Poštnina plačana v gotovini. Maribor, čeiriek S. aprila 1937 MARIBORSKI Štev. 79. Leto XI. OCVM.) ■KBHPS&SSSSHOTHHMH Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredil, 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din ! Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani I Poštni ček. rac. št. 11.409 JUTRA &t, Brnel skozi Mm&ot Beograd, 8. aprila. Jugoslovenska prestolnica se je s silno prisrčnostjo poslovila od prezidenta bratce češkoslovaške republike. Že v prvih Popoldanskih urah so se zbirale po ulicah ®d dvora na postajališče ogromne množice ljudi, k; so visokemu gostu priredile silno in navdušene manifestacije. Izrazi top!ega bratskega čustvovanja in veselja so bili še močnejši in s°K,avaria jugoslovcnskemn na- j }.‘ . s*a ponovno potrjeni nerazdru- ?nn^n tesno prijateljstvo ter hratska zve- „ ‘ Shsžbeno potovanje Ni. Vis. kneza na ; "s*r kfi Pavla v Prago, čigar rok bo v |<,,p , določen irj s katerim ho NJ. Vis. 6'z namestnik vrnit ob’sk prezidentu t5v?S,0vngke republike, bo nova potrdi- nova manifestacij« edinstvenih vi- fori V p0*'^° *n ciljev obeli bratskih na- v in obeh bratskih držav, nerazdruž- • c.'anlh med seboj za vso bodoč-vt.« fv, Maribor. 8. aprilu. . svojem povratku v Češkoslovaško p ubliko je prispel davi ob 3. prezident vIai, s SV°J° s°Progo v posebnem t0 . 0wJv Maribor. Z ozirom na rano uro hrv' tla kok)‘Jvoru vsak oflelelen K' V - n"cnlStv11 Prezidenta dr. Be-So se nahajali prometni minister dr. (Ir? ;"eneralHi ravnatelj jugoslovetrskih Cvtv«. k *■ Naumovlč, inšpektor Skorajšnje potovanje kneza namestnika Pavla v Prago BEOGRAD, 8. aprila. V zvezi z bivanjem prezidenta bratske češkoslovaške republike dr. Beneša v Beogradu se doznava, da bo Nj. Vis. knez namestnik Pavle v skorajšnjem času vrnil obisk s potovanjem v češkoslovaško prestolnico. Točni datum vrnitve obiska prezidentu češkoslovaške republike -še ni določen, vendar pa se že sedaj zatrjuje, da bo knez namestnik Pavle deležen v Pragi uprav triumfalnega sprejema, kakršnega ni pomniti. Obisk kneza namestnika Pavla v Pragi bo nova potrditev in nova veličanstvena manifestacija edinstvenih vidikov poStike in ciljev obeh bratskih držav in obeh bratskih narodov, 2št&okje Bmmod - MeUa, ~ Mm - Uešto RIM, 8. aprila. V zvezj z- beograjskimi posvetovanji je prinesel »Giornale d’ Ita-!ia« uvodnik, v katerem se povdarja, da kaže tudi Romunija tendenco, da se približa Italiji. Je to orientacija, ki mora iti pred razčiščenjem odnošajev med Romunijo in z Italijo prijateljsko povezano Madžarsko, razeiščenje. ki ni preveč težavno in ki ga ie v zadnjih tednih napovedal že grof Bethlen, prav tako kakor je že v teku z bliža n je med Jugoslavijo in Madžarsko. V uvodniku se nadalje skuša prikazati stanje v Mali antanti v tem smislu, da so se cilji spremenili in da se politični interesi vsebolj razhajajo. Mala antanta je bila ustanovljena kot orožnik Francije proti nemški prenovitvi, nadalje z namenom, da prepreči restavracijo Habsburžanov in da onemogoči okrepitev Madžarske. Nemčija se je navzlic temu okrepila, restavracija Habsburžanov ima tudi v Italiji svojo opozicijo, Madžarska pa ni več izolirana. V krogih inozemske diplomacije se čujejo v zvezi s tem značilnim člankom zanimivi komentarji. Metužki te&dd - mdm ^msmhdk pmmsUk mU BAYONNE, 8. aprila. Baskiška vlada razglaša: »Naši oddelki so mestoma prodrli sovražno