51. številka. V Trstu, v sredo 25. junija 1890 Tečaj „E D I N O S T" izhaja dvitkrar na teden, vcnko Bredo in loboto ob 1. uri popolndn«. „Edinost" stane: i« Tne loto gl. 6.-; izven A**t. 9.— gl. la polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ m četrt leta „ l.&O; „ „ 2.25 „ Posamične številke se dobivajo t pro-dftjalnicfth tolmka ▼ Tr»tn po K not., v (Jorici i" v AjdoviČlnl po « nov. Na naročiš« brei priložen« naročnine >• npravniitvo ne ozira. i EDINOST Oglasi in oznanila SO račune po 8 vrstica t petitu ; za naslove * debel črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnic« itd. se račune po pogodbi. V*i dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici Carintia št. 25. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana »o ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici Tarintia Odprte reklamacije so prosto poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V edlaottjf m Vabilo na naročbo. Prvo poluletje bliža se svojemu koncu. Stare naročniko prosimo nujno,1 da pravočasno ponove naročbo, da ne nastanejo neredi pri odpošiljanju lista. Prijatelje našega lista tudi prosimo, da gledajo nam pridobiti novih naročnikov. Cena je razvidna na čelu lista. 1 Upravništvo „Edinosti". ; i Da se razumemo! V „Slovenskega Naroda" 137. številki čitali smo jako lepo pisan članek „O političnem idealizmu". Menda se ne motimo, ako mislimo, da ta članek meri kolikor-toliko tudi na našo adreso. Pisec članka je sicer, kakor je čitati, prepričan, da smo imeli — pišoči o razmerah Ljubljanskih — najpoštenejše namene in da nam ni bila nakana hujskati proti naravnem našem središču. Vzlic teinu zatrdilu veje iz vsebine vsega članka vender-Ie rahlo očitanje, da smo hoteli hujskati, da smo postali osebni. Pa še neko drugo očitanje nas je zabolelo do srca; „Slov. Nar." namreč piše: „V interesu našega splošnega napredka pa bi le želeli, da se* tudi v krogih izven Kranjske dežele uko-renini neko bolje spoznavanje domaČih naših razmer, da se goji tudi ob periferiji nekako bolj kot dozdaj, nam toliko po-trebni idealizem, da bo no slika Ljubljana a tako temnimi bojami, ter s tem v kali zadušuju razvoj ideje, katero smo1 označili kot jedino spasonosno11. Rekli smo, da nas je to poslednje očitanje zadelo do srca. .In tako je tudi! 8peklo nas jo to očitanje, ker smo uverjeni,' daje n e s m o zaslužili. Uprav v tem j letu pisali smo opetovuno, da narod brez idealov nema bodočnosti; obža- lovali smo, da smo se Slovenci odmakniti od prvotnega svojega programa, kateri program je narod naš po ra/.nih taborih, kjer bo bile zbrane nebrojne množice, največjim navdušenjem proglasil svojim kažipotem, svojo zvezdo-vodnico. Odmaknili smo se od tega programa, kateri je za nas — trdno smo prepričani — „jedno spasonoaen". Po čogavej krivdi sinu so odmaknili od tega programa in se odtujili svojemu idealu, to ve „Slov. Narod" tako dobro, kakor verno mi. Ali to rečemo mirno vestjo, da krivda ne I e ž i n a nas ob periferiji. i)a dokažemo to, ne bi trebalo pisati posebnega članka, ampak zadostovalo bi, da ponatisnemo posamične članke letošnjega tečaja našega lista. Tega ne moremo storiti, ker nam prostorne dopušča. V uvodnem članku 15. štev. srno na pr. rekli: „Tem nepri-jetnejše je, ako moramo neljube opazke, ki nam silijo iz peresa, adresovati v oni kraj, kamor so oči našo neprestano obrnjene, kateremu kraju velja vse našo č u t s t v o v a n j e in kateremu kraju od srca želimo sijajnega r a z c v i t a in mogočnega napredka v njega samega in — nas vseh koristiti slav«)". Menili smo L j u b 1 j a n o. Dalje v istem članku: Mi ob periferiji živeči no poji n m m o in ne bodemo hoteli nikdar poznati g o o g r a f i š k i h mej med pokrajinami slovenskimi; mi se čutimo del slovenskega naroda in nič druzega". ObsojujoČi razširjajoči se separatizem rekli smo: „Avtonomija dežela jim je pri srcu, a ne vidijo, da bi tal«n avtonomija Slovence ugonobila*. „Dobro, vi ste glava naša; ali tudi vi potrebujete nas; tistega dne, ko bodemo padli mi, podpisana bo tudi vam smrtna sodba. Bratje moramo biti, kajti naše zadeve so tudi vaše zadeve, in narobe". Priznali smo v rečenein članku, da je tudi v Ljubljani razsodnih, za slovensko vzajemnost vnetih mož, a njih glas »la uduAijo „drugi glasi, nastajajoči po „živio" kričijo in ponosno ob prsa bijejo, mogočnih, nam vsem dobro znanih uplivih". v resnici pa čisto nič store. In Mi se torej vnenmmo za prvotni nnŠ takih „narodnjakov6 jo v Ljubljani pre-prograiM, ali da prav od src* govorimo: obilo; ti imajo na svojoj vesti, da v Ljub-za narodno c e 1 o k u p n o s t slo- Ijani ni prodrla ideja celokupnosti naroda vensko — narodno avto n o- slovenskega v tolikej meri, kakor bi se .mij o. In kukova bi bila posledica, ako spodobilo naravnemu našomu središču, j bi se izvel ta program, ali kakor bi neka- Tem so veljala nnša, povsem zaslužena , teri rekli: utopija? Velikanski na- očitanja. Masa naroda ni kriva na tem, p rede k Ljubljane kot naravnega ako je apatična; krivi so le oni, katerih središča našega naroda. In ti ga napredka dolžnost bi bila, vzbujati narod ter ga vne-: bi se radovali mi ob periferiji; neprestana mati za njega ideale, a tega ne Btore. Vsaj naša želja je, da se Ljubljana prej ko nočemo trditi, da bi no bilo tacih nemar-prej popne na to odlično stališče. Očita so nežev tudi v Trstu ali kje drugod; ali na nam, da smo nekaterim prvakom podtikali krivej poti so oni, kateri hočejo — glede lov po zasebnih interesih. Itnzumomo dobro, na to, kar je mogoče in se da doseči — katere osebe misli „Narod", ali zadostuje po vsej sili iskati analogije mej odnošaji naj mu častna beseda, da tiste osobe v središču in onimi ob periferiji. Toda o nam n e s o bile na m i s 1 i h. Uprav tem prihodnjič, tiste osobe slavili smo mi opetovano glede (Konec prih.) narodne njih požrtvovalnosti. Kdo da je zakrivil domači naš prepir, veiuo VBi. In skoro bi rekli, da tudi vsa1 krivda ne sloni na ramenih dotičnika,1 ampak naša misel je — in najbrže se ne motimo ■— da jo mož zapričel bero-. stratiško svoje delo vsled vplivov od druge, mogočne t-trani, kateri uplivi se ne pora-! jajo v našem domačem taboru. To vpra-' šanjo je za nas rešeno; no razumemo to«(tukajšnje Slovence nikakor narodnost vz-rej, kako dtt nam more „Narod" očitati, dizevajoč zavod, temveč ista šola slovenski da smo hoteli tega ali onega dolžiti. Tildi živel j ob Adriji — zatira. Ta narod, ki mi priznamo, da so nedostatnosti ne dajo od pravekov tukaj biva, ki je vsikdar kar čez noč odpraviti; tudi mi vemo kako hrabro branil slavno habsburško rodbino globoko so jo v Ljubljani — saj drugače ter čuval Primorsko pred pretečimi uo-ni bilo mogoče — zajedla nemškutarska vražuiki, — ta narod mora biti žalostna rja. To so ne da tako hitro odpraviti, za priča, kako so leto za letom krči njega to je treba čana ; zato se nikakor ne ču- število, kako hira in propada duševno in dimo, da je v Ljubljani še mnogo nurodni materijalno, kako mu hudobni tujec trga napredek ovirujočih elementov. Kdo jo najboljše ude iz njegovega telesa ter ga temu kriv ? Duh prošlih časov, nikdo drugi, učinja nezmožnega in propadlega. Od ita-Torej na to stran ni smeti nikomu česa lijanske strani se mu no nudi najmanjša očitati. Ako smo očitali, veljala so očitanja pomoč, temveč se mu preti s poginom, naša le onim, ki so ali hočejo veljati za Ista slavna vlada, pri katerej ima vso narodnjake, ki v vsakej vesclej družbi pravico iskati utočišča in pomoči, ga prezira. Šolstvo v Trstu in njega okolici. VI. Ljudska šola v Trstu in okolici ni za PODLISTEK. Razun Nandeta imela je še jednega sina — Poldeta, ki pa jo bil pri vojacih. ■a • .i . .. u . Nande nnpravljal je svojej materi ve* mOJ prijatelj Nande. liko preglavico že ko je bil še komaj Fodoba iz življenja - Spisal Al bo rt Sožun. ugoden za šolo; ko so ga pa „gospod šol-Prijazna S—ska vas, skozi katero moŠter" sprejeli, bila jo vsa srečna, vsaj vodi okrajna cesta do bližnjega trga L.,'je upala, da se bode „Nandek" spreobrnil kjer je ob enem železnična postaja itd.,! ali vsaj poboljšal — ter postal iz pored-— imela je svoje dni le jedno-razredno nega — „paglavca", pameten fante ali čez ljudsko šolo, v katero smo pohajali vaški čas morda tudi moder mož; tako se je in pa otročaji iz bližnjo okolico. Tedanji tolažila Nandetova mati, — Š—ska po-naš učitelj nazival nas je „paglavce", a tovka Tona. mi njega „kozel"; to pa zaradi kozji podobne brado, ki jo je nosil, in pa zbog maščevanja — ker nam je bil dajal tak j Nandetom. Bil je starejši od meno in naj-„epiteton ornans", katerega nesmo zaslu- starejši izmed vseh, kar nas je tedaj Š—sko * * V tistem času bila sva se seznanila z žili, ali vsaj — vsi ne ! — Tedaj pa je obiskoval to šolo tudi — izmed vseh največji a tudi najlenojši — Tonin Nande, in sicer tretji oddelek, ki je imel čas odločen za pouk od 8. do do 10. ure dopoludne. Mati Nandetova — | uboga udova — opravljala je v tistem času v S—ski vasi posel pismonoše, ter je prenašala navadna pisma : privatna, trgovska (in menda tudi Ijubovna !) in drugo tako prtljago iz S. v L—eki trg in narobe — s tem zaslužkom je preživila sebe in Nandeta; a znana bila je pri nas le pod imenom : Tona-potovka, t. j. poštni sel. — šolo obiskovalo, za to pa tudi „največji lenuh", kakor je često poudarjal nad vso strogi gospod — „šomašter, ta kozel". In tudi hudoben je bil Nande — moj prijatelj. V šoli uganjal je vse mogoče burke in nas druge silil v to, da smo mu „pri-trkavali" ; kdor pa ni ubogal ga in slušal njegovega povelja, bil mu je takoj njegov | sovražnik, ter občutil po šoli — njegove pesti, jezo in maščevanje ! . . . Učil se ni mnogo, in še to, kar mu je gospod „šolmaštor" takorekoč „po sili* v J „glavo utepal", pozabil je moj prijatelj Nande sproti, kumo-li, da bi bil naučil se ' najpotrebnejšega za svoje neznano prihodnje življenje .... Komaj je pouk minul in smo jo udrli iz šolske hiše domov, že nas je čakal Nande sredi vasi, zapovedujoč, da moramo njegovi prijatelji ž njim „žogo bit", ali „rake lovit", „svinjko past* ali kaj enaoega — vaditi se! . . . Tako so nam tekla leta, dokler nesmo pridnejši zapustili domačih šolskih klopi), — ostalo krdelo pa ja čulo obsodbo, da bode moralo ponavljati pouk: ta jedno leto, oni dve, itd. Taka osoda zadela je tudi mojega prijatelja Nandeta. — Bil je že 14. leto dopolnil, a moral je še jedno leto — „hlače trgati po klopeh," in pokoriti se brezovki, ki io tedaj pela v šoli „novo mašo" in katero je večkrat vihtel nad in po plečih naš tedanji učitelj — „kozel", ki nam je dajal tisti „epiteton ornans", kričeč : „Vi — paglavci . . . katerega nesmo zaslužili, ali vsaj vsi no. Prišli pa so kmalu za tem burni časi — in osodepolni dnevi; s temi prišlo je tudi 1866. leto, ko se je unela vojska tam v deželi Laški, kamor so morali iti tudi naši vojaki .... Prišla je hlodna jesen v deželo, in tedaj ni bil moj prijatelj Nande več fiolsk „paglavec", nego pomagal jo žo materi doma: drva cepiti in vode prinesti, a to bilo je pa tudi vse, kar je sploh koristnega storil ; kajti v ostalem mu času pasel je le lenobo, nagajal materi in drugim vaščanom, in svoj talent obračal ▼ to, da je postal polagoma — nenormalno pameten; vsaj vsakdo, ki je kaj občeval ž njim, smatral ga je za — vaškega bebca; in ni ga napačno sodil svet. Nekega dne pa so prikorakali v Š—sko vas vojaci — lovci, o katerih prihodu so je bilo že nekaj dni poprej po vasi govorilo, in tudi „gospod župan" so to napovedali. — Ti vojaki ustavili ao se lo mimogrede v S—»ki vuai; — v treh dneh so imeli oditi zopet dalje. Prišcdši v našo vas, razkropili so se v določena jim stanovanja po vaških hišah. Radovednost na deželi je marsikomu izmed bralcev itak znana, zbog tega je tudi ne bom natančneje opisoval. Povedati pa moram, da je ta prihod vojakov izvabil iz bivališč „staro in mludo", in tako sva bila tudi mi dva z Nandetom osobno zastopana med množico ki jo — »zijala pasla" ! . . . Drugi dan po tem imeli so ti vojaki vaje v bližnjem Cerkovniškem gozdu, in ostali so zunaj celi dan. "Da je temu tako, kažejo vsi njeni ttkrepi zadnjih let. Osrednja vlada je nedavno v Trstu ustanovila višjo obrtniško šolo, v katerej bi se lehko šolali okoličani in bližnji slovenski sinovi po mejećih krnjih ; tem je pa uhod zabranjen ter se za njih potrebe nikakor ne more jeruati v poštev, kajti učni jezik na njej je izključ-Ijivo — italijanski. Slavna vlada je rajši poslušala tržaški mestni zasrop, ki jej je obečal nositi dober del stroškov ter ustanovila čeloma laški zavod, nego da bi se ozirala na dejanske potrebe tukajšnjega prebivalstva različnih narodnosti; zavod bil bi lehko mnogo boljše obiskovan, ako bi se bilo zadostilo tudi potrebam slovenskega prebivalstva. Tega se ni storilo in zavod ima samo lokalno veljavo; samo škoda, da moramo tudi