P osamezne Številke« Navadne Din --•75> ob nedeljah Din 1*—. .TABOR* »“k <*“>'»*y« Sirije iB prtMikoT, ob 18. uri * datumom naaledujojta *w ter stane mesečno po poib D10'—. “ aematvo D 18--, doitavljen na dom O IV—, oa bkaznioe D 10-—a maerati po dogovoru. Naroča •< pri upravi .TABORA" MARIBOR Jurčičeva alka 2U*. 4. PoStnlna pSažana ^ goic jirii C2&3 ctariaSrile štev. 73 p"3?ai ' 'esssisz^msmzEtimssšssaBtM m w •■>" ,;V wfflŽ8ŽS8l Posamezne StevSksi Navadne Din —*75k ob nedcijali Din 3*—v UREDNIŠTVO ne nahaja v Mari« boru« Jurčičeva, ul. št. 4, I. ned* strop;e. Telefon intnrurb. št. 27& UPRAVA se no ha ja v Jurčičevi ulici at. 4, pritličje, desno- Telefon it, 24. — SHS poltnočekovol račun štev. 11.787. Na naročila brex denarja *e m oeurn. — Rokopisi xe m vračajo. TgmsseE&mmmaBsmmmmuu T Tit. Naslov Knjižnica liceja Ljubljana Maribor, četrtek SO. oktobra 1924. Leto: M. — Številka: 249, Borza. CURIH, 29. okt. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 27.15, Beograd 7.55, London 23.41, Praga 15.475, Milan 22.475, Newyork 519, Dunaj 0.007325. Timotileviteva »Sada na vidite. Posl Tiinotijeviču je poverjena sestava koncentracijske vlade. — Program: parlamentarno delo in sporazum na konkretni podlagi. - Posvetovanja. - Ožji vladni blok za Timotijevič«. — Speobrnitev Timotijevica. Ti um ti je vi 6 jc že ob 6. turi prišel v prostore vladnega predsedstva, kjer je do 8. ure pisal razna pisma. 01) 8. uri so BEOGRAD, 29. oktobra. Včerajšnji Popoldan je bil proti vsemu pričakovanju važnega pomena za nadaljnji razvoj krize. V odsotnosti dosedanjega ministrskega predsednika Davidoviča je kralj poveril sestavo koncentracijske vlade elanu Davidovičevega kluba posl. Timo-tijovicu. Novi mandatar krone je kraljevo,zaupanje sprejel in je takoj stopil v stike s političnimi krogi. Njegov poskus se splošno presoja jako optimistično. Timotijevič je oseba, ki mu tudi Narodni blok zaupa in kateri, ima o Davidovi cevem! klubu veliko pristašev, tako do bi se preko njega stegnila zopet Zelo zbližati oba demokratska kluba. — Novi bomo reg.Lus računa, .la-bo mo^Ci 8 podporo večine Davidovičevih demokratov. samostojnih demokratov in radikalcev sestaviti vlado, ki bo imela v parlamentu večino in bo lahko sprejela najnujnejše zakone, zlasti invalidski zakon, protikorupcijski zakon in budžet. Norm vlada bi se morala tudi potruditi za konsolidacijo notranjih sporov in za (sporazum na podlagi konkretnih predlogov in načrtov. Beograd, 29. oktobra. Akcija posl. Ti-motiljeviča za eetavo koncentracijske vl ade je predmet n a,'živahnejše pozornosti. Vsi politični krogi se živo zanimajo, ali 'bo imel Timotijevič uspeh. Tožilce položaja je bilo danes v skupščini, kjer so se zbrali vsi klubi, da se posvetujejo o novem1 političnem položaju. — Dočim so zastopniki blokovih strank, zlasti muslimani in klerikalci jako re-servirani, izjavljajo radikalci povsem odkrito, da so voljni sodelovati v Timo-tijevicevi koncentracijski vladi. Povdairja se, da je krona položila posebno važnost na pogoj, da mora tudi Ti-'botijevičova vlada delati za sporazum s Hrvati. Timotijevič se stom strinja in •to ostal še nadalje član Davidovideve skupine. Demokratski klub je izdal po svoji dopoldan siki seji nastopni komunike j: Klub je vzel na znanje Ti moti j e vi če-Vo poročilo o sestavi široke koncentracijske vlad® in zahteva, da naj se Timotijevič .pogaja predvsem z načelniki strank vladnega bloka. prišli k njemu Davidovič, Korošec, Spa-ho, Petrovič m Cemuvie ter so konferi-rali ž njimi do 9. ure. Na tern sestanku jim je designirani ministrski predsednik razložil svoj program', ki ga namerava izvositi, če bo njegova akcija uspešna. — Načelniki ožjega bloka so sa nato izrekli za Tiinotijevičevo vlado, ker j® Timotijevič izjavil, da. je za dosedanjo politiko sporazuma s Hrvati. Na vprašanje novinarjev, ali