PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir___________________________ NA VABILO KRALJICE ELIZABETE Saragat odpotuje danes na obisk v London V senatu razprava o pokojninskem sistemu V vseh šolah morajo danes obrazložiti pomen 25. aprila - «Bela stavka vodilnih državnih funkcionarjev - Nameščenci ENPAS zasedli v Rimu sedež ravnateljstva Leto XXV. St. 93 (7287) TRST, torek, 22. aprila 1969 9 »M, 21. — Predsednik republike Saragat bo odpotoval jutri ob Ufl 2 l«tali|ča Fiumicino na uraden obisk v Veliko Britanijo, kjer mink?St kral,ic.e El'za6ete do srede. Z njim bo odpotoval tudi zunanji ... er Nenni. Med svojim bivanjem v Veliki Britaniji bo stanoval v •radu VVindsor. pf°gram bivanja določa med dru- ---------------------- * uradne razgovore s predsedni-. H? v*atle Wilsonom in z drugimi »sebnostmi. S tem v zvezi se (e sednik britanske vlade Wilson sl 9?|',arial danes z italijanskim po-lii n,k°m v Londonu, predsednik ita-nske vlade Rumor pa je sprejel p .?*s zubanjega ministra Nennija. j od predsednika Saragata v grad 'n s°r bodo oddajali jutri po tele-'T*' °d 11.45 do 12.45. Dra Senalu se ie danes začela raz- nm 'lNPsnakirtU Za ?efor.nl“ P°koi-slan , ra' ki 8a je ze odobrila po-nska zbornica. Komisija za delo o r6 '7u’sla nekatere spremembe, krm-?1,1 moraio senatorji izreči dal in00, besedo. Razprava se bo na-jevala jutri zjutraj in popoldne. Hali P°s anski zbornici so razprav-o resolucijah, ki se nanašajo .gospodarski in socialni razvoj jutri “-azPrava se bo nadaljevala djMinister za šolstvo Ferrari Aggra-nii-? Pb.s^t okrožnico šolskim skrb-s(,li?n 9? odredil, naj se na vseh ski i Pnraerno obrazloži zgodovin- svoboditvc. To se mora izvesti v vseh šolah 24. aprila zjutraj. Danes zjutraj se je začela «bela stavka« vodilnih državnih funkcionarjev, ki jo je razglasila njihova zveza Dirstat. Trajala bo do 27. trn. Od 28. do 30. aprila bodo vodilni funkcionarji prenehali vsako dejavnost; 2. maja se bodo vrnili na delo, toda »bela stavka« bo trajala do 12. maja. Od 12. do 17. maja pa se bo znova začela vsedržavna stavka. Vsedržavne sindikalne zveze pol-državnih uradnikov sporočajo, da so razglasile vsedržavno 48-urno stavko 2. in 3. maja, če ne bodo sprejete zahteve za obnovitev pogajanj. Od davi je v teku vsedržavna 48-urna stavka uslužbencev trgovinskih zbornic, ki so jo razglasile tri sindikalne organizacije, ker ni bil še urejen položaj teh uslužbencev. V Rimu so danes nameščenci EN PAS zasedli sedež glavnega ravnateljstva te ustanove. Dejanje je v zvezi s krizo, v katero je zašla ta ustanova, ki se zdi, da ne more več izpolnjevati svojih gospodarskih ob-ski 7 l'“‘"clllu ooraziozi zgoaovin- veznosti. Sporočili so, da bodo na-*n moralni pomen praznika o- daljevali okupacijo, dokler ne bodo "'"""'iiinuMnnuMmuHiiMuuminnunniMinnninmiiMjn.. jNOTNO VELIKO SLAVJE V CELOVCU Proslava 70-letnice skladatelja Pavla Kernjaka Nastop pevskih zborov in govor dr. Zvittra V imenu SPZ iz Trsta je govoril Ignacij Ota JToroš/cj Slovenci so imeli v ne-te«°,- veliko slavje. Tamkajšnja Slo-v posvetna zveza je priredila rr a las h p C.plmirfi lc.nnr.p.rt raztegnili na uslužbence te ustanove pogojev, ki so jih pred dnevi priznali osebju INPS in INAM. V Rimu je bila danes manifestacija več tisoč ljudi, ki jo je organiziral odbor «11. julij« skupno z nekaterimi drugimi organizacijami. Demonstranti so zahtevali «novo politiko na Kapitolu«. Protestirali so proti občinski upravi, ker ne izpolnjuje obljub. Demonstranti so se zbrali na Trgu republike in šli nato v sprevodu po nekaterih ulicah. Na Trgu Venezia so zbranim govorili nekateri občinski svetovalci KPI, PSI in PSIUP ter predstavnik odbora «11. julij«. Vsi so zahtevali od pristojnih oblasti rešitev mestnih problemov in novo upravno politiko na Kapitolu. K«! • ,u glasbe v Celovcu koncert ^jakovih pesmi. Koncert je bil siriUIr“ proslavljanja 70-letnice i„ a®atelja in harmonizatorja Pav- “ Kernjaka. tbr iVe^ koncertni dvorani se je . ata množica Slovencev iz raznih ajep koroške dežele, še pred pri-sporeda ni bilo moč dobiti “«opnie Sodelovalo je nad 200 pev-zrV *n pevk. Nastopili so: mešani °r, G ur e, mešani zbor Podjuna, o*. zbor Gure. Vsi ti zbori so ganjeni v Slovensko prosvetno ezo v Celovcu. Na koncertu je K^}°val tudi moški zbor SPD 12 Sveč, ki je včlanjen v Kr nsko kulturno zvezo. B tlreditre so se udeležili tudi *^niki Zveze kulturno - prostem -l- or0anizacij Slovenije in zait Tri Si°venske prosvetne zveze nint, delu skladatelja Pavla Ker-uZ*a je govoril dr. Zvitter, slav-8(a c“ Pa so čestitali tudi pred-iz ci Slovenske prosvetne zveze žte°Vca' številnih prosvetnih dru-šk« v koroške, predstavnik koro-Ja . Kulturno ■ krščanske zveze in te Slovenske prosvetne zve s,’2 Trsta. V imenu Slovenske pro-zbn«e zveze iz Trsta je govoril zhn/iVor^.a iguacij Ota iz Doline, Ba nVodia Mirko Guštin iz Velike-«epjia pa je siavijencu podaril Gni,Unte,,talno knjigo o skladatelju v r f5?,' kl je pred nedavnim izšla je „Pani- Koroški deželni glavar Poslal jubilantu pozdravno pis-p ® čestitkami. tu Radovan Gobec je jubilan-redn ?nak Priznanja za njegove iz-iu ,6 2Q-Siufle na glasbenem področ-svetn umenu Zveze kulturno - prožil n - organizacij Slovenije izro-Ptalceto^j6 priznanie ~ Gallusovo soin^učiii del sporeda je vodil dn Jubilant. Vidno ganjen je vo-SP7vUze"i mešani zbor koroške Rož' d ie tapel veličastno pesem Cpl,!i°diuna- Žila. Po ntu Vrneditev je izredno le-nje potekla, za kar gre vse prizna-roiu^Ponitotorjem. Milozveneče ko-harm P.esirt'- ki jih je uglasbil in *nnon Wai pavle Kern jak. so oe poslušalce do solz ganile. MIRKO KAPELJ 20-ltfnica gledališča »Idriji *ken^]$} 21 — Ob 20-letnici idrij-Uovhu oledaliiča in 80-letnici usta-ldriii . dramatskega društva v ki nr’Prf°,®e sinoči idrijski kulturni-ievim jSiathli občinstvu s Cankar-*entliny-0Tn «Pohujšanje v dolini re s r)anski». Slavnostne premie-Sloven £ udeležil tudi predsednik Urnetjlctvt- '*n-uucriujc ciiuuuau /0sip Vidmar, ki je vsem Jtrti ter drugim udeležen Cankarj<>VQ a T uspeino Prikazano kardef..................... italijanske unije VriaUANA, 21. — Član iz- a dHinUt Dlr°ja predsedstva Zveze "•tanu. 9V Jueoslavile In sveta fe- a kademije znanosti in •»»cijg E Edvard Kardelj je danes sprejel delegacijo Italijanske unije ze, Istro in Reko, ki združuje pripadnike italijanske etnične skupine v socialističnih republikah Hrvatski in Sloveniji. Predstavniki italijanske manjšine so ob tej priložnosti zaprosili Edvarda Kardelja za pokroviteljstvo na proslavi 25-letnice te organizacije, ki bo 25. maja letos v Umagu. Na proslavi naj bi imel Edvard Kardelj tudi slavnostni govor. Pogovarjali so se tudi o nekaterih drugih problemih italijanske manjšine. Jože Vilfan sprejel ravnatelja ILO LJUBLJANA, 21. — Namestnik glavnega ravnatelja mednarodnega urada za delo Wilfred Jencs, ki je na vabilo zveznega izvršnega sveta prispel v Jugoslavijo, se je danes pogovarjal v Ljubljani s predsednikom republiškega sveta skupščine Jožetom Vilfanom in z republiškim tajnikom za delo Jožetom Božičem o mednarodni organizaciji dela. Jencs se je sestal tudi s podpredsednikom republiškega izvršnega sveta Vinkom Hafnerjem, s katerim se je pogovarjal o položaju delavcev v jugoslovanskem sistemu in o odnosih med organi oblasti in sindikati. Britansko vmešavanje v Severni Irski BELFAST, 21. — V soboto zvečer so bili v Londonderryju srditi spopadi med nasprotujočimi si skupinami katoliških in protestantskih demonstrantov. Ranjenih je bilo o-krog 20 policistov in civilistov. U-lični boji so se nadaljevali tudi ponoči. Neredi so nastali, ker je notranji minister Robert Porter prepovedal pohod članov katoliškega združenja za državljanske pravice. Katoliški demonstranti so napadli največjo policijsko postajo v mestu. Proti demonstrantom je nastopilo okoli 200 protestantov. Katoliški demonstranti so razbili okna na protestantski cerkvi. Kakor piše «Ob-server», so tudi policisti začeli obmetavati množico s kamenjem. Britanski notranji minister Calla-ghan je izjavil v parlamentu, da bo v kratkem prišel v London na posvetovanje predsednik severnoirske vlade kapetan 0’Neill. V zvezi z nastopom britanskih čet v Severni Irski, ki ga je odredila britanska vlada, je minister izjavil, da bo naloga teh vojakov varovati nekatere naprave na o-samljenih krajih, kakor npr. električne centrale in vodovode. Vloga britanskih čet pa bo »pasivna« in bodo uporabljale silo, samo če bo potrebno. Pripomnil ie, da je prvi smoter preprečiti državljansko vojno. Neki laburistični poslanec pa je poudaril, da bi bilo treba predvsem odstraniti vzroke neredov. Vlada irske republike je danes sklenila stopiti v stik z glavnim tajnikom OZN U Tatrtom. Predsednik irske vlade pa namerava zahtevati sestanek z Wilsonom. V kratkem bo odpotoval v Nevv York, da poroča U Tantu. Irska vlada je torej internacionalizirala sedanji spor v Severni Irski. To se je nedvomno zgodilo zaradi sporočila, do bodo britanske čete v Severni Irski od danes razmeščene ob raznih poslopjih ln napravah. V Severni Irski je razmeščenih okoli 2500 angleških vojakov, ki pa se niso nikoli vmešavali v notranje zadeve Severne Irske. Današnja napoved o nastopu britanskih čet pa pomeni neposredno pomoč Londona predsedniku avtonomne vlade Irske kapitanu 0’Neillu, kar pomeni vmešavanje v irske notranje zadeve. Ustava irske republike poudarja, da sestavlja državno ozemlje ves irski otok. Vendar ni do sedaj navzočnost britanskih čet v Severni aiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiMtiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiMimiiiiii 80 dni po tragični smrti 12-letnega dečka iz Viareggia Končno ugotovili krivca umora Ermanna Lavorinija Gre za 16-letnega Marca Baldisserija, ki je priznat krivdo - Ubil ga je s pestmi med prepirom - Preiskava se nadaljuje za ugotovitev morebitnih sokrivcev VIAREGGIO, 21. - Po včerajšnjem priznanju krivde je 16-letni Marco Baldisseri danes potrdil preiskovalnemu sodniku svojo verzijo o tragičnih dogodkih 31. januarja, ko je 12-letni Ermanno La-vorini izgubil življenje. «31. januarja okrog Iti. ure — je povedal v bistvu fant — sva se dobila z Ermannom na osrednjem trgu v Viareggiu v bližini zabavišča. Zmenila sva se, da greva na plažo v Marino di Vecchiano iskat prazne naboje, kot sva storila že večkrat. Prisvojil sem si motorno kolo, ki sem ga pozneje pustil na kraju, kjer sem ga vzel, ter se z Ermannom podal k obali. Tu je prišlo do prepira, ne spominjam se več, iz katerih razlogov. Udaril sem Ermanna s pestmi, da se je zgrudil na tla. Pozneje sem ga z lastnimi rokami zakopal v pesek ter se vrnil domov.« Po priznanju mladega Marca naj bi bila torej zadeva povsem zaključena. vendar ostajajo v fantovem pričevanju še nekatere temne strani, ki jih bo treba pojasniti. Gre za morebitno sodelovanje, če ne pri umoru, vsaj v poznejši fazi, ne ke tretje osebe, po vsej verjetnosti odraslega. Ta naj bi bil Marcu po magal pokopati truplo nesrečnega Ermanna in naj bi pozneje telefoniral družini Lavorini z zahtevo po 15 milijonih lir z očitnim namenom, da bi spravil preiskovalne organe na zgrešeno pot. Po govoricah., ki krožijo v Viareggiu, naj bi policija že poznala ime te osebe, ki naj bi bila trenutno nekje v tujini. Marco Baldisseri je sedaj pridržan v zaporu San Giorgio v Viareggiu. Odlok za niegovo aretacijo ni bil .še izdan, ker ni bila še formulirana obtožnica. Vsekakor pa bo ta vsebovala po vsej verjetnosti nenamerni umor in skritje trupla. Soditi bi ga moralo sodišče za mladoletnike če bi pa ugotovili sokrivdo kakega odraslega, bi sodba prešla na kazensko sodišče v Piši. 16-letni fant je svojo krivdo priznal po skoraj dveh dneh zasliševanja, med katerim je kar štirikrat menjal verzijo o dogodkih 31. januarja. Najprej je dejai, da je Ermanno umrl zaradi padca z motornega kolesa, na katerem sta se peljala. Potem je skušal odvrniti krivdo na nekega Adolfa Mecianija, ki je pa lahko dokazal, da tistega dne ni bil v Marini di Vecchiano. Ko je tudi ta verzija padla je Marco obtožil nekega Micheleja Fari-no. ki je pa, ko so ga zaslišali, padel z oblakov in odločno odvrnil vsakršno udeležbo pri vsej za devi. Sele nato je fant priznal, da je Ermanna sam ubil. Kot smo dejali, se preiskava nadaljuje, vendar ni o krivdi mladega Marca nobenega dvoma več. Treba bo samo še ugotoviti, če mu je kdo pri njegovem početju pomagal. Irski, ki pripada Veliki Britaniji, izzvala protestov Dublina, ker se. te niso vmešavale v notranje zadeve Severne Irske. Nocoj so bili v Belfastu novi incidenti. V katoliškem delu mesta so demonstranti odvrgli proti dvema komisariatoma zažigalne steklenice, Incidenti so se dogodili, ko je večja skupina oseb hotela izročiti protestno pismo proti brutalnosti policije. Policaji so množico napadli in sledili so spopadi. Stans zaključil posvetovanja v Rimu RIM, 21. — Ameriški državni tajnik za trgovino Maurice H. Stans, ki je bil na obisku v Rimu, je imel danes popoldne tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da so bili njegovi stiki s predstavniki italijanske vlade «plodni». Pogovarjal se je z zunanjim ministrom Nenni-jem s predsednikom vlade Rumor-jem in z ministrom za zunanjo ir-govino Colombom. Pogovarjali so se predvsem o vprašanjih ameriškega izvoza v Evropo, o katerih se je Stans pogovarjal tudi v drugih prestolnicah evropskega skupnega tržišča. Popoldne je Stans odpotoval z letalom v Pariz. GOVOR FRANCA POPITA NA PROSLAVI 50-LETNICE ZKJ O pomenu in vlogi Osvobodilne fronte v tesni povezavi z vlogo KP Slovenije Ideja samoupravljanja ima svojo zgodovino in v notranjem razvoju so nastali pogoji z^ njeno uresničenje (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 21. — Danes je bila v Ljubljani v veliki dvorani Slovenske filharmonije slovesna seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ob 50-letnici ustanovitve komunistične partije Jugoslavije. Na seji, ki jo je vodil predsednik pripravljalnega odbora za proslavo jubileja Miha Marinko, je govoril predsednik centralnega komiteja Franc Popit. Seje so se ude- — ležili, poleg sedanjih članov centralnega komiteja, tudi člani komunistične partije Slovenije izpred vojnih let ter mnogi predstavniki družbeno političnih organizacij, slovenske skupščine in izvršnega sveta. »Petdesetletnica Zveze komunistov Jugoslavije je pravzaprav naš narodni praznik,« je dejal v slavnostnem govoru Franc Popit. «Ni se mogoče odreči zgodovinski zaslugi Zveze komunistov za osvoboditev slovenskega naroda, za njegov obstoj, za uspešen odpor stalinističnemu napadu na neodvisno in samostojno socialistično pot Jugoslavije. Odkrivanje zgodovinskih zaslug samo po sebi ni toliko pomembno, ampak nam omogoča, da poberemo iz njih vse tisto, kar i-menujemo politične izkušnje. Te so tudi takrat, kadar govorijo o naših zablodah in porazih, dovolj pomembne in vredne za današnje delo. To delamo zato, da bi se lahko usmerjali, ko se srečujemo s podobnimi problemi, in da lahko oblikujemo našo politično razsodnost ter idejno in moralno podobo,« je v uvodu rekel Franc Popit. Ko je nadalje govoril o nekaterih značilnostih razvojne poti delavskega gibanja Slovenije in celotne Jugoslavije, je dejal: »Socialistično samoupravljanje postavlja človeka v nov položaj in ustvarja nove odnose med ljudmi. Ena izmed njegovih značilnosti je ta, da se v njem razvijajo in uveljavljajo mnogoteri samostojni dejavniki družbene moči, ker naj pripelje končno do odmiranja vsakršne politične oblasti nad ljudstvom. Iz tega dejstva izvajajo konservativne birokratske sile in tudi drugi kritiki v bistvu enake zaključke, ponujajo pa različne izhode. Prvim in drugim pomeni samoupravljanje uničenje kakršne koli vodilne vloge delavskega razreda in ustrezno idejnopolitične vloge Zveze komunistov. Prvi vidijo v samoupravljanju samo širjenje prostora za delovanje protisocialističnih sil, pot k vrnit- tllllllllllllllllllll|14llllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||,||||||||,||||T|,||1||||,|||||||||||r|||J||I||||||||r|||||||))||||||||||||||,||lu|||,|,|,,|j||„|,|||||| VDOR EGIPTOVSKIH KOMANDOSOV NA SINAJ Šesturni topniški dvoboj med Jordanci in Izraelci Nastopilo je tudi izraelsko letalstvo - Huseinove izjave v Londonu - Ben Curion za vrnitev zasedenega ozemlja razen Jeruzalema KAIRO, 21. — V Kairu je egio-tovskj vojaški predstavnik sporočil da je včeraj več enot egiptovski n komandosov prekoračilo Sueški pVo-kop in odšlo na Izvide ob vzhodnem bregu prekopa. Vse enote so se vrnile; eno enoto je prestregla izraelska patrulja, ki je med spopadom zgubila eno vozilo. Orgam zacija arabskega odpora na Sinaj skem polotoku je sporočila, da je zadela z raketami neko izraelsko oporišče ob prelazu Mitla. Rakete so zadele skladišča streliva, ki so se vnela. Izraelski vojaški predstavnik je potrdil, da je izraelska patrulja prestregla enoto egiptovskih komandosov ter jo odbila. Zanikal pa je trditve egiptovskega tiska, da so se egiptovski komandosi polastili o rožja in izraelske zastave. Egiptovski tisk objavlja namreč danes pod velikimi naslovi poročila o tem na padu ter slike zaplenjenega orožja in zastave. Izraelski predstavnik pa je izjavil, da Izrael ne misli protestirati zaradi akcije egiptovskih komandosov, ker da gre «za mnogo manj važen dogodek, kakor bi hoteli Egipčani prikazati«. Ob reki Jordan je bil danes nov topniški dvoboj med izraelskimi in jordanskimi vojaki. V Tel Avivu so javili, da se je dvoboj začel ob 5.40 in se končal ob 11.30. Vojaški predstavnik je dejal, da so Jordan ci začeli streljati z bazokami in lahkim orožjem ter da so izraelske sile odgovorile. Nastopilo je nato jordansko topništvo in dvoboj se Je raztegnil na fronti dolgi 20 kilometrov. Tedaj so nastopila še izraelska letala. V Amanu pa so objavili sporoči lo, ki pravi, da sta ob 5.40 dve izraelski letali napadli jordanske položaje 18 kilometrov južno od Galilejskega jezera Sledil je dvoboj z minometi iri s strojnicami., nakar so Izraelci začeli streljati iz tankov in z minometi na jordanske položaje. Jordanske sile so odgovorile. Okoli 7. ure so Izraelci začeli streljati s težkimi topovi na jordanske položaje z vrhov Golan Istočasno je nekaj izraelskih letal napadlo področje južno od Gali lejskega jezera ob 9.30 so Izraelci še zaostrili napad in streljanje z vsemi vrstami orožja; fronta se je razširila na dolžino 32 kilometrov. Jordanski vojaški predstavnik je iz. javil, da so jordanski topovi se-srelili dve izraelski letali in da so Izraelci imeli 40 mrtvih in ranjenih; na jordanski strani pa so imeli enega mrtvega in 10 ranjenih. Jeruzalemski radio pa je v svojem poročilu trdil, da so izraelski topovi in letala uničili več nasprotnikovih položajev in da je bil ubit samo en izraelski vojak, druga dva pa sta bila laže ranjena. Zanikal je, da sta bili sestreljeni dve letali. Predsednik jordanske vlade Rifai je sprejel danes poslanike ZDA, Velike Britanije in SZ ter francoskega odpravnika poslov ter jim poročal o izraelskih napadih. Podrobno jim je poročal o včerajšnjih in današnjih izraelskih napadih in poudaril, da napetost stalno in nevarno narašča. Jordanski kralj Husein, ki se je ustavil v Londonu ob povratku iz ZDA je danes na tiskovni konfe renči zanikal trditve angleškega tiska, da misli odstopiti. V zvezi s stanjem na Srednjem vzhodu je Husein izjavil, da je to doseglo kritično fazo. Vendar pa ima nekaj upanja po svojem obisku v ZDA in po razgovorih s prijatelji na raznih delih sveta. Ponovil je, kar je bil izjavil v Wa-shingtonu glede rešitve spora v o-kviru resolucije varnostnega sveta OZN. Glede meja je dejal, da mora biti podlaga meja iz leta 1967 in da sc ne bodo Arabci odpovedali niti pedi svoje zemlje. Glede Jeruzalema je izjavil, da je treba v tem mestu priznati arabsko suverenost. Bivši predsednik izraelske vlade Ben Gurion je izjavil, da bi bilo zaradi miru na Srednjem vzhodu prav, da bi Izrael vrnil vsa zasedena ozemlja, razen Jeruzalema. «Nekaj bi bilo treba storiti, ker smo na robu nove vojne,* je izjavil Ben Gurion italijanski radioteleviziji. Po njegovem mnenju je za Arabce in Izraelce «še vedno mogoče, da se vrnejo in živijo v isti deželi. Zato vztrajam, da je treba kmalu najti časten izhod iz krize. Za zagotovitev miru bi bil za to, da vrnemo zasedena ozemlja z izjemo Jeruzalema, kajti Jeruzalem nam pomeni vse*. Vojne ladje ZDA se zbirajo ob korejski obali VVASHINGTON, 21. — Departma za obrambo je javil, da so ustanovili posebno pomorsko formacijo «Task Force«, ki vsebuje med drugim štiri letalonosilke in ki bo delovala v Japonskem morju ter varovala izvidniške polete ob severnokorejski meji. Ta enota bo šte la 16 torpednih lovcev, 3 križark1 in 4 letalonosilke. V Seulu poročajo številni vojaški opazovalci, da ameriško 7. bro-dovje na Pacifiku zbira ob južno-korejskem pomorskem oporišču Pohamg veliko število svojih enot Nekatere križarke so opremljene z raketnimi izstrelki za dolgo razda Ijo. Med temi enotami je tudi ne- kaj podmornic. Iz poročil, ki so jih dobiU v Tokiu od svojih izvidrtiških čolnov ki patruljirajo ob zahodni obali Japonske, je preteklo noč in v današnjih prvih jutranjih urah preplulo ožino Japonskega morja 26 ameriških pomorskih enot Poleg tega so omenjeni čolni opazili dva sovjet ska torpedna lovca in druge štiri vojne ladje. Južnokorejsko ministrstvo za o-brambo je sporočilo, da je južnokorejsko brodovje dobilo ukaz, naj bo pripravljeno za nastop ob tesnem sodelovanju z ameriškim ladjevjem. Južnokorejske čete ob do markacijski, črti pa so v pripravljenosti ter v stalni povezavi z ameriško divizijo na tem področju Prav tako so v pripravljenosti juž-nokorejska letala. RIM, 21. — Center za informacije pri OZN je sporočil, da bo potoval U Tant 26. aprila v Rim, kjer se bo udeležil zasedanja Upravnega odbora za koordinacijo (ACC). 