fronto in so prizadjali sovražniku težke izgube. Baskiške čete so pognale močno kolono mavrske konjenice v 'beg. To je omogočilo, da so baskiški oddelki ujeli nemškega inšpektorja letališča Vitioria kapetana Hadeinga, tolmača Craiza, kapetana pilota Walterja Kienzla :n častnika pilota Gottfrieda Schulza, ki so se znašli v Urquio!i na podlagi napačnih frankovskih vesti, po katerih je Ur-tiuiola padla v roke frankovcev. Ko so pa pristali na letališču, so naenkrat bili obdam] po baskiških četah. Pri nemških ujetnikih so se našli silno važni 'dokumenti. Tako se imajo ujeti nemški letalci za svojo ujetništvo zahvaliti neresničnim informacijam frankovskih radijskih postaj. VALENCIJA, 8. aprila. V Oviedu so frankovci usmrtili rektorja tamošnje univerze Leopolda Alasa, ki je bil obtoženi, rla je bil svojčas politični voditelj levičarjev. Vsi zločini, ki so jih navajali na ime rektorja Alasa, so bili izvršeni po eksponentih Francove vlade. žmesŠMV tm&mšst siimdie: Mika Mimi\a sum sile RIM, 8. aprila. »Messaggcro« poroča iz Londona, da bo britanska vlada predložila britanski imperialni konferenci, ki se sestane po kronanju kralja Jurija VI. dne 21. maja izčrpen načrt, po katerem naj bi se organizirali v britanskih kolonijah vojni odredi domačinov. Istočasno bo zahtevala vlada britanskih dominionov, da se v dominionih spopolni vojaška orgnniza- vn,-, i, w !'■•“■""■■v, >u>pcHi<>r »'n vlakov vlšfl žel. svetnik Oruba-tii- '^češkoslovaški poslanik v Beogradu s češkoslovaškim vojaškim yu !eni- general kralSev« garde Rado-’ Poveljnik peš. kralj, garde, direktor iuMeda BERLIN, 8. aprila. Nemški tisk se bavi z dogodki ob priliki kongresa poljske za-ijadne zveze. Bcrliner Tagblatt« piše, da so ob tej priliki prišli do izraza izpadi polj skeg.i šovinizma, ki da gre preko vseh rrKija. Omenjeni list poziva nemško vlado. da ukrene vse potrebno proti tem izgredom. Tudi organ nemškega generalnega štaba »Ikrliner Borsenzeitung« se peča s tem kongresom, ki ga naziva ter označuje kot pogubonosoo igro poljskega šovinizma, kor se ie na (cm kongresu f/iA/i/jo jb $2,$ dm&tk www m ww •> • u PARIZ, 8. aprila. Po vesteh iz Moskve bo bivši šef GPIJ Grigorije Jagt da, ki je žiyel zelo razkošno življenje in o čigar cija, da bodo v slučaju vojne vsi vojni kontingenti britanskih dominionov lahko uspešno sodelovali z britansko vojno in to v večji meri kakor za Časa svetovne vojne. »Giornale d’ Italia« zatrjuje, da bo britanska vlada zahtevala na imperialni konferenci, da sodelujejo vsi britanski do minioni pri izvedbi načrta o britanski obo rožitvi sprejela resolucija, v kateri se zahteva, da se sproži akcija za pripojitev še ne-osvobojenih poljskih krajev. »Der deu-tsche Dienst« službeni organ nemške vlade, poroča, da je treba počakati, kako stališče bodo zavzelj poljski službeni krogi napram tej uprav škandalozni resoluciji. Čudno je, tako navaja omenjeni list, da poljska vlada dovoljuje delovanje takšni šovinistični organizaciji in da ni takoj nastopila proti njim. aretaciji smo že poročali, postavljen pred izredno sodišče. Obenem ž njim bo obtoženih tudi 120 višjih uradnikov. ljubljanske železniške direkcije dr. Fatur z višjim žel. svetnikom Jelačičem. Na peronu so se zbrali ob prihodu vlaka mestni poveljnik general M. Milenkovič s svojim pribočnikom kapetanom Pušeljo, garnltonar podpolkovnik Maslač, policijski šef dr. Trstenjak, obmejni