Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja : Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
V
Oznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnoin tiskanji se cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
Vredništvo je v Somoniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. lOl.
V Ljubljani, v ponedeljek 24. avgusta 1891.
Letni It XIX.
Kdo seje prepir?
XII.
Nekateri naši Čitatelji so morda že mislili, da smo obstali sredi pota in nam je radikalni kolega zaprl sapo. To vam je gromenje! Naš nasprotnik s krivcem za klobukom napeljal je proti nam v ogenj vse stare, zarjavele in polomljene topove. Že devet dni strelja neprestano, da se kar trese Ljubljana, a doslej ni napravil še nobene škode, celo vrabcev ni spodil iz prosa na ljubljanskem polji.
Nekateri čitatelji pa so tudi bojeviti, spre-letava jih neka zona, kedar slišijo strel v daljavi in dišd brezdimni smodnik, zato neso zadovoljni, da smo kar r najhujšem ognju postavili puško k nogam in čakali, da se nam na korak približa nasprotnik. A storili smo to, ker nasprotnik slabo meri, včasih previsoko, včasih prenizko ali v stran, cilja ne zadene nikdar, in to ga še najbolj kači, ker vidi, da nad polovico njegovih bomb pogine, kakor reko vojaki, brez razpoka. Mi smo se potrudili, da smo jih nekaj nabrali, naši čitatelji pa naj jih shranijo T trajen spomin na nekrvavi boj. Evo jih!
»Kdo je prepir pričel? To vprašanje utegnilo bi za »Slovenca" biti jako kočljivo in sitno, kajti ako se v zrcalo pogleda, vidi na svojega obličja potezah, da on sam ni nič druzega, nego pravi pravcati patvor, da so ga voditelji njegovi samo zaradi tega postavili v svet, da zgago dela in neti in širi prepir. Odkar je klerikalni dnevnik brcati začel, pričel se je tudi razpor mej poprej soglasnim duhovniškim in posvetnim razumništvom . . . Brez upanja, da bi kdaj zopet skupaj prišli, dokler se sedanje razmere in osebe na klerikalni strani korenito ne premene! Dokler imajo sedanje osebe klerikalno krmilo v rokah, na preobrat niti misliti ni, kjer je njih nadutost, slavohlepnost in nestrpnost tolika, da ni več prostora hladnemu razumu, najmanje pa spravljivosti.
Le poslušajte jib, kako si bijejo na prsi, češ, konservativna stranka ima korenine svoje v narodu. Imela jib je, dokler je bila zares konservativna, a ti časi so že prošli. Sedaj, ko je jezuitsko, raachia-vellističuo klerikalna, ko se je tako na zlo prelevila, izgublja vedno več svojega vpliva . . . Naše ljudstvo je prebrisano, zato nič ne pomaga lagati, da se ves »boj suče proti duhovnikom ali klerikom in onim možem, ki duhovnikom še priznavajo pravico, govoriti ne le na leči, temveč tudi v javnem življenju". Z obema rokama se otiplje lokava zvijača, s katero se hoče ponarejati resnica in slepiti občinstvo, katero pač dobro vč, da nihče duhovnikom ne omejuje pravice, govoriti na leči in v javnem življeuju, da pa vsak pošten in redno misleč človek obsoja brezkrajno razposajenost nekaterih kapelanov hujskačev."
Torej radikalni člankar v milosti svoji vendar prizna duhovnikom pravico, govoriti tudi v javnem življenju, v istem hipu pa pozabi, kolikokrat je »Slov. Narod" v raznih varijacijah duhovnikom odrekal to pravico. Tudi te dni je njegov varovanec govoril gorenjskim volilcem, da sicer spoštuje duhovščine, a da se ta ne sme vtikati v politiko. Cujmo dalje! »Klerikalni dnevnik in »Slovanski Svet" soglasno trdita, da je narodno-napredne stranke liberalizem importovano nemško zeljišče ... Ta trditev je stara fabula, katero je v svoji brumni zlobi »Slovenec" izlegel in jo leto za letom ponavlja.
Trditev, da je »narodne-napredne" stranke liberalizem importovano nemško zeljišče, je neosnovana in svojevoljna. . . . Domače razmere so se zasukale na zlo, videli smo, kako se je začelo narodno idejo potiskati na drugo, tretje in celo na zadnje mesto nazaj, kako se je pod pretvezo katolicizma začela cepiti in slabiti nas, kako bujno uspeva Zvverger-jeva šola v nas, kako pastirji s srebrno zakrivljeno palico tu protežujejo italijanski, tam nemški živelj, kako se propoveduje nestrpnost in britki boj brez
pardona, — je li čudo, da se je takim razmeram nasproti z elementaro silo vzbudil odločen odpor, da se je ustanovila »liberalna" stranka. A ta liberalizem ni izposojen v Nemcih, samorasel je, produkt naših žalostnih razmer."
Torej vendar liberalizem v slovenski obleki, ki je Slovencem tem nevarnejši, ker je podoben volku v ovčji koži. »Haeret ietus!"
»Narodov" člankar pove še več, pišoč: »Kdor mirno in hladnokrvno presoja dogodke poslednjih let, preveril se je izvestno korenito, da so klerikalci v politiškem življenju osvetljivi kakor Korzikanci, brezozirni a la Macbiavelli, vedno pa verni učenci svojega mojstra Lojole. Namen posvečuje sredstva. To nemoralno, uprav kruto načelo jim je zvezda-vodnica v javnem življenju, zato pri vsem njih javnem delovanju ni več etične podlage. . . . Večkrat smo že imeli priliko konstatovati, da so vsa sumni-čenja, — češ, da je »napredna" stranka nasprotna duhovščini, — le plod skrajne neresnice in zvijače. Duhovščine slovenske v njeni celoti nikdar napadali nismo in je ne bodemo, ker bolje poznamo in bolje ocenjamo njene zasluge, nego novopečeni kapi-lančki, ki so se jedva izvalili."
Til Eulenspiegel je bil šušmar v primeri z »Narodovem" člankarjem.
V IV. svojem članku skušal je z markantno primero »osvetliti klerikalcev brezozirno in zavratno taktiko". Opisal je z živimi bojarai mučeništvo nekega narodnega trgovca, katerega so »klerikalci" hoteli spraviti izpod strehe. Mi smo ga odločno pozvali, naj imenuje osebe, a čakali smo zam&n cel teden. Nato smo sami pojasnili v soboto teden ves dogodek, a »Narod" še vedno modro molči, ker ves dogodek je rodila zlobna domšljija. In taka je z »raznovrstnimi slučaji", s katerimi radikalno glasilo osvetljuje našo taktiko.
LISTEK.
Sprehodi po praški razstavi.
Napisal Tinetov Groga.
I.