28. aprila ga bo sprejel v Vatikanu papež Pavel VI. Na povabilo italijanske vlade se bo tajnik OZN vrnil v Rim 4. maja na uradni obisk. Bakariceve čestitke Husaku BEOGRAD, 21. — Član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Vladimir Bakarič je v imenu pred-sedništva Zveze komunistov Jugoslavije brzojavno čestital dr. Hu-saku ob izvolitvi za prvega tajnika CK KP Češkoslovaške in izrazil prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi in sodelovanje med Zvezo komunistov Jugoslavije in KP Češkoslovaške tudi nadalje razvijali v interesu narodov obeh držav, socializma in miru na svetu. vi A’ kapitalistični red in v strankarski sistem. Zato mu hočejo zoperstaviti trdno oblast komunistične partije, prostovoljno ali nasilno podrediti delavski razred in človeka zahtevam partijskega vodstva. Drugi prav tako vidijo v samoupravljanju pot k meščanski strankarski demokraciji, le da terjajo hitrejši razvoj v to smer. Prvi pogoj jim je, da se ob Zvezi komunistov formirajo še druge skupine. Samoupravljanje naj bi po njihovem postalo temelj političnega, to se pravi strankarskega pluralizma kot priznanje različnih interesov ljudi in skupin v naši družbi.* «Argumenti za idejni in politični pluralizem naše družbe,* je dejal Franc Popit, «ki naj bi nas po mnenju nekaterih vrnil k avtentičnim temeljem osvobodilne fronte in k tisti združitvi slovenskih nacionalnih sil, ki so nastale v okupaciji, kažejo na globoko nerazumevanje vse naše novejše zgodovine, saj že od Cankarja naprej velja, da so največji duhovi našega naroda spoznavali, da je nacionalna osvoboditev slovenskega naroda v najtesnejši odvisnosti od socialne osvoboditve delovnih ljudi naše dežele. Njegova misel, da se mora delavski razred zavedati, da «na meni, na moiih plečih, na plečih delavca proletarca sloni bodočnost slovenskega naroda*, je počasi prehajala v zavest in politiko naprednih družbenih sil. Idejni predstavnik levičarskega mladinskega gibanja Srečko Kosovel je kmalu po prvi svetovni vojni ponovil isto misel, ko je ob razmišljanju o slovenskem nacionalnem vprašanju naglasil: «šele v mogočni falangi vseh zatiranih je naša rešitev, kajti le tisti, ki so zatirani, lahko čutijo in ustvarijo novo pravico, nov svet zgrajen za človeka.* Načelno jasno stališče o tem je — po prvih unitarističnih zablodah — zavzela tudi komunistična partija Jugoslavije. Že od ustanovitve osvobodilne fronte, je nadaljeval Franc Popit, zanio niso bili bistveni elementi koalicije političnih vrhov, torej večstrankarskega sporazuma, pač pa nova nestrankarska enotnost slovenskega naroda, delovnih množic naše dežele. Njeno izhodišče je bila enotnost delavskega razreda, njeno organizacijsko in idejno jedro pa komunistična partija Slovenile. Zaradi vsega tega, je bila edino KPS sposobna zbrati demokratične in patriotične sile v osvobodilno fronto in sposobna realno postaviti geslo oborožene vstaje proti okupatorju. Tega ni bila sposobna storiti nobena druga sila zunaj delavskega razreda. Z drugimi besedami o osvobodilni fronti, ki je ponos slovenskega naroda, ni mogoče govoriti drugače kot v zvezi z zgodovinsko vlogo slovenskega delavskega razreda in komunistične part:ie Slovenije in slovenskega naroda. Vloga komunistične partije pri ustvarjanju enotnosti pa nikakor ni pomenila, da so nekomunisti karkoli vrednega izgubili. Že na prvem kongresu osvobodilne fronte leta 1945 je izjavil Boris Kidrič: «Nihče ki se je udeležil osvobodilnega bo ja, nihče, ki je k enotnosti osvobodilne fronte in njenim fazam v preteklih štirih letih karkoli prispeval, ni izgubil prav ničesar, kar je bilo v njegovi preteklosti pozitivnega demokratičnega, svobodoljubnega, človečanskega in kulturnega. Kdor je imel v svoji pretekle sti zares pozitivne vrednote, jih je prinesel tudi v našo splošno zakladnico, v zakladnico enotne osvobodilne fronte«. Zaradi jasnosti o povezanosti nacionalnega in socialnega vprašanja, je dejal Franc Po pit, je bil torej že od vsega začet ka boj za nacionalno hkrati tudi boj za socialno osvoboditev. V tem je zgodovinski pomen in vloga o-svobodilne fronte, ki je predstav- ..............................................n.................................................... ZAHVALNA BRZOJAVKA KP SZ Husak in Černik danes v Moskvi SEV in sestanek z Brežnjevom Dubček bo predsednik zvezne skupščine - Študentje zasedli fakultete v Pragi, Čeških Budjejovicah in Oloinoucu PRAGA. 21. — Novi tajnik Gustav Husak, ki je včeraj prevzel iz rok dosedanjega tajnika Dubčka svoj mandat, bo še danes dopotoval v Moskvo, kjer se bo v spremstvu zveznega predsednika vlade Oldricha Cernika in ministra Ha-mouza udeležil plenarnega zasedanja Sveta za gospodarsko pomoč (SEV). Po zasedanju se bo Husak predvidoma sestal s tajnikom sovjetske partije Brežnjevom, kateremu je poslal telegram, v katerem se mu izrecno zahvaljuje za «po-polno razumevanje in pomoč, ki ga KPSZ in Vi osebno nudite.« Telegram Gustava Husaka tajniku KPSZ vsebuje več Izjav, v katerih so sovjetskemu vodstvu nudijo zadostna jamstva, da bo KPC »utrdila vodilno vlogo partije« in da se bo «ostro borila proti anti-socialističnim silam«. V telegramu zatrjuje Husak voditeljem SZ, da je KPC »odločenei nadaljevati politiko začeto januarja 1968». V zaključku Husškovega telegrama pa je zapisano: »Prejmite v mojem imenu, kakor tudi v imenu vsega predsedstva KPC, pozdrav namenjen vsem sovjetskim komunistom, vsemu sovjetskemu narodu, ki mu zagotavljamo svojo inter-nacionalistično solidarnost.« «V skladu z življenjskimi interesi našega naroda« — piše Husak — «bomo sodelovali s KPSZ in drugimi bratskimi partijami, utrdili bomo vezi z zavezniki iz socialističnega tabora, v katerem je češkoslovaška socialistična republika trden člen.« Medtem se nadaljuje akcija KPC, ki je bila pričeta z odstavitvijo Aleksandra Dubčka, o katerem piše zadnja številka «Rude pravo« — pa čeprav brez navajanja i-men:— da «je na napade proti- socialističnih sil reagiral premehko«. Osrednji odbori Ljudske fronte so namreč predlagali zvezni skupščini, naj izvoli na mesto dosedanjega predsednika Petra Co-lotke odstavljenega Dubčka, čigar namestnik bi tako ostal Josef Smr-kovsky. Coloiko predlaga Ljudska fronta kot podpredsednika vlade. Tuji korespondenti v Pragi pa sledijo degajabju na praškem vseučilišču «Carolinum», kjer je že od včeraj zvečer zasedena filozofska fakulteta. Podobno so študentje zasedli tudi fakultete v čeških Budjejovicah in Oloinoucu, medtem ko vrši med ostalimi študenti, ki so v nedeljo na svojem zborovanju sklenili preiti k protestu zaradi odstavitve Aleksandra Dubčka. Težko pa je v teh razmerah misliti na večje demonstracije, na kar so pokazali sami študentje z napisi, v katerih se očita delavcem pasivnost. Ijala najbolj primemo obliko organiziranja slovenskih ljudskih množic za narodnoosvobodilno vojno in revolucionarno zvezo delovnih množic z delavskim razredom na vodstvu in v boju za socialistično revolucijo. Na tem temelju se je oblikovala nova enotnost slovenskega ljudstva. Tako skovana enotnost in njena družbena vsebina sta prav zaradi trdnosti delavskega razreda in trajnega odziva množic na perspektive, ki jih je odpirala komunistična partija oziroma Zveza komunistov, vzdržala vse težke izkušnje porevolucijske graditve. Njen sad je konec koncev tudi graditev neposredne demokracije, sistema socialističnega samoupravljanja de lovnih ljudi. Samoupravljanje, je poudaril Franc Popit, je svetovni in današnji problem, ki pravzaprav še nima svojega lastnega zgodovin skega razvoja. To pa ne pomeni da je nastalo dodatno, kot da bi se vžgala ideja, ki jo sedaj uresničujemo Ne, ideja samoupravljanja ima svojo zgodovino, in v našem lastnem razvoju so morali nastati pogoji, ki so omogočil ipoustvarja-nje te ideje.« Ko je Franc Popit razlagal pogoje, v katerih se je v Jugoslaviji začenjal razvijati sistem samoupravljanja, je dejal da so bile med temi pogoji poleg idejnega dozorevanja tudi druge značilnosti v novejši politiki jugoslovanske partije, predvsem pa vera v moč ljudskih množic in zavest odgovornosti pred njimi. «To značilno potezo partijske politike v Slovenili in Jugoslaviji lahko spremljamo že ves čas, odkar se je pred več kakor tridesetimi leti partijsko vodstvo preselilo v domovino. V najširšem okviru lahko rečemo, je dejal Franc Popit, da se je odslej, od tedaj povezanost s Kominterno in zavest odgovornosti za obrambo Sovjetske zveze kot takrat edine socialistične dežele začela v zavesti in delovanju komunistov pri nas postavljati na drugačen način. Ne kot dolžnost slepega izpolnjevanja vsako direktive Kominterne, in ne kot dolžnost popolnega usklajevanja lastne politike z vsakokratno dnevno politiko Sovjetske zveze, marveč dolžnost takšne krepitve partije in ustvarjanja takšne povezanosti z množicami, da bo sposobna voditi revolucionarni boj za socialistično preobrazbo lastne dežele in pripravljena bojevati se za obrambo Sovjetske zveze pred kakršnim koli napadom Zaradi zavesti odgovornosti za razmere v lastni deželi in zaradi povezanosti z lastnim ljudstvom, je partija onemogočila fašistizacijo v deželi, preprečila pristop Jugoslavije k fašističnemu trojnemu paktu, uspešno izvedla socialistično revolucijo in dosegla, da so jugoslovanski narodi močno prispevali k osvobodilnemu boju proti fašizmu in s tem tudi k obrambi Sovjetske zveze. Ista načela pa so jo vodila tudi v odporu proti sovjetskemu hegemonizmu in v spopadu s stalinizmom. Razen z zunanjim nasprotnikom pa se je morala partija bojevati tudi z nevarnostjo birokratizma tudi v lastnih vrstah.« je dejal Franc Popit in nadaljeval: »Samoupravljanje ni in ne more biti odločanje ljudi prek strankarske ali podobno organiziranih stališč v samoupravnem sistemu, kjer so ljudje neposredno povezani po svoji najpomembnejši družbeni funkciji, to se pravi po deiu. Nasprotja, ki se nujno pojavljajo, naj bi reševali sami in s tem u-stvarjali enotnost interesov.« Med problemi, s katerimi se srečujejo člani Zveze komunistov pri političnem delu. je Franc Popit opozoril na vprašanje vloge in pomena inteligence, pri čemer je o-menil. da je danes odveč poudarjati. da so se mnogi svobodoljubni intelektualni delavci zavedali svoje dolžnosti in da je socialistično delavsko gibanje odpiralo intelektualnemu delavcu nove možnosti in drugačne perspektive. Glede vloge in odnosa do malega rodu pa je Popit dejal: »Program, ki izhaja iz naše revolucije In ki smo si ga zavestno postavil; terja čim hitrejše premagovanje materialne zaostalosti in kulturnega zamudništva ter ustvarjanje takšnih odnosov med ljudmi, da bo vsakdo lahko razvil te svoje sposobnosti v individualno in družbeno dobro. Tega programa pa vsekakor ne more dokončati ena sama generacija, zato že sam po sebi terja kontinuiteto generacij, odprtost celotne družbene strukture za mlade ljudi. Diferenciacija na zastavljeni poti se ne izvaja po datumu rojstnega lista, pač pa po pripravljenosti in sposobnosti spoznavati in opraviti vsakokratno nalogo tako, da bo vso delo vodilo k hitrejšemu napredku, odločnejšemu odstranjevanju o-vir in reševanju protislovij « Na koncu svojega govora je Franc Popit dejal: «V preteklih petdesetih letih se je Zveza komunistov izkazala kot najdosledneiši borec za pravice delovnega človeka in za svoboden razvoj slovenskega naroda. Z zasnovo samoupravne družbe še globlje uresničujemo marksistično načelo, da naj človek v združenem delu sam odloča o sadovih svojega dela. V jugoslovanski socialistični skupnosti narodov in narodnosti uveljavljamo Leninova načela o nacionalnem vprašanju, po katerih vsak narod sam suvereno odloča o svoji usodi, se pravi načelo, ki tudi v socializmu odklanja zamisel »o skupnem odločanju namesto o samoodločanju«, zamisel a odločanju zavrača zamisel o odločanju v skupnem parlamentu« ali v drugi nadnacionalni obliki. Dosledno uveljavljanje tega načela v lastni praksi daje moč našemu nasprotovanju teoriji o omejeni suverenosti v sodobnem svetu.« Drago Košmrij Vreme včeraj: Naj višja temperatura 13.3, najivlžja 7.7, ob 19. uri 11.9 stopinje, zračni tlak 10U,1 pada, brez vetra, vlaga 56 odst., nebo 2/10 po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 11 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 22. aprila LEONIDA Sonce vzide ob 5j!5 in zatone ob 18.47 — Dolžina dneva 13.22 — Luna vzide ob 3.47 in zatone ob 13.59 Jutri, SREDA. 23. aprila VOJKO V NAŠEM MESTU OD 15. DO 29. JUNIJA Nad 1200 razstavljavcev in 31 držav na letošnjem mednarodnem velesejmu Odposlanstvo SGZ NA SOBOTNEM OBČNEM ZBORU V DVORANI cALBERT SIRK» na razgovorih v Ljubljani Z uradno kolektivno razstavo bo letos prvič zastopana tudi Sovjetska zveza - 550 razstavljavcev iz tujih držav Izreden obseg lesne razstave in strokovnih srečanj o lesu Na letošnjem mednarodnem vzorč- poročilo o sedanjem stanju na med- sindikatov krajevnih ustanov FIA- nem velesejmu, ki bo obsegal 35.000 narodnih tržiščih z eksotičnim le-kv. metrov površine, bo nastopilo nad 1200 razstavljavcev, med temi 550 iz 30 tujih držav. Doslej so zagotovile svojo udeležbo z uradno kolektivno razstavo, z informacijskim uradom Avstrija, Jugoslavija, Brazilija, Kamerun, češkoslovaška, Slonokoščena obala, Gabon, Zahodna Nemčija Gana, Nizozemska, Poljska, Madžarska in Sovjetska zveza. Med posebnimi prireditvami, ki se pripravljajo za skorajšnji velesejem, naj omenimo razstavo marmorja, ki jo organizirajo pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine. Razstava bo obsegala 280 kv. m površine, na njej pa bo 18 proizvajalcev prikazalo glavne karakteristike ln odlike deželnih vrst marmorja. Poseben dan posvečen marmorju in njegovim problemom je najavljen za 23. junij. Ob tej priliki bo dopotovalo v naše mesto večje število strokovnjakov tudi iz tujine, kar zadeva možnosti za sklepanje poslovnih stikov pa je opaziti že zdaj veliko zanimanje za to prireditev zlasti v Avstriji, Avstraliji, Kanadi, Nemčiji in Švici. Prijave na specializirane prireditve, povezane na mednarodno lesno razstavo, ki bo v našem mestu v okviru 21. velesejma (od 15. do 29. junija), dajo slutiti, da bodo te prireditve letos doživele poseben uspeh tako po številu sodelavcev, kakor tudi po zahtevnosti obravnavanih tem. 18. mednarodna lesna razstava bo obsegala bogat izbor vzorcev surovo obdelanega lesa, lesnih polizdelkov in končnih proizvodov lesne Industrije. Poleg tega bo obsegala prikaz strojev in pomožnih naprav za lesno industrijo ter zbirko vzorcev najvažnejše evropske in čezmorske lesne proizvodnje. V tem okviru je treba posebej omeniti, da se bo letošnjega lesnega sejma prvič uradno udeležila So vjetska zveza, za katero bo moskovsko podjetje Exportles prikazalo na površini 200 kv. metrov bogat izbor mehkega rezanega lesa iz okolic? Črnega morja in iz goratih predelov na severu. Sovjetska razstava bo obsegala tudi lesno pasto, jn sicer iz smrekovine in topolovine, iverske in druge plošče, vezane plošče mehkih esenc, časopisni papir, celulozo, vveekend hišice in pohištvo. Organizatorji mednarodne lesne razstave v tej zvezi poudarjajo, da odpira sodelovanje Sovjetske zveze široke možnosti za sklepanje stvarnih kupčijskih stikov s tem važnim partnerjem, kateremu pripada eno izmed prvih mest v svetovni trgovini z lesom. Prav tako pomembno je zato tudi napovedano sodelovanje sovjetskih strokovnjakov z lesnega področja v okviru mednarodnega kongresa o lesu, na katerem bodo Rusi tudi konkretno nastopili. Avstrija bo na lesnem sejmu prisotna s svojim zveznim svetom za lesno gospodarstvo, Poljska pa je zagotovila udeležbo varšavskega podjetja Paged. Kakor vsako leto, Pri organizacijskem delu je z u-pravo velesejma letos živo sodeloval tudi tržaški center za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini. Vodstvo velesejma vabi v tej zvezi poslovne ljudi, ki bi radi zvedeli za večje podrobnosti o skorajšnjih lesnih prireditvah, naj se obrnejo ali na samo direkcijo sejma, ali na omenjeni center za dokumentacijo, pa še na uradno sejemsko delegacijo za Lomoaruijo — Milan, Ul. Vallazze 55 (tel. 236^6409). Pokrajinski kongres FIADIL-CISAL V nedeljo je bil v krožku ARAC pokrajinski kongres avtonomnih DEL • CISAL. Po razpravi so na kongresu sprejeli resolucijo, s katero so odobrili poročila tajništva in izvršnega odbora, zlasti pa po rotilo o odnosih med deficitarnimi krajevnimi ustanovami in javnimi uslužbenci Pri tem so naročili odboru, naj predloži to poročilo na vsedržavnem kongresu v Neaplju, Resolucija poziva nato delegate ki pojdejo na neapeljski kongres, naj predlagajo reorganizacijo FIA-DEL z ustanovitvijo informativnega mesečnika, ki naj bi ga vodil poklicni časnikar, ter spremembe statuta FIADEL. Zatem protestira resolucija proti pomanjkljivi zakonodaji, ker ni parlament poskrbel, da bi se zapolnila vrzel, ki jc-nastala po razsodbi ustavnega sodišča, da so pokrajinski upravni odbori nezakoniti. Končno poziva delegate, naj se zavzemajo za usta novitev upravnih sodišč. Odposlanstvo Slovenskega gospodarskega združenja, ki ga je vodil predsednik organizacije Stanko Bole, se je včeraj v Ljubljani sešlo s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in z njenim predsednikom Leopoldom Kresetom. Člani odposlanstva, med katerimi so bili tudi podpredsednik Prinčič in tajnik Stavar, nekateri odborniki ter gospodarstveniki s Tržaškega in Goriškega, so na tem obisku, ki utrjuje dosedanje stike med poslovnimi krogi slovenske manjšine in Italije in gospodarskimi organizacijami v matični domovini, načeli vrsto vprašanj, ki zadevajo predvsem trgovinsko in industrij-sko-tehnično sodelovanje med našo deželo in Jugoslavijo, predvsem pa bližnjo republiko Slovenijo. Razgovori so potekali v prisrčnem ozračju. med razpravo pa so prišle na obeh straneh do izraza obojestranske želje in prizadevanja. Strokovnjaki so ugotovili doslej prehojeno pot in izluščili iz zadnjega razvoja medsebojnih stikov vrsto problemov, ki še čakajo na rešitev. O teh problemih bo ponovno govor med obiskom delegacije Gospodarske zbornice v naših krajih, kamor jo je povabil predsednik SGZ Stanko Bole. • žrebanje loterije, ki bi moralo biti v soboto, je bilo zaradi stavke javnih nameščencev preneseno na jutri, v sredo ob 16. uri. Zaradi tega bo tudi stava Enalotto št. 16 23. t. m. Prosvetno društvo «Vesna» v Križu si je izvolilo nov pomlajen odbor Za novega predsednika je bil izvoljen Vojko Devetak, predsedniško poročilo je podal Viktor Bogateč V dvorani prosvetnega doma «A1- predsednik Viktor Bogateč — mo-bert Sirk» v Križu je bil v soboto ra biti program naših prosvetnih zvečer občni zbor prosvetnega dni- društev predvsem narodnoobramb-štva «Vesna» — prvi po združitvi i nega značaja, pri čemer ostane or- dveh vaških prosvetnih društvih. Udeležba bi sicer morala biti številnejša, vendar pa so sprejete obveze in zlasti izvolitev novega odbora ugodni pokazatelji za bodo če prosvetno delovanje v Križu. Občni zbor je začel predsednik Viktor Bogateč s pozdravom vseh navzočih in predstavnikov Slovenske prosvetne zveze, ki sta jo zastopala podpredsednik Mirko Kapelj in tajnik Edvin Švab, medtem ko se nekatera povabljena društva žal niso odzvala. Predsednik Bogateč je v svojem poročilu dejal, da ima vas že staro tradicijo, saj so že leta 1882 ustanovili v Križu god bo na pihala, leta 1890 društvo «Skala», leta 1908 »Ljudski oder» leta 1910 društvo »Sokol* in istega leta društvo «Slovenska straža* ter končno leta 1922 prosvetno društvo »Vesna*. Vsa ta društva so delovala več ali manj na strankarski podlagi, danes pa — je poudari! iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliili,lil,umni,ll„,ll|||||||||||||||ll,|||tl|||||||||||||||||||((||||||| KEK NISO ODOBRILI NOVIH MEZDNIH TARIF Stavke uslužbencev avtonomne tržaške pristaniške ustanove Včeraj niso in danes ne bodo opravljali nadurnega dela, jutri pa bodo stavkali ves dan Sindikalne organizacije pristaniških uslužbencev FILP-CGIL, FILP-CISL in CCdL-UIL sporočajo, da ni ministrstvo trgovinske mornarice odgovorilo na njihovo brzojavko, s katero so zahtevale, naj odobri sklep o poviških osebju po preureditvi mezdnih področij in vklju čitvi 41 točk draginjske doklade v plačo. Zaradi tega odklonilnega stališča ministrstva ne ostaja nerešeno le vprašanje preureditve plač in vklju čitve draginjske doklade vanj? marveč se postavlja na kocko tudi veljavnost celotne delovne pogodbe, ki bi morala veljati v celoti vse dotlej, dokler je ne bo nadomesti! pravilnik o staležu osebja. Zarad: molka ministrstva za trgovinsko mornarico so sindikalne organizacije prisiljene napovedati stavkovno gibanje. Zato so včeraj napovedale stavko za nadurno delo, kar velja tudi za danes. Jutri pa bo stavka vseh uslužbencev pristaniške ustanove od polnoči do poinoči. S stavko hočejo priklicati pozornost jasnega mnenja na nevzdržni režim birokratskega nadzorstva nad pristaniško ustanovo, kar onemogoča vsakršno koristno dejavnost za povečanje prometa. Kar se tiče varnostnih naprav m pazniške siužbe, bo dala neposredno navodila notranja komisija. Zborovanja K N I Danes, 22. aprila, ob 12. uri, bo 'v Ul. della Rampa za delavce Arzenala zborovanje komunistične partije. Govoril bo vodja komunistične skupine v občinskem svetu, Giorgio Rossetti, o sedanjem gospodarskem položaju Trsta. sosedna Jugoslavija tudi letos primerno udeležena na vseh lesnih prireditvah, v okviru katerih nastopa že vsa povojna leta. Iz Afrike je zagotovila sodelovanje v okviru lesnih prireditev predvsem Slonokoščena obala, ki bo prikazala svoje zmogljivosti in bogastva kar zadeva trde eksotične esence. Razstavo te afriške dežele no pripravil sindikat lesnih izvozniken in trgovcev lz Abidjana. Zagotovljena je tudi udeležba Kameruna Gabona in Gane. tako da bo tudi na letošnjem velesejmu v okviru lesnega prikaza praktično prisotno celot- i „ . _ ..