je njegov mandat omejen, je Timotijevič odvrnil, da je dobil absolutno neomejen mandat. Tudi mu ni bil stavlijen nika.k roik, diasi krona želi čimprejšnjo rešitev krize. Na vprašanje, -kako stališče zavzemajo klerikalci in muslimani, je Timoti je vi č odvrnil: »Oni so že pred 2 dnevoma slutili, da se bo kriza tako razpleta. Za rešitev krize je sploh bilo potrebno, da so sestava koncentracijske vlade -poveri osebi, ki ni pri nobeni stranki za-sovražena. Kar se Hrvatov tiče, sem bil vedno za sporazumi z njimi im sem: na tem stališča še vedno, želim pa, da se postopa z vso previdnostjo*. Govoril spni danes z Daviddvičem, Korošcem in Sp«r hom, ker nočem kot pristaš ožjega bloka storiti nobenega koraka, ki ga ne bi odobrili moji prijatelji in člani demokr. kluba. Davidovič je po konferenci odšel v demokratski, klub, kjer se je začela nova konferenca o položaju. Prvi je govoril Timotijevič, ki je naprej razvil program vlade, katera bi se sestavila pod njegovim predsedstvom. Timotijevič akceptira znano deklaracijo Davidovi čeve vlade, ki jo smatra kot podlago lastnemu programu. Poltem) se je dotaknil vprašanja, sporazuma s Hrvati in je izjavil, da je prejo imel čisto druge nazore o odnosih demokratskega kluba- do Radiča kot jih ima sedaj. Prepričal se je, da je Radiču res za sporazum1 s Srbi in da želi sodelovati pri konsolidaciji razmer. V tem oziru ton) Timotijevič popolnoma odobrava Davidovičevo politiko sporazuma. kon fuznosti, ki je zavladala v našem javnem življenju, kot je to, da vlada, ki zavisi od glasov Radičeve stranke, na tihem pripisuje tej stranki možnost, da izda najvitalnejše interese same države. Dvome o iskrenosti Radičeve politike je znaia vlada iz lahko umevnih razlogov kar najbolj prikrivati, toda v kritičnem trenutku — po Radičevem zagrebškem govoru — so elementarno bruhnili na dan. In nihče ne more utajiti dejstva, da Radiču patriotični krogi ne zaupajo več -im da se državna politika po dvomljivih poskusih s to stranko nahaja v slepi ulici. Radič ima v rokah vse adute, ki jih je imel pred tem; prav tako kot k e da j poprej lahko njegovo »hrv. narodno zastopstvo« naježi igličaste suknje in se pred volilci postavi v pozo: Ne moremo! Koliko je dati na poslanske prisege, pa so pokazali svo je dni komunisti, ki so tudi prisegli kralju in državi, da bi bi-li potem lažje z diktaturo uničili obstoječi državni red. Zavlačevanje krize vpliva zelo neugodno zlasti na naše gospodarsko življenje, ki ittafc preživlja krizo in zato tembolj občuti zastoj vladnega aparata. Ljudje ne glive od samo politike, temveč predvsem od gospodarskega dela im socialnih uredb. Z h vitkostjo čutimo, kako je baš ta politika pri nas zanemarjena, zato piv se neprestano ukvarjamo s poskusi, da bi. iz Jugoslavije napravili bodisi Zedinjene države južnoslovanske bodisi kako drugo državnopravno spako, ki. jo od svojih vzorcev tako daleč kot bakreni novec od zlatnika. Najnovejšo vesti zatrjujejo, da je kriza boš na 13. dan svojega razpleta stopila v novo fazo. Mandat za sestavo poslovne vlade je dobil član Davidovičeve-ga kluba Kosta Timotijevič, ki pa je pTJHdfriJfejr* tmft Tiri Narodnem.. Jžlfikn, ker je nasprotnik n omogoči h kompromisov z Radičem. Zadnji čas je že, da pridemo na jasno in da se razčisti, kdo je za skupno državo in kdo ne, kaj se da izpremeniti in kaj ne. DANES V ANGLIJI VOLITVE. LONDON, 29. oktobra. Danes sc vrše V vsej Angliji volitve v parlament. — Ogromna napetost jo dosegla včeraj svoj Višek. Današnji dan bo v veliki meri odločil tudi razvoj evropske politike in pokazal, ali se smernice socialnega in političnega razvoja pomikajo na levo ali *>a desno. Za Anglijo samo pa je pomen Molitev večji kot je bil kedaj poprej. češkoslovaška za omejitev oboroženih spopadov med narodi. PRAGA, 28. oktobra. Predsednik češ-koslov. republike jc danes dopoldne podpisal ženevski protokol, ki je bil sprejet dne 2. oktobra na Zasedanju Društva Narodov, češkoslovaška' je 13. država, ki je ratificirala ženevski zapisnik. Ruski sovjeti pozdravljajo Francijo. PARIZ, 28. oktobra. Vlada je brez-Žično »poročila sovjetski vladi, da jo Priznava de iure. MOSKVA, 28. oktobra. Osrednji izvršilni odbor sovjetov jc poslal francoski vladi brozžični odgovor, v katerem pozdravlja predlog francosko vlade, da so normalni diplomatlčni odnosi uied obe-®ia državama zopet v postavi jo ter izraža bpanje, da bo mogoče % upoštevanjem obojestranskih interesov doseči popoln ‘toorazum v vseh vprašanjih, ki se tiče jo obeh držav. Dalje opozarja na velfke koristi, ki jih utegne prinesti obnova ožjih in trdnih gospodarskih stikov ter povdarja, da smatrajo sovjeti za potreben pogoj, da se nobena stran no vmešava v notranje zadeve druge državo. SkscSSjšvo zavlstavanie. Danes preteče 14. etan, odkar imamo odprto vladno krizo. Ministri so v derni-siji in opravljajo zgolj tekoče posle. — Skupščina je odgodena. V Beogradu, se dan na dan vrše posvetovanja; listi širijo najrazličnejšo kombinacije, Radič rolmi od užaljenosti in — strahu, ker so bili njegovi neiskreni načrti prezgodaj razkriti, krona — arbiter med -strankami, činitelj, ki bi moral biti vzvišen nad političnimi boji — postaja predmet žgočih polemik, samo zato, ker skuša pomiriti razvnete duhove. V inozemstvu že pišejo o državni krizi in ni ravno treba, da bi bil človek opoziciijonnlec a tout prixe, če priznava odkrito, da je sedanja vlada namesto sporazuma ustvarila nesporazum. Radič jo res privolil v sporazumi' s Srbi, vendar pa v tako neiskreni obliki, da ga morajo celo lastni zavezniki vpraševati: Ali je res, da imate zvezo z naši državi sovražno III. in-ternacijonalol Ali pridete v Beograd ali nel Itd. Ni atu večjega znamenja o ffeflfeCTOk© ve$fl. Maribor. 29. oktobra 1924 m Proslava češko,slov. narodnega praznika. Ob lopi udeležbi in v prisrčnem razpoloženju so snoči naši Čehi in njih prijatelji proslavili največji državni praznik mlade republike: 28. oktober, praznik osvobojen ja. V dvorani Narodnega doma so se ob 29. uri zbrali člani Češkega kluba z družinami ter številni člani Jugoslov.-češkoislov. Lige. ■*-Proslavo je otvari] predsednik Č. kL g. Bureš, nakar jo g. dr. Pivko v lepem, izbranem govoru (češki iin slovenski) razložil pomen 23. oktobra za oba bratska naroda, zlasti pa za češkoslovaško republiko. Po njegovem govoru je občinstvo zaklicalo »Slava!« kralju Aleksandru in predsedniku Masaryku, či jih lepo ozaljšani sliki sta kraljevali nad dvorano im dajali proslavi svečano obeležje. Po govoru g. dr. Pivka jo nastopil kvintet praških solistov, ki so pravkar zaključili turnejo po Jugoslaviji. Tvorita ga dva pevca (operna pevka Roreitner-jeva iu profesor Pesja Tesar) ter trije instrumentalisti (Vrla, Maštalka, Karn-pelsheimer). Na programu so bile razne češke in slovanske skladbe, ki jih je kvintet podal v popolno zadovoljstvo občinstva. Proslavo je zaključil zabavni večer v restavraciji »Narodnega doma«. m Ljudje brez srca. Predvčeraj smo objavili kričeč primer stanovanjske prakse: Družino, ki šteje 1.1 članov, so na podlagi sodnega sklepa deložirall iz stanovanja z eno sobo in kuhinjo. Družina se je nato preselila v hlev. Gosp. Majcen, posestnik na Meljski cesti št. 29, nam je danes sporočil, da bo morala nesrečna družina tudi kenijski hlev zapustiti. Gre za izvoščka Leberja, ki je stanoval pri g. Stiperju in je moral izprazniti stanovanje, da se je vanj vselil hišni posestnik. Izvošček ima v najemu hlev, ki leži v bližini dosedanjega stanovanja; hlev je last g. Majcena in sc nahaja v poslopju, čigar velik del tvorijo .skladišča. V teh skladiščih, ima svo- je zaloge tudi »Balkan«. G. Majcen iirrta poslopje visoko zavarovano in sicer izrecno pod pogojem, da ne sme podi to streho nihče stauovati. Zaradi tega sta i g. Majcen in najemnik »Balkan« prisiljena zahtevati od izvoščka Leberja, da nemudoma zapusti hlev. S iv ar je tedaj taka: Izvošček Leber ne more in no sme s svojo 11 člansko družino prebivati pod tisto streho in v tistih prostorih, kjer sime bivati njegov konj. Stališču gosp. Majcena ni mogoče oporekati, ker je v slučaju požara, ki se v hlevu kaj lahko zaneti, ogroženo večmilijonsko premoženje in zavarovanci izgube pravico do zavarovalnine. Zdaj bi bila zadeva oblasti, da bi se pobrigale za človeka in njegovo družino, tako, da bi imel vsaj toliko strehe kot je ima konj. Toda stanovanjska oblast menda ni radi ljudi, temveč radi paragrafov. Paragrafi pa pravijo tako-Ie: Če je kje na razpolago kako stanovanje, imajo prednost državni u-radniki. Vse to je prav in postavno. Ali vraga! menda obstoji na svetu še ka j več kot so paragrafi. Menda obstoji tudi moralna dolžnost družbe iu države, da ne pusti družine z 11 osebami v mesecu novembru pod milim nebom! Nekaj bo tu treba storiti! V Mariboru imamo velike vojašnice prazne ob istem času pa; mečemo 11 člansko družino na cesto! Ali so akti, ki določajo, kako jo razpolagati s kasarn iškimi prostori, za državo in družbo važnejši kot ekzistenea devetero o-trok, ter matere in očeta1?! Ali naj izvošček zavida svojega konja, ki sme biti pod streho, medtem ko družinski oče in delavni član družbe ne sme?! V petek bo stanovanjski, urad sklepal o tej zadevi. Apeliramo na njegove »merodajne«, da se zavejo čisto navadnih človeških dolžnosti In nakažejo tej družini kakršnokoli stanovanje. Če bo družina res ostala brez strehe, tedaj je najboljše, da se takoj razpuste vsa naša dobrodelna društva, ker bi kričeč slučaj pokazal, da je humanitarnost pri nas navadna čvekarija 'brez vsakega iskrenega čustva. m Kaj pa to pomeni? Iz občinstva nam pišejo: Ravnateljica. Klavžer na I1. dekl. mešč. šoli na Sloniš, trgu jo dala te dni na velikih vratih ob cesti afiširati sledečo »Kun dmach ung: Die Di rek ti on dev Madchenburgerschule I. in Mairibor teilit mit, dnss die Eroffnung der ersteD deutsehen Klassc nieht bevvilligt \vurde, (Žig in podpis). — Tora j imamo še danes šolske voditeljice, ki ne vedo, da nemščina ni naš državni jezik, ki Nemcem na-ljubo v uradnih oglasih prezirajo naš jezik. Gč. Klavžer, ki je rodna' Primorka, naj poskusi najti italijanskega ravnatelja ali nemškega v Avstriji, ki bi samo v slovenščini izdajal uradne izjave. Radovedni smo, kaj bi se jim' zgodilo. Pri nas se seveda nihče ne gane. — Šolski nadzornik bi tudi na to moral gle-diati. Na vodilnih mestih v Mariboru bi že lahko bile bolj izrazito narodne^ osebe. Ni treba, da nas še naše učiteljstvo zapostavlja, to že Nemci izdatno opravijo! m Ttibarsko društvo ima danes ob J29-uri v Gambrinovi dvorani svoj občni zbor. Udeležba članov je obvezna! Opozarjamo na. veliko važnost tega. zborovanja. Pokažimo, da se zavedamo narodnih dolžnosti v trenutku, ko gre za našo narodno čast. Pomnimo, kolike važnosti je Rihorsko društvo za vso Dravsko dolino! m Občinski zbor Jadranske straže je zboroval snoči ob jako pičli udeležbi v Kazinski dvorani. O odborovem delovanju je poročal načelnik g. polkovnik na r. Priča, o stanju blagajne pa jo izvestil računski preglednik g. Doležal. Zborovalci so sklenili, da pozovejo v najkrajšem času društveno člane osebno k izrednemu občnemu zboru, na katerem bo v smislu pravil izvoljen 30-čIanski ob* lastni odbor. Dan in kraj tega zbora bo objavljen. m Otlborova seja Jugoslov.-češkoslov. Lige je sklicana na jutri, v četrtek ob 18. uri v Grajsko klet. Odborniki so na-prošoni, da se seje zanesljivo udeleže! _ m Najemnikom! Društvo stanovanjskih najemnikov za Mariborsko oblast sklicuje javen shod za dne 9. novembra 1924. ob pol 10, uri v dvorani Gbtz. Na StTOH S. *T a: n d e«. V MarllTofu,