Kaj, da se shajajo v starem kraljevskem mestu ob VItavi Slovani od juga, zapada, od severa, bra-tijo z domačim rodom, navdušujejo za slovansko stvar? Kaj, da dan za dnevom prihajajo tje polni vlaki iz daljnih krajev, celo od bregov Sene in še dalje? Da smo Slovenci posebej dosedaj že dvakrat po več sto svojih zastopnikov tje poslali, ki so ondu strmeči občudovali »slovanske Atene", radosti gi-njeni, od severnih svojih bratov gostoljubno sprejeti? Najtesneje prijateljstvo, ki Slovence s Čehi veže, ljubezen, kakoršna je bratova do brata, to pač ni novo, je že starodavno; živo v spominu so nam še nepozabni dnevi, ko so nas zastopniki severnih bratov Polabanov počastili, nas budili, mejsebojno prijateljstvo v središču slovenskih dežel skupno slavili. — Neposredni povod temu po slovanskem svetu nezaslišanemu gibanju je še drugi konkreten dogodjaj, sicer vsemu svetu dobro znan.
Za Bubenčem, tam, kjer se Vltava obrne ter del zlate Prage kakor s srebrnimi rokami objame, tam, kjer so bila pred poldrugim letom še strnišča, tu in tam košček travnika, glej, tam dviga se zdaj
pravo mesto, mesto po velikosti tako, da se z mnogimi slovenskimi mesti lahko meri, po številu ljudij — to pač le po dnevi — ta čas skoraj z vsemi slovenskimi, z Ljubljano vred, po kakovosti mesto samih novostij, — češka deželna razstava. To razstavo z malo potezami, le površno opisati, je namen tem vrstam.
Nikar, ljubi bralec, pa ne misli, da bo tu opisana vsa ogromna izložba; natančen popis bil bi skoraj nemogoč. Da dobiš površeu pojem v obsegu te prav svetovne razstave, navedem le, da šteje glavni katalog nad 700 stranij, zraven tega bili so potrebni podrobni katalogi za umetnost, za tako-zvano retrošpektivno razstavo, za šolstvo, sladkorjev obrt, plinovo tovarništvo i. dr., katerih vsak obsega 5 do 15 tiskanih pol; in katalog pove malo več, ko ime razstavljavčevo in predmetovo, razven glavnega kataloga, ki ima kot vvod po strokah vrejen splošen pregled na 220 straneh.	(Dalje sledi.l
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
»Tedaj tudi ime veste?"
»Natanko; zove so Peter Hadfield."
»Oho, to je kralj! Poznal sem enkrat nekega s tem imenom; bil mi je za vodnika v hribih. Njegov oče bil je najemnik v Malibory.u
»Tudi meni se tako zdi!" pristavi Pilferer zaspano; zaradi umora bil je zaprt."
»Zdaj so ga seveda tudi že zaprli?" vpraša doktor.
»Nikče še o njegovem prihodu ne vč, zunaj mene ; poslal sem pa njegova znamenja redarju, kateremu ne bo odšel!"
»Znamenja ste gotovo tudi iz Amerike dobili ?"
»Se več," dd ošabno škof, »tu je fotografovana slika njegova !"
»Čudno! Ne bil bi verjel, da je to!" do doktor in gleda sliko; »ko sem ga poznal, ni imel brade. To vam je tudi prijatelj poslal?"
»Dii, neki OIyron iz Baltimora; Irec jo in jaz ga plačujem, da nam čuva nad sovražniki!"
»Vedno sem slišal, da se volkovi ne požro mej seboj," zakliče učenjak, »a v tej deželi ni tako!"
»Nataknite Irca na raženj in za par šilingov doboste druzega, ki vam ga bode vrtil," zavrne škof; »mislite si, ta 0!yron je izmej glavarjev vstajne družbe — v Ameriki."
„Izvrsten dovtip!" do doktor. »Ali se ne bojite, da vam Peter vleli?"
»O nikakor! On misli, da ga nihče ne pozna, a mi mu damo časa, da bo sebe in svoje prijatelje počasi izdal, potem ga bomo zaprli."
»Tedaj ste redarstvu že uaznsnili ?"
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. avgusta. Ifotranjj 3 dežele.
Verska šola. Povedali smo že, v kakem zmislu se je izrazil poslanec Karlon o verski šoli. Dunajski .Vaterland" se popolnoma strinja s Kar-lonom, da se je treba poganjati, naj se postavnim potom uvede verska šola. Ker pa položaj v državnem zboru ni baš ugoden in se ne vč, kdaj bode mogoče doseči versko šolo, tudi samopomoči ni zame-tavati. S snovanjem zasebnih katoliških šol se tudi nekoliko pomaga. Zasebne katoliške šole bodo v prebivalstvu vzbujale potreben pojem, kaj je verska šola, da bode bolje spoznalo potrebo njeno. Seveda se ne sme pozabiti glavni smoter. Naj se osnuje še toliko zasebnih katoliških šol, vsekako se morajo katoliški zastopniki v postavodavnih zastopih poganjati za versko šolo.
Politika nauvnega ministerstva Da gospod baron Gauč ni Slovanom naklonjen, to vidimo jasno posebno na Koroškem in Štajerskem, pa tudi po drugih slovenskih pokrajinah. Ravno tako pa nas o tem prepričuje pogled v Šlezijo. Češka privatna gimnazija v Opavi je dobro obiskovana, pa jej vendar ne dajo državne podpore, nikar da bi jo vzeli v državno oskrb. Ravno tako bi bilo v tej deželi potrebno češko učiteljišče in poljske srednje šole. Za vse to se minister ne zmeni, dasi je večina prebivalstva slovanska. V Przemjslu pa hočejo osnovati na državne stroške nemško ljudsko šolo, dasi je le nekaj častniških rodbin nemških. Mari ni iz tega vidno, da je tendencija naučne uprave, pospešiti nemštvo, kjer je mogoče, ovirat' pa slovanstvo.
Slovanska liga. Poslednji čas se po raznih listih razmotrava vprašanje, da bi se v Avstriji osnovala nekaka slovanska liga. Na čelu tej ligi bi bili Mladočehi, kajti češki narod je poklican biti za vodjo drugim avstrijskim Slovanom. Priporoča se, naj se skliče shod slovanskih veljakov iz obeh državnih polovic, da se posvetujejo ob organizaciji take lige. Misel morda ni napačna, izvršljiva pa ni. Mladočehi neso pravi možje, da bi bili vodje avstrijskim Slovanom. To vidimo posebno zadnji čas, ko se sami ravsajo in kavsajo mej seboj. Mej njimi je res več jako sposobnih mož, ali ti ne morejo priti do prave veljave. Kričači a la dr. Gregr in dr. Vašaty vse podro, kar drugi sezidajj. Poljaki p.\ tudi drugi konservativnejši Slovani bi se javaljne sprijaznili z mladočeškim vodstvom.
Mladočehi, .Velehrad" hudo ožigosa Mladočehe zaradi njih nedoslednosti. V Pragi Mladočehi zabavljajo proti Poljakom, na Dunaju se pa njim laskajo. Na Dunaju hvalijo državnike trocarske zveze, v Pragi pa jih pobijajo z vso svojo zgovornostjo. S takimi ljudmi si narod češki zaupanja ne bode pridobil. Taka stranka se ne more dlje držati, da jej mandati poteko.