____ no obširno področje Gvinejskega i Govoril i50 Cattonar, zaliva J J B j član federalne kontrolne komisije Poleg kolektivnih razstav bodo o vprašanju pokojnin in pokojnin-lesne prireditve obsegale tudi po- 1 slce reforme Danes 22. aprila, ob 17.30, bo v prostorih kulturnega krožka «Hass» v Skoljetu (pri gostilni «Miniussi») sestanek za upokojence, ki ga sklicuje krajevna sekcija KPI. samezne prikaze domačih ln tujih podjetij. Izmed domačih strokovnih organizacij in ustanov naj omenimo glavno ravnateljstvo za gospodarstvo hribovitih področij in za gozdarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo ln pa vsedržavno ustanovo za celulozo in papir. Letos pa bo prvič nastopilo tudi deželno odbor nlštvo za kmetijstvo ln gozdarstvo Iz Furlanije ■ Julijske krajine V dneh 20. In 21. junija bo 4. mednarodno srečanje o lesni trgovini, na katerem se bo zbralo veliko število domačih in tujih strokovnjakov, operaterjev, industrijeev, trgovcev, prevoznikov, predstavnikov javnih uprav, brodarjev, itd. Srečanje bo vodil piedsednik tržaškega središča za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini poslanec C. Belci Glavna tema razprav v okviru tega srečanja se bo nanašala na »lesno trgovino kot gibalo konkurenčne industrije v Italiji in v tujini*. Strokovnjaki se bodo na tem srečanju lotili predvsem problemov, ki se nanašajo na uporabo lesa, na prevažanje tega blaga in na stroške za razpečevanje lesnih Izdelkov Glavno poročilo o tem bo podal zastopnik vsedržavne zveze trgovcev z lesom ln pluto. Poročilo, ki ga bodo pravočasno prevedli v več jezikov, bodo razposlali še pred začetkom sejma vsem zainteresiranim strokovnjakom in ustanovam doma in v tujini. Organizatorji želijo tako olajšati poseganje posameznikov v razpravo, kateri bo posvečen dober del dvodnevnega srečanja. Za letos pa je za tesne prireditve napovedana posebno krepka udeležba mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z lesno trgovino, ln zastopnikov dežel proizvajalk. Doslej je že zagotovljeno sodelovanje odbora za les pri ženevskem FAO, dalje angleške organizacije TRADA (Timber Research and Develop-ment Association), francoske organizacije Centre Technique Foresttei equatoriale ter specializiranih lesnih organizacij s Slonokoščene obale, iz Gabona ln lz Gane. Sovjetski Exportles bo poskrbel za daljše poročilo, napovedan pa je tudi strokovni film o izkoriščanju gozdnega bogastva. Podjetje Charles & Flis lz Le Havra bo poskrbelo zanimivo V sredo, 23. aprila, ob 12. uri, bo v Ulici Locchi za delavce tovarne strojev zborovanje komunistične partije. Govoril bo tajnik federacije inž. Antonlno Cuffaro, o temi: «Trst in politični ter gospodarski položaj v Italiji*. višč na deželnem ozemlju, o čemer je poročal svetovalec Bianchmi (KD). V torek zjutraj se sestane tudi tretja komisija za javno šolstvo, delo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo, ki bo pod predsedstvom svetovalca Ramanija začela splošno razpravo o zakonskem osnutku o deželnih posegih za razvoj kulturnih dejavnosti in o prispevkih za ohranitev, valorizacijo in povečanje bibliografskih, zgodovinskih in umetnostnih dobrin, za razvoj vseučiliškega pouka in za znanstve ne raziskave v deželi. Komisija bo nadaljevala razpravo o tem predmetu v sredo Danes bo tudi redna seja dežel nega odbora, ki bo razpravljal o upravnih zadevah. Jutri se sestane peta deželna ko-mišija za javna dela, urbanistiko prevoze in turizem, ki bo pod pred! sedstvom svetovalca Rigutta proučila zakonski osnutek o sprememb: deželnega zakona št. 21. z dne 11 avgusta 1966 ter zakonski predlog demokristjanskih in socialističnih svetovalcev o gorski in jamarski reševalni službi. POGOVOR NA MILJSKEM ŽUPANSTVU Glavni ravnatelj «Aquile» orisal vzroke širjenja obratov Ce se podjetje ne razširi in modernizira, ne bo zmoglo mednarodne konkurence Pod predsedstvom miljskega žu pana so se na miljskem županstvu sestali načelniki svetovalskih skupin. Sestanka se je udeležil tudi glavni ravnatelj rafinerije «Aquila» inž. Polverigiani. Sklical ga je žu pan, da bi zvedeli kaj več o zan-tevi podjetja za razširitev naprav in za zgraditev novih rezervoarjev Občinska uprava je namreč hotela zvedeti neposredno od ravnatelja zakaj prosi podjetje, naj mu dodelijo 225.000 kv. m zemljišča na industrijskem področju pri Orehu, tako da bi razpršili vse dvome r.) skrbi, ki so nastali v zvezi z uporabo zemljišča, namenjenega za nove industrijske obrate. Pri tem je govati mednarodno konkurenco in prodajati na notranjem in evropskem tržišču svoje proizvode po ______________ _______ r_____ ekonomskih in konkurenčnih cenah.; listo razen dveh" ali treh "prejšnjih O vprašanju bodo razpravljale tu članov veliko število mladih ljudi, di sindikalne organizacije na se- Lista odbora, kakor tudi nadzor- ganizacijsko politična in idejna pripadnost posameznikov stvar njihove lastne izbire in odločitve. Čimbolj se bo naše ljudstvo izobraževalo tem trdnejša bo njegova narodna zavest in pri tem mislim — je dejal Bogateč — predvsem na našo mladino, ki nam mora biti najbolj pri srcu. Ugotovil je, da se kriška mladina vse premalo udejs*-vuje na prosvetnem področju in to zlasti študentje in nekateri izobraženci. Pozval jih je naj pristopijo sodelujejo in tako prispevajo svoj delež za splošno kulturno življenje. Glede kandidatne liste je dejal da je sestavljena iz samih mladih članov društva, na katerih je, da prevzamejo vodstvo društva v svoje roke in njegovo delavnost poživijo z mladostnim elanom. Tajniško poročilo je v odsotnosti tajnika podal njegov namestnik Vojko Devetak. Dejal je, da je društvo velik del pred letom dni zastavljenih nalog izpolnilo, da pa ni naredilo vsega kar bi moglo in kar bi moralo. Nato je naštel po časovnem zaporedju posamezne prireditve med katerimi sta pomembno mesto zavzemali dve Prešernovi proslavi, »Kriški teden* in druge V posebno zaslugo društvu je pripisal ustanovitev novega mladinskega godbenega odseka, ter prizadevanje za vpisovanje otrok v slovensko šolo in za nabiranje a-bonmajev za Slovensko gledališče Sledilo je še blagajniško poročilo nakar so izvolili volilno komisijo ki je predlagala novo kandidatno listo za nov odbor. Pri tem je treba povedati, da je bila kandidatna lista sestavljena na predhodnem posvetovanju zlasti mladih članov društva in da je tako prišlo na še drugi sunek. Ozrl se je in opazil, da je sunek povzročil tretji avto, ki je vozil za obema in ki mu ni uspelo do konca zavreti. K sreči zadnji sunek ni imel nikakršnih posledic. Izkoristil pa ga je Turinčan. ki se je v komisariatu javne varnosti izgovarjal, češ, da je trčil v tovornjak mestne čisto, Stanku, ki so ga sklicali za 24 april, zatem pa ga bodo predložili v proučitev občinskemu svetu. Sestanek odbora in časnikarjev Akcija centra za borbo proti mišični distrofiji občinska 1 uprava"Imela Vredni & resno krizo zaposlitve. v miljski r£ro‘‘ obtini zaradi izgube ladjedelnice | *trofi* "> J« včeraj malo pred pol-občim zaradi izgube ladjedelnice | dne S€Stala M sedežu sreri tak, dar, I favi '■la* »Po m, ta nos; Ion sP0i 0 na so, Pre< site, sprt *Ho ne btlč d9; ?atc Jull lati' Polo nll i'ni t 1 Pete M , ‘ vv Zeltil .'»J k !e»; Prav fovr l»vn & riti »tba I ?s Pači ? fr V^e »f: I »5 *tn: p '‘Ib ROJSTVA, SMRTI IN PGROlvE V dneh 20. in 21. aprila 1969 5< je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo P* je 20 oseb. UMRLI SO: 65-letni Mario ®e[' nelcich, 65-letna Mhrla Hladnik Tenente, 77-letna Klena Crlsinanj »d-Blessi, 85-Ietni Matteo Salvagno, ba- letna Maria Razem vd. Pettirosso, 72‘ icuid mana nazem va. t-ettirosso. letni Mario Stili, 85-letna Domen. Delore vd. Belle, 57-le,na Derna V°-rio por. Gasrardl, 64-letn: GhiSCPPf Bellari, 71-1 etn i Francesco Testi, ^ letni Francesco Schmidi, 72-letna r a Zacchigna vd. Scaramella, 70-ie* ni Carlo Požar, 70-letni Rodo"” Braunizer, 54-letni Guido Sancin, 81* letni Giovann. Vatta. 72-letni Ant°" nio Perentin, 74.1eina Natalia Zupnn por. Bernetti, 84-letna Klena Levi v«-Pezzi. 85-letni Renato Rossini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure) Busolmi, Ul. P Hevoltella 41 zul Cignola, Korzo Italija 14 Pre'; dim Ul. T. Verell o /A Serraval!0' Trg Cavana l NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8 30) , AILEsculamo Ul Koma 15 iNAl'l Al Cammello, Drevored XX, Settei bre 3. Alla Maddalrna. Ul dellTSl1, 43. Dr. Codermatz III Tor R Piero Mali oglasi C £>• ' HOLLESCH — urarna, zlatarna * Piazza S. Giovanni J. Priložnosti birmo, moderno obdelano garant'* s no zlato Ift K po COO i r gram Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Igorja Dolharja darujeta Zoja ln Boris 2000 lir za pevski zbor »Jacobus Gallus* V spomin malega Igorja Dolharja daruje družina Puhalj 2000 lir za sklad Sergija Tončiča. Naznanjamo žalostno vest, Je za vedno zapustila naša dr8ft' mama In nona ?! § Pest lo H Ji *>tt l»ie Pre fr Marija Ražem vd. Petaros »ts is s N S; & Uq Va), Pot Ifig »at fr S ‘at a Pogreb pokojne bo danes, 22. .. m., ob 15.30 iz mrtvašnice bolm niče pri Sv. M. Magdaleni v c® kev v Boršt. _ Žalujoči sin Ivan in hči Ma*"* j Pretlominato z družino Boršt, 22. aprila 1969. J fr »Ui ta an gftES RAZPRAVLJA O GOSPODARSKEM POLOŽAJU Odobritev resolucije z zahtevo po večjih pristojnostih odbora Resolucija pravi, da deželni odbor sploh ne upošteva CRES pri sestavi raznih zakonskih osnutkov gospodarskega in socialnega značaja «fea,aanov deželnega gospodar- »»socialneaa rrocei Zadovoljna3 °db°ra ~(CRES)- je K odbn2 ravr>an jem deželne-nin ,Ilra' kl. ga. po njihovem mne-dališl aemaria in zapostavlja. Po (CRPc \ a2Pr,av? so v tem odboru alkov resolucijo predstav- lja rrrrY^a n b organizacij Zulia-^ Marinella (CISL) in ?h$ovaUno Za resolucijo je lih u ,9 elanov odbora, deset se 10 Pa «#» ,* l4iV,UUDora pror. i^aso-tfida rp Je vzdržal glede prvega drugega °UC e 'n Je glasoval za «stal°nClio 5favl- da se je CRES Pravo o ap™a in nadaljeval raz- V Z „„ Miaciuu KUpilO 1T10C Seno i“esPremenljivimi dohodki. Urn-«,- a ’ da bi morala de-hla'e Dri 'a ,p°dpirati občinske u-f°v'ršin , nakupovanju zazidalnih Se storit l|dske hiše in za razne CPredstavnuCne "aprave. kri^ratutl trgovinske zbornice „rJd ter detif ?ovoril 0 gradbeni >nistnJJal«, da zbuja predhodni ,J'seh tisttu za,kon št. 1150 dvome S?*aj0 občinah, ki še ne raz-. sfeftom pJLp!°:snlm regulacijskim« Jdrio siaht °2a’ v gradbeništvu se oopij, ša tn z dograditvijo po- S-tdbena ,katcra so bila izdana £ sCt dovoljenja, bo nastala v ^ dekel buda kriza. Zato bi mo •»ts a uprava odločno poseči |jL° Lebnih CISL Bravo Je govo' jfa Politi^!? h vPrasanjth stanovanj. VjSgradiU J«, da so v de- s.ar,J. d0 j. .j?®6?- leta 53.100 stano-l(M0vaniJ r>J® ,1968 P® samo 16.900 k1"1 načrtDezelnl gospodarski oet-&ra2dohi,Predvtdeva, da bodo v ‘tan?vJa-'g-radili od 400 do 500 Opravo tJe deželnega odbora med Knia^0CRESViJS temtrŠa ^tlvene n°frekli odboru CRES vse ni dew°?e' i^dalje ugotavlja, boru CRpc n odbor predložil od-vhve v Ji v.se od njegove ustanova n P ,??,titev nobenega zakon-Ipžili v utka preden so ga predeto , dpbritev deželnemu svetu, tjtrčenju fn3 vse težnje po dje ter aJ' ukinitvi njegove funk-kri -poJei25te,va čimveč pristojnosti !sltQnodafniK ln upri Proučitvi vseh '“•‘skeča i “ P°.bud pretežno gospo-To. jL p socialnega značaja. Vania .akor odločna kritika 'lade)J Kj :petnega odbora (deželne Upošteval a !e, doslej vse premalo II odbor iran! gospodarsko-social ** nekakr,*n ga smatral le ?82Pravlian Ust?Povo za akademsko d* mu ; ple- Večina odbora meni, ?Qstl ?l,„,fre-’a podeliti več pristoj-Sskih P*? Izdelavi raznih za-,Podarstv^SI!ut^ov’ ki se tičejo go- Otnenipn ln družbenega življenja. "s tonen ° reso1 učijo so sprejeli «° ratpravl?ai1tanka' V začetku pa "tedsednm Ja!l 0 Poročilu deželnega svSm PoložaiBerZaintlja ° g°sP°dar-regovor^ J v Ietu 1967. Prvi je »'orlni i' predstavnik CGIL Mi-ae, globok* ,e dejal, da so potreb-spremembe sedanje pora Se odet!6 i-ve države in dežele, I^cvtt tranijo zapreke, ki ovirajo •Ulijski .gospodarstva v Furlaniji ^hdra]?nl(,0risa* >e osem ne' t??v - ov v gospodarskem ?."■ da . 0 J« med drugim ome- III sicer rC Y, Pordcnonski pokra-» nazad,.,ra?V a industrija, da pa ^teči vn?a>° kmetijstvo. Najbolj Netnkov 1anjl ostajata zvišanje ft^lapni : ln zaposlitvene ravni, v .to usta?6, nai bi ustanovili de-i;0j ter na^°Y? za industrijski raz-JUdi , J bt zaščitili kupno moč jc dejal, da je iz podatkov očitno, da ni bilo tistega gospodarskega razvoja in povečanja zaposlitve, ki ju predvideva petletni načrt. Zaradi tega se ni prav nič skrčilo izseljevanje. Poleg tega tudi niso poskrbeli za zidanje stanovanj za delavce v bližini tovarn, tako da se raje izseljujejo, kot bi hodili zelo daleč na delo v deželi sami. Zato bi morali vsaj poskrbeti za brezplačen prevoz delavcev na delo s pomočjo dežele. Obvezno cepljenje proti pasji steklini Župan sporoča, da je ministrstvo za zdravstvo izdalo odlok, ki je bil objavljen v Uradnem listu, s katerim določa obvezno cepljenje psov proti steklini v vsej državi, razen na Sardiniji. Cepljenje psov v tržaški občini se bo začelo 21. aprila in se bo zaključilo 30. junija letos. Pse bodo cepili živinozdravniki v sledečih krajih: pri ravnateljstvu občinske klavnice (Ul. dei Macelli 6), ob delavnikih od 9. do 12. ure; v Ul. Pola 79, vsak delovni dan od 10. do 11. ure in od 16. do 17. ure; pri bivši občinski klavnici na Opčinah-Narodna ulica 196, vsak delovni dan od 16. do 17. ure. V sporočilu župana je rečeno, da bodo morah imeti psi, ko jih bodo lastniki pripeljali na cepljenje, na taknjen nagobčnik. Po cepljenju bodo lastniku izročili potrdilo, ki ga bo moral skrbno hraniti, da ga bo lahko pokazal, če bo treba pristojnim občinskim funkcionarjem. Od ložitev cepljenja lahko določi samo živinozdravnik za breje psice, potem ko so skotile in dokler dojijo mladiče, za mladiče do tretjega me seča starosti in za pse, ki so bili cepljeni proti bezgavkam za dooo od 15 do 20 dni po cepljenju Pse ki so bili cepljeni proti steklini po 1. oktobru leta 1968, ni treba se daj cepiti. Cepljenje posameznega psa stane 300 lir. Kdor ne bo ce pil svojega psa do 30. junija letos bo prijavljen sodnim oblastem. ZBOROVANJE ERSA NA GORIŠKEM GRADU Občni zbor združenja staršev za obnovo šole Jutri ob 18.30 bo v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v prostorih združenja abiturientov tržaške univerze (ALUT) v Ul. Univer-sita št. 5 v Trstu občni zbor članov združenja Staršev za obnovo šole Dnevm red je naslednji: imenova nje predsednika in tajnika občnega zbora, poročilo o pretekli dejavnosti, sprememba naslova združenja, organizacija delovnih skupin in razno. .................................... VESTI Z ONSTRAN MEJE —-------------------------- v Številne proslave 50-letnice ustanovitve KPS na Primorskem V Postojni so istočasno slavili tudi občinski praznik v spomin na partizansko akcijo v Postojnski jami, v Vipavi pa na nanoško bitko pred 27 leti v res-220 tisoč, razpo- Tudi na Primorskem so se začele številne manifestacije ob 50-letnici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. V Postojni je bila v soboto svečana seja občinske skupščine in občinskih družbeno političnih organizacij. Navzoči so bili tudi par-tinzanski prvoborci ter poslanci postojnskega področja, med častnimi gosti pa je treba na prvem mestu omeniti predsednika odbora CK ZKS za proslavo 50-letnice ZKJ Miho Marinka. O vlogi Komunistične partije Jugoslavije v razdobju petdesetih let je govoril sekretar občinskega komiteja ZKS Andrej Miklavčič. Posebej je še poudaril vlogo, KI jo je imela KPJ v narodnoosvobodilnem boju na Primorskem. Hkrati s tem dogodkom je Postojna slavila tudi občinski praznik v spomin na znano partizansko~5KTTnr v Postojnski jami 23. aprila 1944, Ob tej priložnosti je občinska skupščina razdelila nagrade sklada 23 a-prila, ki jih dajejo vsako leto najzaslužnejšim občanom. Letos je dobil nagrado direktor postojnske kmetijske zadruge Milan Zakrajšek. S slovesnosti so poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu. v kateri mu 400 udeležencev proslave zagotavlja, da odločno podpirajo sklcDc in stališča IX. kongresa ZKJ in da so tudi vnaprej pripravljeni boriti se za ohranitev pridobitev -evolucije. 50-letnlci ustanovitve KPJ je bita posvečena tudi proslava v Vipavi v spomin na znano nanoško bitko. Kakor je znano, je bila ta bitka pred 27 leti, ko sta pivška ln vipavska Zucalll ll»lU||||||,,,,|||||||||||||||||||m|||||||||||||||||||||||||||||||||||||f||)||||||||||||||||Ban|||||||unu sodnih dvoran Ure so bile sicer prave žigi so bili ponarejeni I e ^ .mornarie so °bsodili na milo pogojno kazen "etu iz 2DA je poslal materi revolverske je poslal tV)1? (pred?f¥rJI kazenskim sodi- | naboje predse517] kazensk*m sodi* | Pred istimi sodniki je bila tudi S*: lomite Ta Marali ar^a Mastromauro) so j?, 0anieHOV.arja,i v6eraj 24-letni pef?;e,nl p*! 2 U1- c Dell Aciiua velesi 4 ,doardo Miniussi iz Ul. Ul. ni!Lr. 28-letni Oscarre Pa- V$e Bembo 2. fcstt^aU^deulče so obtožili, da »o tp|h Ur Pr°datl v Italiji 145 za- ?r»Vajf,Agentl so zvedeli, da sc ŠpagSrfČS* Jate^PPinevn. trgu ter zasledo-v hotapce na trgu ln «o n.^U ^uraao. Nekoliko ?ato°?5fald pYznanl moški in trije Nll° Policisti i z l?if.tlll?e- Kmalu S? moški' lz*ublU sled za ne-|atf,.P Potem^H?: medtem ko so »lUnuh So np.\ jell pomorščake pri pon!* , ure« ki so Imele J), ' Pr «Onieg^7c ži«e ličarske obravnavl je javni vPdoVLakeBa ml' 'J3-! sodniki obso-!? !*► ;azen ■), obtožencev na zelo [tjIti !^20.0qq ,. et 'n 1 mesec zapodi ciljih s ‘r 8 ,°be vsakega. Sod- *** ^ooo" i^-na -za kHve ter Ur «ioab, na 4 mesece zapora obravnava proti 32-letnemu Raoulu Bernardonu, ki je bil obtožen, da je poslal svoji materi iz ZDA zavol, ki je vseboval poleg raznih oblačil tudi 32 zabojev tipa STA/AH 44 kal. 9. Ker je šlo za municijo, ki služi vojnemu orožju, so policijski organi sprožili kazenski postopek proti pošiljatelju in naslovniku. V tem primeru je šlo za Bernardonovo mater Angelino, ki živi v nekem kraju blizu Vidma. Raoul Bernardon se je že leta 1952 odselil v ZDA. Občasno prihaja v svoj domači kraj, da obišče priletno mater, ki je medtem ovdovela. Lani ji je poslal zavoj z raznimi oblačili Carinski inšpektor pa je ugotovil, da so bili v zaboju tu dl revolverskl naboji. Pristojne oblasti so sprožile kazenski postopek ter prijavile preiskovalnemu sodniku sina tn mater. Bernardona zato, ker je poslal naboje. mater pa, ker so domnevali, da je vedela za vsebino pošiljke. Ta obtožba pa je propadla, ker je preiskovalni sodnik menil, da ženski-na krivda ni bila dokazana. Zato se je na zatožni kloni znašel samo Bernardon V resnici mladenič ni bil prisoten, ker živi v ZDA. Sodniki so ga snoznall za krivega ter so ga obsodili na 5 mesecev tn 10 dni zapora ter 60A00 lir globe. Kazen je pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list. nfiŽUKNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln Donočl je odprta lekarna PONTONI BASSI — Na Raštelu št. 26 - tel. 33-49. TRŽIČ Danes ves dan ln ponoči Je v Tržiču odprta lekarna «Alla Salu-te» dr Fabbris — Via Cosulich 117 — tel. 72480. četa premagali mnogo močnejše sovražnikove enote na Nanosu. Tudi letos so Vipavci v spomin na ta dogodek, ki ga slave kot krajevni praznik, lepo okrasili vse mesto Na zborovanju je govoril predsednik krajevne skupnosti Franc Tomažič, nato pa je sledil kulturno umetniški spored. Vrsto prireditev ob petdesetletnici KPJ pripravljajo na obalnem področju. Osrednja proslava bo 28. a-prila v Kopru, ko bo na slavnostni akademiji govoril znani že predvojni partijski delavec Branko Babič. 