mi slovenski davkoplačevalci vkupe znašati za tuji učni zavod. Ista vlada je tržaškim Lahom obljubila italijansko učiteljišče v Trstu, koje izvestno ne bode imelo druzega namena, nego vzgojiti dobro število italijanskih učiteljev, n a v z e t i h magistrat ni h p a u I a h o h s k i h idej ter je nastavljati na okoličanskih šolah. Dosedanje mešano učiteljišče v Kopru je povsem ustrezalo svojej nalogi ter vzgajalo zadostno število sposobnih učiteljev. V svo* jem narodnum absolutizmu hočejo pa Lahi čeloma laški učiteljski zavod, in tega jim bode slavna vlada v svojej politiškej neprevidnosti kmalu dovolila ter s tem pospešila in podkrepila porajanje iredentizma. Iatotako se tukajšnjim neodrešenim Lahom zagotavlja laško vseučilišče, kojega je še treba, da se prej doseže zaželjena pot — odpad od Avstrije. V tem, ko se za pol milijona avstrijskih Lahov toliko stori, pušča se 1,300.000 Slovencev v nemar ter se jim ne dovoli niti jedna stolica v njih jeziku na kakem avstrijskem vseučilišču. Lahi imajo enakih stolić v Gradcu in Inomostu; 40.000 težaških Slovencev nema pa nijedne ljudske jednorazrednice. Da slavna vlada še dalje obstoja v dosedanjej nedelalnosti, da ne pridu na pomoč zatiranim primorskim Slovencem, iznašla je glede na nas poseben rek: nalivajo nas „p a n s I a v i s t e"; sumničijo nas veleizdajstva, ako se drznemo tirjati od vlade, kar nam je sama obljubila. „Panslavizam" služi vladi v strašilo, liki strgan možicelj sredi zrnjatega žita vrabcem; te prazne besede se vlada navidezno straši in boji; ista jej rabi v dobro pretvezo, da nadaljuje sedanjo pot ter pomaga nevedoma (?) irredenti na noge. Istinito, video očito božkanje in pospeševanje la- honstva, bilo bi človeku skoraj sklepati na neko čudno konivenco vlade do radikalnega italijanskega življa. Ako bi se slovenski element v tržaš-kej okolici in Trstu trdo ne držal starodavnih tradicij, če bi trdnovratno ne bil ostal pri podedovanem jeziku, nošah in navadah, moral bi istinito obupati videč, da se njega spoznana zaupnost in zvestoba tako ceni in odškoduje I Ni nam treba dokazovati posebej, kateri narod je zvestejše udan svojej državi, kateri brani odločnejše in krepkejše nje interese, na katerega so sme vlada mirno vestjo zanesti: dosti je, da čitaš kak pristno lahonski časopis, ali da prideš v mestno hišo, ali da greš po kolodvorskem trgu, kjer je sredi nasadov postavljen spomenik, predstavljajoč najslavnejšo dobo — pridruženje Trsta Avstriji. Slovenec si zakriva oči, ako gre mimo j tega spomenika. Pred spomenikom stoji ; noč in dan javni stražnik, da ga varuje j pred napadi onega elementa, katerega vlada v Trat i na rokah nosi! Slovensko ljudstvo na Primorskem smatra to kot evropski škandal, da ni moči v Trstu napraviti roda, mej onim narodom, kateremu vse dovolijo, kar zahteva; slovenski živelj pa prezirajo očitno ter verjame se celo denuncijacijam, s katerimi se stavi v zasmeh celo državljanstvo avstrijskih državljanov. Ubogi slovenski tlaČan jo opisan kot nelojalen in nevaren, panslavist in prekucuh. Ali onih ' očitnih protiavstrijskih demonstracij, škandalov in izgredov, ki se leto za letom prirejajo v mestnej hiši; koji škandali stavijo v neprijetno svetlobo razmero na Primorskem in Avstriji; koje demonstracije romajo po vsej Evropi ter osvetljujejo zajedno avstrijsko vlado: — teh zadnja no vidi, ampak zanemarja jih kot nedolžne „igrače in otročarije" ! Politični pregled. Notranja (ležale. Avstrijska delegacija je dovršila svojo delo, ogerska pa je nekoliko zaostala. Dokler se pa ne doseže popolno sporazumljenje obeh delegacij, ne more biti govora o kakem definitivnom sklepu. Seja avstrijske delegacije, dne 21. t. m. bila je jako interesantna. Govorili so razni odlični govorniki o trgovinskej in vnanjej politiki. Vsi govorniki — tudi dr. Rieger — povdarjali so potrebo zveze z Nemčijo. Plen er je rekel, da je zveza z Nemčijo podlaga vsej evropskej politiki, dasi je Stoprav o mraku prikorakali so vsi prašni in utrujeni nazaj v vas, spremljani seveda po godbi svojej in pa obilici tacega občinstva, kakor sva bila jaz in pa moj prijatelj Nande. Ker jim je bilo še pred njihovo *me-na/.o" osnažiti sebe in svojo prtljago: orožje, obleko i. dr., dobil je marsikdo izmed nas posel pri tem opravilu. — Do-čim sem jaz v našej hiši pomagal dvema podčastnikoma likati nju orožje, poklical je tudi Nandeta tam pri sosedu nek prostak k sebi, da bi mu pomagal za jednega podčastnika orožje snažiti. Čuvši Nande ta poziv, pogledal je bebasto vojaka, po-mižikal nekoliko s svojimi zvito-hudomuš-nimi očmi, naposled pa se glasno zarogal mu : „Hi-hi, ha-ha, tudi jaz, tudi jaz bom — „pucal panganet", in skočil na „šupo" k vojakoma. Tedaj pa se je meni zdel Nande tako „čudno-trapast", da sem se ga skoraj bal, kajti it tega njegovega roganja zasvetila se je njegove zvite duše — hudobna stran, in jel sem misliti: ni li Nande pokvarjon talent in hudoben, liki bitje ki je preminilo se potom nekake metamorfoze ! . . . Tak se mi je zdel moj prijatelj Nande! V jutro tretjega dne so pa vojaki odšli zopet izven vasi na vaje, in sprem-Jjevala jih je godba; le-to pa tolpa večjih in manjših vaških otročajev ; le — Nan-deta ni bilo med njimi. To pot pa bo vojaki se popred vrnili v vas. Ob 3. uri popoludne korakali so že z godbo na čelu v svoje začasno bivališče. Tolpa „ljudij" šla jim je zopet nasproti, potem pa spremljala jih do vasi, in se razšla na desno in levo. Ta dan so vojaki bili manj utrujeni. — Najprej použili so vsak svoje kosilo, potem si nekoliko odpočili, za tem pa jeli pripravljati bo k snaženju orožja in obleke. Pri tem poslu pomagali smo jim zopet mi drugi. — Nandeta že nesem videl od prejšnjega dne. — Kod je hodil pač ? — Proti 6. uri istega popoludne zbrala se je sredi vasi šestorica vaških klepeta-tavih babur in obirala — po starej navadi — čast in dobro ime svojega bližnjega; vsaj tako sem sodil jaz te ženske, ki sem jih poznal in od blizu čul .... I kaj je to ? — Po stezi za cerkvijo začuje se nek šum in otročji smeh in vrišČ ! . . . . Stopim naglo v bližavo, a kaj vidim : V naglem diru teče Nande, za njim pa vojak in tolpa otročajev, kričeč : „Nande je pa enemu vojaku smodnik kradel, zdaj ga bodemo pa vjeli, in dobil bo s palico!" — In tako je bilo. — Ko so bili namreč vojaki ta dan v jutro odšli na vaje, splazil se je bil Nande na šupo res, da nam naklada velika bremena. Največja bremena