komisar Krojuovlč, šef carinarnice llitajevič kakor tudi orožniški poveljnik kapetan Mavrič. Jugoslovensko častno spremstvo češkoslovaškega predsednika je zapustilo v Mariboru poseben vlak, ki je po 13 minutnem postanku nadaljeval pot preko meje. PM&M ŽIDOVSKI OBREDNI UMORI. Precejšen del svetovnega časopisja sc peča s zadnjo izdajo nemškega protise-mitskega glasila »Stiirmer«, ki obravnava v srditi borbi proti židovstvu tako-zvane »Zidovske obredne umore«. Že od leta 1934 je v Nemčiji protižidovska kampanja na delu, da iztrebi iz države še poslednje ostanke židovstva. Borba se razvija v taki obliki in takšnem obsegu, da so pričeli še celo nekateri vodilni možje narodnosocialističnega pokreta ostro obsojati način protisemitske borbe. Zadnja izdaja tega glasila je bila celo zaplenjena. Kljub zaplembi lista je prišlo ■med narod na tisoče in tisoče izvodov. Zaplenjena številka lista »Stiirmer« . ne navaja samo v letu 1934 »zgodovinsko dokazanih obrednih umorov«, temveč pri kazuje tudi slike, ki ponazorujejo te umore. Mnoge slike prikazujejo prizore, ko so Židje zaklali mlade žene, njihovo kri pa zajeli v posebne Čaše. okrašene z Davidovo zvezdo. Izven vsakega dvoma je, da mi v Nemčiji niti enega otroka, ki bi teh t slik ne bil videl. Nabite., so bile celo na vratih šol in poštnih uradov. V tej izdaji se Obširno obravnava'»slučaj« nekega Žida iz Posarja, ki je baje potem židovskem' obrednem običaju umoril v 1. 1933 neko 10-letno deklico. Ta dogodek izpričuje neki narodni socialist, ki je deklico videl, ko je bila stara 4 leta in je kasneje ni bilo več na spregled. Pač pa je nekaj let zatem videl istega Žida, s kašno slastjo je klal neko o-vco. Že nad 2 leti, to je odkar izhaja list »Stiirmer« besni obnovljena protisemitska gonja v Nemčiji in se dan za dnem peča s posameznimi slučaji oskrumbe nemške rasne čistoče po židovskem elementu. Jasno je, da zasleduje ta boj tudi druge cilje. Sodeč po pisavi tega lista, se v Nemčiji zopet pripravlja pogrom proti onim Židom, ki so še tam ostali in bo v najkrajšem času izdana posebna vladna odredba, s katero se prepoveduje vsem nemškim državnim nameščencem, da bi odslej kupovali svoje potrebščine pri Židih. — Edini minister, ki se je doslej branil te odredbe, je bil dr, Schacht, ki pa je, kakor se zdi, sedaj tudi popustil in bo potemtakem ta uredba kmalu stopila v ve ljavo. FARAONI SO KRIVI. Tuk. »Del. politika« poroča: Še ena banovina, ki živi pretežno od državne dotacije, t. j. na račun ostalih pokrajin in tudi naše Slovenije, je primorska banovina. Njen proračun znaša 49 milijonov dinarjev, njeni lastni dohodki so prora-čunani na 19 milijonov dinarjev, 30 milijonov dinarjev pa bo dala država. Banovini radi tega ni treba pobirati šolske doklade. — Dunaska banovina, eije proračun znaša 134 milijonov dinarjev, bo pobirala 29 odst. doklade, v avtonomnih mestih celo samo 10 odst., dočim znašajo banovinske doklade v Sloveniji 95 odst. In kdo je kriv te čudovite neenakosti v prejemanju in dajanju? Ako vprašate »Slovenca«, sc vam zna zgoditi, da sc bo odrezal: »Egiptovski faraoni, ki so vladali pred tri tisoč leti.« Ikuedm gtesfesfe NARODNO GLEDALIŠČE. Četrtek, 8, aprila ob 20. uri: "Rdeči nageljni«. Red B. Petek, 9. marca: Zaprto. Sobota, io. marca ob 20. uri: >Na ledeni plošči«. Premiera.. * Nedelja, H. aprila ob 15. uri: »Rdeči na- geljni«. Koncertna akademija v Narodnem gledališču Ob prilično dobri udeležbi se je v ponedeljek, 5. aprila vršila koncertna akademija, ki so jo priredili operna altist-ka ga Franja Bernot-Golobova, gdčna Joža Stucinova in koncertni pianist g. nrof. Rene Gallatia. Franja Bernot-Golobova, članica ljubljanskega Narodnega gledališča, nam je vedno ljuba in dobrodošla gostja. Kakor pri njenih dosedanjih gostovanjih v Mariboru, tako je tudi tokrat ponovno potrdila sloves izborne pevke. Občudovali smo sijajno kulturo njenega silno izraznega glasu, ki je v vseh legah lepo izravnan, vendar ga pa izredno polno doneče nižine še posebno odlikujejo. Pela je klasično Orfejevo arijo iz Gluckove opere »Orfej in Euridika«, demonsko lepo arijo nezveste zapeljivke Dalile Iz Saint-Saensove opere »Samson iti Dalila«, skrivnostno poduhovljeno Schubertovo pesem »Smrt in deklica«, čustveno Magdalenino arijo (O ve mladostna leta) iz Kienzlovega »Evangelj-nika«, h koncu pa še dve krasni moravski narodni pesmi (»Dolina< in »Anič-ka, dušička«) v priredbi V. Novaka. — Ob inteligentnem klavirskem spremlje-vanju prof. Gallatia je solistka zapela vse skladbe kar se da doživljeno in tako prepričevalno, da nam je prišlo odobravanje prav od srca. Joža Stucinova je Mariborčanka. Ko-leografska šola Mete Vidmarjeve ji je dala podlago, na koji Stucinova nadaljuje. Ta večer je izvajala štiri lastne plesne tvorbe, prirejene v skladu z isto- imenskimi skladbami. Čajkovskega »Jesenska pesem« je sentimentalno čustvena plesna sestava, Čarovnik (figura iz plesne bajke) izraža demonsko magičnost. Griegova Balada je po svoji plesni j plati poskus ponazoritve baladnega na-strojenja, Kubanska habanera pa v nekoliko idealizirani obliki prinaša haba-nerski plesni način. Joža Stucinova je nadarjena plesalka, ima okus ter dosti volje in veselja do plesne umetnosti. Seveda bo treba še mnogo študija, ki bo odpravil oziroma obrusil nedostatke. kakor je na primer nekoliko utrujajoča enoličnost v sestavi in izvedbi. Prof. Rene Gallatia iz Ljubljane je resen koncertni pianist. Ob Bachovi Toc-cati in fugi (d-inol) bi si človek mislil, da je prof. Gallatia le bolj virtuoz, pa smo že pri bogato kontrastirani Chopinovi Fantaziji (f-mol) ugotovili, da je tehnična spretnost le sestavina njegovega umetniškega lika, ki ga krasi fino usmerjen okus in lepo razvita glasbena j inteligenca. Razen omenjenih dveh skladb je zaigral še drzno barvito So-j nato-fantazijo (gis-mol) ruskega novoromantika Skrjabina in sijajno, bravurozno Toccato našega mladega skladatelja Borisa Papandopula, ki je še posebno ugajala. Tak je bil potek in uspeh le akademije. Skoda le, da ni bilo na sporedu več naših skladb, posebno samospevov, saj jc treba tudi ob takih prilikah pokazati proizvode naše kulturne tvornosti. Obm m svet Za vsakega Angleža sta datuma I 10. XII. 1936 in 12. V. 1937 izrednega pomena. Prvi označuje čas odstopa bivšega kralja Edvarda Vlil., drugi pa dan kronanja sedanjega kralja Jurija VI. Dasi ravno je do kronanjskih svečanosti še mesec dni, se je kljub temu vrgla angleška industrija s polno paro na izdelavo in razpečavanje predmejov, ki naj bi spominjali poznejše rodove na ta dva velevažna datuma. V promet je stavljenih na tisoče in tisoče vsemogočih predmetov in pričakujejo angleški preprodajalci od te prodaje lepih dobičkov. Zanimivo je, da je med temi predmeti precejšnje število takih, ki