24. aprila bodo preimenovali Delavsko univerzo x Kopru po pred kratkim umrlim starim revolucionarjem Ivanom Regentom. Ob- tej priložnost1 bodo v avli Delavske univerze odkrili tudi RegerfKrt^prsnf kip. 15. maja bodo ob občinskem prazniku občine Koper odkrili spomenik padlim borcem v Šmarjah. Ob tej priložnosti bo veliko zborovanje, na katerega bodo povabili tudi republiškega poslanca tega področja Staneta Kavčiča. Nadalje naj omenimo, da pripravljajo zelo pomembno razstavo dokumentarnega gradiva z naslovom «50 let KPJ» (sindikata In SKOJ) na obalnem področju, ki jo bodo kompletirali tudi z gradivom drugih odborov na Primorskem in bo obšla vse večje kraje na Primorskem. Pripravljajo tudi številne druge prireditve, predavanja, študije Itd, Končno naj še omenimo delavski piknik na Socerbu L maja. Občinski sindikalni svet ter sindikalni podružnici Tomosa ln Delamarisa bodo organizatorji tega dogodka, s katerim nameravajo ponovno oživeti tradicijo delavskih shodov na Socerbu. Tu so se namreč pred vojno zbirali primorski delavci, predvsem pa iz Trsta in iz Izole. Nastopile bodo številne kulturno umetniške skupine k sodelovanju pa so povabili tudi kulturne skupine iz Trsta. * * 1r V Portorožu jc bil včeraj dopoldne ustanovni občni zbor poslovnega združenja Slovenska obala. To združenje šteje 24 turističnih in sorodnih organizacij s koprske obale in zainteresiranih podjetij Iz notranjosti. Združenje so ustanovili, da bi lahko realizirali velike načrte tridesetletnega turističnega plana koprske obale, ki predvideva izgradnjo številnih novih hotelov, bazenov, športnih Igrišč, avtocampov itd. Novo združenje bo razpolagalo z velikim domačim ln tujim kapitalom. Zelo aktivni italijanski kulturni krožek Giordano Bruno iz Izole se je čez soboto in nedeljo predstavil v rudarskem domu v Sečovljah ln v Mariji na Krasu v bližini Umaga. Mladi pevci ln recitatorji so poželi mnogo priznanj občinstva. Vljudnost pa taka . . . Priletni gospe Emiliji Razza se je vljudnost dveh mladeničev zdela celo pretirana, toda prekmalu je morala spoznati, kako se človeku ne sme do kraja zaupati, posebno pa še v podobnih okoliščinah... Vračala se je proti domu po Ul. Madonna del Mare v Starem mestu. ko sta jo poklicala dva osem-najstletnlKa — vsaj tako stara sta se ji fanta zdela Obstala je in ju zagledala, kako sta se ji vljudno približala. Eden je z roko pokazal na njeno torbico in ji dejal: »Gospa, torbico imate odprto, lahko vam kaj pade iz nje.» Oči je za trenutek povesila navzdol in pogledala svojo torbico, tedaj pa je drugi stegnil roko, zagrabil torbi-co in povlekel. Ročaj se je utrgal, nepridiprava pa sta jo ucvrla kar so ju noge nesle vzdolž liceja «Car-ducci« v Ul. Cavana. kjer sta se izgubila v ozkih uličicah. Zenski ni preostalo drugega, kot stopiti do bližnje kvesture in vso zadevo prijaviti policiji. Povedala jim je, da je bilo v torbici malo denarja — vsega tri tisoč lir —, pa še dva para naočnikov in osebne listine. Patrulja agentov javne varnosti je zaman preiskala okoliške ulice. Po vsej verjetnosti sta fantalina poiskala zavetje v kaki hišni veži, spravila denar v žep, torbico z dokumenti ln naočniki pa odvrgla v posodo za smeti. Strokovna izobrazba kmečke mladine za dvig in modernizacijo kmetijstva Pozdrav goriškega župana in predsednika ERSE Maria Lucca • Ugotovitve podministra za delo Torosa o potrebi dviga kmetijstva na raven drugih gospodarskih panog Včeraj dopoldne ob 9.30 se je v dvorani deželnih stanov na gori-škem gradu s pozdravnim govorom župana Martine začelo »Posvetovanje o strokovni izobrazbi mladih kmetovalcev*, ki ga je v deželnem merilu pripravila ustanova ERSA. Zborovanja so se udeležili poleg gospodarskih operaterjev s kmetijskega področja iz vse dežele, tudi vodje ali predstavniki raznih organizacij in ustanov ter številni predstavniki šole in kmetijske tehnike. Med številnimi predstavniki oblasti naj omenimo državnega podtajnika za delo Torosa, ki so ga izvolili za delovnega predsednika zborovanja, deželna odbornika Co-melli in Giust, ter odbornik za finance dr. Tripani, dalje so bili prisotni prefekt dr. Pietrostefani, kve-stor dr. Chinni, župan Martina, nadškof Cocolin, prof. Marsano za Kmetijsko zbornico, predstavniki slovenskih šol iz Trsta dr. Baša, dr. Turina, prof. Abram, prof. Jež in številni drugi. Kot rečeno je zbrane pozdravil goriški župan Martina, ki je izrazil zadovoljstvo, da lahko pozdravi tako ugleden zbor na goriškem gradu v zgodovinski dvorani deželnih stanov, zbor, ki ima tako visoke socialne cilje, da prispeva k dvigu in ureditvi tako važnega področja, kot je kmetijstvo naše dežele. Še posebej je izrazil svoje zadovoljstvo za pobudo, ki naj pomaga k dvigu in razvoju kmetijstva, katero se še vedno nahaja v velikih težavah. Prav za odpravo teh težav in za pomoč kmetijstvu je nastala ustanova ERSA, od katere si veliko o-beta in pričakuje kmetijstvo naše dežele. Za županom, katerega besede so prisotni sprejeli z živim odobravanjem, je spregovoril predsednik ER SA kom. Lucca, ki se je zahvalil županu za njegov pozdrav ter pod-ministru Torosu za udeležbo, ter vsem drugim, ki so prispevali k realizaciji tega študijskega zborovanja. ERSA je začela šele pred kratkim s svojim programskim delom in prav današnji sestanek predstavlja enega od važnih začetnih korakov za izboljšanje kmetijstva, za njegov napredek, za pomoč kmetijskemu zadružništvu, za valorizacijo' kmetijstva~'z-zemljiškimi krediti, s programacijo bodočega dela itd. Pri tem Jje';treb& imeti za cilj ne samo koristi posameznikov, ampak koristi celotne skupnosti. Pri tem igra osnovno vlogo strokovna izobrazba kmečke mladine pčeko modernih strokovnih šol, kjer se križajo teorija- in praksa, šolo, ki bo pomagala mladim kmetovalcem iz dosedanjega zaprtega individualizma k razvoju bolj harmonične osebnosti, ki se bo znala uvrstiti v novo družbo moderne dobe. Državhi podminister za delo To-ros je nato prinesel pozdrave svojega ministrstva, pohvalil ERSA z njegovo pobudo za ta sestanek in za njegovo pripravo. Poudaril je potrebo nujnosti strokovne izobrazbe v kmetijstvu, ki se mu stavijo nove naloge in potrebe, da se kme- tijska proizvodnja naše dežele lahko učinkovito vključi v konkurenco kmetijske proizvodnje v državnem in svetovnem merilu, še posebno pa v evropskem merilu. Prav primerna strokovna izobrazba nudi osnovni pripomoček v ta namen in z modernimi pripomočki strokovne i-zobrazbe bo mogoče doseči bolje organizirano kmetijstvo, ki bo lahko uspešneje tekmovalo na mednarodnem tržišču. Naši kmetovalci, je poudaril Toros, morajo poznati moderno kmetijsko tehniko in jo znati izkoristiti. Obljubil je tudi pomoč zakladnega ministrstva in zaključil z ugotovitvijo, da je treba najti primernejše oblike za dosego čimvečjega obiska na kmetijskih strokovnih tečajih in tako u-stvariti nove modernejše osnove našemu kmetijstvu. S tem se je zaključil prvi, uradni del zborovanja. Sledilo je poročilo prof. Dina Dinija, glavnega ravnatelja pri ministrstvu za kmetijstvo, ki je podal razpravo o te- mi «Strokovna izobrazba kmečke mladine*, v kateri je podrobno proučil ta problem in nakazal tudi smernice za njegovo rešitev. Temu poročilu je sledilo poročilo prof. Andreja Duffaureja iz Francije o temi «Francoske izkušnje o družinskih domovih*. Po obeh poročilih je sledila diskusija in zaključki. O poteku drugega dela zborovanja bomo poročali naknadno. Zažgan list «Unita» v Gorici POD OKRILJEM SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V okviru «Goriške pomladi» vrsta zanimivih prireditev V četrtek predavanje predsednika SAZU dr. Vidmarja Na programu je nastop Slovenskega okteta, dramskega igralca Staneta Severja ter popevkarice Marjane Držaj tGoriška pomlad», pod tem našlo- liska igralca Stane Sever in Marnom bo Slovenska prosvetna zveza I jan Kralj, predavanje pa bo imel priredila v aprilu, maju in juniju! prof. Mitja Mejai: V nedeljo zvečer so neznanci zažgali list «Unita», ki je razobešen ob vhodu stavbe v Ulici 24. maja, kjer je sedež goriške federacije KPI. Ni prvič, da se nekaj podobnega dogaja. Zaradi tega bi morali policijski organi poskrbeti, da se krivci takih dejanj pošteno kaznujejo. vrsto zanimivih prireditev. Prireditve zaobsegajo različna področja kot sta glasba in predavateljska dejavnost. na nj’h pa bodo nastopali nekateri ugledni slovenski ljudje in skupine. Za samo izvedbo prireditev bodo skrbela prosvetna društva. Tako bo klub «Simon Gregorčiču* priredil v četrtek, 24. aprila ob 20.30 v svojih prostorih na Verdijevem korzu 13 v Gorici predavanje predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Josipa Vidmarja. Ugledni slovenski kulturni delavec bo govoril o slovenskem nacionalnem vprašanju in o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Med ostale pomembnejše prireditve sodi nadalje večer pesmi Otona Župančiča ob 20-letnici. njegove smrti; pesmi bosta recitirala gleda- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBISK ŠTAJERSKIH PEVCEV V DOBERDOBU Slovenska pesem druži rojake tudi preko državne meje Prisrčno srečanje domačinov z gosli iz Polzele - Lep koncert «•Štajerskih fantov» je navdušil občinstvo Ljubitelji lepe slovenske zborovske pesmi so Imeli preteklo nedeljo v Doberdobu priliko slišati cel koncert narodnih in umetnih pesmi, ki jih je zapel moški zbor «Polzela» iz štajerske v Savinjski dolini. Zbor se Je odzval vabilu p. d. «Jezero» iz Doberdoba ter nastopil popoldne v domači prosvetni dvorani. Toda pojdimo po vrsti. Gostje so se pripeljali v Doberdob ob enajsti uri dopoldne. Sprejeli so jih odborniki p. d. ((Jezero* župan Karel Černič z. odborniki ln v imenu SPZ Silvan Križmapjjč. V bližnji gostilni so občinskih predstavniki nudili gostom napitnico ter sl tam izmenjali tudi pozdrave, z željo, da bi se taki medsebojni stiki društev nadaljevali in krepili v duhu prosvetnega izživljanja na vsem slovenskem ozemlju. Predsednik pevskega zbora iz Polzele Stanko Novak je ob tej priliki Izročil v dar tri izvode ((Savinjskega obzornika«, po enega za Občinsko upravo, za društvo «Jezero» in za občinsko knjižnico. Domačini sq potem peljali goste, da so si ogledali občinsko knjižnico, poslopje osnovne šole in županstvo. Z zanimanjem so si o-gledali modernizirane in lepo o-premljene prostore ter se pohvalno Izrazili o občinski upravi, ki se Je za vse to pobrigala. Nato so si ogledali kostnico v Redlpuglii ter se ponovno vrnili v Doberdob. kjer so jim domačini priredili kosilo. že pred koncertom, ki je bil ob 16. uri, se je pred društveno dvorano zbralo mnogo domačinov ln drugih ljudi, ki so potem do kraja napolnili prosvetno dvorano. Z živahnim ploskanjem so pozdravili goste Iz Slovenije, katerim se je tajnik p. d. «Jezero» Jože Jarc lepo zahvalil za obisk ln dejal, da je to prvi obišk v okviru medsebojnih srečanj z drugimi prosvetnimi društvi. Izrazil je jžbljo, da bi Polzelčan1,. odnesli domov kar najboljše vtise z našega Krasa. Sledil je koncert, ki ga je napovedovalec Peter Pungartnik spremenil v pravo družinsko vzdušje. Zbor je pokazal dobro pripravljenost In njegovo izvajanje je ogrelo občinstvo. Koncert so razdelili na tri dele in v vsakem so zapeli po sedem pesmi. Najbolj je navdušila ruska »Dvanajst razbojnikov« ter Dalmatinsko kolo. Zadnjo pesem, Venček slovenskih narodnih pesmi, pa je moral zbor na splošno željo ponoviti. Veselo vzdušje se je potem preselilo iz dvorane na prosto, kjer so se pred sedežem na cesti domačini poslovili od ((štajerskih ................................. V NEDELJO ZVEČER POVORKA PO MESTU Pravo zmagoslavje v Gorici ob povratku košarkarjev v A ligo Navdušenje za trenerja Djerdjo po zmagi nad tržaškim moštvom V Gorici so v nedeljo zvečer manjkali samo umetni ognji in ples po ulicah. Ko bi prišlo še do tega bi lahko mirne duše rekli, da praznuje Gorica svoj največji praznik. Nekaj ur so po glavnih mestnih ulicah krožili avtomobili in tovornjaki, klaksoni so bili zelo glasni, tla Korza so bila polna majhnih letakov. Mestni stražniki pa niso v nedeljo zvečer pisali kazni nediscipliniranim avtomobilistom, ki so dajali duška svojemu zadovoljstvu. To je bilo tudi upravičeno, saj je goriška košarkarska ekipa Go-riziana - Spliigen Brau z zmago nad tržaškim «Lloyd Adriatico* pridobila pravico preboda v prvo državno ligo. Da bo prišlo do triumfa je bilo jasno že zjutraj, saj so prijatelji košarkarske ekipe že zjutraj pripravili vse potrebno za triumfalni pohod. Že v prejšnjih dneh so natisnili na tisoče majhnih letakov, na katerih so bile napisane ovacije ekipi, trenerju Djerdji, predsedniku Bacchettiju, Fornasieru itd. Vsi so bili prepričani v zmago, čeprav je bila ekipa brez Pontona, ki se je prejšnjega dne poročil in ki je zaradi tega moral zginiti z igrišča, s tistega igrišča na kate-tem je tolikokrat uspešno branil barve svoje ekipe. Skoro ni vredno govoriti o tekmi, čepraV so se morali Goričani v gotovih trenutkih trdo boriti s Tržačani, ki so hoteli biti vsaj nekoliko uspešni. Zmago so si Goričani morali prislužiti. Navdušenje v dvorani je oilo nepopisno. Vsa mestna mladina je bila praktično prisotna, mnogi so morali ostati zaradi pomanjkanja prostora izven dvorane. Ko se je tekma končala se je pričel triumf. Na ramenih so mladinci nosili voditelje, trenerja in igralce Spliigen Braua. Po dveh letih igre v drugi ligi je Spliigen Brau prišla spet v prvo ligo. Sedaj bo lahko vključila v svoje moštvo tudi tujega igralca in govor je že, da bo to sam Djer-dja, ki je moštvo zelo uspešno treniral v tem letu. Nekateri hočejo sicer kakega Američana. Športna zmaga košarkarskega moštva ni stvar, ki zanima samo ljubitelje te panoge športa. V Gorici je košarka postala del mestnega Življenja. Zaradi tega je popolnoma upravičeno, da je vse mesto želelo ponovni povratek moštva v prvo ligo. Gre tudi za prestiž našega mesta. Ob tednu muzejev v Gorici nad 8000 muzejskih obiskov V nedeljo so tudi v Gorici zaključili »XX. teden muzejev« v katerem je bil uveden brezplačen obisk muzejev, da bi navezali boljše stike s širokim občinstvom in jih približali zakladom, ki jih hranijo muzejske zbirke. V Gorici so to priložnost izkoristili zlasti učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol, Id so v skupinah in v spremstvu svojih učiteljev, odnosno profesorjev obiskali vojni muzej in pinakoteko v pokrajinskem muzeju na Komu ter muzej za zgodovino in umetnost na goriškem Gradu. Precej števil- ni so bili obiski tudi od strani drugih Goričanov in turistov. Po podatkih vodstva obeh muzejev smo v preteklem tednu imeli v obeh muzejih kar 8.382 obiskov; od tega v pokrajinskem muzeju na Komu 4893 In v muzeju na goriškem Gradu pa 3489. Avto podrl kolesarko Včeraj nekaj pred poldnem je na križišču Ul. Bras in Seminario v Gorici avto podrl kolesarko 43-letno Udo Di Bernardo por. Mar-chi iz Gorice, Ul. Palladio 45. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo pridržali za 10 na zdravljenju zaradi zloma leve roke v rami in drugih poškodb. Kolesarka se je peljala po Ulici Bras ln hotela zaviti v Ul. Seminario. Za njo je vozila fiat 500 28-letna Silvana Gregorutti iz Gorice, Ul. del Prato 4, ki ni opazila namere kolesarke in jo je podrla. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice. fantov« in napravili spominsko sliko. Nato so šli domači fantje in gostje v sprevodu do najbližje csmice, kjef so se po domače postavili okrog voza, na katerem je bi! «štefan» z domačim vinom, kjer so zopet peli. Končno je zadonela še pesem »Delavski pozdrav« in z njo je prišlo slovo. Le s težavo so se domačini in gostje ločili na glavnem trgu in si še enkrat želeli svidenja na povratnem gostovanju domačih prosvetarjev v dolini «zelenega zlata« — hmelja v Polzeli. J. VESTI IZ TRŽIČA Polaganje vencev za 25. april Svečanost ob proslavi praznika osvoboditve ob priliki 25. aprila se bo v Tržiču vršila na predvečer 24. aprila ob 18. uri na mestnem pokopališču v Tržiču. Udeležili se je bodo predstavniki oblasti, partizanskih in garibaldinskih organizacij in drugi. Govoril bo župan Romani in predstavniki partizanskih organizacij; na grobove in pred spomenik padlim pa bodo položili vence. Naslednji dan, v petek, pa se bo občinska delegacija s praporom na čelu udeležila osrednje proslave ob odkritju spomenika padlim v Vtrdu. Nesreča avtomobilista. V nedeljo ob 21. uri so pripeljali v bolnišnico v Tržiču 42-letnega Antona Bizjaka iz Tržiča, Ul. S. Marco 78. Zdravniki so mu ugotovili rano na glavi, zlom desne rame in druge poškodbe ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Bizjak se je ponesrečil malo prej s fiatom 600 na cesti med Villo Vicentino in Gradiško; izgubil je kontrolo nad vozilom ter zavozil s ceste. Tudi na avtu so ugotovili precejšnjo škodo. Polaganje vencev v Gorici in v Sovodnjah za 25. april Ob prazniku osvoboditve, 25. a-prila bodo bivši partizani položili v četrtek, 24. aprila venec na grobove padlih partizanov na glavnem goriškem pokopališču na Tržaški ulici. Udeleženci naj se zberejo ob 17.30 na trgu v Štandrežu, od koder bodo odšli skupaj na pokopa lišče. V petek, 25. aprila pa bodo položili vence na glavnem pokopališču tudi SKGZ in mladina. Zbirališče na pokopališču ob 10. uri. Od tu bodo vsi skupaj odšli na Goriški grad ter položili venec tudi pred spominsko ploščo padlim talcem V četrtek zvečer, ob 20. uri bo tudi polaganje vencev pred spo menikom padlih v Sovodnjah. Vabljeni so k udeležbi vsi bivši par tizani, prosvetne in druge organizacije ter vsi vaščani, da se poklo nijo tistim, ki so dali svoje življenje za svobodo. ronovno se bo goričkemu občinstvu predstavil Slovenski oktet iz Ljubljane, ki je v zadnjem času izvršil vrsto uspešnih turnej pa vsem svetu. Spomnili se bomo tudi narodnoosvobodilne borbe in s tem namenom priredili predavanje o Osvobodilni fronti, ki je bila organizator zmagovitega vseslovenskega upora proti okupatorju V «Goriško pomlad* so vključili tudi dve naši prosvetni društvi iz okolice. »Briški grič» iz Steverjana bo priredil 4. maja v Dvoru koncert zabavne glasbe, peli bosta popevkarici Marjana Deržaj in Andreja Zupančič ob spremljavi orkestra Union tOton Zupančič» 'z Štandreža pa sodeluje v enotnem odboru organizaci iz Štandreža, ki prireja vrsto prireditev ob 100-let-nici ustanovitve bralnega društva v Štandrežu. Ves ta čas bodo v klubu *Simon Gregorčič» razstavljene slike učencev in dijakov slovenskih sol z Goriškega in s Tržaškega, ki so sodelovali na natečaju ob 50-letnici smrti Ivana Cankarja Razstavo bodo odprli v sredo. 23. aprila ob 17. uri. Soproga občinskega odbornika dr. Battella Nerea, Nevenka Cigoj, je pred dnevi povila krepkega sinčka prvorojenca. Otrok in mati sta pri najboljšem zdravju. Ob tem veselem dogodku čestitajo staršema prijatelji in znanci, ki se jim pridružuje tudi naše uredništvo. Igor in Robert Košuta iz Gorice sporočata, da jima je mamica kupila še enega bratca. Očetu Edmundu Košuti, tajniku SPZ in njegovi soprogi Vijolici čestitajo znanci in prijatelji, novorojenčku pa želijo srečo na življenjski poti; njim se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na otvoritev razstave ilustracij osnovnošolskih in srednješolskih otrok iz Trsta in Gorice, s katerimi so ti sodelovali v natečaju ob 50-letnici Cankarjeve smrti. Razstava bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu št. 13. Otvoritev bo jutri, ob 17. uri. Razstava bo nato odprta vsak dan od 17. do 19. ure. IZLET NA JAVORNIK IN GO-LAKE priredi SPD iz Gorice v petek, 25. aprila. Izlet bo z lastnimi sredstvi ter celodneven. Podrobnejša pojasnila pri vpisu v Gorici, Ul. Ascoli l/l. ZASTOPNIKI SPD iz Gorice so se preteklo nedeljo udeležili 9. skupščine PZS v Ljubljani. V imenu SPZ iz Gorice je zbrane pozdravil njegov predsednik Slavko Rebec. 1 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA GORIŠKA POMLAD s Klub «Simon Gregorčič« vabi na predavanje, ki ga bo v ) ) prostorih kluba na Verdijevem korzu 13 v Gorici v četrtek, S ) 24. aprila, ob 20.30 Imel predsednik Slovenske akademije zna- ( ( n os ti in umetnosti S dr. JOSIP VIDMAR ! o slovenskem nacionalnem vprašanju ter enotnem S skem kulturnem prostoru. sloven- ( CORSO. 17.15: «11 verdugo«, G. Brown in R. Welch. Ameriški film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan VERDI. 21.00: «Carmen». Operna predstava. MODERNISSIMO. 17.15: «La fred-da alba del commissario Joss«, J. Gabin in D. Carrel. Francoski film; mladini pod 14. letom prepovedan VTTTORIA. 17.15: «Una lezione par- tlcolare«, N. Delon in R. Hossein. Francoski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17 00: «Sette colt per 7 carogne«, M Clifft in B. Par ker. Mehiški barvni film. Tržič AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 16.00: «C’6 un uo-mo nel letto di mamma«, Doris Day v kinemaskopu in barvah. PRINCIPE. 