mora seveda nositi Nemčija, ker ona se bode morala braniti na dve strani. Mi Avstrijci smo nekoliko na boljem, ker nam nevarnost žuga samo z jedne strani — od ruske. Plener nimpatizuje močno se sedanjimi oblastneži v Bolgarske) in trdi, da je bilo od nekdaj njegovo menenjc, da bi bila velika, zjedinjena Bolgarska garancija miru, ker bi pospeševala emancipacijo od ruskega upliva. Govornik ne želi, da bi se šiloma pospeševalo priznanje sedanjega kneza Bolgarskega — ker so je bati ugovora Rusije. Glede Srbije priznava Plener, da se je marsikaj zgodilo z naše strani, kar ni bilo previdno. V obče se pa sklada s postopanjem vodstva naših vnanjih zadev. Tudi delegata B ti r n r e i t h e r in knez \Vindischgriitz sta izrekla svoje zaupanje ministru vnanjih zadev. Rieger je zadovoljen z zvezo z Nemčijo in meni, da gotovo Avstrija ne bodo kriva, ako bi kedaj ta zveza prišla v nevarnost. Rieger bi pa želel, da se tudi v gospodarskih stvareh doseže boljše sporazumljenje z Nemčijo. Po tej diskuziji prišlo je v obravnavo vprašanje o subvenciji a v s tro-o g er s k e m u Lio y d u. Delegat Iluss je jako ostro kritikoval razmere pri Lloydu. Govornik konstatuje, da je uprava pri ogerskej družbi „Adria" veliko boljša, nego pri Lloydu. Čudno je, da ima Lloyd vedno le jednega samega zagovornika — in taje on sam. Govornik je zato, da se ta družba preustroji v čisto avstrijsko. Delegat JS t a I i t z je tudi za to, a meni, da se bode to moglo še le po preteku sedanje pogodbe. Glede volilnega gibanja bilježiti nam je važno vest. h Gradca pišejo namreč : „Klerikalna stranka naprosila je izvršilni odbor ustavovernega veleposestva, da jej prepusti dva mandata. Zato pa hočejo klerikalci privoliti svojim poslancem popolno svobodo pri glasovanjih o narodnih stvareh. Rečeni izvršilni odbor objavil je to ponudbo večim poslancem. Ti ne bi bili proti kompromisu. Kompromis šo ni dognan in upamo da se razbije v zadnjem trenutku." Tako to poročilo. „Grazer Tag." je proti kompromisu; „N. F. Pr.tt pa v uvodnem članku hudo napada grofa \Vurmbranda, kajti njemu pripisuje namen skleniti kompromis. Torej, kakor smo zadnjič rekli: Na Češkem naj bo veleposestvo mirno in spravljivo, ker tako ugaja nemškim interesom, na Štajerskem je pa zločin, ako so le /a las odmakne od svoje trme. Tirolski namestnik baron W i d m a n n je šel v pokoj. Stvar je za naB kolikor-toliko zanimiva, ker je nekaka sosedovo, kjer je prej ta dan onemu vojaku orožje snažil, vzel mu iz torbe pe-rišče smodnika iu zbežal ž njim na vaški pašnik. Tam je vrgel ta smodnik v žerjavico in glodal kako se je smodnik vnel in prskal v zrak .... Vojak, prisedši domu, pogrešil je to, in zvedel, kdo je — tat, in šel gaje lovit. Ni dolgo trajalo, že je dohitel vojak Nandeta in ga, spremljan od množice vaških otročajev, gnal za roko na mesto, kjer je smodnik ukral. Trdo ga je držal Nandeta ta vojak, pri tem pa na vsacih deset korakov s precej debelo palico tepel . . . otročja druhal pa je kričala radovednemu vaškemu svetu v pojasnilo: „Nande je pa jednemu vojaku smodnik ukral, zdaj bode pa tepen" ! . . . In bil je v resnici tepen Nande in močno kaznovan od vojakov; potem pa so ga izpustili domov, kjer je že mati pričakovala ga z drugo palico, — iu pristavila : Ravnokar so bili gospod župan tu, iu povedali so mi da bodeš zaprt, in še jutri boš šel k njim v zapor, ti bebec tatinski ti! Od tedaj ni bil Nande več moj prijatelj, niti ga pozneje več videl nesem. Vojaki so bili odšli iz S—ske vasi, jaz pa sem se podal v Ljubljanske — „šole". analogija mej našimi in Tirolskimi odno-šaji. Tu in tam postaja iredenta dan na dan predrznejši. Pri nas naši vladni možje nočejo videti nevarnosti, tam jo pa baron Widmann ni hotel videti. Šo le sedaj postali so na Dunaju pozorni, koje začela voda v grlo teči. Prišlo je do diferoncij mej grofom Taaffejem in bivšim namestnikom Tirolskim. Posledica je bila: baron Widmann je moral iti. Vnanje države. Ruska vlada je odredila, da se v bodoče v onih uradih, katerih je naloga sestavljati naborne listine in vršiti druga s tem predmetom zvezana dela, ne smejo upotrebljevati židje. Vtemeljeua je ta odredba s tem, ker so židovi ponarejali listine, da bi tem načinom oprostili svoje sovernike od vojaške službe. V Srbskih trgovskih krogih vlada hudo razburjenje proti Avutro-Ogerskej, dasi časopisi mirnejše pišejo. Po vsej deželi hočejo razposlati okrožnice z namenom, da bi izključili iz Avstro-Ogersko došlo blago. Dosti trgovcev se jo zavezalo, da bodo brezizjemno zavrnili vsacega iz Avstrije došlega potovalca. Finančno mini-sterntvo je objavilo z reskriptom, da je dokazano, da prihajajo iz Avstrije došle kože od okuženih živalij. Kožo se odslej smejo uvažati v Srbijo še le potem, ko jih je zdravnik preiskal. Kakor se vidi smo v pravej carinskoj vojni z Srbijo. Da to ne more biti na korist našej trgovini, razvidno jo vsakemu. Seveda madžarski šovinizem ne vidi druzega, nego svoj globus. Bolgarski kasacijski sodni dvor potrdil je razsodbo prve instance v zadevi majorja Panice. Dasi je sodišče samo priporočalo pomiloščenje Panice, hočeje sedaj vender-le izvršiti obsodbo. Osobito se z vladne strani na to dela. Gospodje nasil-niki v Sofiji se opravičujejo, „da državni interes Stambulovu ne dovoli, da bi obsojenega priporočil milosti kneževi". Gospodje le naj pazijo, da se jim daueB ali jutri ne bode vračalo z jednako mero 1 Stambulov je zopet storil korake, da bi Turška vlada pripoznala Koburga. Ali na porto je napravila ta namera najneugodnejši utis, kakor poročaja „N. F. P." iz-Plovdiva. II e 1 g o 1 a n d se bode pridružil pruskej pokrajini Šlezvik-Holstein. Dovolila se mu bode dvajsetletna carinska svoboda. Helgolaudci so jako uevoljni, da jih hoče Anglija odstopiti Nemcem. Če tudi nemški govore, vender dosedaj neso nikdar želeli združenja z Nemčijo. — Temu. da se Ilelgoland združi s Prosijo, bodo pa morda tudi ugovarjale druge nemške države. Ilelgoland imel bi pred vsem biti dobro oporiščo nemškej mornarici, za katero vse nemške države donašajo, in bi zatorej bilo opravičeno, da bi se temu otoku dalo podobno razmerje k Nemčiji, kakor se je dao Alziciji in Lorcni. DOPISI. Iz Ljubljanske okolice, 18. junija t. i. [Izv. dop.j (Raznoterosti). V zadnjem dopisu jezil sem se nad Ljubljanskimi Nemci, danes imam zopet nekaj, kar je tudi vredno, da se razglasi čitateljem „Edinosti*. Nekaj časa sem namreč začeli ho se klatiti tu okrog Ljubljane raznovrstni agenti z Dunaja in iz Budimpešte. Ti ljudje ponujejo nam razno blago v prodaj in sicer na obroke. Marsikedo dal se je že vjeti, ter si naroČil podobe z lepimi okvirji, ogledala, največ pa ue jih vjame na srečke. Med poslednjimi je tudi pisec teli vrstic! Lansko poletje meseca avgusta je bilo, ko mi pride v hišo nek agent in mi ponuja na vso moč neko srečko na obroke — po goldinarju na mesec. Rekel je tudi, da bodem dobival zastonj številke vsakega žrebanja itd. Dostavil je tudi, da mi ni potreba pošiljati vsaki goldinar posebej v Brno in da je vse eno, ako pošljem tudi za dva ali tri mesece skupaj. Nekatere krati poslal sem bankirju z nevoljo po 1 gold., potem pa sem zamudil obrok, misleč, da je vse eno. Ali po preteku 14 dni dobim pismo od prodajalca srečk, v katerem mi naznani, da jo moja pogodba, sklenjena z njegovim agentom, propadla, in zaračuni mi vso poštnino in doposlane številke ter mi naznani v veliko moje začudenje, da še polovico mojega poslanega denarja (poslal sem že 10 gold.) ne dobom več nazaj. Ker vem, da jaz nescm zadnji, ki sem bil tako opeharjen, opozarjam vse kupovalce takih reći, posebno pa vse one, kateri hočejo svojo srečo poskusiti so srečkami, da naj se nikdar ne menijo s popotnimi agenti. Vsakdo naj si kupi potrebnih reči v svojem domačem kraju in spolnil bode že s tem svojo dolžnost, ako stori po reku : „Svoji k svojim". Gotovo se pa tudi ne bodo potem jezil, kakor se sedaj jaz nad požrešnimi judi. Kajti pozneje sem tudi zvedel, da srečke, katere sem kupil jaz, stanejo, ako se kupijo v Ljubljani, le okrog 12 g o ld., jaz pa sem jo kupil za 28, reci : osemindvajset gld. Ni-Ii to prava judovska goljufija ? ! Kakor sem še zvedel pozneje, kupili so kmetje v okolici že prav mnogo sfceček, ter pošiljali nekaj časa svoje težko pridobljene krajcarje, a pozneje so so pa naveličali, ter opustili pošiljanje denarja. Vsakdo, posebno pa še kmet, naj si dobro premisli, kadar kupi kakšno reč na obroke, da je trda za denar na kmetih. V jeseni se še dobo tu in tam kak denar, če že ni slaba letina; drugače je po zimi, najhujši pa spomladi, ko dostikrat še za sol ni denarja. Kje ga dobiti potem za nepotrebno srečke ? Upam, da se ne bode dal nikdo izmed čitateljev „Edinosti" premotiti, da bi kupoval srečke od agentov ter polnil žepe bogatih judov. Opombica pod dopisom iz Ljubljanske okolice v 47. štev. „Edinosti" je popolnoma opravičena. Jaz nesem menil banke „Slavije" v onih vrsticah, kajti „Slavija" ne zavaruje proti škodi po toči, zato se tudi jaz vjemam z vami. Banka „Slavija" je vsega priporečila vredna. Pri nas začela so je košnja in nekoliko tudi žo žetev. Vreme pa pri sušenju sena ni koj ugodno. J. M. K. Domače vesti. Imenovanje. Italijana Petra Cork imenovali so poštnim komisarjem za Kranjsko. O tem se nam piše: V notici „Slov. Naroda" imenovani Peter Cora je v resnici Italijan in našim tukajšnjim Italijanom ▼ vseh točkah popolnoma podoben. Imenovan pa je samo za Kranjsko in ne tudi za Primorsko, kar je gotovo če bolj smešno. Za Primorsko imamo že — hvala Bogu! — dva poštna komisarja, in sicer lahona G i u s u, ki ne zna besedice slovenske, ca Goriško, Tominsko, Ipavsko itd. in gospoda D u d a n a za Istro in Kvarnarske otoke. Ta zna — njemu v čast bodi rečeno — vendar nekoliko hrvatski, da se saj z ljudmi pogovori in jih razumi. Umrl jo po kratkej bolezni 19. t. m. zjutraj proč. gosp. Jernej Križaj — s pisateljskim imenom Severjev, župnik pri sv. Antonu pri Kopru. — Naj bode priporočen v pobožen spomin vsem prijateljem in znancem. Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu darovali ho Vekoslavovi prijatelji 8 gld. 46 kr. — Nabrežina-Trst 1 gld. Za družbo sv. Cirila in Metoda podarila je Italijanka gospa E 1 i z a Le-o n a r d u z z i 3 lire v srebru z namenom, da se pri javnej skušnji koncem leta podarijo trem deklicam. — Nek dobrotnik je podaril 1 gld. Ti dve svoti prejeli smo po g. Fr. Žitku. Družbi sv. Cirila in Metoda je vsled svoje poslednje volje zapustil blizu Ptuja služeči, 11. februvarja t. I. umrli kapelan Ivan Ti k vic 100 gld. Čast in pošte-njo njega, imenu; mil spomin njegovej duši! Tržaški mestni svet ima jutri, v četrtek zvečer svojo sejo. „Slovenec1* se je hudo razjezil nad nami radi opazke, katero smo napravili v zadnjem listu glede na žalostno istino, da bo nekateri gospodje tako strastno upirajo gradnji gledališča v Ljubljani. Najprvo moramo izraziti začudenje svoje, da se je „Slovenec" tako hitro oglasil, ko vender nesmo nikogar imenovali — niti kraja, kjer se ima gledališče graditi. Ako se je pa častiti „Slovenec" sam čutil zadetega, kaj moremo mi zato P ! In ker ste že stvar sami sprožili, dovolite nam, da odkrito govorimo. Dopis v Vašem listu — došel Vam od nekod z dežele — v katerem se 'je postavil tako rekoč nož na vrat vsem | onim deželnim poslancem, kateri bi kaj ; dovolili za gradnjo gledališča, vzbudil je tu občo indignacijo. A resnici na ljubo povemo, da se ju tudi tukaj vsem neverjetno ! zdelo, da bi se Vi strinjali s tendencijo ' rečenega dopisa, ampak mislili smo, da ste prejeli dopis od take strani, kate rej 'neste mogli odreči prostora. Da neste nasprotniki gledališča, zabilježimo z veseljem v svoj spomin. Sicer pa nam žo morate dovoliti, da bodemo tudi v bodoče grajali, kar jo po našeui prepričanju grajevredno. Ako pa nam kedaj dokažete, da so motiino in da smo na krivej poti, vklonili bodemo lojalno tilnik svoj. Mi si tiste nesrečne slovensko vzajemnosti nikakor ne moremo izbiti iz glave in zato menimo, da imatno pravico o vsem govoriti, kar se dogaja v obse/ju javnega življenja naroda slovenskega. Spametujte se vendar enkrat! Ne-brojnekrati smo že trdili, da je glavni vzrok, da se v socijalnem življenju ne moremo pepeti do pravega stališča, ta, da sami sebe prenizko cenimo in nemamo prave vere sami vase. Jeden glavnih in najžalostnejših pojavov te naše malodušnosti je ta, da se nekako sramujemo posluževati se svojega jezika na javnih prostorih in osobito v navzočnosti odličnih osob. To ni prav in moramo odločno grajati. Menite-li, da tujci ne opazijo te naše čudne sramežljivosti, katera se nikakor ne da opravičiti. Ako se sami sramujemo krasnega svojega jezika, potem se pa ne smemo čuditi, da se širijo tako neugodni nazori o vrednosti našega jezika. Ako bi dosledno govovorili lepo in pravilno slo* j venščino, priborili bi jej počasi —• o tem ne dvomimo — ono spoštovanje od strani inorodcev, katera jej po vsej pravici gre. Možki so se sicer v tem pogledu nekoliko ! poboljšali — ali ženske, ženske! In vender: 1 kako upliva lepa beseda iz lepih ust! Zato i pa Bmatramo za svojo sveto časnikarsko dolžnost, da zopet in zopet povzdignemo rodoljubni svoj glas in opominjamo naše matere in dekleta na domovinsko njih dolžnost in na spoštovanje, katero so dolžne materinskemu svojemu jeziku. Odkrito povemo, da imajo veliko število naših renegatov lo one na vesti. Ako hočemo, da bodo tujci čislali naš jezik, treba je, da ga v prvej vrsti čislamo mi sami! „II Cittadino" in isterska duhovščina. „II Cittadino" pričel je priobčevati da'jši spis, katerega mu je nuime dopotdal nek istersk duhovnik (,Un ottimo tra i inembri dal Clero istriano"). Da znanemu brezzna-čajnežu, ki čuje na ime „Cittadino", ni do resnice, priča nam že gorostasna laž, ki nam jo pove takoj v prvem stavku rečenega spisa, „ftnoto come gl'italiani del-1' latria interna ed insulare, jiano stati nell' a-nno Bcorso minaccinti dagli slavi" Zdaj pa veste : mi Slovani proganjamo Italijane, ne pa oni nas. Obraz si zakrite Vi vsi, ki se Širokoustite o oduošajih v Istri, ki nam govorite o brezpravju isterskih Slovanov, ki nam lažete, da nam irredentovci — te nedolžno in krotke ovčice — krivico delajo ! Obraz si zakrite, pravimo, kajti stopil je »lavni „Cittadino" pred nas in nam povedal celo resnico, katero se nsm drugi zvijačno prikrivali : Slovani pritiskajo in zatirajo Italijane. Kdor ne verjame, plača groš za Pro-Patrio. Toda šalo na stran. „Cittadinov" dopisnik pravi, da duhovščini našej ni zadostovalo agitovanje ob raznih volitvah, ampak da so celo izpred oltarja kričali (gridare) proti Italijanom. Na vsa dolženja in obrekovanja „Cittadinova" nočemo danes odgovarjati, ker se bode spis itak nadaljeval; imeli bodemo torej v to še do-velj prilike. Samo še nekaj ! „Cittadino", govoreč o dolžnostih duhovnika, pravi: „Izvestno je tem duhovnikom znano, da je evangelij postava ljubezni ; da je ustanovitelj krščanstva bil rojen mej petjem in da je mnogokrat oznanjeval : „Ljubite se med seboj. — Odpuščajte svojim nasprotnikom!" No, pobožni dopisnik naj bi bil poslal svoje opomine na neko drugo adreso : poslal naj bi jih bil najprvo dr. P 1 a p p u in potem pa onim italijanskim duhovnikom-brezsrčnikom doli v Pulju, katerih brezsičuosti niti posredovanja in prošnje odličnih cesarskih dostojanstvenikov ne gane,o, in kateri v svojej strasti in italomaniji celo v cerkvi, v svetišču božjem, preganjojo jezik naš! Izlet pevcev „Delalskega podpornega družtva" v Nabrežino obnesel se je dv>bro. Na prostoru pred gosp. Tanceta gostilno vihrali sto narodni trobojnici. Zbralo se je tudi več domačih pevcev, katerih preciznemu petju smo se vsi divili. Dolžnost nam je, da pohvalno omenjamo gospodov na deže i, kateri tako lepo gojo lepo narodno in umetno petje. Poleg teh je došlo tudi več pevcev proseškega družtva »Haj-drih", tako, da so je vseh skupaj nabralo lepo število pevcev. Par zborov pelo se je skupno; neprestano pa so je razlegala lopa slovenska pest m. Priporočali bi, da naša pevska družtva večkrat prirede takih izletov v manj zavedne kraje okolice. Tem načinom bi lahko mnogo koristili našej stvari pospešujoč narodno zavest. Poslanico g. vitezu Jettmarju, c. kr. okrajnemu glavarju v Voloski, objavilo je v „Slov. Narodu" „več volileov", v katerej se obsoja politiško rovanje gozdnega asistenta g. Alojzija L i n z a. V Podgradu se namreč bližajo občinske volitve in rečeni gosp. Linz agituje strastno in — kakor se da posneti iz rečene poslanice — jako čudnimi sredstvi, da bi izvil narodnoj stranki občinsko upravo iz rok. Gosp. Linz se druži z ljudmi, katere je svoje-časno ožigosal c. kr. okrajni glavar sam. V občinsko upravo bi namreč radi urinili italijanščino in nemščino. „Več volilcev" se čudi, kako da dovoli gosp. okrajni glavar svojim organom taka rovanja, ko je vendar ljudstvo se sedanjo upravo povsem zadovoljno. Dopošiljatelji poslanico pa trdijo, da bode vspeh vsega tega rovanja popolen fiasco. Tako so nadejamo tudi mi ! Učite se geografije! Nekdo je hotel oddati pri poštnem uradu na borzi pismo se slovenskim napisom, namenjeno v P o-& t o j n o. Pisma tega neso hoteli vspre-jeti, češ da ne vedo, kje da je ta kraj. Gospodje se morajo pač nahajnti v hudej vojski z geografijo, ako no vedo za kraj, ki jim leži — pred nosom. Ali pa je bil slovenski napis kriv vsem zaprekam P Če je tako, moramo pa že najod-ločnejše protestovati! Slovanska liturgija. Iz Cetinja javljajo: Vsled dovoljenja, podeljenega od Sv. stola škofu Barskomu M i 1 i n o v i č u , da se sme namreč uvesti slovanska liturgija v vseh katoliških cerkvah Črnegore, odredila je knežja vlada, da se natisnejo v državnej tiskarni slovanske molitvene knjige. Štipendij. Za šolsko leto 1890/91 razpisan je štipendij letnih 300 gld. iz Zin-zendorfove ustanove za učence ladijestav-benega oddelka tukajšno trgovske akademije. Živinski somenj v Boljunci prepovedala je vlada radi šireče se bolezni v gobcu in na parkljih. Strupena rosa. — Goriškemu /V>r-rieru" so poročali od nekod iz nketier, da se je strupena rosa lotila poleg do načih trt tudi amerikanske trte Jaquez. Zato opozarjamo svoje čitatelje, naj gotovo še o pravem času dobro p škroj e svoje trte, sicer bi utegnilo biti prepozno. — Kdor je zadnje dni ogledoval v;nograde v deželi našej, razveseliti se inorn, da so naši kmetje vendarle spoznali vrednost škropljenja z raztopljeno modro galico. Tvorili so se o njega vrednosti lansko jesen, ko so videli, da so lo poškropljeni vinogradi ostali zeleni ter so dali precej dobro kapljico ; kdor pa ni škropil, tudi zrelega grozdja ni dobil in torej ne vina. Vendar ■ pa ne bode od škode, ako razumniki na deželi pazijo na to, da tudi njih sosedje pravilno in zadostno r kropijo. — Ta bolezen je torej velikf nesreča za našega vinorejca, ki dobiva večino svojih dohodkov le ob dobrih vinskih letinah. — Vendar pa so iznašli uspešen pripomoček tudi proti strupeuej rosi in ta jo: v vodi raztopljena modra galica uli bakreni vitrijol, s katerim je treba škropiti, kar ve sicer že vsak vinorejec. Ker je pa bakreni vitrijol v Avstriji mnogo predrag, nakupila ga je več vozov naša c. k. kmetijska družba na Angleškem po mnogo nižjej ceni. Ali ta vitrijol je že ves razprodan in videti je, da go bode še vedno veliko treba. — Zato jo pripravljena ista družba zopet naročiti na Angleškem bakrenega vitrijola, ako bi bo oglasilo najmanj za 100 kvin-talov odjemnikov. Kdor ga torej potrebuje, naj re oglasi pri c. k. kmetijskej družbi v Gorici, a za vsakih 10 kg. mora so priložiti 1 gld. varščine. Kdor hoče imeti v jeseni dosti grozdja in vina, ta zdaj ne smo varčiti z bakrenim vitrijolom. „Gorica". Vspeh novega tarifa na državnih železnicah bil je v nedeljo Bijajen. Na zapadnem kolodvoru Dunajskem došloj in odšlo je 172 vlakov, katerih se je poslužilo 80.000 osob; na Fran Josipovom kolodvoru pa 83 vlakov z 35.000 osobami. Kolero imajo na Španjskem v okraju Valencija. Zdravstveni sovet je konstflto-val, da je to azijatska kolera. Deset vasij jo že okuženih. V mestu samem so bili sumljivi slučaji. Dragocen zaklad izvlekel je nek dečak iz vodnjaka pri sv. Alojziju. Stvar jo takale: Nekej kmetici, katera je zajemala vodo iz rečenega vodnjaka, padel jo škaf v globino. Naprosila je nekega fanta, da jej ga izvleče. Fant jo ugodil prošnji tej. Ali čudo! mesto škafa izvleče fant nekaj druzega težkega: en sodček brez pokrova. In kaj je bilo v sodčokuP Vsi navzoči so ostrmeli, kajti v sodčoku jo bilo shranjenih 87 strojev za ure, mnogo ur od ni-kelna, in raznih delov ur. Objavili so takoj stvar policiji, katera je zaukazala vodnjak izsušiti, da se bode videlo, ali neso morda še drugi predmeti doli skriti. Urar Cavesso jo žo Bpoznal vse te predmete kot njegovo last. Pri tem urarju so namreč pred par meseci tatje ulomili ter mu odnesli blaga v vrednosti več tisoč goldinarjev, I>o sedaj so zaprli pet oseb, na katere leti sum, da so izvršile tatvino to. Lep sin. Mornar Josip Marušič, doma iz Reke, je človeče, ki se neizrečeno boji dela. Rediti ga morajo stariši, da-si bi ae prav lahko sam preživel. Na velikonočni ponedeljek zahtevni je zopet od svojih starišev svoto 24 gld. Kor stariši neso hoteli ali neso mogli ugoditi njegovemu za-htevanju, zagrabi posodico za žveplenke ter jo zažene naprej proti očetu, ne da bi ga zadel, potem pa na mater in jo rani. To je bilo starišem vender preveč; naprosili so, da se dene brutalni sin v zapor. To se je tudi zgodilo. Predvčerajšnem ga pa je tukajšno deželno sodišče obsodilo na dve leti težke ječe. Pravemu tatu vse prav pride. V neko hišo v ulici Chiozza došel jo lepo oblečen gospod ter zahtoval od hišnika, da mu da ključ do nekega praznega stanovanja, ka- tero si hoče ogledati tor eventuvalno v najem vzeti. Kako četrt ure mudil se je „gospod* v rečenom stanovanju, ter potem zopet prinesel hišniku ključ. MMiti si po morete začudenje hišnika, ko je pozneje zapazil, da je „gospod" odnesel vse ključan i e o z ključi vred! Čudni ta najemnik se seveda ni več pokazal v rečenoj hiši. Mrtvoud je z »del mehanika Ivana Michelonva, ko je večerjal v nekej gostilni v ulici Via Carradori. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je preminul. Dunajska borsa 21. junijA. EDOtni drž. dolg t bankovcih — — gld. 88.50 „ v »rebru — — — „ 89.05 Zlata renta--— _____ r 109._ 5% avstrijska renta — — — — — . lOt.TO Delnice narodne banke — — — — „ 97(t.— Kreditne delnice —_—___ „ 30M 25 London 10 lir sterlin--- — — w 117.— Francoski napoleondori — — ~ — „ 9 29'/g C. kr. cekini — _____ — „ g,55 Nemšk e marke — — — — — — — f;7.5U elika gospodarstvena Izložba Deč 14 maja do 15 oktobra sati u jutro do 10 na večet Ulaznicu 40 nove. — šumarstvena, umjetnička i obrtnička- II nedeljah i sveteih ,'IU Fontane luni ine use Park i rotunda večer električno raj»vietlieno B Najboljša 26—40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna ftiiega sukno Sigel-lmhof v Brnvi. Za elegantno pomladno in poletno moSko obl<>k« zadosti je fl odrezok v dolgosti 8*10 metra, to jo 1 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčjo volne velja: yiF~gld. -l.ftO iz navadne 3V gld. 195 iz line gld. IO oO iz jako line ilV" gld. It.lO iz nnjllnejše Nadalje »o v največji izberi: n svilo pretkana grebenasta sukna, blajfo za ogrtače, lodon za lovce in turiste, peruvienno in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. Uradnike, blfigo i« sukanca za moške in dečko, ki se sme prati, pristna piquč-gilet-blaga itd. — Za dofcro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopošiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko. Obbrežno kopališče FONTANA, <>l< na*ipu mola Santa Teresa. Posebni oddelki, terase in toilettes za gospe in gospode. Posebno pripravljena kopelj za otroke, a katerimi lahko vstopijo tudi gospe. Douchi od vodovoda „Aurisina". GORKE KOPELI IN GOllKI DOUCHI. Telefon je brezplačno na razpolaganje občinstvu. Restavracija in kavarna se skupno teraso. Notranje in zunanje galerije. Kopališče se je odprlo H0T z dneiu 1. juniju Jodna kopel za odrnsene . . . . . f. —.31) „ „ „ otroke....... — .20 Gorka kopel............ —.80 „ „z douchem....... 1. — Proti sredi meseca junija bode zavod električno razsvitljen z 6 obočnimi in 20 /.urnimi svetilkami. Informacije dobivajo ho v mestuej pisarni gledališča Polytheama na Korzu in sicer od 10 ure zjutraj do 1 uro popoludne in od 3 do 5 uro popoludne; tam se tudi vzprejo-maj o naročila. itadi znižanja cen naročilom za obitelji, kakor tudi za gospodo državne in mestne uradnike, se je obrniti do lastnika samega (Via del Pešce 2). s katerim se moro govoriti vsaki dan od 9. do ll. uro predpoludneni. 8—9 Nadzorstvo. 4~5 PAROPLOVNA DRUŽBA V VISU Serafina Topiča in drugov. Z dnem 30. junija 1890 otvori se z avstro-ogerskim parnikom „VILA.«« peri jodičnn tedenska linija mej Trstom, Korčulo in mej tema ležečimi pristanišči z naslednjim voznim redom. F* O T TJA. iz Tr«ta „ Palja „ Kamiže „ Vina „ Hvara r Starega „ .Telše „ Bola „ Splita „ Visa . Velaluki 0i n n 4.3 U „ „ Bol rt n n n * „ 5.30 n n Split ti ti H „ nedeljo r» 4.00 zjutraj „ V is „ nedeljo „ n m d 7.00 „ , Velaluko H It j, « ti n ».30 predp. „ Korčulo n tt n 5.00 pop. 8.30 zjutraj 10.15 predp. 0.15 pop. 2.00 . 4 00 „ 5.15 „ 8.00 „ (i.45 zjutraj 9,00 predp. opoludne. POT NAZAJ. Odhod Prihod iz Korčule vsak o nedeljo ob 0.45 pop. v Velaluko vsako nedeljo ob 3.30 pop. v Velaluke „ „ n 4.' 