nja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. SE ODDA " ■ kavcije zmožni in strokovno pno- ■ vrstni osebi koncem Junija t L 1 Ponudbe na lastnika L. Fursager. K Radovljica, kraf Bleda i ■■■■■■I ■Oa. ouChi) muh • lini • iatiritno osi&oiooitr obrazi arat v irgovini ia ugieo - Zahtevane cenu za ostale ootiebšCme Kje se najbolje kupi? To je brez dvoma znano glede kakovosti blaga in res nizkih cen: pri IGNAC ŽARGi ••• LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Priporoča cenj. odjemalcem veliko izbiro raznih nogavic, rokavic, površnih iopic, bluz, oblek ter raznega moškega, damskega in otroškega perila, samo-veznlc itd. Velika Izbira potrebščin za krojače in šivilje U. J Reklamna prodaja: fUnmarm 'avečinahgoD.'eod Din 670 ije HiSM u pllšu Din 1000 - Poceni ototnanske goblen orep^oge Vsi drugi tapetniški predmeti najceneje in kar ie važno solidno blago Samo pri Rudolf Sever, Ljubljena MARIJIN TRG ŠTEV. 2 nasproti Frančiškanske cerkve. Niboke posredovalne prodaje! Iz touarne naravnost k Vam! Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo pomladne moške konfekcije kakor tudi oblek za dijake in otroke. Ne dajemo na obroke I Pač pa smo posebno ceni in solidni! Mehanična tovarna oblek