17.30: «Due volte Giu-da», A. Sabato in K. Kinsky. Ki-nemaskope v barvah. \ovn Gorica Soča (Nova Gorica): »Goloroki šerif«, ameriški barvni film — ob 18. m ob 20.15. Svoboda (Šempeter): »Pride dan maščevanja«, ameriški film — ob 18. in 20.15. Deskle: Danes zaprto. Renče: ((Nenavadna zgodba Eddla Chapmana«, angleiško - francoski film. Prvačina: «Pot na zahod«, ameriški barvni film — ob 20. uri. Šempas: Danes zaprto. Kanal: Danes zaprto. PO KONGRESU VSEDRŽAVNE ZVEZE KMETOV Zakaj vse je mali kmet v vedno večjih težavah Velik odstotek nepismenosti in polpismenosti Upadanje cen pridelkov in višanje cen strojev Osrednji statistični zavod je pred šestimi meseci ugotovil, da je na 4,334.000 zaposlenih v kmetijstvu 312.000 oseb nepismenih; da je v kmetijstyu 1,578.000 oseb brez šo.skega spričevala, kar pomeni 36,40 odst. vseh zaposlenih, da od vseh nepismenih oseb, zaposlenih v Italiji 69,17 odst. odpade na kmetijstvo, da je več kot ena tretjina zaposlenih v kmetijstvu brez kakršnega koli šolskega spričevala, da je v kmetijstvu 1,890 000 oseb nepismenih in brez šolskega spričevala, kar pomeni 43,6 ocst. vseh zaposlenih v kmetijstvu v Italiji. Na tretjem kongresu vsedržavne zveze kmetov, ki predstavlja v Italiji okrog 500.000 zaposlenih v kmetijstvu, je prišla do izraza velika kriza, ki je zajela vse kmetijske veje. V glavnem poročilu podpredsednika zveze poslanca E-sposta in v obširni razpravi so prišle na dan številke in razmere, v katerih živijo danes italijanski kmetje. Največje breme krize v kmetijstvu predstavlja velika zaostalost na vzgojnem in socialnem področju južne Italije. Zato nas ne sme presenetiti, da se je na kongresu tudi največ govorilo o kmečkem prebivalstvu na jugu, kjer v mnogih krajih vlada še ustanov, kakor tudi za neodvisno gospodarsko delovanje malih posestev. Glede Ustanov za razvoj kmetijstva (v naši deželi je bila že u-stanovljena), je bilo na kongresu poudarjeno, da morajo te postati nenadomestljiv činitelj pri razvoju kmetijstva. S pomočjo ten ustanov, ki morajo postati pobudnice za najrazličnejše zadružne in kon-zorcia.ne oblike sodelovanja in delovanja malih posestev, bodo lahko neposredni obdelovalci zemlje dosegli večjo pogodbeno moč pri vnovčevanju svojih pridelkov. Mali kmetje so še vedno popolnoma odrezani od trga, kjer se njihovi pridelki vnovčijo po cenah, ki jih določajo veleposestniki in razni posredovalci. Zato se tudi iz leta v leto sorazmerno niža manjša vrednost pridelka pri kmetu, hkrati pa cene raznih strojev^ umetnih gnojil in drugega naraščajo, kar še bolj zmanjšuje kupno moč in gospodarsko trdnost neposrednih obdelovalcev. Ža primer naj navedemo, da se je v Mantovi ustanovilo združenje živinorejcev, ki je doseglo velike uspehe. Združenje je prodalo do sedaj 1,800.000 stotov mleka 4000 včlanjenih živinorejcev po izredno ugodnih cenah. Pri tem je vedno fevdalno stanje. Drugo živinorejcem pomagala tudi po-vprašanje, ki zavira razvoj kme- | krajinska uprava, ki je dala de- tijstva, predstavlja monopoi veleposestnikov in velikih uružb pri odkupovanju in prodaji kmetijskih pridelkov, pri proizvodnji, prodaji in razdelitvi kmetijskih strojev, u-metnih gnojil itd. Tretji vzrok krize v kmetijstvu pa so ukrepi Evropske gospodarske skupnosti, ki stremijo za tem, da se pri preureditvi in posodobljenju kmetijstva omogoči predvsem razvoj veleposestev. Lansko leto se je kol'čina prodajnih pridelkov in živine zmanjšala za 2,7 odst. Skupna višina dejanske vrednosti je padla od 5.659,9 na 5.427,3 milijarde lir, ali za 4,i odst. Hkrati pa so se povišale cene za nakup strojev m gnojil, kar pomeni, da je bila vrednost prodanih pridelkov in prirejene živine za 4,5 odst. manjša kot v prejšnjem letu. Tudi udeležba kmetijskega dohodka v skupnem vsedržavnem dohodku je lansko leto, v primerjavi s prejšnjim letom, padla od 15,3 na 13,8 odst. To je povzročilo, da je kar 309.000 oseb zapustilo kmetijstvo. Precej poudarka so dali na Kongresu vprašanju gospodarskega in socialnega položaja hribovskih področij, kar velja tudi za našo deželo, zlasti za Beneško Slovenijo in Karnijo. Vprašanje obdelave zemlje in obstoja kmeta v hribovskih področjih je tesno povezano tudi z vprašanjem nižinskih področij. Zato je treba, kot je bilo to že na mnogih kongresih in zasedanjih gospodarskih in znanstvenih ustanov ugotovljeno, začeti z novo kmetijsko, industrijsko, obrtniško in turistično politiko v gorskih krajih, skupno z ureditvijo gorskih voda in pogozdovanja. V zadnjih letih se kmetje vedno bolj zavedajo svoje vloge m vedno bolj vztrajno zahtevajo mesto v gospodarskem in socialnem življenju države, ki jim pripada. Zato so se začeli organizirati in ustanavljati konzorcije in zadruge za ovrednotenje svojih malih posestev in za okrepitev pogodbene moči pri prodaji svojih pridelkov. V tem okviru zahtevajo tudi soudeležbo pri izkoriščanju javnih na.ožb za ovrednotenje obdelovalnih površin, kakor tudi pri ustanovitvi vseh javnih ustanov, ki se neposredno in posredno u-kvarjajo s kmetijstvom. Italijanski kmetje se danes zavedajo, da bodo lahko samo z enotno borbo dosegli pravično plačilo za svoje delo. Italijanski kmet danes drago plačuje zgrešeno politiko Evropske gospodarske skupnosti o cenah kmetijskih pridelkov in o splošnem kmetijskem trgu. To je bilo na kongresu še posebno poudarjeno, zlasti glede »kmetijskega načrta 1980». Ta načrt predvideva zmanjšanje števila zaposlenih v kmetijstvu v mali Evropi v prihodnjih desetih letih za 4 do 5 mi.ijonov oseb, od katerih 1,600.000 v Italiji. Hkrati pa predvideva u-stanovitev velikih kmetijskih posestev in živinorejskih farm, na katerih naj bi slonela celotna kmetijska struktura v državah evropske skupnosti. Razumljivo je torej, kot je biio na kongresu tudi poudarjeno, da bodo, če bo ta načrt uresničen, prizadeti predvsem italijanski mali posestniki, po drugi strani pa jim nihče ne zagotavlja, kje bodo našlo delo. ko bodo zapustili zemljo. Zato Vsedržavna zveza kmetov, kot je poudaril njen podpredsednik Esposto, zahteva preureditev dosedanjih ukrepov EGS na kmetijskem področju, hkrati pa predlaga, da je treba dati pobudo za okrepitev in posodobljenje malih posameznih ali združenih kmetijskih posestev, da se bo mah kmet osamosvojil. Velik poudarek so dali na kongresu vprašanju področnim razvojnim načrtom pri katerih naj bi imeli kmetje svojo besedo. Zveza predlaga vsem ostalim kmetijskim organizacijam in sindikatom poljskih delavcev, naj se okrog tega vprašanja ustvari enotno gibanje, ki bo sposobno, napraviti iz pod ročnih načrtov sredstvo za omikan razvoj kmečkega prebivalstva. Po mnenju zveze, predstavljajo področni načrti pogoj za u-resničenje neposrednih izkušenj obdelovalcev zemlje, za ustanovitev konzorcialnih in zadružnih narni prispevek za razvoj združenja. Takšne in podobne zadružne oblike bi bilo treba ustanoviti tudi pri nas, na Tržaškem, Goriškem in v Furlaniji. Poleg tega pa se bodo morah mali kmetje začeti zanimati tudi za predelavo svojih proizvodov, kar pomeni, da bodo morali začeti ustanavljati zadružne ali konzorcialne predelovalne obrate. Samo s temi oblikami in s po itično voljo odgovornih oblasti bo italijanski mali kmet mogel dobiti na svojem posestvu ustrezen zaslužek in bo ostal na svoji zemlji. SLAVKO ŠTOKA Beljakovine kot naftni derivat ŽENEVA, 21. — V kratkem bo poraba beljakovin na svetu znašala 40 milijonov ton na leto in še1 pridobivanje pred koncem tega stoletja se bo poraba dvignila na 60 milijonov ton. Tako zatrjuje Svetovna zdrav- stvena organizacija v študiji, ki je objavljena v mesečnem biltenu «Zdravje na svetu«. Iz študije nadalje zvemo, da tradicionalni način pridobivanja beljakovin, to se pravi, da tradicionalna vzreja živali, ki dajejo beljakovine živalskega izvora, ne bo mogla privesti do tolikšnega povečanja prepotrebnih beljakovin, posebno če upoštevamo dejstvo, tla se bo v razmeroma bližnji bodočnosti poraba beljakovin ne le podvojila, ampak tudi potrojila. Od tod izhaja nujnost, da se najdejo druga pota, drugi načini pridobivanja beljakovin živalskega izvora. Ena izmed možnosti tega so na pr tako imenovani mikroorganizmi, ki jih moremo pridobivati iz nafte v obliki stranskih proizvodov. Dosedanje analize so dokazale, da imajo ti mikroorganizmi zelo veliko redilno moč. Iz teh mikroorganizmov so doslej že pridobili, pa čeprav le v eksperimentalne namene, beljakovine, ki so zelo podobne živalskemu mesu, v Sovjetski zvezi pa so prav tako v laboratoriju pridobili tako imenovani sintetični kaviar z zelo dobrim okusom in visoko stopnjo hranljivosti. Drugi neizčrpen vir za pridobivanje beljakovin pa so oceani, ki sedaj dajejo človeštvu 52 milijonov ton hrane na leto, kar pa je veliko manj od tega kar bi lahko morja dala. Količina beljakovin, ki jo dajejo ulovljene ribe, ustreza približno 200 milijonom goved. Toda «produktivnost» morij je za približno tisočkrat večja kot je produktivnost obdelovalnih površin. V zvezi s tem se omenja tudi možnost pridobivanja hrane iz rastlinstva, ki uspeva v morju. Do uresničenja teh danes malo manj kot utopističnih načrtov pa se bo pomanjkanje beljakovin vedno bolj čutilo in to še posebej v tako imenovanih deželah v razvoju, kjer ne gre le za kritično pomanjkanje beljakovinske prehrane, pač pa za kritično pomanjkanje prehrane nasploh. Zato svetovna zdravstvena organizacija skuša podpreti sleherno pobudo, ki teži za tem, da bi se našle nove poti za novih prehrambenih NA OBČNEM ZBORU SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Zahteve in problemi osebja osnovnih šol kultur, pa naj gre za izkoriščanje obdelovalnih površin na kopnem ali v morju TOREK, 22. APRILA 1969 TRST A ba: 19.15 Koncert: 20.00 Campio-nijevi trii; 22 30 Koncert. FILODIFUZIJA 7.15, 8.15, 13.15, 14 15, 20.15 Poročila; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Pod farnim zvonom v Gornjem 8.35 Lisztov simfonični poem; Tarbiju; 13 30 Glasba po željah; 9.10 Polifonija. 10 05 Bachov Kvin 17.00 Orkester Casamassima: 17.20 tet opus 15; 1145 Violinist David Program za mladino; 18.15 Umet- Ojstrah; 12.30 Iz Erittenove opere nost in prireditve; 18.30 Sopra- «Peter Grimes»; 13.30 Cherubini. nistka I. Bratuš; 18 50 Jazz; 19.10 Bambič: Moje srečanje z V Ber- SLOVENIJA gagno; 19.20 Orkester, 19.45 Zbor 6.00, 7.00, 10 00. 13.00, 15.00, 19.30 z Repentabra; 20 00 Šport; 20.25 Poročila; 6 50 Danes za vas; 7.25 Cilea: Adriana Lecouvreur; 23.05 Telesna vzgoja; 7.4o Inform. oddaja: 8.08 Operna matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 «Morda vam Zabavna glasba TRST 12.05 Plošče- 12.25 Tretja stran; 13.40 Puccini, Manon Lescaut. KOPER 6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Orkester; 10.45 Popevke; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Današnji pevci- 12.00 bo všeč»; 1015 Pn vas doma; 12.10 Mezzosopranistka Z. Doluha-nova; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne. 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasba mladih; 14.25 Lahka glasba; 15.45 Je zikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. orkester RTV Ljubljana; 18 00 Aktualnosti: 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Svet in 12.45 Glasba po željah; 13.50 tehnike- 19 00 Lahki noč otroci1 ■ „ enot,,- m nn Prn. 1 _u.P?nK' noc, otroci!. Jugoslavija v svetu; 14 00 Program za mladino: 15.30 Popevke: 16.40 Ital. narodne; 17.15 Poje E. James; 17.30 Pianist G. Devetak; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Stare pesmi- 22.10 Orkester. 19.15 Nino Robič; 20.00 E. Albee: Kočljivo ravnovesje; 20.55 Melodije z godali; 21.15 Deset pevcev; 22.15 Jug. glasba; 23.05 Montai-gne: Različna pota: 23.15 Plesni orkestri. NACIONALNI PROGRAM ITAL. TELEVIZIJA 7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Po: ročila; 8.30 Orkester; 9.06 Zvočni trak; 10.35 Ura glasbe, 11.30 Baritonist U. Urbano- 13.15 Ansam- bel Rokes; 14 45 in 15.10 Plošča za 10.30, 11.30 15.00 šola; 12.30 Vzgojna oddaja; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik, 17.45 Program za mladino; 18.45 Nabož- poletje; 15.50 Kol dirka; 17.05 na oddaja; 19.15 Poljudna oddaja; Program za mladino; 19.13 Roman; 20.15 Wagner: «Walkira»; 21.45 Poje S Endrigo. II. PROGRAM 19.45 Šport in kronike; 20 30 Dnevnik; 21.00 J Osborne: «Ricorda con rabbias; 23.15 Dnevnik II. KANAL 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po-8.40 Plošča za poletje; ročila; 10.00 Fitzgeraldovo življenje- 10.40 Villa 15.45 Kol. dirke; 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Pancho Telefonski pogovori 13.00 Plošča za poletje; 14.00 Juke box, 16.35 Glasbeni spored; 17 35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Ping pong; 20.00 Glasbeni kvizi; 21.10 Roman; 22.10 Rapsodija. III. PROGRAM JUG. TELEVIZIJA 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Pihala; 12.20 Ital sodobna glasba; 13.00 Mozart, Strauss, Schubert; 15.30 Simf. koncert; 18.15 Gospo darska rubrika; 18.30 Lahka glas- 20.00, 23.35 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10 30, 15.40 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.10 Francoščina; 17.45 Risanka; 18.00 Film za otroke; 18.20 Obrežje; 18.40 Komorni zbor RTV; 19.05 Od zore do mraka; 19.35 Razgovor z J. Vidmarjem- 19.50 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20.35 Zadnja noč otroštva — film; 22 25 The Illinois jazz band; 22 55 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu Kakor smo že poročali, se je v petek zvečer v mali dvorani Kulturnega doma zaključil trinajsti občni zbor Sindikata slovenske šole, na katerem so bila podana poročila o opravljenem delu in je bi! izvoljen nov glavni odbor. Med poročili, ki sc bila podana, so tudi poročilo referenta za srednje šole, poročilo referenta pedagoškega odseka in poročilo referenta za osnovne šole Z. Dobrile, ki je rekel v glavnem naslednje: V pretekli poslovni dobi je bila naša dejavnost zelo razgibana in je odbor imel polne roke dela. Žal niso naši napori želi dovolj uspehov, vendar je marsikateri problem, ki se tiče osebja osnovne šole, nastavljen in upati je, da bo v doglednem času tudi pozitivno rešen. Navedel bom analitično glavne probleme, ki zadevajo osebje o-snovne šole in za katere se je odbor zavzemal- 1. Da se uzakonijo mesta 5 didaktičnih ravnateljstev za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom in da se razpiše izreden natečaj za zasedbo ieh mest. 2. Da se uzakoni mesto obstoječega šolskega nudzorništva za osnovne šole in da se razpiše natečaj za zasedbo tega mesta. 3. Da se razpiše orvi reden učiteljski natečaj za stalna mesta na osnovnih šolah, saj je na teh šolah danes nezasedenih 11 mest v rednem staležu in 10 mest v nad-številnem staležu. 4. Da se prizna retroaktivna pravna in ekonomska stalnost od 1. oktobra 1962 vsem tistim učiteljem, ki so postali stalni po izrednem tečaju, ki je predviden v členu 12 zakona 1012 z dne 19. julija 1961. 5. Da se popravi krivica učite ljem, ki so bili do 30.9.1954 deležni posebnega ekonomskega staleža, a jim ga je italijanska uprava odvzela. 6. Da se prizna juridična stalnost od leta >948 vsem tistim učiteljem, ki so pridobili stalnost po zakonu 248 z dnt 13.3.1958. 7. Da se priznajo učiteljem pri štetju pokojninske službene dobe vsa leta službovanja v Jugoslaviji pred letom 1945 in v bivši coni B do 4. oktobra 1954. 8. Da se prizna retroaktivna stalnost vsem tistim učiteljem, ki so bili v službi na šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem 4. oktobra 1954, če so neprekinjeno službovali, kakor določa člen 45 posebnega statuta priloženega Tondonski spomenici : 9. Da se prizna še. preostalim slovenskim učiteljicam .učiteljska diploma, ki so jo dosegle v Portorožu pred 4 oktobrom 1954. 10. Da šolski skrbnik, če se pokaže potreba, imenuje tudi začasne učitelje poleg ze obstoječih 100 stalnih učiteljskih mest v orga-niku. Nekatere teh naših zahtev sta sprejela poslanca Škerk in Belci in ju vključila v Svoja zakonska osnutka. Skušal bom na kratko prikazati glavne pobude, ki jih je sindikat izvedel za to, da bi omenjene zahteve postale stvarnost. Že v prejšnji zakonodajni dobi je poslanec Corrado Belci predložil v zbornici zakonski osnutek, ki naj bi uzakonil štiri didaktična ravnateljstva in eno samo šolsko nadzorništvo za Trs* in Gorico. Ker z njegovim osnutkom nismo bili zadovoljni, smo se z njim dogovorili, da nam izposluje srečanje s tedanjim prosvetnim ministrom Guijem, kateremu bi obrazložili svoje zahteve Do sestanka je tudi lani aprila prišlo. Sestanka so se udeležili tudi izvedenci s tega ministrstva. Tem je minister Gui naročil, naj pospešijo rešitev naših glavnih zahtev. Kmalu zatem pa so prišle volitve in formirala se je enobarvna vlada z omejenim programom. V tem času je nastalo splošne sindikalno mrtvilo v državnem obsegu. Prav v tem lazdobju je poslanec Albin škerk predložil zakonski osnutek, ki ustreza našim zahtevam v zvezi z uzakonitvijo didaktičnih ravnateljstev in šolskega nadzorni-štva. Kmalu za njim je predložil tudi poslanec Belci svoj drugi zakonski osnutek, ki je nekoliko boljši od prvega, vendar še vedno pomanjkljiv. Zato je odbor temeljito proučil njegov osnutek in ga dopolnil. Predstavniki sindikata smo poslanca Belcija seznanili o vnesenih popravkih in dopolnilih in se ob tej priložnosti dogovorili z njim, da naj bo posredoval, da bi se sestali s podtajnikom Rosat-tijem, Ta sestanek je bil v Rimu 29. marca letos V nekaterih zadevah nismo našli skupnega jezika, zlasti kar se tiče števila didaktičnih ravnateljstev Vsekakor smo se dogovorili, da bomo cimprej obširno utemeljili vse naše zahteve in da se bomo ponovno srečali. Žal je bil ta sestanek prav v litiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiii1 iiiui h iiiiin,ii n ■ i m Hlinili iiiiiii1111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiuiiiiiiii Hlinili iiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiuiiiiii OVEN (od 21.3 do 20.4.) Nadome stili boste z uspehom neko zamudo. V vašem interesu je, da se pokažete bolj pomirljivi. BIK (od 21.4 do 20.5.) Ne iščite svetovalcev med ljudmi, ki so strahopetni. Prijetno srečanje na ne kem izletu. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Skušajte do konca izkoristiti neko ugo dno novico. Srečen konec neke pustolovščine. RAK (od 22 6. do 22.7.) Zaupajte v svojo srečno zvezdo. Skušajte sami biti pobudnik srečnega zaključka neke srčne zadeve. LEV (od 23.7. do 23.8.) Ne lotite se sami izvajanja nekega zahtevne- ga načrta. Prisluhnite glasu svojega srca. DEVICA (od 24 8. do 22.9.) Temeljito proučite neke ponudbo iz tuji ne. Spokojnost v odnosih med za ljubljenci. TEHTNICA (od 23 9. do 23.10.) V vašem dosedanjem življenju bodo nastopile dokajšnje spremembe. Od govorite na neko pismo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Odločno branite neke svoje nove pridobljene interese. Znašli se boste v delikatnem čustvenem položaju. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Ne povezujte se z neko osebo, ki ;e silno nespretna. Srečen in upanja poln dan. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Zadovoljivo boste rešili neko finančne vprašanje. Zelo pretiravate s svojo nepopustljivostjo. VODNAR (od 20.1 do 19.2.) Iz nekih sanj se boste prebudili dokaj razočarani. Sprememba, ki vas no zabavala. RIBI (od 20 2. do 20.3.) Odličen dan za vse, ki se ukvarjajo z obrtjo. Otresite se svojega pesimizma. času, ko je dal ostavko prosvetni minister Sullo. Ker se naša nerešena vprašanja vlečejo v nedogled smo 20. februarja letos stopili v samostojno stavko. Stavka je popolnoma uspe la, saj je stavkalo skoraj 100 odst.. osebja na osnovnih šoiah. Ob tisti priliki smo poslali lesolucijo prosvetnemu ministru Sullu in ministru za delo B-odoliniju. Stavka in resolucija sta rodili pozitiven sad Prosvetni minister Sullo je naročil šefu kabineta, naj sprejme zastopnike našega sindi kata. Do sestanka je prišlo 12. marca letos Sprejel nas je dr. Margaglione. Obrazložili smo mu vsa vprašanja, ki so zapopadena v resoluciji. Obljuon je, da bo o njih osebno seznanil ministra in nas v najkrajšem času ponovno povabil v Rim, kje bi se začeli pogajati o celotni problematiki. Medtem pa je minister Sullo podal ostavko. Bo novi prosvetni minister uresničil obvezo svojega predhodnika7 Naloga novega odbora bo, da nadaljuje z začetim delom in stiki Ko smo bili v Rimu. smo inte« venirali tudi pri glavnem ravnatelju za osnovne sole dr. Dispensi zlasti v zvezi z azpisom rednega natečaja in priznanjem portoroških diplom. Ob tisti priliki nam je zatrdno zagotovil da bo učiteljski natečaj razpisan zadnje dni marca. Sedaj smo že sredi aprila, a učiteljski natečaj šc ni razpisan. Hudo je prizadela lani slovensko šolo in vso slovensko javnost uvedba utrakvistic.nega pošolske-ga pouka na repu.tabr.sk> šoli. Ob izvolitvi novega odbora tamkajšnjega šolskega patronata je šolski skrbnik stori! hud( krivico. Ime noval je namreč za zastopnika šolske oblasti in za tajnika ravnatelja dve oseb: italijanske narodnosti, ne meneč se, da je o-gromna večina orehi valstva v re-pentabrski občini slovenske narodnosti. Sindikat je zastavil vse svoje sile m zainteresira' vse politične stranke, prosvetne organizacije, slovenske časopise in druge predstavnike, da odlocn nastopijo zoper to krivico Ta je bila tako občutena, da sc slovenski odborniki repentabrskega soiskega patronata podali ostavko. Šolski skrbnik je zadnje čase delno popravi! krivico s tem, da je imenoval za predstavnika šolske oblasti v odbor repentabr- skega šolskega patronata namesto prejšnjega italijanskega didaktičnega ravnatelja slovenskega didaktičnega ravnatelja Hudo nas je prizade* šolski skrbnik tudi s tem, da je sestavil nadzorno komisijo za osnovnošolske oddaje v slovenskem jeziku na radiu Trst A iz samih italijanskih izvedencev. Sindikat je tudi v tem primeru ostro protestiral šolski skrbnik je kasneje sicer koopti-ral v nadzorno komisijo enega slovenskega šolnika, toda to nas nikakor ne zadovoljuje Oglejmo si sedaj, kakšno je stanje naših šol in učnega osebja. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je tudi letos število učencev na naših osnovnih šolah povečalo. Ob začetku šolskega leta je obiskovalo pouk 1069 učenčev. Zlasti zadovol.jjv je tudi vpis učen cev v openskem in dolinskem di daktičnem okrožju Tudi osnovna šola v Ul. Donauon se je občutno okrepila ir. tako je dobila že četrto učno moc Zaskrbljajo pa nas vse ostale osnovne šole v mestu, posebno šentjakobska. Številčno najmočnejše je opensko didaktično okrožjt saj ima 351 učenčev, sledijo nu dolinsko z 224 učenci, nauražinsko z 206, svetoivansko s 147 in šentjakobsko s J 41 učenci IZ UMETNOSTNIH GALEIHjJ Prampolini in Ballo v galeriji «La Lanterna Na vseh 38 osnovnih šolah poučuje 100 učiteljev, od teh je 80 stalnih, 11 o triletnem imenovanjem, 9 pa z enoietnim imenovanjem. Letos nimamo niti enega uc.telja v nadštevilenerc staležu, čeravno nam po zakonu pripada 10 takih mest Poleg 100, učiteljev zaposlenih v razredih sta nastavljeni še dve učiteljici z enoletnim imenovanjem ki' tajnic v šentjakobskem m nab ežinskem ravnatelj. u S tem .-.piškur, letom je zapustuo učiteljski sialez 8 stalnih učiteljev in so ti piešli na administrativno področje Letos sta izšla dva nova učbenika za ucence osnovne šole in imamo vse predpisane učne knjige, Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se s posredovanjem pedagoškega svetovalca prof. Staneta Miheliča obogatile šolske knjižni ce na naših osnovnih šolah z no vimi slovenskimi m.adinskim' knji gami. Poleg tega je slovenski se kretariat za šolstvo pokloni! vsaki naši šoli lep stenski zemljevid Slovenije in še mnogo drugega didaktičnega materiala. Z razstavo del Giacoma Balle sopočetnika futurizma in njegovega nadaljevalca Enrica Pram-polinija v galeriji Lanterna, je tudi k nam dospel odmev spominskih razstav, ki so se pričele v Parizu ob 50-letnici prvega pari-škego nastopa futuristov. Giaco-mo Balla se nam predstavlja z deli iz družinske zapuščine, ki so nastala med leti 1915 in 1922, torej ne iz «.vročih» petih let pred svetovno vojno, ko je peterica slikarjev, Boccioni, Carru, Russolo, Balla in Severini vznemirjala pol Evrope. Skupno vidimo tu le 13 manjših slik, olj, kolažev in risbic ter tri stenske preproge. Vendar sta dovršeno podani le olje Čoko ada» skladno rjavo-zelenih barv, in pa slika kontrastno pestrih presekov «Prostorne črte plus svetloba.» V ostalih pa slutimo iskanje ciljev, ki so si jih futuristi zastavili v svojem manifestu, a ne vedno dosegli. 30 pa le Ballove risbice morda prav zaradi njih neposrednosti zgodovinsko pomembne za proučevalce futurizma v njegovi zgodnji dobi razvoja. Iz te dobe sta med prikazanim deli Enrica Prampolimja le risbici, s katerima se pa še ne popolnoma vključuje vanju. Verjetno zaradi takega počasnega opredeljevanja, je bil pozneje futuristični zagon tega s ikarja tem močnejši in trajnejši, da je preživel sam uradni novočentizem. Tako sla prav najboljši s'iki te razstave «Kozmična pokrajinam in «Istočasnost prostora in čašam s po ima-teričnimi vlepki iz leta 1935, ko je novočentizem dosegel svoj vrhunec. Žal pa so vsa ostala Prampoli-nijeva olja t2 let 1945 do 1954, ko je njegova borbenost ponehavala. Zato je v njih precej zmernejše lepotnosti in barvne aogMf" kar nam jih dela sprejem¥'■ za naš čas, ki so ga predvidi čeravno ne v njegovi celotni nosti slikarskih zahtev. Se T delno okoristila sodobna n te; z zahtevami futuristov, da . slika rezultat iz koncepcij p, estetike, politike in socialni’, solutno futurističnega, torej M dočnost usmerjenega dojenof. II iiiiiiiiii II iiiiiiuiiiiii lil IIII im lil IIIIIII lil Ulitim II lil Robert Faganel je razstavljal v Rinili Pred nekai dnev: se je zaključila razstava, ki jo je v umetnostni galeriji «La Fontanella» v Rimu priredi1 tržaški slikar Robert Faganel Bila je to 245. zaporedna razstava v tej galeriji. Robert Faganel je v njej razstavil okoli trideset svojih olj, od katerih približno tretjino z afriško motiviko. Tržaški slikar je bil namreč lani na daljšem potovanju po črni celini, nekako po poteh, ki jih je bil pred davnim napravil pisatelj Hcmingivag. Grk Markellos razstavlja pri Russu Čeprav obstaja v Trstu fr grško občestvo, ki ga tvori lejše meščanstvo, so vendu stave grških slikarjev pran kost. Galerija Russo, ki predstavila razne slikarje j Evrope in Balkana, pa nas sedaj seznanja tudi z deti Ir slikarja Theodora Markejm je postal znan v Italiji | 1953. z nagrado na ex v Mugellu in z razstavami rencah ter Milanu. Kot šti se je izpopolnjeval tudi p du in v Parizu ter že sede sodeloval na razstavali S'j slikarstva v Atenah. Parizu Dunaju. Je torej zelo dela®*^ je prejel tudi nagrado tiu narodni razstavi v Moskvi *• V 0(lrU To pa že nakazuje njegov« * *- , f;------------ ...---- no figurativno usmerjenost- * :e2 kellosova izraznost, čeravno ocj $ ka pridobitev pariške šole, r. ?ahte haja do dokaj samostojne * j® bi posebno v oljih grških P5!! c*0, ki jih podaja v njih najmani c. ®P menljivi stalnosti oblik sonci*” slJe“> ne prirode in domačego J’ dru|! i/nRin Zli ** ToA«.. prozorno čistih globin. Za slikanja so zanj najbolj čilim olja širokih razgledov, Petja selbin in pokrajin z otokov ?*wi Ka umnos in Mikonos. - S;- števt ecer Vaioi v**jai slepeče sončne luči, ki P°^aJ kaza; ro vse sence in njih barvil« zdi v primerjavi z vložki ^ vih trgov Milana, pariških in amsterdamskih prekopov, ro nenaravna, preseneča P° prijetno poznavalce evtfr juga. Sicer pa je Theodor mnogostransko občutljiv *jsr5 lec stvarnosti lenih strani n ja, ki nam ga tu podaja ® ?! lih s ikah cvetlic in skVQ ženskega telesa, ki žive j*1SJ nadvse prepričljivo v dvod j® c ** 'In fe: n Pl IJ st n 1,3 r«-J ii" H zionalnosti likovnega MILKO BAM Pridobitev zavarovalne tehnike ■ Pokojnina, ki si jo z "Odloženo življenjsko rento, ki se prilagaja življenjskim stroškom”, morejo zagotoviti vsi, se avtomatično viša na temelju sprememb pri višanju uradnega pokazatelja življenjskih stroškov, do največ 3% na leto (kar je poprečje zadnjih petnajstih let). ■ S tem zavarovanjem, ki ohranja skozi čas kupno moč zajamčene pokojnine, si vsakdo more zagotoviti večjo varnost, več miru, večje blagostanje za bodočnost in tudi za sedaj boljše življenje. ■ Za bolj temeljito spoznavanje mehanizma ter ugodnosti te moderne oblike zavarovanja, ki si ga je zamislil in vpeljal Istituto Nazionale delle Assicurazioni, obrnite se na zastopništva INA, ali pa nam pošljite spodnji odrezek v zalepki ali prilepljen na dopisnico. h c %0l bla(j ‘m etni H bi n *«Pl sta š J°sia te „ * J ‘««11 ti S? bte 1« »e« !? za ?*h; •etn JŽ f°v test 5 *tot flot la flat pio Poj So Pe oSr IJui % S P« cas Pil ta, bi! fla; p«, ki se? VEDNO DOBRO POSKRBI KDOR SE ZAVARUJE Ime. I Priimek_________________ | Ulico___________________ i Poštni kodeks in mesto.. Pokrajina. PD/84 Spoštovom ^ ISTITUTO NAZlONALtl DELLE ASSICURAZIONI bo ve ie ie to vi ut na ‘n V k Vio Sallustiona 51 00100 ROMA I I 08 lbpi UDELEŽBI POSLUŠALCEV POSREČENA HARMONIKARSKA REVIJA * l NASTOPOM SOLISTOV IN ANSAMBLOV J Izvajalci so nas popeljali od začetnih šolskih melodij do virtuoznih S skludb - Učinkovit zaključek okrepljenega ansamblu «Miramar» BREG-EDERA B 1:0 (1:0) Tudi s «starimi» Breg zabeležil nov uspeh BREG — Favento, Kozina, Maver, Rodella Z., Švara, Leban, Valentič, Čuk, Krmec, Grahonja, Rodella D. EDERA B — Croci, Superina, Severi, Deriz, Dellavalle, Menardi, Tomasin S., Crampf, Babich, Veglia, Ludvig. STRELEC: GRAHONJA v 17’ p, p. V predzadnji prvenstveni tekmi je Breg premagal pred lastnim ob- iA Zaključni nastop vseh sodelujočih na reviji pod vo stvom ge. R. Zajčeve ?^ru'X>Kim!!arm!onikarska rev>ia na ljub». Sledil Je spet nastop otro- 1 škega 6-članskega ansambla z dve- ' * harmon°j?einstvu P°daIa pre- i' on tun:—dosežkov. Ker I1*10. da ii spored sam sestavljen «-■ ? §lede na starost W J,‘Vo. da Izvajalcev, je razumna pravega harmonikar- dril8em^i? CIranJa bili deležni v fe^na ri„e p' S tem pa nikakor ni VaJaici’ tnri.n?m nekateri mladi izdela nP k, ze v prvem delu spo-Dati! p°kazali. da so na Olsten-, r,.1? da bodo z naravno ?°stj0 khtna-jenostjo in s prld- Nal[ Ze prav kmalu po- ie <*lo^Več- .Na sP!ošno pa JbJtia n;.'raj,',w'-r bH dokaj origi- ^;a >iadannifV’ kl bo gotovo s‘u-vinjl .Popularizaciji har-i p3rabnoc) . 'nstrumenta. katerega SpriZ? lma zelo širok •un tin0, pai?kl ansambel pod vodij Jladih haL E1?-iane ZaJec- Sest ^ I®1 so r~!?nonikarjev, med kateri efn'ld 1*2!,n^.enega bili vsi za-sloven=JiSdjetno zaigralo ven- S*,Y dUua,i?„.^?bert Mervič pa nanc,?ai^aIa znani dalma- (samostojno nastopajo v raznih ž»Sav Ferlflt "F3™0 daleko«. Mi-jl §ambl(h in pa manjši in večji *! drt*,«,’ kl Je nastopil tudi sambli, dopolnjeni z nekate ■ je s^nrfip?1 tekmovanju Enal, ‘"Prijel z Ardit.iievo «Pn- "'»M..,,, ma ruskima narodnima, nato pa so člani kvarteta, ki študirajo že 3 oziroma 4 leta, zaigrala Becco-jevo koračnico. Aleksej Kalc s Ka-tinare in Ervin Gombač iz Lo-njerja sta v duu zaigrala venček narodnih in ga učinkovito zaključila. s «kolom», potem je pa še Ervin sam raztegnil meh za Sar-torijevo koračnico. V kategorijo nekoliko starejših izvajalcev je posegel mladinski harmonikarski ansambel, ki ga sestavljajo mladi harmonikarji od 9. do 14. leta starosti. Tudi ta ansambel, ki ga vodi požrtvovalna prof. Zajčeva, se je že uveljavil na državnem tekmovanju v Montegrot-lo Terme pri Padovi in v kategoriji odraslih izvajalcev osvojil 3. mesto, je bil kar prijetno presenečenje za poslušalce. Griegovo «Jutro« iz suite «Per Gynt» je zaigral z znatnim smislom za in-tepretiranje in zvočno oblikovanje. Iz Križa se je predstavila Jadranka Sedmak, ki pa obiskuje šolo GM v Nabrežini. Zaigrala je Gardov «Scherzo». Za konec prvega dela je harmonikarski orkester «Miramar», tokrat izjemoma pod vodstvom prof. Amsticija podjetno zaigral njegovo učinkovito skladbo »Koračnica bratstva«. Zbor šestnajstih harmonikarjev je dopolnil izvajalec na električno kitaro. V drugem so se — kot že rečeno — predstavili, sejisti, skl -že samostojno nastopajo 'v' raznih an- an- nekaterimi inštrumenti, vendar v spremljevalcev vodilnega oam un, drugimi funkciji <$vEt """""iiiuiiMHUHnniniiimimimmiMmiiiiiiiiiiiiHiimiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiii SOVRAŠTVA* PRED KOMISIJO SKPOS Stane Raztresen o vlogi aitlaterskih dramskih skupin I1,'s'ja I>o predstavo ocenila za eventualno upri. na srečanju amaterskih skupin Slovenije Kot fc^ki števiuf- poro6ali v naši ne- n«, n bolj pa seie v pr). to bfav amater01,"108'0 živeti- saJ oLbaših (}a„ rske dramske skupi-'iutS?16 ceUrSvetnlb društev tiste do ipe; v katerih se go)i besed« 4‘epo govorjene sloven-Stan« „ m do gledališča, bosti ® Razt: S5 inm^fir..... or bjj®0 Pror,fijora7 fetrtstoletja kul-do, tedno delovanja, sem tajj *em sliSnino srca užaljen, ka-tqf»j Dobrni 12 ust marsikaterega ca“ » "Ali ima «či- D p07r'en?'r Ca.sih sPloh še kak-ho^Uornu ° bUo nekoču se }akegu v resnično izobrazit nJistemA°d,iiiana- Koko malo °a resnirnneko6“ 'n kako daleč ka6i n,ce «sedaj»? 'trie ‘ lOntle . <°ni: Se v rnJrl dekleta, moSje in lWrt v meofl- iutrani'h urah po-utZfonn Tslui hrup in dim za inkrlh- Zveier se vračajo 'n h}!tro mnogi od njih yi £° se opravijo u)en.a novoi!^sko vai° oh k skuš-"irni:, okoli,. lgr°' Po celodnevnem " mater?0 zoPel nekaj ur n ,w lej, ,Arine ^sede. H kui?*ivel 0r?l ?etrtstoletni dobi oblefiitUrni 'len? Jth srečujem v na-mn?n?drali Praznično so bot :er vod^l 80 ie očetje in ma-'k* n? ti otl?, .sv,0ie otroke s se !lr'tltriredit,lnhCi iudi te nastopajo %> PoT„LnaJe *°le !n MUh v. sfa/i T, l ’ dvorano ob naših i?le s,_ Predstavah. rečja vaših mater, ker pač nimate «prakse» in «je vse kar ni tuja učenost, premalo — oprostite — «fino». Pomislite na tiste naše ljudi, ki se dan za dnem utapljajo v mesto, a se ne potopijo prav Zaradi tistih nekaj ur na teden, ki jih žrtvujejo za plemenito prosvetno delo. Prav s tem «čitalniškim» delovanjem v naših skromnih okoliških prosvetno ■ kulturnih kapelicah, ohranijo tudi druge okoli sebe. Mislimo z ljubeznijo in z globokim spošto vanjem na te naše zavedne ljudi, ki so sol in kruh našega naroda Pomagajmo jim vsaj s tem, da čutimo dolžnost, da jih gremo poslušat, ko nam pokažejo svoje delo ali pa bodimo zavestno klavrni zobje na žagi brezbrižnosti in pomagajmo žagati veje našega narodnega telesa.« inštrumenta - harmonike. Za uvod v ta, za poslušalce seveda mikav-nejši del sporeda, je prof. Oskar Kjuder zaigral na staro kmečko harmoniko — plovenca imenovano — na katero je menda igral že njegov nono. Kot zna le on, vživeto in s polnim čustvom, je izvajal nekaj starih tržaških melodij in takoj ustvaril prijetno domače razpoloženje. Sledil je znani beneški harmonikar in glasbenik Anton Birtič, dobro poznan po svojem ansamblu in po priredbah zlasti motivov iz Beneške Slovenije. Zaigral je dve svoji skladbi «Polka po Ljubljani« in «Nova mazurka«. Občinstvo mu je navdušeno zaploskalo. Trio harmonik v sestavu Elija-na Zajec, Fabio Nardini in Nadja Kriščak je izvrstno zaigral jazz skladbo «Dizzy fingers« in z njo pričaral pravo anight« vzdušje. Vsi trije izvajalci šo pokazali odlično prstno tehniko in velik smisel za ritem.. Janko Grilanc iz Sale-ža. tudi član znanega kvinteta «Kras», je izvajal Paganinijev ((Znani valček« in Avsenikovo «Na vrh planin«, za njim pa se je predstavila Nadja Kriščak z lastno priredbo petih tržaških narodnih pesmi Stu leti, So se trjesle, Pustna. V celem ’ Trstu lučke ni in Kaku sem kunu. nato Da v spremljavi tria (T. Možina - kitara. Mario Grgič - bas, Bruno Purin -tolkala) še s Ferrariievo «S ^alo. po tipkah«. Nadja 'Kriščak je' presenetila po eni stremi kot prirediteljica tržaških pesmi, drugi pa z odličnim tehničnim obvladanjem inštrumenta, na katerega res igra «kot za šalo«, tako spretno ji tečejo prsti po tipkah. Naslednji solist Gianni Bogateč, ki že vrsto let sodeluje v ansamblih plesne, zabavne in narodne glasbe. V spremljavi tria (kitara, bas, tolkala) je zaigral najprej Montijev «Cardaš», nato pa Rodriguezovo «La cumparšita« v kateri je bolj kot v čardašu ujel pravi ritem. Kot zadnji solist je nastopil Bruno Bordon. S svojim triom je najprej zaigral Paganlnijevo ((Beneški karneval«, nato samostojno Delrovo «Peter se vrača« in potem spet v triu lastno skladbo «Vesell trio«. Kakor se je celotni trio (harmonika in ustne orglice) predstavil kot odlično uigran karakteristični ansambel, tako je Bordon sam naravnost briljiral s svojim tehničnim znanjem. Predzadnjo točko sporeda je izvajal pomnoženi ansambel «Mira-mar», ki je pod vodstvom prof. Kjudra ritmično še kar zadovoljivo zaigral kolo iz opere «Ero z onega sveta« za sam zaključek pa so nastopili vsi sodelujoči, tokrat pod vodstvom gospe Romane Zajčeve, ki so zaigrali španski motiv «E1 Relicario« skladatelja Pa-dille v priredbi prof. Elijane Zajčeve. Obe točki sta bili primeren zaključek te prireditve, ki je predstavljala poživitev v naših glasbenih prizadevanjih ig, tudi pri občinstvu dosegla zaželien uspeh, za kar gre priznanje pobudnikom, prirediteljem in seveda v prvi 'vrsti vsem izvajalcem. činstvom Edero, ki mu je v prvem delu prekrižala zmagovito pot. Brežani so se za takratni spodrsljaj pošteno oddolžili in izdatnejša zmaga bi prav gotovo bolje odražala trud, ki so ga vložili v to tekmo. Toda upoštevati moramo, da je bila nedeljska postava precej drugačna od običajne. Predvsem je vodstvo vključilo nekaj igralcev, ki so bili pred leti stebri moštva. Z igro in borbenostjo so dokazali, da so domačim barvam še vedno koristni in celo potrebni. Ekipi so dali novega elana in so ustvarili tisto toplo evforično vzdušje, ki je nekoč vladalo ob robu boljunske-ga igrišča. Navijačem je bilo prijetno zopet videti na igrišču nekdanjo ekipo. In ker Breg nima več problemov z lestvico, je vodstvo rade volje to storilo prav njim v zadoščenje Za uspehe je velike važnosti tudi tako medsebojno razumevanje, kar se na žalost ne dogaja pri vseh slovenskih društvih. Po našem skromnem mnenju je brla nedeljska tekma ena najlepših kar jih je odigral Breg v tem prvenstvu. Kot prosti igralec se je vrnil Švara kar se je precej poznalo, ker sta se Kozina in Maver lahko brez skrbi premaknila naprej (včasih tudi preveč). Sredino igrišča so plavi ves čas držali trdno v svojih rokah. Tu se je izkazal Leban, Cuk pa je odlično nadomesti! Bassaneseja in je bil med najboljšimi na igrišču. Gol je padel prav po njegovi zaslugi Leban in Čuk se dobro razumeta in. tako sta izvedla mnogo lepih akcij. Grahonja je dokazal, da je v najboljši formi in je imel v nedeljo glavno besedo v brežanskem napadu. Pravo presenečenje pa je bil nastop Krmeca. Čeprav so ga «veterani» nekoliko zapostavljali, se je znal spretno uveljaviti in je delal Cro-ciju precej preglavic. Fant je še mlad in bi lahko z večjo hladnokrvnostjo dosegel vsaj dva gola. Ker pa je še neizkušen, mu ne smerno zameriti, še posebno, kgr je 3okazal, da je na dobri pofi. Tudi ostali, pa čeprav jih nismo posebej imenovali, so prav tako bistveno pripomogli k zmagi in so zaslužili vso pohvalo. še nekaj besed o tekmi. Predvsem je bilo srečanje zelo korektno, tehnično pa na precej visoki ravni. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil nedeljski nasprotnik Brega rezervno moštvo Edere, ki nastopa v prvi kategoriji. Obe ekipi sta predvajali hitro igro z bliskovitimi prodori po krilih. Predvsem so Brežani zaigrali zelo povezano in elastično. Držali so pobudo v svojih rokah, in se niso pustili presenetiti. Bili so tudi precej točni v podajah in so spretno gradili igro na sredini igrišča, kjer jim Eaera ni mogla do živega. Kronika. Od samega začetka so na Igrišču prevladovali pretežno plavi. V 11’ je čuk nevarno prodrl v kazenski prostor, obramba Edere pa je rešila. V 17’ krasna akcija Leban-čuk; slednji je v kazenskem prostoru podal Grahonji, ki je brez posebnih težav poslal žogo v mrežo. V 20’ se je Krmec sam predstavil pred vratarjem, a se ni znašel in je priložnost za-streljal. V 32’ je Krmec s krasnim posegom z glavo spravil Crocija v zagato: oba sta si zaslužila topel aplavz občinstva. V 35’ je Croci odbil v kot močan strel Grahonje, v 40’ m 44’ se je Krmec sredi zmede pred vrati Edere vneto boril za žogo, a obakrat se ga je držala smola. V 3’ drugega polčasa je Veglia prisilil Faventa na lepo parado. V 9' je streljal Grahonja in Dellavalle je rešil na gol - črti. V 22’ je prečka odbila Grahonjev strel, deset minut kasneje pa je Švara s prostim strelom zadel drog, v 40’ pa je prečka ponovno ustavila močan Čukov strel. V 44’ je Krmec silovito streljal in prodrl med zmedene nasprotnike, toda obramba gostov je še enkrat srečno rešila. LOKI OBVESTILO Š D BREG sklicuje za sredo, 23. t.m., ob 18. uri na redni trening vse nogometaše začetniške ekipe. Treninga naj se udeflsže vsi mladinci, ki so že stari 12. let. Mladinske športne igre tudi v Nabrežini? Tudi devinsko aabrezinska občina je napovedala svojo udeležbo na mladinskih športnih igrah, vsedržavni manifestacii ki so je že pričela in se bo zakljjčila v začetku julija. Iz dobro obveščenih virov pa smo izvedeli, da se občinska uprava oziroma odgovorno odborništvo za manifestacijo sploh ne zanima in tudi ne kaže, da bi se tekmovanja udeležili predstavnik te občine. V kolikor to odgovarja resnici, moramo pripomniti, da je to obžalovanja vredno, ker je prav v devinsko • nabrežinski občini mladina zelo številna in bi pri tekmovanjih z nav- MOSKA PROMOCIJSKA LIGA Bor-Idrolux 51:61 (28:35) BOR - IDROLUX 51:61 (28:35) BOR: Prinčič, Fabjan 13, Rudež. Spacal 4, Starc 6, Sirk 4, Ambrožič 17, Zavadlal 7. IDROLUX: Travan 6. De March 17, Martellani 20, Cecatti, Leon 2, Kovic 4, Devetag 4. Plessini 8. SODNIKA: Celotti in Visintin (Tržič). KAZENSKI STRELI: Bor 7:22, Idrolux 11:22. Vrsta napak, posebno v obrambi, je obsodila «plave» na nov poraz. Gostje so izkoristili nekaj za-pletljajev v obrambi borove peterke in so že takoj v začetku povedli. V 8’ so imeli Goričani že kar 13 točk naskoka (15:2). Tako velik zaostanek «plavih» je usodno vplival na nadaljnji potek srečanja. Ves čas so skušali dohiteti nasprotnike, a se jim to ni več posrečilo. Le v 12’ drugega polčasa so se znašli na razdalji ene same točke (47:46). Tedaj pa je prišlo med borovci do nepričakovanega zloma. Nekateri igralci so priš’ do pete osebne napake in so morali za- pustiti igrišče. Trener prot. Mari je moral uvesti v ekipo nekatere spremembe. V vrstah Bora je zavladala zmeda. Napadalci so se neorganizirano spravljali na nasprotnikov koš. Meti so prihajali iz nemogočih položajev. Igralci I-droluxa so zato prestrezali odbite žoge in prožili protinapade. Do 12’ drugega polčasa so ((plavi« igrali povsem zadovoljivo. Nekaj začetnih zapletljajev je treba pripisati neizkušenosti nekaterih i-gralcev v osebni obrambi, katere se je Bor poslužil v tej tekmi. Sicer pa je bila vpeljava tovrstne obrambe pozitivna. Nasprotnikov napad je često spravila v zagato. Glede na telesno kondicijo «pla-vih« je tovrstna obramba še najbolj učinkovita. Med slovenskimi igralci se je Izkazal Ambrožič, ki se je uveljavil pod obema košema in Fabjan kot odličen strelec, med gosti pa Martellani, ki ie v začetku srečanja dosegel šest zaporednih košev, ter nizki a spretni De March. Adriian Zavadlal dušenjem sodelovala. .............................mn............