0 „ Vis II w „ «.00 „ Vina m tt «.15 Split it n „ H.44 „ n Splita vsaki ponedeljek „ «.00 zjutraj n Bol vsaki ponedeljek n 8.30 zjutraj „ Bola n ti 8.45 „ it JelAo it M n 9 30 ' B tt Jelše n tt „ 10.00 , »t Stari Orad n 11.80 „ „ Staruga fi rada „ „ „ npoludne n Hvar * n n 1.30 pop. it Hvaru n „ n 1.15 pop. n Vis p n ti 3.00 „ » Visa „ „ „ 4.00 „ K a m i žo n tt n 5.15 n Kami/.e „ „ „ 5.35 Pulj „ torek n 8.30 zjutraj it P ulja « torek • 9 00 predp. i. Trst n 3.00 pop. Srečke Dunajske razstave po 1 gl. iij-2 Vsaka srečka je veljavna za obojna žrebanja. N«xnnme>k iloliilkov /it oltOjnn /pehanja. Prvo žrebanje 14. avgusta 1800. Drugo žrebanje 15. oktobra 1890. 1 dobitek vreden 50000 gld. I dobitek vreden 50000 gld 1 „ , t»4»00 1 , . 9000 1 ■ ono H dobitka vredna vsak 500 5 dobitkov vredni »OO „ 10 „ „ lOO ao „ so 50 „ SO 200 „ po i o Mi ec. razttt. 2000 „ „ B „ „ Srečke po 1 gld, T ustnik pol. družtvo „Edinost". 1 „ „ 5000 I B , sooo I .1ooo 'i dobitka vredna vsak .»Oo 5 dobitkov vredni tOO 10 „ „ lOO ao „ i»o 50 „ „ »O 200 „ „ IO 2000 „ „ r» Aus8tellungs-Lotterie-Verwaltung II., Hotunde. Spomladansko zdravljenje. Čaj „Tisoč cvetlic" (Millefiori). ('isti kri. Izvrstno sredstvi, ako peče v želodca, kakor tudi proti zabusanju in hemoroidom. En zavitek, zadosten za zdravljenje stane 50 kr. in se dobi v odlikovanoj lekarni Praxmnrer „Ai duo Mori" Piazza Orande. 5-10 Naravna mineralna Yoda iz Kraljevega vrelca (Koitigsh mim). Ima v sebi največ ogljenčevn kisline ne samo mod vsemi Rogatskimi vrelci kislin, ampak tudi v vsej okolici in preseza v tem pogledu radi njenih penečih svojstev in radi njene nespremenljivosti večino vseh poznanih inozemskih vrelcev. Mešana z vsnom ali se mu <1» i lil l Niropl nam da izhorno pijačo zbog obilice v njej nahajajoče ho o^lenčeve kisline. Vodstvo vrelcev v KoHtfoniol (Kostreinitz). Glavna zaloga za Trst, Istro in Dalmacijo pri .1. A. C;HIKW.\ v Trstu, Vin Cnrlntia n(v. SO. 10—10 Letno stanovanje v Gorenjem Logatci 8 potrebno sobno opravo za rodbino treh oseb, odda se takoj. Natančneje o tem pove gospod Janez Ribar l~3 v Gorenjem Logatci (Ober-Loitsch). Pošilja blago doVro spravljeno ia poitnina prosto! Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelll št. 17, priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kellhov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reći popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Nil blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 35 —26 Pciilja blago dobro spravljeno in poštnina prosto! Lekarna Triakdczv, zraven rotovža ^ " v Ljubljani Marij aeeljske kapljic velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najbul ia In sveža zdravilu. Ni £11 dnevu, da bi ne prijeli pi menih 7abval o miših izbam« skuienih domačih z Iravilin-Lekarn Trnk6:/.y-jeve tvrd K* i« |>et. in sicer: Na I) ii 11 a. j i Viktor pl. Trnkdciy, V., Hnndst mrmstr 1 11M (tU'li krniti *na tovarna); dr. Oton pl. Trnk6czy. III. £Ud<*sUypl iz 7 in Juliiit pl. Trnkooiy, VIK , JoBefsUdterstrnsso 30. V G r m d c i (na Štajerskem) Vendelin pi. Trnkoczy. V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczi. P. n. občinstvo hh prosi, ako mu je na tem lržeCe, da »poda navedena z-Jravila s prvo poŠto dobi, da nasl v tako le napravi: Lekarna Trnkrtczj poleg rotovla v L,|ulal|ani. Cvet proti trganju (Glolat , je odločno najboljšo zdraviio zoper proti n, ter revmi-tizem, trg tuj « p'1 udih bolečine v križi ter Živ.'.in, nt.-kiino, ut-p-nule ude in kiU) itd., malo časa čn so rabi, pa mine p >|>oi'iHin trganje, Kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj sn samo 'cvet Zoper po ,s.huhtin . , dr. Maliću z zraven (8ohuUm rkel stoječim znamenjem 1 steklenice "Mi kr , tucat 4 cld. 50 kr. "VB £ ni na steklenici z-avnn S za želodec, katerim ae ima na tisoče ljurli zahvaliti t i zdravje, imajo izvrsten vspeh ori vseh bo-1 ziiih v ž-dodiui in so ne-pr«;komliivo sredstvo zoper mankanje slasti pri |edl, alab želodeo, urak, vetrove, koliko, tlatenino, bljuvanje glavobćl. krč v želodcu, bitje sroa, zaba-sanje. gliste, bolezni na vranioi, na jetrih In zoper Zlatožllo.Steklenica velja 20 kr , 1 tucat a gld., 5 tucatov samo 8 gld. gW Mvarllol Opozarjamo, da se tiste istinite MARIJACELiSKE kapljioe dobivajo samo v lekarni TRNKQCZY- ja, zraven rotovža na velikem trgu v Ljubljani. Crta Trst Split preplula ho bode h hitrostjo 10 milj in ona Split-Korčula s hitrostjo 11 milj na uro. — Parnik je preskrbljen z jako prikladnimi kabinami in dobro hrano za potnike I ili II. razreda. - V pristaniščih Kamiža, v Visu, Starem Gradu. Jelši, Bolu, Velaluki in Korčuli prevzema se blago h polico za Iteko in Metkovič, katero se bode v Splitu prekladalo na parniko družili družb. — Glede informacij obrniti se je do dotičnih agentov : v Trstu Evgon Maule. (Via 8. Carlo št. 2.); v Pulji Konrad Exner ; v Kamiž.i Niko Martini« i sinovi; v Visu Berntlno Topič in drug.; v Hvaru Niko Tocigl; v Starom Gradu Dinko Iliankini; v JelAi N. A. Uubokovič ; v Boln M. Nikolović; v Splitu 0. Duplancich; v Velaluki Miklauschitz ; v Korčuli O. /villichievich. Trst II. junija 1890. H-:i PODVZE I JE.' stoječi-ga znamenja, ni pravi - vet. in ga precej vrnite. Planinski zeliščni sirup kranjski. m za odrasle in otroke, je najboljSi zoper kuŠelj, hripavost, vrar.obol, jetiko, prsne in 1 pljučne bolečine : 1 steklenica 5tt kr , 1 tucst Š gl. Samo ta si rop sa SH kr je pravi J I Kricistilne l^i-og^ljio©, q ne smel« bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so »e uže tisočkrat sijajno osve- "j d'ičile pri zabasanji človt-Škega telesa, plavoi 61u, otrpneiih udih, skaŽenem z.'lod -tt, 4 etrnih in oblatnih boleznih, v Skatljah A 21 kr. ; jeden zavoj s 6 škatlj itni 1 gl l. n 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. Štupa ZDRAVILA ZA ŽIVINO. Cvet za konje. živino. Ta prav il"bra fltupa po-initKA nujholjt) ]>ri vgt>h btilrznih krav, konj in prafliBev. Konje varuje ta Ktuim trganja P° Crevih , baitavlt, vgoli nalezljivih kutnih b»leziiij, kaAlja, platnih in vratnih boleznij. trr odpravlja vse K lat«, uidi vzdržuje hniij" tlulie.e, okrogle i iakruu«. nm/ilo zu k i' j« lioiiinga pri pretrga «11, ote. kanjt koien.kopit-nih bolcziii, otip-ntiiiji v boku, kri« il«i oiBkuiiJi n.ijr m»liurjih na 110 Kah. izvi jun ji t.8 Canji 8.1 llH.opravri duAiui hd..ti kratka n ri v ho h vnunjih boleznin I11 hlhnh. Stiiklunica / ribli-niia navodom vrncl stane In 1 irlil., K Htekl /. rabiluini navodom vred 4 samo gld Kr:iv»' dajo mnoffo rtobrenr« mleka. Zaraott»k z rahUnim navodom vred velja 1 • 50 kr , 5 zamotkov snmo * gl. Nvarllo! Na^i lzdeUi so pristni, zanasljivl in zajamčeni, čo Imajo in/ Trnk