Primieijalni sedež ostane v Ostrogonu. Ogerska vlada je popustila misel, da bi se primici-jalna nadškofija premestila v Budimpešto. V Rimu so se baje odločno izjavili proti premeščenju in ogerska vlada je spoznala, da ne kaže preveč nate-gavati strun. Požidena Budimpešta tudi ni tako primeren kraj za nadškofijski sedež, kakor Ostrogon.
T nanje držav© ,
Grof pariški in papež. Nekateri francoski listi vedo povedati, da je grof pariški ustavil mesečni donesek za papeževo blagajnico. Povod temu je to, da v Vatikanu pritrjujejo nazorom kardinala Lavigerieja in ne podpirajo dovolj orleanizma. Če je to resnica, mi ne vemo. Republičanskim listom
ni vsega verjeti, monarhistični listi pa o tem molčč. Če je grof res s tem pokazal, da mu ni bilo za cerkev, temveč je le hotel, da bi mu papež pomagal ua prestol, pač sebi gotovo ni koristil. Marsikdo, ki se je dosedaj potegoval za njegovo stvar, utegne se obrniti od njega.
Balkanska zvem. Vzajemnost mej balkanskimi narodi še ni posebno napredovala, če tudi se o nji govori po dijaških shodih. Sedaj se zopet Grki in Rumuni hudo prepirajo po listih. Trikupis se je izjavil proti nekemu nemškemu časnikarju, da zveza mej Grško in Rumunijo ni mogoča, dokler se Rumuni ne nehajo brigati za Makedonijo. V Makedoniji je nekaj Rumunov in za nje se je osnovalo z rumunsko pomočjo nekaj šol. To pa Grke bode v oči, ker bi radi svetu dokazali, da je vsa Makedonija čisto grška. Rumunska lista „Syllogi" in .Romanu!" očitata, da je jako mnogo Grkov v Rumu-niji z rumunskim denarjem obogatelo in so sedaj Rumunom nehvaležni. Grški listi očitajo Rumunom, da se imajo Grkom za vso kulturo zahvaliti. Pri tacih prepirih mora ostati balkanska zveza le pobožna želja.
Umor Belčeva. Bolgarskega dijaka Ilijo Gjorgova, katerega so v Monakovem zaprli na za-htevanje bolgarske vlade, so že izročili bolgarskemu sodišču. Sedaj se pa bolgarska vlada pogaja s turško, da bi izročila nekega Stankova. Oba dolže, da sta sokriva pri ministra Belčeva umoru. Kaj več bode pač preiskava pokazala. Dolgo že stikajo zastonj za morilci.
Turčija in Rusija. Turki ne upajo, da bi mir dolgo trajal, zaradi tega pa hiW z utrjevanjem meje proti Rusiji v Aziji. Ob vseh cestah, ki peljejo v Aziji proti Bosporu, napravljajo močne utrdbe. V Carjigradu se boje, da bi Rusi napali Carjigrad od azijske strani, ker od evropske strani ni lahko mogoče, ko Rumunija in Bolgarija ne bi pustili ruske vojske skozi svoji deželi. Že o zadnji rusko-turški vojni se je govorilo, da bodo Rusi z azijske strani napali Carjigrad, ko so pri Plevni bili zadeli na hude ovire. Pri sedanjih tehničnih sredstvih bi ne bilo več težko premostiti Bospora, da bi vojska iz Azije mogla v Evropo.
Rusija. Ruski državni svet pretresuje načrt zakona, da bi se inozemcem prepovedalo naseljevati se na kmetih in kupovati zemljišča. V nekaterih gubernijah bodo razlastili posestva, ki jih imajo tujci, sedanje lastnike pa potem iztirali. Ta zakon bode najhuje zadel Nemce, katerih je mnogo naseljenih v Rusiji, pa tudi več Čehov se bode moralo izseliti, če se jim ne posreči dobiti rusko državljanstvo.
Holandsko ministerstvo je definitivno sestavljeno in je že objavljeno v uradnem listu. Novi ministri so vsi liberalci. Vojno ministerstvo je prevzel polkovnik Seyflordt, o katerem se le toliko vč, da je za občno vojaško dolžnost.
Izvirni dopisi.
Od Kotmare Vasi nad Celovcem, 18. avgusta. (Cesarjeva slavnost.) Radi nam predbaci-vajo, da Slovenci nismo avstrijski domoljubi, da nam manjka lojalnosti do presvetle vladarske hiše Habsburške! Je li to res? — Nikakor ne 1 Zgodovina govori jasno in določno, na neštevilnih listinah spričuja za nas, da smo vsikdar neomahljivi stali za avstrijski prestol, za svojega, od Boga nam postavljenega cesarja. To si Slovenci ne damo vzeti; vselej in povsod stojimo trdno za ljubo, veliko in mogočno Avstrijo, za svojega milega cesarja! In v
tem koroški Slovenci za drugimi Slovenci nič ne zaostajamo, i nam velja: .Avstrija nad. vse I"
To mi je tudi povod, da obširneje opišem slav-nost, pri kateri se je zopet na novo in prav sijajno pokazala lojalnost, avstrijsko domoljubje avstrijskih Slovencev.
V proslavo rojstvenega dn6 Nj. Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I., priredilo je .Katoliško-poli-tično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" dnd 16. t. m. na Plešivcu vrh Kotmare Vasi cesarjevo slavnost, katero je jako spretno vodil društveni blagajnik, velečast. gosp. mestni kapelan Franc Treiber.
Akoravno je že opoldne pretila nevihta in dež, hitelo je vendar od vseh stranih slovensko ljudstvo na visoki in strmi Plešivec, radovat se rojstvenega dn^ svojega cesarja.
Došlece je pozdravljal na priprostem slavoloka prisrčen .Dobro došli" in zastave v cesarskih in slovenskih bojah. Vrh visokega hriba, odkoder vži-vaš krasen razgled po vsej lepi Rožni dolini, plapolale so prav pomenljivo tri zastave: najvišje cesarska, nižje slovenska in koroška, v znamenje, da smo Avstrijci, živeči pod vlado cesarja Franca Jožefa I., — da se pa čutimo tudi kot Slovence in Korošce. Ves slavnostni prostor bil je oialjšan z mnogimi zastavami, lampijoni in lipovjem.
K slavnosti zbralo se je na stotine ljudstva, največ kmetov iz Rožne doline in celovške okolice. Prišlo je tudi mnogo odličnih rodoljubov iz Celovca in drugih krajev, celo iz Podjunske doline, in več sosednih gg. duhovnikov. S Kranjskega so nas počastili blagorodni gosp. nadučitelj Vojteh Rib nikar iz Logatca in gg. pevci iz Ljubljane.