■•■•■•■n.i..........i TECNOFERRAMENTA ■ VESNA 0:2 (0:1) Križani vseh 90 minut tekme na nasprotni polovici igrišča Tecnoferramenta ni bila dorasel nasprotnik Vesni TECNOFERRAMENTA: Persico, Bernobich, Zattera, Bellicini, Lo-pinto, Cemecca, Guštini, Penzo, Monica, Righi, Saksida. VESNA: R. Tence, Verzier, Tretjak, Finotto, Mandanicci, De Miche e, Codemo, Ragusin, Cecchini, B. Tence. STRELCA: 7’ p.p. Tretjak; 17' d.p. De Michele (enajstmetrovka) SODNIK Sartori (Trst); KOTI; 10;0 a Vesno. Pripombe: Hladno in oblačno vreme. Trdo igrišče. Približno 200 gledalcev. V 4’ d. p. je sodnik zaradi ugovarjanja pismeno opomnil Ragusina Po enotedenskem počitku, h kateremu je bila primorana zaradi tom in je le redkokdaj prišla preko svoje polovice igrišča. Tako lahke zmage ni najbrž pričakoval noben igralec in navijač Vesne, zlasti proti enajsterici, ki je dokaj visoko kvotirana neurja prejšnjo nedeljo, je Vesna tokrat odigrala zaostalo tekmo proti enajsterici Tecnoferramente. Srečanje so Križani odločili v svojo korist s klasičnim rezultatom 2:0, s po enim golom v vsakem polča- Tecnoferramenta slovi kot ekipa, su in so se tako povzpeli na prvo jgra ze]0 tlobio na sredini igri-mesto lestvice. | /atQ je kriški trener Mandanic- Tekma je bila v bislv* sam o gd ci svoje moštvo sestavil tako, da bi tvor. -Vesne,‘ki se- je—odvijal p*«U. nasprotniku. odvzeli,,to puunoč hi nasprotnikovimi vrati, saj ni Tečno- mu onemogočil gradnjo nevarnejših terramenta v vseh 90’ na^lp^ Tjktil^i je poptjjggm^ u- lega strela proti kriškim vra- spela In Cecchini je solidno opravil niti enega INTER S. S.-UNION 0:1 (0:0) Kljub popolni premoči pičla zmaga Podlonjercev INTER: Fantuz, Rossi, Radot- covich, Rene«, Stinco. Benedetti, Cicala, Zampolli. Lacalamita, Malusa, Giassett: UNION: Pavatic, Truant, Rozza, Gombač, Kramersteter, Raimondo, Morabito, Mamillo, Camassa. Po ropat, Čok. SODNIK: Bisacco KOTI: 2-5. STRELEC: Camassa v 15 d. p. prej pa si je zapravil cei kup izrednih priložnosti Presenetil pa je Čok, ki je po zadnjih slabih nastopih stopil iz sence ter mnogo doprinesel k Unionovi zmagi Bil 'e vedno prisoten v napadu ter se izkazal vsestranski koristnega. V obrambi pa enkrat toliko ni bilo nebo, nato pa v 20’ nemogoče poslal žogo prav z gol-crte visoko čez prečko. Bil je plasiran prav na črti, kjer je dobil 'epo Poropatovo podajo. Bilo je nemogoče zgrešiti, pa vendar je do tega prišlo. V 34’ je Čok v napadu, parabolicno pošlje žogo proti zgornjemu kotu ___i.____2-1___t____I.AnAn tl dosti dela ter se je ves obrambni I vrat, na žalost pa strel konča v blok večkrat spusti, v napad ter pomagal pri graditv akcij na sre- Po dolgem času se je tokrat res di™ 'grlžča: Kramersteter ki kot "naši,, daifg če ga poredko. Govorite °d tnk?*310*1 govorite, ki je 0 Pravilnih osnov na- •Osem žensk« splačalo slediti Unionu, ki se je na igrišču v Ul Flavta spoprijel s tretjeuvrščenim v splošni lestvici. Rumeno - plavi so ookazah česa so zmožni, če le hočejo dobro igrati. Prevladovali so ves cas, tako da se igralci Interja skoro niso dotaknili žoge ter so v zelo redkih primerih napadali. Res, da jt Lnter igral okrnjen zarad; izključitev, kar pa ni niti malo vplival*- na tehniko Unionove igre Gostje so enkrat toliko igrali pametne ter se niso prepuščali .ndividualmm akcijam. Vse je potekalo po določenem sporedu, igralci so se držali trenerjevih na vodil, kar je rodile zaželene sadove. Inter je popolnoma oodlegei premo-č. Uniona, ki je na iepem velikem igrišču delal, kar je sam hotel. Skoda le, da so se igralci spametovali tako pozno, saj je prvenstvo prak tično končano Union ima sedaj realne možnosti za ciokončno osvojitev tretjega mesta, saj mora odigrati še dve zaostali tekmi, medtem ko je za direktne nasprotnike prvenstvo praktično končano. Union in Inter imata enako število točk, toda kaj malo verjetno je, da bodo Tržačani zmagali v srečanju s Primorjem, medtem ko ostaneta Unionu le še šibka openska Lihertas ter Viani. Kot celota se je Union dobro izkazal. Če pa ekipo razčlenimo, opazimo, da so v nekaterih sektorjih obstajale luknje, ki jih je bilo težavno mašiti. Razočarala jt predvsem sredina igrišči, čeprav se ie vrnil Raimondo. Polkrilo Mamillo je razočaral, saj se je le s težavo znašel v nevarnih položajih Medtem ko se je v prvem polčasu še nekako izvlekel, ie popolnoma razočaral v drugem delu igre Pravo nasprotje pa je oil Poropat, ki je zaigral kot v najboljših dneh ter stalno zalagal napad z dobrimi žogami. Bil je, skupno z Morabitom, najboljši na igrišču. Camassa je zaigral kot ponavadi, vedno nevaren v napadu ter dosegel svoj gol, ki «stoppers> ni imel mnogo dela, re ie dobro izkazal v posegih v ospredje ter z odlično kondicijo Čeprav je Rozzi manjkal trening, je vseeno, tako kot Truant, uspesno nadzoroval direktnega nasprotnika. Pavatič jo bil tokrat preč e i negotov, saj je v več primerih tete! v prazno za žogo. Gombač pa je s svojo standardno, a vedno dobro igro, v najkritičnejših trenutkih, ko je Inter napadal odlično vodil obrambo. Žal pa ni imel preveč možnosti, da bi se izkazal, kajti Interjevi napadi so bili redki in kaj jalovi. Še besedo o Interju Čeprav so bili najhujši razgrajači izključeni iri kaznovani, so v moštvu še vedno ostali elementi, ki so se odlikovali z zelo grobo igro ter nešportnim vedenjem, kar je privedlo nepristranskega sodnika do tega, da je dve minuti pred koncem izključil Rossija ter žvižga! konec srečanja. Prav lahko se zgodi, da bo disciplinska l omisija prisodila Unionu zmago z 2:0, poleg tega pa izključila še vrsto drugih tnterjevih i-gralcev. Kronika tekme je kaj skromna, saj bi morali beležit, le posege In-terjevega vratarja na nenehne napade Unionovih napadalcev Pri branjenju svojih vrat je v prvem polčasu Fantuz imel izredno srečo. V veliki meri pa se mora zahvaliti tudi smoli Unionovega napada, ki je zgrešil celo vrst* izrednih priložnosti. Prvi polčas je bil ves v znamenju premoči Uniona. Inter je poskušal srečo le j zadnjih petih minutah polčasa, vendar brezuspešno. V začetnem forcingu je Union bil večkrat blizu gola, a zaman. Naj navedemo samo nekaj banalno zapravljenih priložnosti. Že v 5' lepa akcija Mamn'o Camassa s strelom slednjega Fantuz je za las ujel nad Čokovo glavo Takoj nato so se izkazali s streli mimo vrat Mamillo, Poropat Rozza V 12' je Morabito zadel prečko na Rozzino podajo. Tedaj se je pričel «show» outu. V 40’ prvi strei Interja na Unionova vrata, Kje. je bila prava gneča. Malusa je silovito streljal tik mimo droga. V drugem polčasu je Intel hotel prevzeti pobudo v svoje roke, toda zaman. V 10' je Zampolli streljal iz kota v sredo kazenskega prostora Uniona, Pavatič se je vrgel za žogo, a je ni ujel, Cicala je streljal, Gombač pa je resi. prav na beli črti. V 15' je Čok podal na sredo igrišča, Camassa se je pognal za žogo, se izmuzni nasprotnim branilcem, se predstavil sam pred Fantuzem ter streljal Vratar je žogo odbil, odboj je prestregel znova Camassa, ki je žogo poslal med vratarjevimi nogam v mrežo. Posrečen gol, ki pa je bil pravično plačilo za Unionov trud v prvem svojo nalogo na sredini igrišča. Vesna je kot celota zaigrala solidno in pokazala hiter ter lep nogomet, čeprav so imeli domačini podrejeno vlogo in so bili ves čas utesnjeni na svoji polovici igrišča. Tako stanje običajno doprinese k '.aztrga-ni in nekoristni igri nasprotnika. Tecnoferramenta se je izključno branila in Cernecca je moral po začetnih udarcih na sredini igrišča prevzeti vlogo prostega igralca, da bi s tem omilil pritisk, kajti ta je bil že v začetnih potezah velik in razlika v igri obeh ekip je bila res precejšnja. Precej zaslug za to, da je ostal poraz v častnih mejah ima vratar Tecnoferramente Persico, ki se je izkazal z zares izrednimi posegi in si je zaslužil aplavz gledalcev Kronika i Za turnir se je vpisalo 13 začet-I niških ekip. Organizatorji so jih i razdelili v 3 skupine. Moštva vsake skupine se bodo med seboj dvakrat pomerila. Zmagovalci vsake skupine se bodo nato pomerili za dokončno prvo mesto. V primeru enakega števila točk bo odločal količnik golov, če bo pa tudi ta e-na, bosta ekipi zasedli prvo mesto ex-aequo. Prvenstva so se lahko udeležile vse ekipe, ki so redno včlanjene v italijansko nogometno zvezo. Začetniki morajo biti stari vsaj 12 let. Tekme bodo razdeljene na dva polčasa po 20 minut. Sodbi bodo člani upravnega sveta društev. Skupine so porazdeljene tako: SKUPINA A: Triestina A. S. Sergio, Edera, Montuzza. S. Giovanni. SKUPINA B: Triestina B, Libertas B, Gipo Viani, Breg. SKUPINA C: Libertas A, Fortitudo, Muggesa-na, Giarizzole. K. B NAMIZNI TENIS Turnir tretjekategornikov v Trstu Catlonar (Sokol) na tretjem mestu Pretekli teoen so v trstu odigrali namiznoteniški turnir tretjekategornikov, na katerem so nastopili tudi nekateri slovenski tekmovalci. Sokol je namreč poslal na turnir dva svoja predstavnika: Fabjana in Cattonarja Turnir je bil razdeljen v dve sku- i pini. V prvi je slovenske barve Vesna je že v začetku pritisnila I predstavljal Fabjan, ki pa je kljub na nasprotnikov kazenski prostor In Tretjak je prisilil nasprotno o-brambo, da je rešila svoja vrata v zadnjem trenutku. V 7’ prvi gol: Tretjak je z desne prejel podajo od Ragusina skočil je visoko in z glavo spremenil smer žogi, ki je neubranljivo poletela v zgornji desni kot mreže. V 15’ zelo lepa skupna akcija celotnega napada od Codema, preko De Micheleja in Ragusina do Tenceja B., ki je s prizemnim strelom prisilil nasprotnikovega vratarja k akrobatskemu skoku. V 25' je zopet po skupni akciji prišla žoga do Codema, ki je nizko streljal v desni kot vrat. toda Persico je tudi tokrat uspešno posredoval in odbil usnje v kot. V 40' priložnost za Ragusina, kl pa je bil nekoliko prepočasen in domači vratar mu ie s skokom pod noge odvzel žogo. polčasu ter za vse strele, ki so kon- V drugem delu srečanja je Vesna čali izven mreže Kljub doseženemu \es ^as p^ldska3_?_,*nr,v__.l 6 ^f,^1 golu je Union še naprej napadal, ter stalno pritiskal na obrambo Interja. V 25’, namesto da bi podal prostemu Čoku, ki oi lahko poslal v mrežo, je Camassa streljal vratarju v naročje. Kmalu nate. ponoven paraboličen stre Čoka od daleč, ki je še. tik ob prečk' ven. Ponovna nevarnost za Union v 35', ko je Rener izvedel kazenski strel, streljal naravnost v vrata, Pavatic se je zopet vrgel v prazno, tokrat pa je nevarnost odvrnil Raimondo. V 43’ je sodnik izključil zaradi zasramovanja Rossija, igrišče sta samovoljno zapustila še Stinco in Cicala, opomnjen je bi' Rener, takoj nato pa zaključni žvižg. Igralci Interja so nekaj časa oblegali sodnika, mu dajali neponovljive vzdevke, nakar si je sodn’k z. ie težil še Gissettija. najživahretsiu; izmed vseh. Se nekaj besed .. igraicin, ki so,metna zveza prjredila prvenstvo za bili izbrani za reprezentanco, kl bo | nnffnmpJnšp Nampn nr- igrala proti Primorju in Bregu. Pa vatič je bil precej .ego to v, Truant in Gombač sta igrali kot ponavadi, sinov močan strel Persico odbil v kot. V 17' je Vesna Izid podvojila. Domači branilec Bernobich je v kazenskem prostoru odbil žogo z roko in sodnik je odredil enajstmetrovko, ki jo je De Michele spretno in lokavo spremenil v gol. V 25’ je De Michele s paraboličnim stnelnm ponovno nevarno zaposlil nasprotnikovega vratarja. V 42' In 44' sta imela Tence B. in Ragusin še dve priložnosti. za uspešen strel toda tudi tokrat je njuni nameri preprečil odlično razpoloženi Persico. K. KOŠUTA Začetniški mladinski nogomet Med 13 enajsterifami tudi nogometaši Brega Kot vsako leto je tudi letos nogo- se je izkazal za odločilnega. Se j Camasse, ki je najprej streljal v Camassa je bit zelo netočen v zak ljučevanju akcij sicer pa zelo požrtvovalen, Čok je igra) kot prerojen ter ima glavno zaslugo za Unionov gol. — Radi — nogometaše začetnike. Namen prvenstva je, da bi se nogomet populariziral že pri najmaljših in jih istočasno pripravljal za njihovo bodoče športno udejstvovanje. Tržaška sekcija nogometne zveze je posvetila letošnij turnir pokojnemu predsedniku tržaškega društva «G. Viani«, Antoni ju Civiti, ki se po njem tudi imenu ie dobri igri v četrtfinalu klonil močnejšim nasprotnikom. Cattonar pa je v svoji skupini zasedel odlično drugo mesto in se tako uvrstil v finalni del tekmovanja. Na finalih pa je najprej v zelo napeti tekmi in potem, ko je v prvem setu že izgubljal z 9:2, premagal svojega nasprotnika Spedicata z 2:0. Kloniti pa je moral, čeprav po zelo dolgi in napeti borbi, bodočemu zmagovalcu Gianniniju. TEHNIČNA IZIDA Cattonar - Spedicato 2:0 (23:21, 21:19) Giannini - Cattonar 2:1 (21:19, 21:23, 21:19) KONČNA LESTVICA 1 Giannini (CGS) 2. Palmar (CGS) 3. Cattonar (Sokol) Pierberger (Julia) S. J. Film o lanskih olimpijskih igrah danes v Birmanjih ŠD Breg go priredilo danes, 22. t. m. v Ricmanjih filmski večer. Znani filmski amater Aljoša Žerjal bo predvajal svoj film o lanskih olimpijskih igrah v Mehiki. Predvajanje bo v dvorani prosvetnega društva, začelo pa se bo ob 21. uri. NOGOMET Didi ne ho treniral Jnventusovega moštva LIMA, 21 Brazilec Waldir Pe-reyra Didi je zavrnil ponudbo italijanskega nogometnega kluba Ju-ventusa, da bi sprejel pri njem mesto trenerja Didi je izjavil, da je trenutno še vedno vezan s pogodbo na Rilsko nogometno reprezentanco, ki ima letos izredne možnosti, da se uvrsti v finale svetovnega nogometnega prvenstva. Po tem prvenstvu (leta 1970) pa bi Didi — kot Je sam dejal — ponudbo Juventusa verjetno sprejel. A IVf H A IZIDI Inter - »Fiorentina 4:0 Fiorentina ' Torino 0:0 Juventus - Verona 1:0 Vicenza - Palermo 1:0 Piša - Cagliari Sampdoria - Bologna Napoli - »Varese Milan - Roma 0:0 0:0 2:1 1:0 LESTVICA Fiorentina : 16 13 12 1 16 38 Milan 26 13 11 2 29 11 37 Cagliari 26 12 12 2 36 15 36 Inter 26 12 7 7 47 22 31 Juventus 26 11 9 6 29 20 31 Torino 26 9 11 6 30 M 29 Napoli 26 8 Ul 8 22 23 26 Roma 26 8 9 9 28 32 25 Verona 26 9 7 10 36 41 25 Palermo 26 7 7 10 21 ZI 23 Bologna 26 7 9 10 22 32 23 Vicenza 26 7 5 14 22 39 19 Piša 26 6 7 13 22 36 19 Varese 26 4 11 11 18 38 19 Sampdoria 26 4 10 12 18 25 18 Alalanta 26 4 9 13 22 38 17 PRIHODNJE KOLO Atalanta - Napoli; C3°l*ari Verona; Inter - Sampdoria: vi-cenza - Juventus: Palermo -Fiorentina; Piša - Bologna: Roma - Varese; Torino Milan. B IZIDI Catanzaro - Mantova Cesena - Perugia Foggia - Spal Lazio - Brescia Lecco - Bari Livorna - Reggina Modena - Catania Monza - Como Reggiana - Padova Ternana - Genoa LESTVICA 1:0 2:1 0:0 1:0 0:0 1:0 1:1 0:0 1:0 1:1 Lazio 28 13 11 4 42 22 37 Brescia 28 13 10 5 33 20 36 Reggiana 28 13 9 7 26 16 35 Bari 28 8 17 3 24 18 3? Reggina 28 8 IS 5 26 18 31 Genoa 28 8 15 5 28 23 31 Foggia 28 9 ! 2 8 23 22 30 Ternana 28 10 10 8 26 25 30 Perugia 28 5 17 6 19 16 27 Como 28 8 11 9 23 24 27 Livorno 28 9 9 lil 24 25 27 Catania 28 7 13 8 M 20 27 Mantova 28 7 U 9 21 21 26 Cesena 28 8 9 11 23 28 25 Catanzaro 28 7 11 10 19 24 25 Monza 28 5 11 g 22 32 24 Spal 28 6 11 11 24 30 2? Lecco 28 5 13 10 IS 25 2? Modena 28 5 12 n 15 24 2? Padova 28 5 11 12 16 33 21 PRIHODNJE KOLO Bari - Spal; Brescia - Modena; Catanzaro - Regfiana; Cesena - Monza; Genoa - Como; Lecco - Foggia; Livorno -Catania; Padova - Ternana: Perugia - Lazio: Reggma - Mantova A SKUPINA CLIG IZIDI Monfalcone Asti Piacenza - Alessandria Pro Patria - Biellese Savona - Legnano Solbiatese - Venezia Sottomarina * Rapallo Trevigliese - Novara Treviso - Triestina Marzotto - »Udinese Cremonese - “Verbania 2:0 1:0 0:0 0:0 3:0 1:0 1:1 0:0 1:0 1:0 LESTVICA Piacenza 30 18 8 4 n 14 41 Udinese 30 13 11 6 39 13 37 Triestina 30 13 11 6 33 22 37 Treviso 30 12 13 5 26 15 37 Solbiatese 30 15 7 8 43 31 37 Alessandria 30 12 11 7 34 22 3i- Novara 30 10 15 5 36 24 33 Savona 30 11 13 6 26 19 35 Monfalcone 30 11 11 8 34 32 3t Pro Patria 30 U 11 • 33 30 31 Trevigliese 30 7 16 7 24 21 30 Venezia 30 8 12 10 26 29 Zi Legnano 30 8 12 10 28 32 28 Biellese 30 6 i Z 12 19 29 24 Verbania 30 li 12 U 18 31 24 Sottomari. 30 5 13 12 12 39 23 Marzotto 30 6 11 13 24 40 23 Cremonese 30 5 13 12 18 30 23 Asti 30 7 6 17 25 50 20 Rapallo 30 3 10 17 12 38 16 PRIHODNJE KOLO Alessandria - Pro Patria; Biel- lese - Monfalcone; Cremonese Treviso; Legnano - Verbania; Asti - Solbiatese; Marzotto - Trevigliese; Novara - Sottoma- rina; Rapallo Savona; Trie- stina - Piacenza: Venezia - U- dinese. TREVISO-TRIESTINA 0:0 Kljub borbenosti in požrtvovalnosti samo jalova razdelitev izkupička TREVISO: Casagrande, Sirena, Palladin; Zahtila, Belina, Alberti; Magistrelli, Coilusso, Goffi, Zambianchd, Cei. TRIESTINA- Colovatti, Kuk. Martinelli, Del Piccolo, Sadar, Pe-strin; Tumiati, Giacomini, Paina, Scala, Ridolfi. SODNIK Ciulli iz Rima. Približno 5000 gledalcev, med temi mnogo Tržačanov. V prvem polčasu se je poškodoval Tumiati, ki je v nadaljevanju zaigral znatno pod svojim standardom. Kotov je bilo 1:2 (0:1) v korist domačinov. Treviso in Triestina sta se razšli vsaka s točko, ki jima ne bo nič pamagala. Nova zmaga Piacenze je namreč definitivno odločila za zmago in vstop v višjo ligo,? tako da so se tudi zadnja upanja obeh moštev razblinila v nič. Da potrebujeta in merita le na zmago, sta obe moštvi pokazali v prvem polčasu: nobei.e obramb ne taktike, veliko napadov na obeh straneh in veliko požrtvovalnost. Igra je potekala zelo dinamično, Triestina je takoj skušala presene titi nasprotnika in držala v napadu kar tri igralce, domačini pa so s hitro in odločno igro na sredini igrišča izsilili pobudo, ki ni prinesla sadov samo zaradi trdnosti tr- žaške obrambe. V drugem polčasu, ko se je poškodoval Tumiati in je Triestina pokazala prve znaze utrujenosti, sc domačini prisilili nasprotnike v obrambo, pri tem pa sta jih želja po zmagi m pa postopno demoraliziranje bolj ovirali kot Triestino samo. Ko je nato Radio poklical v ozadje še Ridolfi ja (ki se vedno bolj spreminja v veznega igralca) in Giacominija, je Paina ostal povsem izoliran in domači obrambi ni več pretila nobena nevarnost. Večjo težo je morala tedaj prestati tržaška obramba, kateri pa je uspešno pomaga! jez na sredini igrišča, kjer je Triestina močno strnila vrste. Po tako živahni in korektni tek- mi je zelo težke oceniti posameznike. Pri Triestini je obramba zaigrala res odlično. Colovatti je bil vedno na mestu, nekaj njegovih posegov pa je navdušilo same navijače Trevisa (še bolj pa jih je seveda motilo). Sadar je potrdil odlično kondicijo in prekinil vsak prodor nasprotnikov, besa sta bila povsem kos domačima kriloma, Del Piccolo pa je sicer s težave ukrotil Goffija. Premalo odločnosti pa bi lahko pripisali veznim igralcem, predvsem Pestrinu, katerega je direktni tekmec s hitrimi premiki spravil v napačno pozicijo. Tudi Giacomini ni zaigral kot po navadi, priznanje pa si zasluži gibčni in borbeni Ridolfi. Paina je bil pre-osamljen, v nekaj primerih pa je vseeno spravil v zagato obrambo in proti koncu tekme prisilil Casa-grandeja k lepi paradi. Tumiati je začel zelo dobro, po poškodbi pa ni mogel uspešno pomagati tovarišem. Tudi Treviso je zapustil odličen vtis, čeprav mu je nagajalo hrepenenje po zmagi in so se njegovi napadalci večkrat prenaglili. Najboljši je bi! v njegovih vrstah Ma-gistrell), Coffi pa je s svojo gibč-nusto spravil v zadrego Del Pic-cola. V obrambi je Eahtila ukrotil Paino, vratar pa je,z nekaj paradami reši! svoje moštvo. Prvo priložnost je imel Colusso v 13’, toda njegov strel je bil pre- Ponziana - Cordenonese 0:0 šibek. Lep prodor Paine v 17', žoga Ridolfiju, ki je sam na sredi kazenskega prostora okleval in zamudil priložnost. Do konca polčasa . sta obe moštvi imeli še nekaj priložnosti, toda napadalci so bili vedno netočni. Omembe je vreden oster strel Paine, ki je švignil za las mimo vratnice. V drugem delu je imel Colovatti več dela. Najprej je branil lep strel Magistrellija, nato pa še Goffija. Krasno parado je nato izvedel po Zambisnchijevem strelu, katerega je odbil v kot. V 35’ je tudi Casagrande ponovil to parado in rešil vrata pred silovitim Paininin strelom, prav v zadnji minuti pa je Giacomini s prostim strelom za las zgrešil nasprotna vrata. uk V MOŠKI D LIGI V Zgoniku zaslužena zmaga odbojkarske ekipe Krasa Srečanje tehnično ni bilo posebno lepo KRAS — BOR B 3:2 (10:15, 15:6, 11:15, 15:7, 15:8) KRAS: B., D. in L. Milič, Škrk, Kobal, Wilhelm, Živec, Budin, Guštin, Z. in B. Simoneta. BOR: Marc, Persinger, Kapelj, Može, Peterlin, Franko, Furlan, Bolčina, Malalan. SODNIK: Pappacoda. Nedeljski slovenski derbi med Krasom in Borom, ki se je odvijal na zgoniškem odbojkarskem pravokotniku, se je zaključil z zasluženo zmago domače odbojkarske vrste. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da so tako krasov-ci kot borovci predvajal; zelo medlo odbojko in raven igre se je redkokdaj povzpela nad poprečje. Predvsem je razočarala šesterka Krasa, saj' so domači odbojkarji zaigrali selo raztrgano in neborbeno. Na srečo Krasa pa so na drugi strani mreže tudi borovci včasih prav «runo žično.) grešili in njihove ceste, dokaj banalne napaka so Krašovci pridno izkoriščali. Mladi borovci so se premikali r;a igrišču bolj živahno in sproščeno od domačinov, ki so se pa bolj u-vtijavili ob mreži, kar je bilo odločilnega pomena. Prvi set je potekal v znamenju izenačenosti do stanja 7:7, ko je Bor z zelo umno igro izkoristil napake domačinov in osvojil ta niz. Prikazana igra je bila še kar zadovoljiva in videli so nekaj le- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiii PO PORAZU Z BOROM S 3:1 Dokončno pokopani upi Brega za napredovanje v A ligo Odbojkarice Bora so zaigrale zelo borbeno - Brežankc so preveč podcenjevale nasprotnice Zopet neuspeh tržaških igralcev BREG: Foraus, Rapotec, Hmeljak, Pavletič, Barut, Kofol, Slavec, Klabjan, Koradin., ; BOR: Kenda, Rogelja, Silva in Sonja Pernarčič, Bezeljak, Barej, Nibrandt. V povratni tekmi z Borom so Bre-žanke utrpele svoj drugi poraz in jim je tako splahnelo vsako upanje, da bi se uvrstile v finale za prestop v višjo ligo. Breg je v tej tekmi povsem podcenjeval nasprotnika, kar je bilo zanj usodno. Nastopil je brez vsakega kompleksa in bil gotov, da bo gladko zmagal, kar se je tudi zdelo po končanem prvem setu. Komaj so pa borovke nudile nekaj več PONZIANA: Dapas. Kodrich, Norbedo; Bigotlo, Sluga, Milcemch; Fonda, Ravalico, Rossetti, Flora, Barnaba. CORDENONESE: Scodeller, Saccher, Brun; Gardonio, 7,aia, En-drigo C.; Pitton I, Zilie, Pitton II, Endrigo A., Pezzot. SODNIK Tonin iz Portogruara. Po tem novem neuspehu Ponzia- ne bodo morali tržaški navijači počakati še dva tedna, to je do zad njega kola, da bodo zvedeli za usodo tega moštva. Proti šibki Corde-nonese namreč bi bil zadosten en gol, da bi si Ponziana matematično zagotovila vstop v prvo amatersko kategorijo. Številne napake na-oadalcev. nekaj lepih parad vratarja in pa v enem primeru drog, ,o povzročile ta nov neodločen zid. ki spravi moštvo prav v ne-arae vode. Lahko bi se namreč še godilo, da bi ekipa, ki se je zadetka potegovala za zmago, niti ne ■vrstila med prvimi osmimi na le nvici, čeprav je tehnično med naj-ooljšimi. Krivdo za tak položaj nočjo vsi napadalci, ki so še enkrat prikazali veliko netočnost in neučinkovitost. Tekma je potekala enosmerno: Tržačani so stalno pritiskali na Scodellerjeva vrata, nekajkrat se jim je posrečilo priti prav do bele črte, a so vedno dovolili nasprotni obrambi, da se je na en ali drug način rešila. Najnevarnejši med belomodrimi pa je bil bek Norbedo, ki je edini dvakrat prisilil Scodellerja k težjemu delu. Odpovedali so predvsem nekateri standardni igralci, kot so Fonda in Flora, med napadalci pa Rossetti, ki je bil tokrat zbegan kot še ni- koli Barnaba je bil zelo požrtvovalen, toda edino priložnost, ki jo je izsilil, je nato na nerazumljiv način zapravil. Gostje niso prikazali nobenih vrlin. Pasivno so pričakovali nasprotnike v lastnem kazenskem prostoru, tu pa odbijali na desno in levo brez preudarnosti. Pohvalo je zaslužil le vratar, ki je bil vedno pazljiv. Že v 10' bi lahko Barnaba povedel svoje moštvo v vodstvo: preigral je Gardonia in se znašel sam pred vratarjem: tedaj pa je toliko okleval, da sta ga dva brani.ca prehitela. Scodeller je moral nato braniti strel Fonde, do žoge je prišel Ravalico, ki pa je streljal visoko. Prvo lepo akcijo so izvedli Rossetti, Ravalico in Flora, slednji pa je z lepim strelom prisilil vratarja k paradi. V 64' je Norbedo prvič poskusil srečo, njegov strel pa je zadel drog. Minuto kasneje se je po škodoval Endrigo A., toda kljub številčni premoči se Ponziana ni znala otresti nasprotne obrambe. Zopet je poskusil Norbedo, in Scodeller je z lepim skokom odbil visok in močan strel v kot. Zadnjo priložnost je imel Ravalico, toda tudi njemu se ni posrečilo ukaniti odličnega vratarja gostov uk Atalanta - Inter 2 Fiorentina - Torino X Juventus Verona 1 Vicenza - Palermo 1 Piša - Cagliari X Sampdoria - Bologna X Varese - Napoli 2 Catanzaro ' Mantova 1 Lazio - Brescia 1 Lecco - Bari X Ternana - Genoa X Treviso - Triestina X Chieti ■ Balretta KVOTE 2 — 3*. 153.600 lir 12 — 368.100 lir 1. - 3. — 4. — 1. Vadim 2. Prospero 1. Aurum 2. Iaagub 1. Andrea 2. Avetrana 1. Sentito 2. Porter 5. — 1. A Tion 2. Zedel 6. — 1. Venozzo Gozzoli 2. Birichina KVOTE 12 - 1.942.936 lir 11 — 89.125 lir 10 — 8.246 lir 1 2 1 X 2 2 2 1 1 1 X odpora, so Brežanke, ki se niso zagrizle v igro, popustile. Brezbrižnost in prepričanje v lastno zmago sta bila glavna vzroka poraza. Borovke, ki so nastopile z upanjem, da osvojijo vsaj kak set, so pa nepričakovano prišle do uspeha. Tudi njihova igra ni bila mnogo boljša od nasprotnikove. Nastopile pa so odločneje in so se z vnemo vrgle v igro ter tako prekosile svoje nasprotnice. Prvi set so z lahkoto osvojile Brežanke. Borovke niso bile še uigrane in niso mogle zaustaviti brežanskega napada. V drugem delu igre so Brežanke prve povedle in vodile celo z 10:3. Tedaj so se borovke zbrale in prešle v napad. Nasprotnice, ki niso kaj takega pričakovale, niso bile zmožne zoperstaviti se jim ter so s številnimi svojimi napakami celo pomagale, da so borovke osvojile set, ne da bi Brežankam uspelo doseči še točko. V tretjem setu se je ponovilo o-bratno. Borovke so bile v vodstvu s 13:4, ko so Brežanke prešle v napad in nanizale 12 točk, medtem pa so nasprotnice dosegle še dve ter tako osvojile set. Zadnji set je bil najbolj borben. Ekipi sta enakovredno igrali in tudi prednost je bila minimalna. Brežanke pa so se proti koncu zmedle in borovkam je uspelo preiti v vodstvo ter osvojiti set. K. B. Zenska odbojkarska B Odložena tekma Sokol-Atll V nedeljo bi se v Nabrežini morali srečati odbojkarski ekipi go-riškega AG1 in domačega Sokola. Tekma pa se je zaključila že v sredini prvega seta zaradi «slabega vremena*. Tako je vsaj sodnik imenoval svoj ukrep, ki pa se nam zdi vsekakor pretiran Na igrišče je padlo le nekaj kapljic in pihal je lahen veter, razmere, v katerih so Nabrežinke letos že navajene igre, saj imajo v letošnji sezoni res smolo z vremenom Kiju'; prigovarjanju vodstva nabrežinske ekipe sodnik sploh ni hotel čakati predpisane štiri ure, češ, da se vreme ne bo izboljšalo, čeprav je čez dobre pol ure že sijalo sonce in je dež popol- noma poneha!. K sodnikovi odločitvi so bistveno pripomogle Goričanke, ki niso niti pristale na to, da bi tekmo odigrali v telovadnici na stadionu I. maj AG1 namreč ni bil v najboljši formi in po začetnem «forsingu», ko je povedel s 6:0, je popolnoma popustil. Stanje ob prekinitvi jie bilo 9:8 v korist Sokola. S. J. Jugoslovanska nogometa prvenstva I. ZVEZNA LIGA Izidi ■ Sarajevo Radnički pih kombinacij. V drugem in tretjem setu pa se je igralcev oprijela prava pomladanska lenobnost in tako je postajala igra od trenutka do trenutka 'oolj nezanimiva. Drugi set je sicer osvojil Kras s precejšnjim naskokom v točkah, v resnici pa med ekipama ni bilo večje razlike, le da so domačini grešili manj kot Tržačani. Tudi v tretjem nizu se slika na igrišču ni bistveno spremenila le da so borovci zaigrali bolj praktično, si pravočasno zagotovili rahlo prednost, katero so obdržali do konca. šele v četrtem setu se je Kras «prebudil» in domači odbojkarji so zaigrali bolj dinamično, kar je kmalu obrodilo sadove. Borovci so bili že utrujeni in niso vzdržali napada domačinov, V petem in odločilnem setu sta se obe šesterki vrgli v borbo z vsemi svojimi silami in igra je na mah postala zanimiva. Mladi borovci so se zelo potrudili in v začetku tudi rahlo povedli (4:2, 6:4). Tedaj pa so domačini zaigrali o-streje in bolj prepričljivo ter so z nekaj uspelimi akcijami osvojili set in s tem tudi končno zmago. — b. s. — Vojvodina C. zvezda ■ Dinamo - Olimpija Vardar - Proleter Čelik - Bor Velež - Hajduk Rijeka - Beograd Maribor - Zagreb željezničar - Partizan Lestvica 5;f 2:0 1:1 0:0 i:l | 2:1 j 1:5 0:0 0:0 Dur - v a Olimpija Sarajevo. 2. LIGA - ZAHOI OB VESI I LA ŠD SOKOL iz Nabrežine priredi v nedeljo, 27. t. m. avtobusni izlet v Pordenone in Lignano Sabbiado-ro ob priliki odbojkarske tekme ženske B lige Casagrande - Sokol. Cena izleta 1500 Ur. Vpisovanje na sedežu društva v večernih urah. ŠD SOKOL iz Nabrežine obvešča, da bo trening začetniške ženske odbojkarske ekipe v petek, 25. t.m., ob 10.30 na odbojkarskem igrišču v Nabrežini. HiiiiiiimiiriiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiHiimiiiimmiiiiutoiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii Odlični Casagrande premagal Zarjo s 3:0 “CASAGRANDE - ZARJA 3:0 (15:9, 15:4, 15:2) CASAGRANDE: Missinato, Ca-merin, Giaccon. De Savi, Camilot-ti, Del Santo, Benedet, Bottecchia, Dapretto. ZARJA: Sonja, Magda, Dora, Saška Križmaniič, Fonda, čok, Terčon, Seražin; Bandelj. SODNIK: Bonan, zapisnikar: Ri-bis. V nedeljo je bazoviška Zarja gostovala v Pordenonu, kjer je nastopila proti šesterki Casagrande. Naj takoj povemo, da rezultat precej vara. Casagrande je zasluženo zmagal, a Bazovke so se mu z uspehom upirale. Veliko .•azl!-ko v točkah pa je treba pripisati izredno razpoloženim naspanim tolkačicam, ki so marsikdaj (kljub sicer improviziranemu bloku) tolkle v tri metrski prostor če primerjamo ta nastop domačink z nastopom proti Boru prejšnji teden, potem lahko brez skrbi trdimo, da so imele prejšnjo soboto slab dan. Zarji pa je uspelo prodirati v nasprotnikovo polovico zaradi slabe obrambe domačink. Statičnost igralk in slaba prstna tehnika sta negativno vplivali na potek tekme. Kar je odlično opravil napad je ooramia pokvarila. Casagrandeju manjkata sedaj le dve izredno gibčni In dobri podajačici, potem pa mu A liga ne bi smela biti več problem. Zarja je v nedeljo nekoliko po- pravila negativen vtis iz nastopa proti Sokolu. Bazovke so predvsem V prvem' setu dobro kljubovale nasprotnicam in bile do devete točke povsem enakovredne. Močni servisi so večkrat zadeli v črno, napad je zadovoljivo deloval In tudi blok je nekajkrat uspešno zausta-v i nasprotno tolkačico.' Slabo pa je bilo s kritjem igrišča in bloka, kjer je žoga našla vedno prosto pot do tal. V prvem setu je bila igra izenačena. Tega pa ne moremo trditi o ostalih dveh setih. V drugem nizu je Casagrande stalno napredoval za eno ali dve točki, nato pa je moral prepustiti servis Zarji. Domačinke so takoj prevzele žogo in spet osvojile točko itd. V tretjem setu so stopile na t-grišže tudi rezerve bazovskega moštva. Tudi ta dekleta so pozitivno opravila svojo nalogo, več pa niso mogla, ker je Casagrande še bolj pritisnil in diktiral tempo igre po mili volji. še beseda o sodniku, ki sploh ne obvlada pravil. Nošene žoge, dvojne in celo trojne so bile zanj «španska vas» in čakal je le da pade žoga na tla. Tekma ni bila sicer zahtevna, a federacija bi morala sodnike prej izuriti v nižjih prvenstvih in nato jih pošiljati na tekme druge lige. Mož sicer ni o-škodoval nobenega a odbojka zasluži več pozornosti. f. v. Dinamo 24 15 4 5 C. zvezda 24 12 8 4 Partizan 24 11 8 5 Vojvodina 24 11 6 7 Hajduk 24 7 13 4 željezničar 24 11 4 9 Velež 24 7 12 5 Sarajevo 24 7 10 7 Radnički 24 8 8 8 Čelik 24 8 8 8 Beograd 24 10 3 H Olimpija 24 7 9 8 Bor 24 5 11 8 Zagreb 24 8 5 11 Vardar 24 7 6 11 Maribor 24 6 7 H Rijeka 24 6 3 15 Proleter 24 4 7 13 Prihodnje kolo željezničar - Vojvodina; 44-»» m 33:27 ? 29:26 J 30:32 ? 22:24 J 29:32? 33:38 J 21:28 7 f I za n - ivianuur, Ziagreu - j Beograd - Velež; Hajduk -Bor - Vardar; Proleter - D Olimpija - C. zvezda; Rad Sarfl.ievn Izidi Zadar - Borac Šibenik - Rudar Lokomotiva - Aluminij' Split - Orijent Varteks - Metalac Ljubljana - Mura Jedinstvo - Trešnjevka BSK - Istra Lestvica Orijent 22 16 2 4 Borac 21 14 4 3 Trešnjevka 22 11 6 5 Rudar 33 11 5 6 Metalac 22 11 5 6 Šibenik 22 8 10 4 Varteks 22 9 7 6 Split 21 8 6 7 Mura 22 6 8 8 Zadar 22 5 10 7 Lokomotiva 22 8 4 10 Istra 22 7 6 9 Ljubljana 22 7 3 12 BSK 22 6 2 14 Jedinstvo 22 4 3 15 Aluminij 22 4 1 18 2S:%f i0.1 m 32:332 g?! S: ml 20:4] i; 21:®* Prihodnje kolo BSK - Zadar: Istra - JedW« . Trešnjevka - Ljubljana; Varteks; Metalac - Split; - Lokomotiva; Aluminij - s Rudar - Borac. nik; SLOVENSKA LIGA Izidi Koper - Kovinar Slavija - Nafta Triglav - Celje-Kladivar N. Gorica - Svoboda Ilirija - Hrastnik železničar - Rudar železničar N. Gorica Svoboda Rudar Nafta Slavija Kovinar Ilirija Celje-Kladivar Triglav Hrastnik Koper Lestvica 16 8 16 16 15 16 16 16 16 16 16 15 16 Ifil Sij 24f. 21:-K 18V 22:®$ ! 1 ZAHODNA CONSKA Piran - Izidi Tabor Litija - LTH Kamnik - Tolmin Primorje - Izola Slovan - Kranj Sava - Zagor.ie Izola Lestvica 16 9 Primorje 16 8 Zagorje 16 7 Tolmin 16 8 Tabor 16 7 LTH 16 7 Kranj 16 6 Slovan 16 6 Sava 16 4 Piran 16 4 Litija 16 3 Kamnik 16 3 #:{ 1; 0; °t 81 i:* 34; ; 32 :| 23; |i 24:2 L 25;$|l 24=2 J sli ?|! 24:44 Prihodnje kolo Sava - Piran; Zagorje - SFKf rani - Primorje; Izola ;; Kranj .......... nik; Tolmin - Litija; LTH ' bor. Pošti Abb. I U Po jo, da d svet naj di v: sebne ločba ročju «Di Pona-nim tanke ški o v Vel: težav; trudi; stavit sjedn ■Jati., «V Jant, to Zi nostn, »osti učinki Preko stanje . Tud le ob POzivj državi ustavi baj° , slabša nJem čilo c Pouda '■a so še nutku $>anic. ^a bi spora; Kon Pozivi strelji rpčju ^ejo Jamči ! so Vsem Prihodnje kolo železničar - Koper; Rudar 'f brra; Hrastnik - N. Gorica;®,, boda - Triglav; Celje-Kladiv*' Slavija; Nafta Kovinar. . L\0* fočju , Tret » je vse k S 5 I® bo h° 2a dami. .Jče: hh ve Peti ^od 29. at .ban Pad Skj ?Poro čoma: čilo $ ifažn ^ami Patru Patru tokov V . ?anci Pretiš n° pi sve£ I‘“i i to’ p ?apt< p, J?; i°iaš ®«Po Sb: »Pto- Bradi , Da, k?rtlc r> &; ;°rda J?. 5 ®k>čr “Juiti Pa j »o i jihb J°Pn ■etai: da* s* ,k.Qtn i! d ‘to. du rab( sy0j ®let, *ebi U »ti Pre, fen, Pad Pre, Pia, 9. C MAKS ZADNIK ""A z) Med Snežnikom Kmalu se je začelo peklensko streljanje na Tatrah. Naši kurirji in obveščevalci, ki so hiteli na Tatre, da bi obvestili šercerjevce, so prišli prepozno. Padlo je 26 šercerjevcev, mnogi so bili ranjeni in pogrešani. Popoldne in ponoči smo iskali ranjence in jih odnašali v bolnišnico v Padež. Pogled na padle in razdejano vas je bil strašen. Domačini pa so naslednji dan pokopali padle bprce in ubite domačine v skupen grob. in morjem Spomini na NOB MAd!»t mraMam muho r Istrski odred v Brkinih in Istri Hitel sem čez sedlo in čez Cepenski predor. Le v Bujah sem še od 10. uri ustavil, da sem dobil pri dobrih ljudeh nekaj hrane. Od tam sem čez most pod Suhorjem okoli 13. ure prispel na Kozjane, kjer sem zvedel, da je štab odreda na Brezovem brdu. Okoli 14.30 sem bil že na štabu, ki je bi! v nekdanji gostilni «Pri Metnih* ali Gustinčičevih. 2e na vhodu sta mi prihiteli nasproti mama in starejša hčerka Zora, vzradoščeni, da sem se srečno vrnil. Toda namesto veselega snidenja s tovariši, so me vsi začudeno gledali, ker niso mogli verjeti, da sem se res vrnil, kajti od nekod so bili zvedeli, da sem med nemško ofenzivo pri Mašunu padel. Politkomisarju Branku sem izročil pisma iz štaba divizije. Tedaj me je še enkrat pogledal, kot bi se hotel prepričati ali sem res prišel. bili na potovanjih, intenzivno mobilizirale borce, ki so se bili med sovražno ofenzivo poskrili po domovih. Hkrati pa smo povsod zbirali preostalo orožje in vojaško opremo. Posebno prizadevno smo jo iskali v bližini sovražnih postojank. Mibilizirane borce smo uvrščali v naša bataljona ali pa jih, če je bilo mogoče, oborožene in opremljene pošiljali v enote XIV. divizije. Ko jih je bilo več, so jih spremljali iz Brkinov na Notranjsko borci 1. bataljona IO. Manjše skupine, včasih je bilo v njih tudi 30 in več novincev, smo spremljali kurirji. Kurirske dolžnosti so bile v štabu razdeljene tako, da je vzdrževal zveze z bataljoni Jože Butinar, zveze s štabom XIV. divizije, Notranjskim odredom in drugimi enotami v Loški dolini pa jaz in Franc Tomažič — Vinko. Vendar sva šla sku paj le tedaj, če je bilo treba spremljati večjo skupino novincev ali prenesti pomembno pošto ali dragoceno pošiljko. Medtem so se vračali iz Italije bivši zaporniki, interniranci in Slovenci, bivši italijanski vojaki. Mnogi so ostali v Brkinih v Istrskem odredu. Drugi so odhajali v Slovenijo in na Hrvaško. Z mobilizacijo in vstopanjem internirancev sta se 1. in 2. bataljon do 1. 12. 1943 številčno okrepila. Iz poročila štaba IO štabu XIV. divizije povzemam, da je bilo tedaj v odredu 185 borcev. Mnogo novincev pa je bilo poslanih v XIV. divizijo. Na Pregarju sva se ustavila pri «Hribljanovih», l;jer ^ bili aktivni mladinski aktivistki Angela in Zora Bubnič- XI maj sva prispela v hišo, že je pritekel ves zasopljen so» 5»! 13-letni fantek Anton Zadnik (Kovačev) m nam v eni Tp| povedal, da je prišel v vas bivši trgovec Marko Repar ' id ob®01 d* NEMCI NADADLI III. BATALJON ŠERCERJEVE BRIGADE NA TATRAH V naslednjih dneh mi je štab odreda dovolil tri dni dopusta, da se spočijem. V deževnem jutru 14. novembra sem se vračal na štab na Brezovo brdo. še preden sem prišel v vas sem srečal tovariše iz štaba, ki so se umikali. Povedali so mi, da Nemci prodirajo v Brkine in so že na Kovčicah. Maks Zadnik je bolnišnico «Zalesje» v Padežu podrobno opisal v letoš nje Jadranskem koledarju MOBILIZACIJA v BRKINIH IN KURIRSKE ZVEZE 2e v drugi polovici oktobra, zlasti pa po prihodu štaba XIV. divizije v Brkine sredi novembra 1943 so naše enote, tem smo se pridružili tudi kurirji iz štaba odreda, če nismo MOBILIZACIJA V JAVORJU V začetku decembra 1943 sem se udeležil mobilizacije v vasi Javorje. Vso noč smo zbirali mlade moške, ki so se zelo neradi ločili od doma in družin, in jih mobilizirali približno dvanajst. Bila je zima in težko je bilo zapustiti dom! Med njimi je bilo tudi nekaj mešetarjev. Zjutraj sem se z obveščevalcem Maksom Tomažičem in še z dvema tovarišema vrnil na Pregarje. Namenjeni smo bili h «Garžonu*. kjer je bil tedaj štab odreda, medtem ko so drugi spremljali novince v I. bataljon v Smagorsko dolino. je še nekaj žensk in naju rotilo, naj ga primemo, ker bo s‘t(, vse izdal in bodo Nemci požgali vas. Vzel sem puško ih # l kel v zahodni del vasi, ker sem pričakoval, da ga dob^jj njegovi hiši, ki je bila sicer od junija 1942 prazna, toda h J sem ga pri sosedu, ga aretiral in spremil k HribljanbJj Od tam smo ga odvedli na štab odreda — v Garžonov pod Pregarje, kjer je bil zaradi delovanja proti NOB na smrt in ustreljen. 8. 12. 1943 se je naselil štab odreda pri ((Bitenčevih* / Preložah. Na štab odreda so poklicali Franca Tomažič® J Vinka in mene, štabna kurirja. Ukazali so nama, da zvečer odpeljati na štab XIV. divizije 35 novomobilizu'®fl) ter nama dali spremno pismo. Med novinci so bili smo jih mobilizirali v Javorju in 15 ali 16 slovenskih f®n| s Krasa in iz Vipave, ki so jih bili Nemci v ofenzivi ujeli irtjf vtaknili k domobrancem v Trst, od koder pa so s polh*® j naših zvez pobegnili spet v naše enote. g? S Prelož smo odšli čez Janeževo brdo k Jakšu v dolino, kjer smo prekoračili Reko in cesto. Tam sm° 'd dobili vodiča, ki nam je kazal stezo čez srednji žele® predor. Kolona se je pomikala zelo počasi, ker so šli neK®*. zelo neradi v Slovenijo. Čeprav smo ukazali, naj hodijo y so nekateri precej ropotali. Nemci, ki so stražili progo, s° J slišali in ko smo prišli na sredino vzpetine, nekako nad u dor, so sovražni stražarji nekajkrat ustrelili, vendar !>■ |l nobene nevarnosti, da koga zadenejo. Navzlic temu JeJ streljanje zadostovalo, da je večina začela brezglavo h®^ proti progi. Poskušali smo jih držati, vendar je bil v napor zaman. sleH) (Nadaljevanje UREDNIŠTVO; 1RS1 - UL MUNTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 vnaorel četrtletna 2.250 ur, polletna 4.400 lir,- celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka Trst 11-5374 - Za SFRJ ADIT, DZS Ljubljana. Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih Poštni predal 55» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 30 - TelefOD 37-338, »5-823 - NAROČNINA: mesečno HUD 50 para (50 starih dinar Jev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaške«® „ - 501-3-270/1 - OGLASI: (>n» oglMov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravnl 250, osmrtnice 150 lir - Mal) ogla®! tednu tn nedeljo banki v Ljubljani pokrajin Italije pri «Socletš Publicltk Italianas — Odgovorni urednik: ST ANISLAV RENKO — Izdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst