gena Številki 1 Dinar.
Poštnina plačana v gotovini,
Številka 12
8. decembra 1927

BRBZMADB2NA
E. BALKANYI D. LENDAVA.
Nevtepeno PoprijetaDevica Marija
Pobožen mesečen list.
Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Crensovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina piišpeka za 1 Din. 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-platno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din. 50par 15 falatov.
Pošta.
„Dva božiča" smo že objavili pred par leti, zato zdaj ne ponovimo. „Na pragi novoga leta" se je zgubilo lani, gda je bilo poslano f g. Kuhar Alojzi. Prosimo ga ešče ednok. Što je auktor »Priprave na smrt?" Edno poznamo od sv. Alfonza Lig. i je krasno delo. Je to ono isto ? Prosimo odgovor. Prošeno odposlano.
Vsem. Z tov številkov smo Vam, dragi naročniki, dali do rok zadnjo za leto 1927. Prosimo Vas, da nam ostanete verni i v tom novom leti i da na vse mogoče načine se potrudite, da povekšate število naročnikov. Marija Vam bo trud plačila, ki je najbolša plačnica. Ne pozabite, da v celoj Sloveniji je samo eden list njej posvečem i to je naš Marijin List! Širite ga z cele duše!	_
»Fantič le gori stani!"
Či si ohrano krstno nedužnost, — to se pravi: ne si včino nigdar nikšega smrtnoga, posebno ne nečistoga greha, — potem sam ti že povedao, si srečen, ka sam ne veš kak! Potem smeš biti veseo, ka bi lehko do pro-snic skočo! tisti, šteri so krstno nedužnost ohranili i jo prinesli s seov v nebesa, bodo kak posebni boži liiblenci hodili za božim Agnjecom i spe-vali do pesem, štere drugi ne vejo spevati.
Pa tiidi tebi, šteri si že grešio, neščem vkrej spraviti veselja, — či si se samo s skiišnjavov dobro bojuvao, eli se ešče vojskuješ, či si hiidoga premagao, eli ga ešče premagavaš. Či si najmre v milosti boloj, maš dosta zroka biti veseo. Či si v milosti božoj, si boži prijateo, bože dete, boži dedič; si imenitnoga, kraleskoga, božega roda; si bogat, ka bi lehko kupo vsa kralestva sveta. Vej.smo pravili: Milost boža so penezi za nebesa, vstopnica za v nebesa. Či si v milosti božoj, si boži liiblenec, Bog te nosi v svoji naročaj, se ti smehla kak mati deteti, bože oko te liibe-
Vesele božične svetke i srečno novo leto žele vsem naročnikom, pisatelom i širitelom skoz rok Jezušove presvete Matere, blažene, prečiste Device Marije
vredništvo i opravništvo
Marijinoga lista
v Črensovcih.
NAJLEPŠA ROŽA.
Najlepša je roža, ki zmerom cvete, Ki zime ne pozna te grešne zemlje; Ki svojo dišavo razširja vsikdar Jo vtrgne srmaček al' sveta vladar; Ki vehnot ne more pa vmreti tiid' ne, Ki drugo kak cvetje roditi ne ve. Ta roža je lepša od zvončka zime Vijolce spomladi vse tak ne diše Vse lelije leta nje plašč prekosi,
Krasoto jesenskih rož doli dobi.
* * *
Poznaš to rožico dušica draga? Boža nam roka jo dečici dala: V kelihi svojem da b' zibala Sina Roia Marija, Nevtepena, mila. Srčen.
Svetki toga meseca.
Blaženi advent, pravi naš človek. Pa po vsoj pravici tak. s Blaženi je, ar nam je prineseo naše zveličanje.
Mati OdkOpitelova je poprijeta brez greha. Dec. 8. svetimo te , veliki dogodek. Vse duše na sveti je poparila slana poprijet-Jnoga greha, samo na edno ne mogla ta spadnoti: na Marijino. Boža :roka je to preprečila. Ta je Marijino dfišo pokrila z zaslOženjom /njenoga bodočega sina, našega Zveličara i jo tak obvarvala po-■prijetnoga greha. Immaculata, Brezmadežna, Nevtepena je ona, ;kak jo zovemo po latinskom i slovenskom jeziki. Nema zamazka I na sebi. Najsvetejši Zveličiteo ne mogo dopOstiti, da prebiva bar ;samo en hip greh v tistoj dGši, štero si je on za mater zvolo. To je skrivnost 8. decembra.
— Nevtepena devxa, — pa je postala nevtepena mati. Na božično noč v štalici je porodila svojega sina, božega sina kak človeka na svet, da bi toga odkflpo. Neba se je zagreznola nad tov čiidov i se odprla, da jo vidi. Devica rodi, mati postane i devištva s tem ne zgubi. Pred porodom je devojka, v porodi je devojka i po porodi je devojka. 1 koga rodi, je Večni. Zemeljsko bitje da življenje večnomi žitki, človek Bogi. Neskončno bogastvo i veličastvo bože, sam Sin boži pride po devici na svet, a pride v štalo v jasli, na slamo, te najvekši siromak na sveti je bogatejši od Njega. Nebo vidi to čGdo pa da duška svojemi začGdenji, odpre svoja angelska vflsta na pesem i hvali oboje: Boga i devojko, ki reši po njej vsako dQšo, ki ma dobro volo, da sprime to rešenje: Dika Bogi na višini i mir na zemlji ljuden ki se dobre volje.
Tri meše se slflžijo te den, da molimo ednoga Boga v treh osebah, da počastimo edno sv. Familijo z tremi osebami, da si globoko v srce zapišemo tri velike dogodke ednoga najveselejšega dneva. Ti dogodki šo 1) Zveličar boži se je narodo, 2) rodila ga pod varstvom sv. Jožefa Devica Marija i 3) povabo je k sebi v pastirah vse nas, ar vsi moremo pasti svoje dflše do nebe.
Osem dni obhaja te skrivnosti sv. Maticerkev i v toj osmini v te vpleče še tri lepe rožice. Prvo je mantrništvo sv. Števana, drOga je čistoča sv. Janoša apostola i ta tretja je z ogračeka Jezušekovih vrstnikov, svete drobne dece, štera je, kak lepo moli sv. Cerkev, prle znala mreti za Jezušeka, kak se gučati navčila.
Blaženi advent! Blaženi svetki! A samo za tistoga, ki njihovo blaženost zarazmi i v svoje srce pusti; V grehi te blaže*
rtosti ne. V posvetnih veselicah tOdi ne. Sovraštvo je ne more dobiti, — samo zadovoljstvo čistoga srca jo more roditi. Bethle-hem j? blaženost čistih i zadovoljnih src.
V	Bethlehem sem se napoto...
V	Bethlehem sem se napoto, Da bi vido čudo novo: Bog, ki nema nikde mesta, Ki bogastva vsa presega,
Ki je večni, večno sveti, Koga svetlost vse presveti, Koga slava nema konca — Brez vse časti k nam priklonka:
V	temne štalce male jasli Ga položi sveta Mati; Mesto gvanta, vu plenice Zvijo ga roke Device ; Mehkoto Njem slama dava,
A toploto nema mara . . .
*
Sam vido to čudo, Ljubezen si zbiido: O Jezušek mali, jaz imam te rad, Za tebe, svoj žitek, cel' žitek ščem dat.
Srčen.
Cveti božičnoga časa.
V naravi toti ne cveta, po hišaj se skrivajo samo ništerni, pa še ti so bledi, zaspani, slabi, betežni. Ne cveta k božiči pa li si je lehko natrgamo. Od cvetov premišliavanja -gučim.
Najlepša i najhasnovitejša molitev je premišljavanje. Kak sama reč kaže, obstoji v tom, da si človek premišlavle od skrivnosti vere, v božičnom časi najprimernejše od včlovečenja sina božega. Vsako premišljavanje se more dokončati z ednim sklepom, naka-nenjom, kak ščemo te den živeti po tistih božih navdihih, štere nam je premišljavanje zbOdilo v dflši. Da te sklepe tOdi zvršimo, si zberemo neko zdihavanje, ki nas bo opominolo na sklep, ki smo ga napravili. To zdihavanje bo celi den dišalo, kak najbole-dišeči cvet v našoj duši i toj lehšalo pot v zvrševanji včinjenih sklepov. Ti zdihaji so roža, so cvet za dQšo. 1 tak se tiidi zovejo: cveti premišljavanja.
j
Kakše cvete bi si mi tak natrgali za božič i gda bi je naj pridihavali, vohali?!
Gda naj zdihavljemo? 1) Pri jOtrašnjoj, 2) pri večerašnjoj molitvi, 3) pri molitvi „angeo Gospodov" za časa zvonenja i 4) pri molitvi pred jelom i po jeli.
K.ak naj zdihavlemo pri teh 4 prilikaj v božičnom časi do svečnice?
Od božiča do treh kraljov: Devica Marija i sv. Jožef dajta mi, i dajta mi Jezušeka! Jezašek, ljubim te! Vaja pa naj bo v tom časi potrpljivost z ljubezni do Jezušeka.
Od treh kraljov do svečnice pa zdihavlimo : De v. Marija i sveti Jožef, naj sam popolnoma vajni za Jezušeka! Jezušek, mej me ti!
Vaja nam pa bodi v tom časi dariivanje svoje pobožnosti i svojih težav Jezušeki za Matercerkev.
Kem več takših cvetov si vtrgnemo v božičnoj zimi, tem več nam jih precvete vu večnom sprotoletji.
Mali greh.
(Spisao A. Beltrami. — Poslovenio J. T.)
V. Poglavje.
Što žele priti do krščanske popunosti, more napovedati neizprosen boj vsem, tOdi malim grehom.*) Sveto življenje i mali grehi, štere včinimo premišleno s popunim poznanjom, ne idejo vkiiper. Moremo biti radodarni z Bogom, či želimo, da bo tOdi On bogato delio nam svoje milošče. Duša, štera je strastno navezana na zemelske stvari, ne more z lehkotov poleteli v obi-manje i naroče bože. Ar ka pomaga ptičici, naj si je privezana s tenkov nitkov ali z močnim vožom, či se ne more osloboditi i poleteti v modre višave?
Krasen i dišeči je ščipek i nas vabi k sebi s svojimi vsunci se bliščečimi farbami, ali či ma samo eden listič oveneli, zgubi veliki tao svoje lepote. — Či ma lepo zreto jaboko edno stran nekoliko nagnito, ne več vredno, da bi prišlo na kraleski sto. — Či bi meo lepi, svilnati gvant, tkan i zašit od prilične roke, okin-čan z zlatom i džOndži, samo eden mali zamazek, ga kralica ne bi štela obleči, ar bi pri tom trpela njena čast. More biti popu-
*) Prisvojimo si reči Prorokove: „Preganjao bom svoje neprijatele i jih potro i se ne bom vrno (iz boja) dokeč jih ne pokončam." (Ps. XVII. 37.)
notna čist, nevtepen, brez najmenše falinge, ar v kralesko plačo smejo samo kraleskomi dostojanstvi primerna oblačila.
Bog je svetost sama, štera najde nepopunosti tiidi v lflbezni gorečih serafinih, ki trepečejo pred njegovim veličanstvom i s perotmi zakrivajo svoje obraze; te isti Bog žele i šče, da bi se duše, ki so na poseben način njemi posvečene, trudile na vso moč za čisto dušno vest.
Što je skleno mir s svojimi falingami, što se je popunoma pobrato s svojimi nepopunostrni, što ponavla vsigdar iste grehe i ma celo dopadenje v njih, pa si ne prizadevle pobolšati se, tisti naj ne čaka, da bo dosegeo kdaj popunost, da bo smeo stopiti v svetišče bože lflbezni i biti talnik nebeskoga veselja. Da se Bog scela zroči kakšoj dfiši, je potrebno, da je ta dflša prosta vseh zemelskih želj i hrepenenj, prosta vsake navezanosti na stvari toga sveta. Ar či je naše srce zamazano z blatom, či lflbi minlive zemelske reči, ne more biti razsvetleno z nebeškimi žarki i na-punjeno s sladkim balzamom milošče bože. Balzam friško zgubi svojo dišavo, či se v njem vtopi kakša mflha.*)
Kda je sveta Marjeta Marija Alakok, presrečna vučenica bo-žega Srca, stopila v samostan i se poprijela vaje v popunosti, pa je ohranila čutno naveznost do neke prijateljice, se njoj je prikazao Jezuš i njoj naznano, da tista navezanost žali njegovo lubezen, ar On sam šče vladati v njenom srci; zato pa naj brezpogojno razdere to navezanost. Sveta devica, ki je bila občfltliva za vsako najmenšo čflstvo, je mogla bojflvati več mesecov močen boj proti toj navezanosti, da je slednjič zmagala i komaj te jo je nebeški Zaročnik napuno s tolažbov i jo okinčao z nenavadnimi darovi, kakših njoj do tistoga časa ne dao, ar je ešče ne bila vsega prosta.
Karmelska serafina, sv. Terezija, je mela strašno prikazen, v šteroj njoj je Bog pokazao pekeo i za njo pripravlen prostor, či se ne bi otresla ništernih faling, ki bi jo počasi pripelali do pogublenja. — Častita sestra Ana od včlovečenja, ki je vmrla na glasi svetosti, je vidila neko dflšo pogflbleno zavolo malih faling, štere so jo pripelala do smrtnoga greha. Mali grehi vplivajo na osebo, ki hrepeni po popunosti ravno tak, kak mišice ali pesek v očeh. Eno zrnce peska ali smeti skoro nikaj ne, či pa pride v oko, zvabi iz njega skuze i prizadene velike bolečine. Vido boš kak to oko oteka i postaja rdeče i dokeč ne odide vč tista smet, ne moremo biti mirni, niti gledati na predmete. Blažena KJara iz
*) Miseo je vzeta iz svetoga pismo Prid, X. 1.
Montefalko je ednok mela prazno dopadenje nad včinjenim dobrim delom i Gospod njoj je nenadoma odvzeo vse nebeške tolažbe, za dugo časa, čitfldi je delala pokoro za te greh i z bridkimi skuzami prosila za odpflščenje. Jezuš Kristuš je ljflbomorni ,zaročnik, ki ne trpi nevernosti na dflšah njemi posvečenih. On jih ije tak jako lflbo, da je prišeo iz nebes na zemlo, prevzeo člo-?veče telo, pretrpo najhflše bolečine i na zadnje zdehno svojo dflšo ;na križi. Zato pa ma pravico, da njemi dajo celo svoje srce i ^ga ne delijo med drflge stvari. To srce je naime tak malo, da 'ne more prenesti dveh lUbezni; zato ie pa spodobno, da gori ;samo za Njega, ki ga je stvoro, odrešo; ga žele posvetiti. - Sv. Ludovina, holandska devica, ki je preživela v osemtre-seti letih na bolniškoj posteli vsakefele bolečine, se je pri očinoj 'smrti vdala v vekšo žalost, kak se spodobi za verno krščenico, ki zna, da je grob samo prelaz v večnost Za kaštigo zavolo te prevelike i nenaravne navezanosti njoj je Bog odvzeo vse sladke tolažbe, s šterimi jo je pohajao na posteli bolečin i poleg toga 'jo je ešče bole potežo s svojov rokov pošilajoč njoj dosta no-trašnjega trplenja. Nekši pobožen pflščavnik je v prikazni vido stanje te trpeče dflše, zato njoj je naznano, .da či si šče na novo pridobiti prešnje milošče, se more popraviti v toj nepopunosti i se čisto vdati v najsvetejšo volo božo.
Obrnimo se zdaj do svoje lastne skušnje. Ali morebiti ne istina, da či spadnemo prostovolno v nepopunosti, či se ne od-povemo iz Iflbezni do Boga svojoj voli, či zadovolimo neredna negnjenja svojega srca, ali ne istina, da včasi čutimo, da so se zmenšale milosti bože, da ne čfltimo nikše sladkosti v vajah kreposti i ne čfltimo več tistoga ognja i gorečnosti na popunosti? Te naša dflša dremle v slflžbi božoj: .Od žalosti medli moja duša." (Ps. 118, 28.) i ne je več zmožna za plemenite sklepe i velikodušne odločitve. Je betežasta, ranjena, kak tisti nesrečen človek na poti v Jeriho i či se ne paščirno jo vračiti, v kratkom časi merje i jo bodo pokrili z mrtvečim prtom. Či zato ščeš postati sveti, napovej neizprosen boj prostovolnim malim grehom! Ne bodi skopi z Bogom i ne meri s šestilom (cirklom) ali metrom kak deleč sega .dovoljeno i nedovoljeno," kak daleč je smrtni ali. mali greh, kak deleč dužnost pod smrtnim ali malim grehom. To je težko i nevarno, ar so meje ne vsigdar jasne. Nasprotno pa se ogibli vsake žalitve bože i vadi se v evangelskih tanačih s tem, da vsigdar bogaš navdihom božim. Šteti (hoteti) se pravi moči (što šče, more); što trdno šče, bo postao sveti, ar milost ne fali nigdar tistomi, ki jo rad sprejemle i skrbno z njov sodelavle. (Dale)
Društva i zveličanje.
vi.
Pisali smo že večkrat, da so bratovčine zato od Materecer-kve potrjene, naj nam olejšajo pot zveličanja. Dajmo zdaj odgovor na to pitanje: kak nam olejšajo bratovčine pot zveličanje?
Odgovorimo, da na štiri načine i to 1) po dobrom zgledi, 2) po odstranitvi slabih prilik, 3) po molitvi i 4) po prejemanji svestv.
Za zdaj vržimo samo na prvo točko svoj pogled. Bratovčine nam lejšajo pot zveličanja z dobrimi zgledi. Stari a istinski je latinski pregovor: verba movent, exempla trahunt, to je po naše: reči genejo, zgledi pa vlečejo. Najlepše predge vtis se razkadi v našoj duši, če pridemo v slaba drDštva, a slaba pobožnost se pa poživi v dobroj družbi. Jezuš, naš mili Zveličiteo je poznao to našo slabost, zato je svoje poslOšalce, kim je predgao, opomi-nao, naj gledajo njegov zgled. Pravo njim je: „Včite se od mene, ar sem krotek i poniznoga srca" (Mat. XI. 29.) Naročo njim je: ,.Zgled sem vam dao, da bi tiidi vi delali kak sem vam jaz včino." (Jan. XIII. 15.) Prtio i karao je pa pred slabim, zgledom: ,.Jaj sveti za volo spake . . . Jaj tistomi človeki po kom spaka pride. (Mat. XVlll.-7). Bratovčine, če se dobro vodijo, če se njene kotrige držijo predpisanih pravil, kažejo vsikdar dober zgled, šteri z silov vleče za sebov. Kotrige Marijine družbe, če verno spunjavajo svoje bratovčinske dužnosti, so edna drflgoj an-geo varivač. Edne čistost diši i drugoj, edne ponižnost se zleva v srce pajdašice, edne gosto sv. obhajilo takrekoč za roko prime i drflgo kotrigo pa jo pripela k Jezuši. Goreči tretjerednik, ki zmerno je i pije, ki srdov, svaje ne pozna, koga življenje je sama pokora, je lestvica v nebo, na štere kline stopijo za njim i druge kotrige. Oda vidiš pred Srcom Jezušovim klečati kotrige bratovčine Srca Jezušovoga kak istinsko pomirjavlje i tolaži to razžel-jeno Srce z svojimi molitvami v cerkvi, zvGna nje pa z svojov potrpljivostjov, se i ti geneš i odločiš na spodobno djanje, Rožni-venec v roki edne kotrige rožnovenske bratovčine, porine toga i v drflge roko, edne nasledflvanje Marijino pripela i drOgo to toga. Pa tak bi lehko našteli pri vsakoj bratovčini. Verno spunjavanie pravil, dužnosti bratovčine je lepi, najlepši zgled, šteri sveti vsemi, vodi, krepi vse, ki se zbirajo okoli bratovčine. Te zgled čuva hfldoga i otrdjavlje v dobrom kotrigo. Te zgled tira mlačnost od nje i vužiga gorečnost v njej. Te zgled napunjava z dOševnim mirom i i srčnov radostjov kotrigo, štera sta za dflšo to, ka so
preroti za ptičico. Te zgled vravnava pogled kotrige od zemlje j)roti nebi i ga z vsov silov vleče proti njej. Što ne bi si iskao te lehkote na poti zveličanja?! 1 što ne bi se bojao drGgo biti, 'kak dober zgled sestram i bratom v bratovčini ?!
Jaslice
štere je kiipo Zelko Štefan Srakov, rojen v Črensovcih, stoječi v Chicagi za petsto dolarov za črensovsko farno cerkev. Jaslice do 24. dec. blagoslovljene i so najlepše v celoj Sloveniji. Izdelao jih je Sojč Ivan, podobar v Maribori.
Materni pogled.
Misijonar Hasslacher pripovedavle med svojov predgov sledečo zgodbo: „Pred leti sam poznao ednoga mladoga dijaka, šteri je v svojem božnim živlenjom tak deleč zablodo, ka so ga žandarje iskali. Nesrečen dečkec je že v gingavij letaj zgflbo očo. Sirota mati, kelko je jokala za svojim zgOblenim sinom. Kak grozen meč je prehodo njeno srce, gda je zvedila, ka njenoga sina žandarje gonijo. Pa on? V njegovom srci je bilo vse mrzlo, prazno, čarno kak voza. Da bi se kaj kesao ali mislo na pobol-šanje niti guča ne. Zato je ne čudno, či je mati od žalosti zbe-
težala. Vidila je, ka se njoj bliža zadnja vora zato je poslala pismo na zapovednika voze, naj bi dovolo, ki bi sin prišeo malo domo.
Zapovednik je posluno prošnjo vmerajoče matere. Že drOgi den so vojaki prignali zvezanoga sina. Smrtnobleda mati se vse pretrosi, gda zagleda svojega, negda tak dobroga sina, v drOžbi oboroženih vojakov. Niti reči je ne mogla spregovoriti. Ne je pozdravila sina, ne njemi dala roke, nego gda je stopo bliže, ga je močno pogledala. Gledala ga je dugo, neprekmeknjeno. Po tom gledanji je dala vojakom znamenje z rokov naj ga ženejo, pa se obrnola vkraj od njega. Ka pa sin? Kak je prišeo, tak je odišeo. Po celoj poti je nikšega znamenja za zbolšanje ne kazao. Je bio pač zgGbleni sin. Dveri temnice se za njim znova zaprejo. Mati pa doma vmera!.... Tfl zdaj v samoti, med vlažnimi stenami, pri meglenoj lampici, njemi znova stopijo pred oči materni zadnji pogledi. Oh, kak ga je gledala, nepremeknjeno, dugo boleče!.... Oh, te pogled vmerajoče matere ali je ne bio oster opomin, mila prošnja, pun materine skrbi pa tudi lObezni....
Njegovo trdovratno srce je bilo premagano. Pogled vmerajoče matere je mladomi hOdodelci več povedao, kak bi njemi pa mati, ves mesec noč i den govorila. Nepopisen viher občOtkov, spoznanja, požalOvanja, žalosti, pride z vsov silov v njegovo razdvojeno dOšo. V njegovoj dOši i srci je vrelo, kipilo, pokalo tak ka je začno kričati: „Moj Bog, kam sam zablodo!"
Spoznao je svojo nesrečo, sram ga je bilo. Naskori se je popolnoma spremeno. Gda je prišeo iz voze, je zapOsto svet, odišeo v samostan, postao misijonar i zdaj ga vidite tO pred se-bov. Tisti hudodelec sam bio jaz sam; jaz, ki vam zdaj tO s predganice gučim!" — Skuze so pobile zdaj poniznoga misijonara predgara — spokornika. Zmolo je ešče eden Očanaš za .svojo pokojno mater.
Našim božičnim i trekraljovskim pesmarom.
Pred božičom i Tremi kralji je navada v dolnjem konci SI. Krajine, da hodi deca i mladina od hiše do hiše spevat i z spe-vanjom dare pobirat. Lepa navada, naj se li gordrži. Ne sme se pa gor držat i nered i spaka.

Nered i spaka pri spevanji se mora odpraviti. Nered pa i spaka, štere smo pri toj ovak lepoj navadi opazili, obstojita v sledečem:
1.	Pesmarje se po poti bijejo, svajujejo;
2.	pesmarje majo to grdo skopačko navado, da ta, gde so kaj dobili, idejo večkrat; kda so dospevali, počakajo malo vonej, glase spremenijo i ido pali notri, kak židovski agent, šteroga gda so vrgli vo na dveri, je skoz okno prišo nazaj ponfljat svoje blago; Jezušeki je ta nepoštenost odorna;
3.	se preoblečejo, da se ne bi spoznali; zakaj je to? Vas je sram Jezušeka častiti? Ali Vas je sram kaj dobiti? Če tak, te ne hodite okoli. Jezušeka ne bilo sram vzeti dare ni od siromaških pastirčkov ni od bogatih treh kraljov;
4.	grdo spevajo večkrat pesmarje; negda so kak angelci po-pevali, da se nam je dQša veselila i topila od radosti, zdaj pa včasi tak naopačno spevlejo. da se nam vidi, kak da bi nam vse zdrave zobe mikali; deco i starejšo mladino trbe navčiti lepo spevati; naj popevajo menje a tem lepše;
5.	pesem je večkrat posvetna; posvetne pesmi vižo potegnejo večkrat na božično pesem, ka ravnotak paše, kak, kda što v lepo svetešnjo obleko odet hodi bos; viža mora biti pobožna, ar je pesem pobožna; neizmerno lepe so stare viže, ne je trbe zametavati, nego gordržati;
6.	prenaglo popevajo dostakrat; v sili so, da ne bi što pred nje vujšeo i njim vzeo kakši lepi dar, zato pa z takšov silov gonijo pesem, kak šivlja mašin ali jo celo kučejo, kak da bi jo meli na kovačkom nakvali; lepo mirno spevati, kak so angelci, to je Bogi na diko i ljOdem na veselje;
7.	ka zdaj pride, najraj ne bi pisali; pesem se večkrat zategne v kesno noč i v toj temini hodijo dečki pa dekle . . . sami . . . tOdi v samotnih krajih ... tiidi v krčmo zavdarijo i tam zapijejo, ka so dobili i z dari zapravijo tOdi nešteri i neštere poštenost... Od toga se ne bi smelo pisati, ar se kaj takšega ne bi smelo nikdar pripetiti. Bog daj, da nam več ne bo trbelo opominati v toj reči;
8.	dare, štere dobijo za nepotrebne reči zapravijo; ti dari morejo služiti, da se odpomore siromaštvi i božoj diki i nikdar ne v drOgoga; kflpite si, ka potrebOjete, dajte je siromakom ali na misijone, ali na cerkev če je vi ne potrebujete, gizdi i pijanosti nikdar ne smejo slflžiti.
Na to vas prosi, pesmarje, Jezušek.
Ka bi naša moška mladina potrebiivala?
Naša moška mladina bi potrebovala edno drOžbo, štera bi vse dečke vkOp vezala i v cerkvi i zvOna nje. To je, štera bi je pri Bogi držala v celoj njihovoj mladosti. Edno drOžbo potrebuje naša moška mladina, štera bi njej čuvala vero i poštenost, štera bi jo čuvala lagojih prilik, predvsem pijančuvanja, tepešije i sla-boga čtenja i štera bi jo vzgojila v stanovitne, odločne kristjane.
Več naših dOhovnikov se bavi z tov miseljov i Čaka, da se ta dozori. Naj k njenoj hitrejšoj dozoritvi pripomoremo, odpremo v Mariji posvečenom listi pred javnostjov to pitanje i oprosimo 1. preč. dOhovščino, 2. pa samo moško mladino, naj pove svoje misli k temi pitanje, naj da odgovor na nje. Nikoga imena ne bomo objavljali, če što tak žele, a nasprotno vsakoga ime objavimo ki tak žele. Pošljite nam svoje misli, posejajmo je v Marijin listek, zročimo je v njeno obrambo, naj po njenoj maternoj dobroti pridemo do srečne rešitve toga pitanja, naj po Mariji pride moška mladina do rešitve svojega najvekšega kinča, poštene mladosti i tak celoga i telovnoga i dOševnoga blaženstva.
Pazimo na pohiijšlivce.
Kak jako je zdaj v navadi, da se vse pove, vse včini, ka komi v glavo ali na jezik pride. 1 čOdno pa je to, kak radi vsi poslOšajo ešče najgrše i odOrne reči, posebno mladina i oni, ki več nemajo niti ednoga maloga kotička v srci, ki bi ešče bio čisti i pošteni. Zakaj včasi ne premislimo tiste strašne reči Jezušove: „ Jaj onomi, šteri ednoga iz teh malih spači! Boše bi bilo, či bi
se njemi mlinski kamen privezo na šinjek i bi se pogrozo v morsko globočino."
Vej je pa zato to nej tak preveč grdo, ka si včasi pogučav-lemo. Istina je, ka te zato človek tOdi sam kaj kcoj misli, ka ne bi smeo. — No vidite! I či je što mlajši, ali pa bogšega srca, te se pa gvišno pohOjša, či ste ravno ne najgrše reči gučali. Zapomlimo si za celo naše življenje, stari i mladi: PohOjšlivec več duš v pekeo spravi kak šatan sam ali celo več šatanov vkuper.
Bio je jako sveti pGščavnik. Bog njemi je dao večkrat vi-diti čOdne reči. Tak je nekoč vido lepo i veselo drOžbo dečkov,
mladencov od petnajstoga do petdvajstoga leta. Bilo jih je okoli dvajseti. Sedeli so okoli velkoga i bogato obloženoga stola. Jeli so i pili i se veselo razgovarjali. Sami dobri i pošteni dečki so bili. Pflščavnik gleda i vidi, da vsakši dečko ma na strani maloga šatančka, šteri njemi najgrše reči šepeče na vOho. Ves prestra-čen pflščavnik pazi, ka napravijo šatančki. Pa gledajte, tisti dobri mladenci so nikaj ne dali na takša skflšavanja.
Zdaj se odprejo vrata i notri stopi lepo i fino oblečeni dečko. Vse pozdravi, se nasmehne. Vsi so najboše vole. Na ednok pa pove nekšo grdo reč. Vsi so se zasmejali. Potom drflgo, tretjo. Mladenci so vsi začnoli grdo gučati. 1 niti pet minot je ne minolo pa so že takše reči gučali i delali, da si je puščavnik vflha držao, žmio i od tam odbežo — Vidite, kda je te dečko prišeo, te s.o vsi šatančki zbežali. Vsi tej šatančki so ne mogli na den sprav'ti niti ednoga greha, tisti zapeljivec, pohfljšlivec je pa naednok vse tiste lepe duše za šatana pridobo.
Predragi rojaki vsi, posebno mladina, ki si tak jako draga Srci Jezušovom, nikdar nikoga ne pohfljšaj. Pa tudi ne daj se nikdar pohiijšati. Beži pred zapeljivci, ki so si od šatana zposodili jezik i največkrat tfldi roke!
Jaslice — predganica.
Jaslice so glasna predganica. Predgajo nam od Boga i človeka. Od Boga kak je smileni, od človeka pa, kak je grešni. Prva je čula to predgo BI. D. Marija. Navčila se je z nje trpeti z Jezušom, da se reši grešnik. Tristo let za njov je klečao v Bethlehemi na tistom mesti, gde so stale jaslice, sv. Hieronim (Oremuš). \{ak nekda pastirje, tak je šteo tudi on nekši dar pokloniti Jezušeki. Pitao je zato: ,,Ščeš ti ljflbjeno detece, vzeti od mene za dar mojo vrednost?"—,,Jaz sem gospod nebe i zemlje." — ,,Ščeš meti moje knige i mojo modrost?" — „To maš ti od mene, večne modrosti!" — „Ka ti pa smem tak v jasli položiti?" — Nato njemi detece odgovori: „Daruj mi samo tvoje srce". ,,To je pa puno grehov" — zaječi svetnik pun pokornoga dflha. A z jaslic se čflje tolažlivi odgovor: „ Tvoje grehe ščem jaz na križ pribiti, ar sem jaz zato prišeo, da zbrišem grehe sveta." — Tebe pa na ko j včijo jaslice, z svojov predgov, draga dušica?
Misli na konci leta.
I. Ka se popraviti ne da.
Leto 1927. je zajšlo. Ne bo ga nikdar več. Nikdar več. — Edno leto si starejši postao i mlajši ne boš nikdar več. — Edno leto si bliže prišo k grobi i dale od njega nikdar ne boš več. — Kj so v njem šli z toga sveta, se na njega ne povrnejo nikdar več. — Ki so se v njem na te svet rodili, se na njega ne bodo rodili nikdar več. — Kj so se v njem pogubili, se rešiti ne morejo nikdar več. — K1' so pa v njem rešili svoje duše, je pogiibiti ne morejo nikdar več.
II. K« se popraviti da.
OdpOščanje grehov, očiščenje dflše ti prinese novo leto, če se v njem dobro spoveš. — Zapravljene milošče si spraviš nazaj, če postaneš goreči. — Bliže boš ne samo k grobi, nego tOdi k nebi, če boš mirno i veselo trpo vse, ka ti Bog pošlje, iz ljfl-bezni do njega. Plačilo za večnost se ti ne samo povrne, nego tiidi povekša v novom leti, če boš gostokrat i z globokov po-niznostjov hodo k svetomi prečiščavanji.
III. Kakša naj bo naša hvala na konci leta.
Ta hvala more dvoje meti v sebi: 1. priznanje božih dobrot i 2. našo odločitev na dobro, na bolše, za prišestno leto. Ki ne priznava dobrot, je nezahvalen. Ki ie Pa priznava i za nje z nezahvalnostjov plačuje, je hOdoben. Dobrote pa, štere smo v preminočem leti sprejeli, so tak velike, da je zamučati ne sinemo.
Bog nam je dao čas, da si lehko rešimo dOše za večnost.
Bog nam je dao milosti vsaki den v obilnosti po svetih me-šah, molitvah.
Bog nam je odpiisto grehe pri svetoj spovedi.
Bog nam je dao svojega Sina, Jezuša pri svetom prečiščavanji.
Bog je gačao z nami po svetih predgah i navukih.
Bog nam je šepetao skrivnosti po navdihavanji.
Bog nam je povekšao broj rešitelov naših diiš, ar nam je po* slao štiri novomešnike.
Bog je blagoslovo naše pridelke, da smo rešeni glada.
Bog nam je bio ljubeči oča skoz celo leto, ar je skrbo za nas, za našo dOšo i naše telo z celim srconh
Priznaj to dušica, ar je sveta istina; i gda priznaš, odloči se, ka boš v zahvalo za vse te dare v novom leti ljubeče dete te ljObečega nebeskoga oče.
12 obljub Presv. Srca Jezušovoga.
Pobožen i vučeni redovnik p. Yenveux O. M. 1. je prebrodo spise sv. Marjete i na podlagi teh nam je sestavo v svojem iz-vrstnom deli .Le Regne du Ceur de Jezus" to je po našem „ Kraljestvo Srca Jezušovoga" seznam obljGb, štere je svojim čas-tilcom dalo Presv. Srce Jezušovo. Teh obljOb je 12 i se glasijo etak :
1.	Dao njim bom vse milosti, štere potrebujejo v svojem stani.
2.	Dao bom mir njihovim družinam.
3.	Tolažo je bom v njihovom trpljenji.
4.	Bom njim varno zavetje v življenji, posebno pa v smrti.
5.	Razpeljao bom obilen blagoslov na vsa njihova podjetja.
6.	Grešniki bodo najšli v presv. Srci vretino i neizmerno morje smiljenja.
7.	Mlačne duše bodo postale goreče.
8.	Goreče duše bodo dosegle veliko popolnost.
9.	Blagoslovo bom celo hižo, gde bodo vopostavili i častili kep mojega presvntoga Srca.
10.	Diihovnihom boni dao dar, da bodo genoli tiidi najbolje okorna srca.
11.	Osebe, ki bodo širile to po bo ž nos t, bodo me le, svoje ime zapisano v mojem Srci i to tak, da ne bo nikdar zbrisano ž njega.
12.	Velika obljiiba. Tistim, ki bodo pospoloma devet prvih petkov pobožno sprejemali sv. prečiščavanje, bom podelo milost stanovitnosti i srečno smrt.
To je 12 vbljflb, štere^ nam je dalo Srce našega miloga Od-kupitela, Jezuša Kristuša. Sto ne bi Želo deležen biti teh obljubljenih blagoslovov? Pa lehko je te dobiti, ar Srce bože malo žele. Žele samo to, da ti, draga dOŠa, dužnosti svojega stana spunja-vaš z ljubezni do njega. To teliko pomeni, ka ravnotak kak dozdaj boš orao, vlačo, sejao, delao doma pri gospodarstvi ali na poli, boš zme1a'a. kOhala, prala, pač delala svoje delo pri hiži ali zvflna nje, samo ka darfljeta odsehmao svoje delo Srci Jezušovomi, ka sta dozdaj po navadi opravlala, bodeta iz ljubezni do njega i zato verno i popolno opravila. To je kljOč do teh 12 obljOb Srca Jezušovoga.
—	Zaobljiibo čistosti je položilo 8. dec. pred Najsvetejšim za edno leto bluzi sto kotrig iz tretjega reda sv. Frančiška v Črensovcih. To zaobljubo polagajo že več let vsele na edno leto z dovoljenjom svojega spovednika i redovnoga voditela za Matercerkev, predvsem za njene duhovnike. Oda te šereg vidimo nehote se nam zbudijo v srci reči sv. Pisma, z šterimi hvali čistost: „0 kak lepi je čisti rad". Nevtepena Devica, čuvaj je v stanovitnosti, da bo tvoj Jezuš meo dosta lelij v svojoj cerkvi, da se ga bodo vsikdar lelijske duše dotikale pri oltari.
—' Jaslice dobi črensovska cerkev. Najlepše so v celoj Sloveniji i mislimo tudi v celoj Jugoslaviji. Kupo je Zelko Štefan Srakov z zleženja z Črensovec, stoječi v Chicagi. Dao je na nje 500 dolarov. Blagoslavlanje se bo vršilo 24. decembra, predpopoldnom ob poldesetih, ka bomo v no-vom leti posebi popisali.
—	Očivesna kaštiga. V Brooklyni, predvaraši Newyorka je eden brezverski delavec kradno iz cerkvenih šparavcov peneze. Kda je ravno trgao gor eden šparavec, ga je pregnala nekša ženska, štera je za ednirh stebrom neopaženo opravlala svoje molitvi. Tovaj je začeo bežati i je na-ednok samo vkiiper spadno. Ženska se je paščila po policijo. Kda je policaj prišeo, so vzeli v pamet, da je tovaj mrtev.
—	Strta cerkev sv. Terezije od deteta Jezuša. Mala svetnica, štera je živela v denešnjih časaj i je teda pokazala, da tudi v denešnjem modemom časi lehko dosegnemo svetništvo, je v par letaj postanola med katoličanskim svetom jako prilublena. V Ameriki so njoj na čast te dneve posvetili štrto cerkev.
—	Zvonar na obedi pri piišpeki. V Birminghami na Angleškom je zvonar obslužavao 50 letnico svoje službe. Prišli so ga pozdravlat domači g. plivanoš i vnogi zvonarje z okolice. Birminghamski piišpek pa so slav* lenca pozvali na obed.
—	Nova čuda lurdske Marije. Oardelle Celestin, edna francoska ženska, je že 2 leti trpela zavolo raka na obrazu Ves obraz njoj je bio
že razjedeni i čakali so, da že naskori nastopi smrt. Vračili so jo znante-niti zdravniki, njeni beteg je bio preiskani na vse mogoče najmodernejše načine. Na zadnje so naročili lursko vodo, z njov močili razjedeni obraz i opravlali na čast Mariji devetdnevnico. Kda so že tretji den opravlali pobožnost, se je začelo obračati na bogše. Ženska je popunoma ozdravela i zdravniki, 2 katoličana, eden luteran i eden mohamedanec, so izjavili, da se ozdravlenje po človečom načini ne da razložiti. Teda nova čuda.
—	Novi japonski red za redovnice. Na Japonskom je Rey, nad-piišpek v Tokio, nastavo novi red za ženske redovnice. V te red slobodno stopijo samo domačinke, Japonke. Tri redovnice toga reda so že napravile obliibe, naskori pa de ešče delalo sedem drugih. (Po „HiteletK.)
—	Plivanoš-mantrnik zavolo toga, ka je brano nedužnost edne mladenke. V Meksiki, kde preganjanje sv. Materecerkvi trpi dale, zdaj z vekšim, zdaj z menšim pritiskom, se je nedavoo pripeto dogodek, šteri vrže pravo svetlost na vzroke toga preganjanja.
V E1 Salto varaši se je general Laveaga Miguel znajšeo z mladen-kov z dobre krščanske družine, štera pa ja bila jako lepoga nastopa. Po-vidla se njemi je i odločo se je, da jo mora na vsaki način dobiti v svojo oblast. Poslao je po njo svoje vojake, ona je vujšia na farofi i prosila g. plivanoša, naj jo obvarjejo pred tem nasilnim človekom. Plivanoš so stopili na hižni prag i prepovedali vstopiti vojakom. Zapovednik se je paščo nazaj k generali pitat, ka naj napravi. General je zapovedao, da plivanoša, šteri se je vupao njegovoj zapovedi proti postaviti, itaki zgrabijo i ga strelijo. Tak se je zgodilo. Da pa se nebi ludstvo preveč zburkalo, so ga gnali 20 kilometrov daleč, ga tam gor postavili i na drogno sprestrelali. Kda so ljudje to zvedeli, sta šla dva k generali pro-testerat. General pa je dao svojim vojakom zapoved, naj itaki, či bi ludstvo kaj protesteralo, strela na nje z ostrimi. Tak izgleda sloboda
slobodnomiselcov.
—	Belgrad. Nov. 27. se je dvoja lepa slovesnost vršila v Belgradi: posvečenje Marijine zastave za služkinje i Ciril—Metoda akademija. Zastavo so blagoslovili papov nuncij. Po litanijah z Najsvetejšim so se zbrale sliižečke dekle okoli nove Marijine zastave i obljubile Mariji vernost do smrti. Že dvanajset dekeo se je morilo v kratkom časi v Belgradi, ar so sirotike zajšle na kriva pota. Marijina bandera jih bo odsemao zbirala pri Mariji, ki jih bo branila i čuvala prepada.
Po toj lepoj slavnosti, štere so se vdeležili svetki i cerkveni dostojanstveniki i puno naroda, je šla ta vnožina na vseučelišče, gde so priredili kat. visokošolci akademijo na čast sv. Cirili i metodi. Glavni govornik slovesnosti so bili dr. Živkovič, vseučelišni profesor iz Zag-ieba. Slovesnosti se je vdeležilo tudi vnogo pravoslavnih, na štere je ta napravila najbolši vtis. Za zjedinjenje cerkve je pali včinjena edna krepka stopnja.
znivo gleda, sunce bože prijaznosti na tebe toplo sija, nebesa so nad teov odpreta, angeli so tvoji prijateli, svetci tvoji bratje, šteri te že čakajo, gda prideš med nje, ka te sprejmejo z odpretimi rokami. Glej kak srečen je človek, šteri žive v božoj milosti! Znaj, ka so to ne samo lepe i prazne reči; vse to je čista, gola i popuna istina. Ludje se toga ne zavedajo, ar so ne zadosta povučeni i ar nemajo zadosta žive vore. Zato ti ešče ednok pravim: Vse to je čista istina i ešče več je to kak istina. S človečimi rečmi se sreča človeka, šteri je v miiosti božoj, ne da popisati. Zato bi mogeo meti angelski jezik, ka bi to srečo lehko vo povedao. Dečko vervli mi to! I či verješ, kak bi te ne bio veseli; oh, veseo, da bi poskočo ne samo do prosnic, liki do nebes! Zato po pravici pravi tista Slomšekova „Pesem neduznoga mladenca."
Poslušajte mene vsi ljudje, poslušajte žene in možje, bom veselo pesem vam zapel, ker sem fantič mlad in pa vesel!
O, kak' bi jaz vesel ne bil, kak' Boga ne hvalil i častil, dokler nedolžen sem in mlad, Oče me 'ma nebeški rad.
Da, dečki, skrbite mi, ka bote pošteno živeli, z zapelivcom se dobro borili, živeli v božoj milosti, — te pa — te pa le bojte veseli! Človek, šteri je boži prijateo, zaistino lehko spevle: Vsigdar veseo, veseo, doket bom iiv J Tudi či nikaj ne pije, je veseo. Ne njemi trbe za veselje pijače. Pijanec, nečistnik, eli kakšište grešnik pa iz srca veseo nemre biti. Kak velka je sreča za človeka, šteri žive v milosti božoj, tak velka je nesreča tistoga, šteri milosti bože nema. Eli ti naj to nesrečo popišem? Skoro se bojim toga. Bog se na njega srdi, oblaki bože kaštige se zberajo nad njegovov glavov, duša njemi je zamazana kak najbole čaren koteo, pekeo je pred njim odpreti, šatan ga ma vklenjenoga, se njemi reži i ga čaka, gda ga potegne za seov v brezno. Tudi to so ne prazne reči, liki istina povedana v podobi. Či ma človek kaj vere, more to vervati i znati. I či to zna, kak more biti veseo ?! Da, grešniki nemajo mira i ga nemrejo meti. Veseo človek je poskočen. Liki grešnik ma živetno dušno vest, žmetnejšo kak kamen. Samo ka je lehkoga, je poskočno. Zato je človek, šteri ma čisto dušno vest, lehko srce, samo takši istinsko lehko poskočen, veseo.
Kak pa bodi veseo ? — No, toga te ne bom dosta včio. Što je veseo, je veseo i ga ne trbe ešče kumaj včiti, kak naj bode veseo. Samo to ti pravim: Za veselo živlenje ne trbe dosta veselic. Dnesden je vnogo veselic, pa malo veselja. Dosta več žalosti, čemerov, preklinjanja, dvojnosti. Zakaj ? Zato, ar ščejo ludje veseli biti, pa ne vejo. Srčno veselje je navadno bole tiho. Šumno, hrupno veselje je pogostoma bole razgrajenje, kak pa veselje. Liidje s svojim veselačenjom pogostoma sami sebi srečo spod-kaplejo i veselje kvarijo. V Ljubljani sta bila pred par leti mož i žena celo noč na veselici, na plesi. Gda sta pa prišla domo, je žena vzela revolver v roke i moža na mesti strelila. Njega so pelali v mrtvečnico, njo pa v vozo. Pa se veselice večkrat končavajo na takši način. Eli sam ti ne že pravo, ka so vsi tisti dečki, šteri so bili v pijači bujti eli ranjeni,
šteli bifi veseli? Vej so pa samo zatogavolo šli v oštarijo med tovarišijo, na ples, k deklam, ar so šteli biti veseli, pa so si svoje, veselje pri tom fak strašno pokvarili. Ne je li to dokaz, ka si liidje s preobilnim vesela-čenjom veselje kvarijo?
Kak zato bodi veseo? Či šče človek biti veseo, ne trbe, ka bi se zmerom samo smejao, kričao, skakao, plesao i pio. Što šče biti veseo, more biti naprle zadovolen:
Eno rožo ljubim, v mojem srci spi, koder grem me spremlja, meni se smeji, dom njen, pri otrocih in v nebesih je, srca zadovoljnost rožci je ime.
Moja bogatija, je le mir vesti, rožica na polji me modrost' uči, vsako drevce v polju me razveseli, zadovoljnost slajša petje in jedi.
V sobi mi kraljevskoj zibka tekla ni a tudi v mojo hišo solnce prisveti tam kjer mir prebiva, vse pokojno spi najsi bo na perji al' na slamici.
Ta pesmica, — štera pa je ešče ne vsa eti spisana, — pove dosta. Boši je ovseni kruh v miri, kak medena pogača v kreganji.
Či pošteno živeš, či si z Bogom prijateo, pa tiidi dužnosti do liidi i do svojega stanii natenko zvršavleš, te si lehko zadovolen sam s seov i tiidi na slamici lehko spiš, pa veseo ostanes.
To je prvi pogoj veselji. S tem pa ne pravim, ka si ne smeš privoščiti kakšega posebnoga veselja, ka ne smeš gda na kakšo veselico, zabavo. Samo preveč ne sme biti toga, kak je tudi preveč zabelena hrana ne dobra. Veselje v našem življenji je to, ka zabela pri hrani. Brezi zabele je jed ne dobra, pa tiidi preveč masno ne. Za razvedrilo je včasi potrebno malo. Gda smo bili mladi, smo kozo bili. O, kakše veselje je
bilo, gda je koza spadnola i noge vujška držala 1	(Dale)
Vsebina:
Najlepša roža — — — — —	—	—	__	_	i
Svetki toga meseca — — — —	—	—	—	—	—	2
V Betlehem sem se napoto — —	—	—	—	—	—	3
Cveti božičnoga časa — — — —	—	—	—	—	—	3
Mali greh — — — — — —	—	—	—	—	—	4
Društva i zveličanje — — — —	—	7
Materni pogled — —	8
Našim božičnim i trekraljovskim pesmarom —	—'	—	—	9
Ka bi naša moška mladine potrebiivala?	—	—	—	—	11
Pazimo na pohiijšlivce — — —	—	—	—	—	—	11
Jaslice — predganica— — — —	—	—	—	—	—	12
Misli na konci leta — — —.i—	—	—	—	—	—	13
12 obljub Presv. Srca Jezusovoga —	—	—.	—	—	—	14
Glasi iz doma i sveta — — ^	—	—	—	—	15