Proti polu 5. uri otvoril je velečast. gosp. Fr. Treiber s kratkim nagovorom zborovanje ter je s prisrčnimi besedami pozdravil visokorodnega gosp. okrajnega glavarja barona MacNevina, ki se je sam potrudil med nas. da se prepriča o naši lojalnosti in neomahljivi zvestobi do presvetlega cesarja. Pozdravljal je še druge, v tako obilnem številu došle slovenske rojake, zlasti ljube nam goste s Kranjskega.
Slavnostni govornik narisal nam je v svojem govoru svetlega cesarja kot zvestega sina sv. katoliške cerkve, ki bodi v verskem svojem ve? denju uzor vsem kristijanom širne Avstrije, — in kot dobrotljivega očeta avstrijskih narodov, kateremu so vsi narodi jednako pri srcu, ki skrbi jednako za vse svoje podložnike. — Krepki slovenski .živio" presvetlemu cesarju, s katerim klicem se je končal govor in v katerem so se zjedinili vsi navzoči, kazal je, kako živi v slovenskih srcih pravo avstrijsko domoljubje, trdna ljubezen do Nj. Veličanstva cesarja. — Stoj6 poslušali so vsi .Cesarsko pesem", katero so krepko zapeli gg. ljubljanski pevci.
Blagorodni g. nadučitelj Vojteh Ribnika r je v daljšem, temeljitem govoru o sadjereji razkazoval veliko potrebo sadjarstva in umne sadje-reje za kmetski stan, ki vedno peša, in kateremu treba novih virov moči in blagostanja; tak vir je je zlasti sadjereja. Poučeval je obilno zbrane kmete,
„Samo mojemu zasledovalcu; to zadostuje."
„Morebiti bi bilo bolje, da mu pošljete sliko?"
.Ali mu jo hočete vi nesti?"
„Prosto; kjer je skrbeti za red, stavim se vam v službo ! Samo agenta ne poznam!"
.Tu je njegov naslov in še nekaj besedi, da j v6, da je od mene 1"
.Točno bom opravil vaš nalog," de Irvinghton in dene listek in sliko v svojo listnico. Vlak je začel hitreje pihati čez ravno barje. Kraj je bil tu opu-stošen; prebivalstvo izgnano. Na večjih krajih videle so se same razvaline. Boren pastirček pasel je svojo čredo.
.Vidite, tako si mislim novo Irsko," d^ škof s porednim posmehom; .neizmerni gaj s pašniki za črede; brez vsacega zidu, za katerim bi se skrival katolik."
.Tedaj brez vasi?" vpraša učenjak.
.Brez vasi in brez mest! Velikansk vrt, posejan z lordovimi gradovi in malimi hišicami za škotske pastirje; od hriba do hriba pa bi se glasile njih piščali.
.Vaša Milost govori, kakor bukoliški pesnik; kaj pa bi bilo iz desetine?"
„Kaj mi mari desetina, ako dobom vse!" dč porogljivo Škot.
.Plemenite ideje ima moj plemeniti prijatelj!" de Pilferer.
.Vam bi bile tudi pustinje in razvaline všeč?" vpraša doktor.
.Pustinje ne, pač pa take-ie razvaline," odgovori lord in pokaže s prstom na razvaline nedavno podrte vasi,
Vlak se je zdaj v počasnem teku bližal postaji Kenthurst. Na pragu polpodrte hiše stal je kmet, v borne cunje oblečen. — Gotovo je mož videl roko lordovo, ki je pokazala na razvaline, — hitro poseže v žep in skokom skoči proti tiru, prav blizu vlaka. — Lord je slutil namen in se nagnil nazaj. V istem trenotju pa je že priletel kamen skozi okno.
.Ranjen sem !" zaklical je Pilferer, posegel z roko na obraz in našel krvave sledove na njej. — Škof poseže urno po samokres in hiti k oknu. Vrhu klanca zagleda kmeta, strel poči in mož se zvrne mrtev na tla. Mirnodušno se plemeniti škof angleške vere sede in preiskuje rano svojega prijatelja.
Doktor pobere kamen in ga razvije iz papirja. Učenjak si rad prikazni pojasnjuje, čudno se mu je zdelo, zakaj je oni kamen ovil. — Rana ni bila znatna, zato se škof kmalu zopet k Irvinghtonu obrne.
.Poglejte tol" dč učenjak in mu razgrne tiskan papir; čitalo se je:
.Proklamacija irskega naroda!*) Stoletja že prenašamo brezkrajno zatiranje, strašno revščino in bedo. Naše pravice in našo svobodo teptajo z nogami plemenitniki, ki so si prilastili našo deželo in nas zatirajo, ko najhujše sovražnike. Pravi lastniki sveta so se morali umakniti čredam in si onkraj morja iskati živeža in pravic, katerih jim domovina ni mogla več dati. Naši pravicoljubni, delavni možje izgubili so svobodo — in celo življenje; a njih spomin nas oživljuje, nikdar ne bodemo pozabili svojega naroda. Zastonj smo se obračali do vlade in prosili pravice! Zmerna naša zahtevanja so poslušali z zaničevanjem. Ker nimamo nikakega upanja več, obračamo se v moč; ona nam je zadnja pomočnica! — Republikanci vsega svetal Naša reč je vaša reč, naš sovražnik je vaš sovražniki Vaša srca naj bodo z namil
Kar vas zadeva, angleški delavci, je to, da nam pomagate z orožjem! Spominjajte se strašnega gladovanja in škode, katero vam je prineslo zatiranje delal Spominjajte se preteklosti, glejte v bodočnost in osvetite se s tem, da po krvavem boju pridobite svobodo svojim potomcem I Mi proglašamo torej irsko republiko 1 {Dalje sledi.)	Začasna vlada.
kje in kako je treba saditi, in kako skrbeti za sadno drevje, da donaša obilno sadu.
Pazljivo so zbrani poslušali res izvrstni govor spretnega gospoda nadučitelja, ki je vedel v svoje poučevanje vplesti tudi marsikatero šaljivo. Vsi kmetje ostali bodo blagorodnemu gospodu, ki se je iz velike daljine potrudil k nam, za izvrstne nauke gotovo vedno hvaležni I
Ko so pevoi odpeli lepo »Slavjansko", nastopil je vrli mladenič A. L. ter je dokaj spretno dekla-moval štiri mične pesmi, ki so navzoče prav navduševale in razveseljevale. Pevci pa so navdušeno zapeli: »Slovenec se m", in navzočim bral si iz obličja, da besede te vsakemu segajo v srce, da v tem trenotku vsakdo živo čuti, da je Slovenec! To kazala je tudi živahna, zaslužena pohvala prekrasnega speva.
Gosp. vrednik Filip Haderlap razmolriva na to v daljšem, temeljitem, pa vsakemu poslušalcu lahko umljivem ter poljudnem govoru namene nemško liberalne in slovensko narodne stranke. Prav sarkastično osveti gospodarstvo liberalne stranke iu nje razmerje do kmetskega stanu. — Snov izvrstnemu govoru je bila: Liberalci pospešujejo le veliko kupčijo in obftnijo proti manjšemu delavcu; ta in kmet se jim nikoli ne smilita. Vedno so pripravljeni, kmetski stan še bolj obremeniti, a da bi ob-dačili bogatine, na to ne mislijo. Na kmeta mislijo le, kadar ga potrebujejo pri volitvah itd , in kmet, — žal, — je dostikrat slep, da se še vedno uklanja liberalnim velikašem.
Razjasnil je še namen katoliško-slovenske stranke, ki želi kmetskemu stanu le najboljše, skuša olajšati velika, skoro že neznosna bremena in ljudi dovesti zopet h krščanskemu življenju in večji sreči. S pozivom na navzoče, naj se trdno oklenejo katoliško-slovenske stranke, in naj že pri bližnjih občinskih volitvah pokažejo, da so Slovenci in katoličani, s tem, da volijo v občinski zastop le značajne, slovenske može, — končal je govornik. Dolgotrajno, živahno odobravanje je kazalo, da so govornikove besede padle na rodovitna tla. Dal Bog, da obrodijo sadu že pri prihodnjih občinskih volitvah I
Po govoru g. Haderlapa zaključilo se je zborovanje. Po vsporedu imela bi se zdaj vršiti »ljudska veselica" z ljudskimi igrami itd. Ker pa je že med govorom gosp. Haderlapa začel liti dež in je vedno hujše nagajal, moral se je ta del slavnosti omejiti le na prosto zabavo. Akopram je močno deževalo, ostali so vsi udeleženci slavnosti zbrani do pozne noči.
Razveseljevali so nas zlasti g g. ljubljanski pevci s svojim izbornim petjem. Živahno ploskanje po vsaki točki pričalo je, kako so slovenske pesmi mili glasovi, katere na Koroškem tako lepo, kakor ta večer, le redkokdaj čujemo, očarali vse navzoče. Vse se je veselilo redkega užitka, katerega so nam priredili ljubeznivi gg. pevci; — prisrčna jim hvala z&uj!
Vršile so se tudi običajne napitnice. Prvi napil je velečast. g. Fr. Treiber blagorodnemu gospodu okrajnemu glavarju, zahvaljujoč ga, da se je sam potrudil v našo sredo.
Jako laskavo je odgovoril gosp. okrajni glavar Mac Nevin z napitnico navzočim, — zlasti svojim rojakom — gg. ljubljanskim pevcem.
Povsem zadovoljno sme biti slavno »Katoliško-politično društvo" s prirejeno cesarsko slavnostjo, in želeti je le, da društvo napravi več takih shodov, Ker se ravno' po njih ljudstvo najbolj uspešno budi in zaveda narodnosti svoje! Fiatl	R—n.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Dalje.)
Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da je mestni magistrat vsled vloge čevljarske zadruge v Ljubljani prosil zbornico, naj bi se izrekla
0	vprašanju, če so trgovci s pozamentirskim, drobnim in norimberškim blagom opravičeni tržiti z moškimi, ženskimi in otroškimi čevlji.
Za odločitev o tem vprašanju je po mnenju odBekovem merodajen kupčijske dvorne komisije dekret z dne 11. jubija 1818. I., št. 7032, ki je bil
1	gubernijalno odredbo z dne 28. julija 1818. I., št. 8749 naznanjen c. kr. okrožnim uradom in je v ilirski provincijalni zbirki zakonov v V. dodatnem zvezku, v letniku 1818. 1, na strani 440. Ta dekret, ki razpravlja vprašanje, kateri trgovci smejo prodajati čevlje in škornje, slove tako-le: »Vsled
mnogih vprašanj, če imajo in kateri trgovci imajo pravico prodajati čevlje in škornje, v katerem oziru se dosedaj po raznih pokrajinah ni postopalo po enakih načelih ter tudi vsled mnogih pritožeb čevljarjev pa trgovcev je Njegovo veličanstvo blagovolilo potrdili z Najvišjim odlokom z due 23. junija 1818. 1. načelo, katero je postavila visoka kupčijska dvorna komisija in ki sISve: Čevlje in škornje, kot predmet spekulativne trgovine in kot blago, ki je dovoljeno v prometu, je sicer dopuščeno prodajati tistim trgovcem, ki imajo posebne trgovske pravice, pa le, če spadajo čevlji in škornji res med tisto blago, za katero imajo pravico, in potemtakem smejo tudi galanterijski trgovci prodajati le svilnate in vezene, nikakor pa ne tudi usnjenih čevljev, toda onim trgovcem, ki imajo splošne trgovske pravice ter smejo, kakor prodajalci meševitega blaga zunaj glavnih mest, prodajati vse dovoljene reči, ni moči prepovedati prodajati čevljev in škorenj ravno tako ne, kakor jim ni zabranjena trgovina z rokovicami, klobuk', strugarskimi, pozamentirskimi izdelki itd."
Ta dekret priznava torej pravico, prodajati čevlje in Škornje le takim trgovcem, ki imajo posebno dotično trgovinsko pravico ali splošne trgo-viuske pravice ter smejo, kakor prodajalci meševitega blaga, prodajati vse dovoljene izdelke.
Odsek mčni, da n9 smejo niti trgovci z drobnim blagom in norimberškim blagom, niti trgovci s pozamentirskim blagom prodajati čevljev in škorenj na podlagi svojih trgovskih pravic. Kar se tiče prodaje z usnjem obšitih in s podplati podšitih čevljev iz sukna, klobučine ali druge tvarine, osnovana je po mislih zbornice tudi ta pritožba čevljarjev.
Nasproti pa se odseku trgovina s klobučina-stimi obuvali, ki niso obšita z usnjem, niti nimajo usnjenih podplatov in tudi trgoviua s copatami, ne vidi vtikanje v obrtne pravice čevljarjev, ker niso čevljarski izdelki.
Odsek zatorej predlaga: Častita zbornica naj se izjavi do mestnega magistrata v omenjenem smislu. — Predlog je bil sprejet.
Gospod zbornični svčtnik Jernej Žitnik poroča o vprašanju, ki ga je sprožila neka obrtniška oblast, če smejo kramarji in trgovci s pozamentirskim in modnim blagom prodajati moške klobuke iz klobučine. Ker po mnenju odsekovem taki klobuki ne spadajo med modno blago, še sedaj merodajni dvorni dekret z dnd 20. februvarija 1822 klobukov iz klobučine ne prišteva med blago, s kojim smejo kramarji tržiti, in klobuki iz klobučine nič skupnega nimajo s pozamentirskim blagom, predlaga poročevalec po kratkem utemeljevanju: Zbornica naj se v omenjenem smislu izjavi. — Predlog je bil sprejet.
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. avgusta.
(Prevzv. gosp. knezoškof ljubljanski) odpeljali so se včeraj v Gradec na občni zbor Cecilijinega društva, ki se vrši v zvezi z J raznimi glasbenimi produkcijami dne 24., 25. in 26. avgusta.
(Konkurs) za stolico sv. pisma starega zakona na tukajšnjem bogoslovskem semenišču bode dnd 15. septembra.
(V bogoslovsko semenišče ljubljansko so doslej na novo sprejeti: Pri s to v Janez z Breznice v II. 1., Zabukovec Tomaž iz Ljubljane, Godec Janez iz Boh. Bistrice, Bernard Jernej iz Škofje Loke, Bleiweis Franc iz Naklega, Cadež Anton s Trate, Kari in Jurij iz Škofje Loke, Finžgar Franc z Breznice, Oblak Anton iz Horjula, Švec Franc iz Kolodeja na Češkem, D o 1 i n a r Janez iz Dobrove, Potočnik Franc izOvšišča, Škerjanec Martin iz Seničnega, Paulus Viljem iz Neuhausa na Češkem, J u v a n e c Jože iz Št. Vida pri Cir-knici, O s v a 1 d Franc iz Idrije.
(Duhovniške premembe na Goriškem.) Župnik v Sempasu č. g. Blaž M a d o n šel je v pokoj in se preselil v Gorico. Č. g. Fr. P a vi e ti č, vikar v Ločniku, pojde kot žup. vikar v Flejano, na njegovo mesto pride semeniški duhovnik č. g. J. Kodermac. Č. g. A. Pahor, k pelan v Ri-hembergu, pride kot vikar na Gor. Polje pri Kanalu, na njegovo mesto pa č. g. Ed. Š t r e k e 1 j iz Komna, kamor pride č. g. Al. B r a t i n a iz Štanjela. Č. g. Blaž Bevk gre iz Komna v Pod-melec, na njegovo mesto pa pride semeniški duhovnik č. g. Jakob Rejec.
(Deželnozborska volitev.) Že od več stranij smo čuli, da nekateri pristaši g. Pirca begajo volilce,
naj bodo oprezni, ker utegoe č. g. župnik J. Mesar v zadnjem trenotku odstopiti od kandidature na korist č. g. A. Kalanu. Nam se la poročila iz prva neso zdela verojetna, zato smo ja zamolčali. Včeraj pa smo prejeli od kandidata č. g. J. Mesarja izjavo, ki potrjuje dotične vesti. Opozarjamo torej na izjavo, ki je natisnena na zadnji strani današnje številke.
(V nunskem samostanu) čč. gg. uršulink v Škofji Loki bile so dne 22. avgusta nove volitve. Prednica je postala M. Katarina Majhnič, rodom ljubljančanka, prefekta M. Uršula Potočnik in azistentinje: M. Marija Kadezka, M. Ksaverija Murgel in M. Serafika Pokorn.
(Brambovci) kranjsko - primorskega dežalno-brambovskega polka št. 5, čegar dva bataljona (številka 24 in 25) se vežbata v Ljubljani že od 12lega avgusta, ostalih treh pa jeden v Gorici, jeden v Trstu in jeden v Ptuju, ne udeleže se celjskih velikih vaj, ampak koncentrovani bodo za-se od 26tega avgusta do 7. septrmbra v Postojni za lastne vaje v tamošnji okolici. Bataljoni štejejo po 600 mož. Ljubljanska dva bataljona odpeljeta so 26. t. m. ob 6. uri 15 minut zjutraj s posebnim vojaškim vlakom v Postojno. K tem vajam pride Nj. ces. sveti, nadvojvoda Rainer.
(Iz Dobrepolj) se nam poroča: Dnd 20. t. m. ob '/a "a 2. uro po polnoči je nastala v naši dolini huda ura. Ljudstvo je ravno trdo zaspalo, kar udari strela v nov kozolec posestnika A. Žnidaršiča v Mali vasi. Ker je bil kozovec nabasan s senom, slamo, ovsom in drugim žitom, je bil ves kozolec naenk.at v plamenu. Pogorel je do tal, a zraven tega tudi skedenj, v katerem je bilo več žita. Škoda je cenjena na 1500 gld.; nesrečni posestnik pa je bil zavarovan le za 400 gld. Kozolec je bil največji • v tej vasi in pred 8 leti je treščilo ravno tukaj v kozolec. Dve brizgalnici sta prišli na pomoč — a le silna ploha in miren zrak sta omejila požar, da ni bila uničena cela v&s, ki šteje 30 hišnih številk.
(Iz Krope) se nam piše: Po muogih krajih naše lepe Gorenjske je razgovor o prihodnji deželno-zborski dopolnilni volitvi, le pri nas je popoln mir, ker ne moremo pričakovati boljših dni. Morda pride čas, ko bodo potniki kazali v naše zakotje, rekoč: Tu je bila Kropa! Dal Bog, da se to ne zgodi. Ker pri nas ni nobenega zaslužka, gredo ljudje po svetu za kruhom. Morda nikjer na Kranjskem se ni tako na slabo obrnilo v zadnjih desetletjih, kakor pri nas. Največ so krive seveda tovarne z mnogimi stroji, mnogo pa tudi domača zavist in nestrpnost. Žalostno ali resnično! Ko bi se združili vsi tukajšnji podjetniki, morda bi mogli še tekmovati s tujimi izdelki, ker v slogi je moč. Bog daj, da bi se s čevljarskim obrtom bolje pomagali! Naj bi si. vlada in vis. deželni zbor ne pozabila podpore vrednih Kropenčanov.
(Nesreče.) Iz Ilir. Bistrice se nam poroča: Včeraj dne 23. t. m. je bila pri nas huda nevihta. Lilo je silno in voda je po celi okolici napravila veliko škodo. Tudi toča, debela kakor orehi, je padala pol ure. Dne 17. t. m. pa je strela udarila v neko hišo v Zajelšem ter ubila jedno kravo. — Iz Selške doline se nam poroča, da je strela udarila v neko hišo v Davči ter ubila kravo, dva prašiča in šest ovac. — Dne 20. t. m. je strela udarila v zvonik podružnice v Potočah pri Predvoru ter naredila škode do i 250 gld. — Dne 19. t. m. je treščilo v hišo Jos. ! Pivka na Travnem vrhu; hiša je pogorela. Kakor j čujemo, je predvčeraj treščilo v neki hlev v Trbojah, ' včeraj pa v neko poslopje v Šiški, strela pa ni užgala.
(Povodenj na Gorenjskem.) Vsled deževja je voda na mnogih krajih med Dovjim in Kranjsko Goro preplavila iu izpodkopala železnični tir, da vlaki neso mogli do Trbiža, temveč morali ostajati v Dovjem. Tudi nad mlinom pri Mednem med Vižmarji in Medvodami je Sava izpodkopala progo. Tukaj bo poslali več delavcev, d1* popravijo tir. Gorenjski j vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 11. uri 34 minut, je imel včeraj dve uri zamude, popoldanski pa celo uro.
(Nova poštna poslopja.) Državni zakonik je v soboto objavil več od državnega zbora sklenjenih zakonov, ki so dobili najvišje potrjenje. Mej temi je tudi zakon o gradnji poštnih poslopij v mnogih ' mestih. Troški so proraČunjeni na 1,326.426 gld., j od te svote spada za Maribor 189.840 gld., za j Ljubljano 228 000 gld.
(Drnžbi sv. Cirila in Metoda) podarila je slavna ormoška posojilnica 15 gld. v društvene na-i mene. Potrjujemo prejem te vsote in se zahvaljujemo zanjo; ob jeduem pa opozarjamo tudi druge
na Češkem dva odposlanca. Češko-slovanski shod pa se je brzojavnim potom pozdravil od strani za-veznega odbora. Povabila, kolikor jih je došlo za-veznemu odboru, razposlala so se vsem zaveznim odbornikom in številnejšim gasilnim društvom. Zvezui blagajnik g. A. 0. A h č i n poroča o denarnem stanju V blagajnici je sedemsto goldinarjev, dasi zavezi je še mnogo gasilnih društev z doneski na dolgu .Računski preglednik gospod Gerbor poroča za pregledovalni odsek, da so se računi pregledali kakor tudi blagajniea in vse v najlepšem redu našlo, ter nasvetuje, da se izreče g. blagajniku A. 0. Ahčinu zahvala, kot kraj za prihodnji peti shod gasilnih društev zaveze izvoli se mosto Kamnik, katerega gasilno društvo bode drugo leto praznovalo svojo desetletnico. Kar se tiče imena, kako naj se naziv-ljajo gasilna društva, odgovorilo se je, da ostane pri določenem izrazu, katerega so tudi gg. profesorji in dr. odobrili, da se imenujejo doslej kot požarne brambe, ognjegasna društva i. t. d. nazivljana društva: „Gasilna društva". Konečno izreče še gospod Krajger iz Postojine zahvalo zaveznemu odboru za njegovo izvrstno delovanje ter ga prosi, naj pri svojem delu vstraja. — Predsednik g. Dober let se zahvali in zatrdi, da bode zavezni odbor vse na korist gasilstva na Kranjskem storil, zahvaljuje se g. cesarskemu svetniku Murnik u za preprijazno udeležbo in sklene zborovanje ob 1. uri popoldne z radostnim klicem: „Na pomoč!"
Telegrami.
Celovec, 23. avgusta. Novi zvonik v Po-rečah so jo zrušil med božjo službo; jedne osebe pogrešajo, sicer ni večje poškodbe. Vsled povodnji se je v Trbižu zrušilo šest hiš. Promet med Trbižem in Pontabljem jo pretrgan. Drava in Žila sta zelo narasli.
Dunaj, 23. avgusta. Ministerski predsednik grof Taaffe in finančni minister dr. Steinbach sta se odpeljala na cesarski dvor v Išlu, kamor se je pripeljal tudi ogerski ministerski predsednik grof Szapary.
Dunaj, 24. avgusta. Na parniku „Apo-stag" so je sinoči na Donavi pri Futaku razpočil kotel; ladija se je potopila, dva krmarja in kurjač so mrtvi, kapitan lahko, strojevodja težko ranjen.
Praga, 23. avgusta. Godardov balon „Sourcouf" iz visočine 1800 metrov pal vsled nevihte na kapucinski vrt. Ena oseba jo lahko ranjena.
Praga, 24. avgusta. Na državnem kolodvoru v Bubenču je sinoči tovorni vlak trčil ob osebni vlak, ki je ' bil namenjen v Podmoldo. Zadnji voz osebnega vlaka je skočil s tira, predzadnji je bil zelo poškodovan; osem potnikov je težko, osem pa lahko ranjenih in so se mogli odpeljati.
Peterburg, 23. avgusta. Cesarski ukaz prepoveduje izvoz rži tucli iz Finlandije. Car se jo danes z družino odpeljal na Dansko.
Novi Jork, 23. avgusta. Vsled eksplo-zicije zrušila se jo ena hiša, nastal je ogenj; več oseb je mrtvih, mnogo ranjenih.
S? Piccoli-jeya tinktura za želodec iž
&£~ je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-a£jf bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "XSS kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena "3£X5 steklenici 10 kr.	(300—1671
Tujci.
21. avgusta.
Pri Maliču: pl. Blažekovic, tajni svMnik; Blau, potovalec; Sehick, trgovec, z Dunaja. — Scholz iz Gradca. — Passati, inžoner, iz Budimpešte. — Cernkovic z materjo in s hčerjo, z Iteke. — Pavich pl. Pfauenthal dež. predsedništva podprodsednik, iz Zadra. — pl. Corti, okrajni glavar, iz Gradca.
—	Bril, trgovčeva soproga, s hčerjo, in Miiller, iz Trsta.
—	Wiensenbergor, poročnik, iz Kočevja.
Pri Slona: Rogač, dekan, iz Hrušice. — Pfeifer in Sorbor, trgovca, z Dunaja. — Gauser, zasebnik, z Dolenje-avstrijskega. — Cainerin z rodbino; Kersmek, zasebnik, s soprogo, in Lederer, potovalec, iz Trsta. — Sattler, trgovec, in Degischer, zasebnik, iz Gradca. — Kohn, trgovec, in Siofoka.
—	Pick, potovalec, iz Jičina. — Wiener, potovalec, iz Hanovra.
—	Hausnor, zasebnik, iz Opatije. — Schvveiger s hčerjo iz Starega Trga.
Pri avstrijskem čaru: Luzar, računski preglednik, z Dunaja. — Elger s soprogo iz Pulja.
Pri bavarskem dvoru : Bogataj, uradnik, inTrainpuš, z Dunaja. — Godler, narednik, s soprogo, iz Pulja.
Pri Juinem kolodvoru: Toman, zasebnik, iz Prage,
—	Stumpll, ravnatelj, iz Trsta. — Pečar in Bučar iz Kostanjevico. — Jurraan, Trovonta in Wio3chner, zasebniki, iz Konjic.
Umrli so:
20.	avgusta. Jernej Žužek, hišni posestnik, 68 let, Flori-janske ulice 21, carcinoma linquae.
21.	avgusta. Frane Legat, delavčev sin, 5 let, Poljanski nasip 48, davica.
V b olnišnici: 20. avgusta. Helena Mivc, dninarica, 31 let, sepsis puer-peralis.
Vremensko sporočilo.
Cai
opazovanja
22
23
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zve«.
Stanje
zrakomora
t mm
toplomera po C.lzijn
732-0 730 4 728-7
16 6 210 179
Veter
si. svzh. si. szapad si. zaD.
Vreme
| oblačno
»
del. jasno
>
S "
1-2? iS®* £
a a
80 dež
7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč.
72.74 72 71 72 79
154 171 13-4
m. jzapad si. jzapad zm. jzapad
oblačno
35-0 dež
brednja temperatura obeh dni 18 2°, in 15 3°, oziroma za 0 3° in 3.3° nad normalom.
Izjava.
Ker nasprotniki razširjajo neresnično vest, da za menoj tiči neki drugi kandidat, kateremu bodem jaz zadnji dan odstopil kandidaturo, izjavljam resno in določno, da na prošnjo mnogih sobratov duhovnikov in drugih svetnih veljavih mož jaz sam kandidujem za poslanstvo v deželni zbor kranjski brez katerih-koli postranskih namenov na podlagi starega slovenskega gesla: Vse za vero, dom, cesarja!
Na Boh. Bistrici, dne 22. avg. 1891.
Janez Mesar,
župnik.
Garnitura
proda se zaradi preselitve od tod.
mj^sa, Kje, izve se pri upravništvu „Slo-EtUST venčevem".	(1336) 3-2
jednake zavode, naj se blagovole osobito ob svojih sklepnih računih kakor druga leta tudi šo v bodoče ozirati na našo družbo, delujočo nesebično za Boga
cesarja in domovino!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Imenovanje.) Glavni davkarski kontrolor gosp. Fr. Sešek je imenovan za glavnega davkarja v področju finančnega ravnateljstva ljubljanskega.
(Iz Štange) se nam poroča: Vreme je jako neugodno. Danes due 23. t. m. že od zjutraj grmi, treska in lije. — Tri nas imamo te dni od 22. do 30. t. m. duhovne vaje za ljudstvo, katere vodita č. g. lazarista Hajdrih in Nežmah.
(Češčina — obligatni predmet na srednjih šolah.) Znani krščanski socijalist Adam Traber se je nedavno ua nekem shodu dunajskih proti-semitov tako le izjavil: „Da sa jedenkrat za vselej narodnostni spori zaprečijo, uvede naj se češčina kot obligatni učni predmet na vseh avstrijskih šolah. Z grščino in latinščino ni ustreženo nikomur, in glede Čehov, ki zavzemajo med avstrijskimi narodi drugo mesto, mora se v tem oziru gledati na to, da se zadovol^ njih državnopravne zahteve."
(Shod zaveze kranjskih gasilnih društev) se je vršil včeraj ob 10. uri v mestni dvorani v navzočnosti mnogih zastopnikov gasilnih društev, katera so člani zaveze. Zavezni predsednik g. Dober le t pozdravi zborovalce in otvori četrti shod zaveze kranjske dežele gasilnih društev. V veliko čast mu je, — pravi predsednik, — pozdraviti kot zastopnika slavnega deželnega odbora gosp. cesarskega svetnika Ivana Murni ka, kateri ima izredne zasluge za razvoj gasilstva na Kranjskem. Gospod cesarski svetnik Murnik se zahvaljuje za prijazne besede predsednikove, ter naglaša, da za njegovo delovanje v tej stroki ni treba nikakoršne zahvale, kajti storil je le svojo dolžnost, katero bode z veseljem opravljal, kakordoslej, v bodoče. (Dobro 1 Slava) Prečita se potem obširno poročilo o delovanju za-veznega odbora, iz katerega je razvidno, da je imel sedem sej in v istih razpravljal mnoge došle prošnje gasilnih društev in v službi obolelih in ponesrečenih gasilcev, katere je priporočilno s posebnimi nasveti izročil slavnemu deželnemu odboru. Tudi vprašanje zaradi uniforme gasilcev in zuakov poveljnikov gasilnih društev in njih namestnikov prišlo je na vrsto. Izročila se je ponovljena prošnja na c. kr. deželno vlado kranjsko, naj bi se dovolile rozete kot znamenja poveljnikom, a c. kr. deželna vlada je s spo-razumljenjem s c. in kr. kornim poveljništvom v Gradcu prepovedala nositi rozete ah zvezde, ker se premalo ločijo od znamenj v c. in kr. armadi. Ta zadeva se bode razpravljala na občnem avstrijskem shodu gasilnih društev v Toplicah na češkem. Konečno poročilo še pohvalno omenja po zveznem odborniku g. A. C. Ahčin-u o priliki lanskega ljudskega štetja sestavljeno statistiko gasilnih društev na Kranjskem, katero je osrednji odbor vseh avstrijskih gasilnih društev pripoznal kot najbolj vzorno sestavljeno v vsi Avstriji. Gospod Belec, stotnik gasilnega društva v Št. Vidu nad Ljubljano, kateri se je udeležil shoda češko-slovanskih gasilcev v Pragi, sporoča istih pozdrav zavezi kranjskih gasilnih društev in obžaluje, da se zaveza ni udeležila tega shoda bratov Čehov v Pragi. Razprava o tem je bila jako obširna in v obče se je naglašalo, da ni bila kriva nikaka animoznost, a povabilo došlo je, kakor naglaša zavezni odbornik g. A d 1 e š i č, ko je bilo že sklenjeno, da se odpošljeta k občnemu shodu vseh gasilnih društev avstrijskih v Toplice
—I>
Pae 24. avgusta.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	90	gld.	75 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	90	„	80 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....110	„	80 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„	10 ,',
Akcije avstro-ogerske banko, 600 gld. . .	1010	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld........176	„	— „
London, 10 funtov stri........118	„	15 „
Napoleondor (20 fr.)................9	„	41'/,,.
Cesarski cekini....................5	„	64 „
Nemških mark 100 ....... . .	58	„	15 „
ii n a j s k a borz
Dn6 22. avgusta.
Ogerska zlata renta 4 %.......103	gld.	40	kr.
Ogerska papirna renta 5%......100	„	65	„
4% državne sročke 1. 1854., 250 gld. . .	135	„	75	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	148	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....180	„	—	„
Zastavna pisma avstr. osr.zeui. kred. banke 4%	97	„	—	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4 V*,	100	„	20	„
Kreditno srečke, 100 gld.......188	„	50	„
St. Genois srečke, 40 gld.......60	„	75
Ljubljansko srečke, 20 gld. ....... 20 gld. 75 kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.	. . 17	H	70
Rudolfove srečke, 10 gld.....	. . 20	n	—
Saltnove srečke, 40 gld......	. . 59	n	50
Windischgraezove srečko, 20 gld. . .	. . 49	p	50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	. . 150	t»	50
Akcijo Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. s	t. v. 2712	n	50
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.. .	. . 95	M	—
Papirni rubelj ........	. . 1	ii	21 V,
Laških lir 100.....	. . 45	n	95
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Woi]zeile štev. 10. Najkulantnojše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
BW Ruzua naročila Izvrsč se najločneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo : 4 % gališke propinacijske zadolžnioe. 4'/s% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10 fc premijo.
Na te papirje daje posojila avstro ogerska banka in podružnice njene.
Kreditne p/romese
ii 4'|, trltl. in SO lc f. kolek. Glavni dobitel c
goldinarjev UHMMit avstr. velj.
v
Žrebanje je že dne 1. sep tembra! ■■