nosijo vdelano sliko vojvode Windsorskega ali pa mo-nogram »E VIII«. Prvotno so bili trgovci, ki so napolnili svoja skladišča z bogatimi zalogami, zlasti v porcelanski in- dustriji, s sliko takratnega kralja Ed- \ varda VIII. — v veliki zadregi. Mislili so pač, da ne bodo po odstopu kralja' Edvarda več mogli spraviti svojega blaga v promet. Kakšno veselje pa je zavladalo zlasti med gospodarskimi krogi,1 ko so sc prepričali, da so Angleži in ce-. lo Američani ohranili do odstopivšega kralja Edvarda še obilo simpatij in da | kaj radi segajo po predmetih, ki nosijo, njegovo ime. Zanimivo je, kje vse naletimo na vtisnjena imena obeh angleških suverenov. Vsi kovinasti, usnjati, stekleni in porcelanasti predmeti nosijo vtisnjena njihova imena. V dokaz velikega povpraševanja teh mnogovrstnih predmetov nam služi dejstvo, da je bilo na letošnji industrijski razstavi razprodanih nič manj kakor 20 odstotkov vseh razstavljenih predmetov. Ce vpošteva- mo k tej prodaji še one množine blaga, ki so bile poslane neposredno iz tovarn, si lahko ustvarimo vsaj približno sliko te ogromne razprodaje. V Ameriko je bilo odposlanih zlasti mnogo predmetov z vtisnjenimi inicialkami odstopivšega kralja Edvarda ter sedanjega kralja Jurija in njegove žene. Angleži sami pa najraje kupujejo male doprsne kipe vojvode Windsorskega. Vsak komad stane 3 šilinge in 6 pence. Istotako so v modi takozvani »Edvardovi vrčki za pivo«. Skratka rečeno: ni ga predmeta, ki bi ne prišel v poštev za ovekovečenje tega spomina. Se celo gumbe izdelujejo z miniaturno sliko kraljevske rodbine. Dragoceni obeski iz zlata in demantov sc izdelujejo v obliki angleške krone. Angleži kupujejo še prav posebno radi takozvane »kronanjske skodelice«. So to plitve skodelice iz težkega porcelana, ki imajo na notranji strani izdelane začetne črke Edvarda ali Jurija z datumom kronanjskega dnč. Istotako so priljubljeni kozarci za vino in vodo iz kristala, nadalje srebrne cigaretne doze in doze za puder, na katerih je vtisnjen kraljevski grb. Še celo okraski na pepelnikih spominjajo na kronanje Jurija VI. Predaleč bi zašli, če bi hoteli naštevati prav vse predmete, kjer naletimo na embleme obeli članov kraljevske vladarske rodbine. Neka tvrdka je izdelala celo takozvano »kronanjsko uro« v obliki svetiljke iz 17. stoletja v raznih velikostih. Pri vsem tem ne smemo pozabiti ogromnega steklenega »škornja« za pivo s sliko kralja Jurija in napisom »kronan 12. maja 1937«, kakor tudi steklenega škornja s sliko Edvarda z napisom »odstopil 10. decembra 1936«. Angleži mislijo v zadnjem času samo na kronanje svojega vladarja. Vedo že vnaprej, da bo naval k špalirju kronanjskega sprevoda ogromen. Da se omogoči gledanje sprevoda tudi onim, ki jim ne bo sreča dana, da bi stali v prvih vrstah, so si izmislili »kronanjski periskop«. Je to posebne vrste priprava, ki sc pritrdi na pokrivalo. Iz gornjega zrcala, ki bo visoko nad pokrivalom, bo odsev v nasproti stoječe zrcalo omogočil pogled na sprevod. Pred nedavnim smo videli tako pripravo v ilustriranih revijah in si moremo po tej sliki ustvariti mnenje, da bo pogled na to armado periskopov res pester. Kronanjska mrzlica, če jo smemo tako imenovati, se je prenesla tudi na igrače. V prodajalnah igrač dobite danes vs‘e mogoče igrače, ki nosijo obraz članov kraljevske rodbine, izvzemši kraljice Mary. S temi igračami in s cinkasti-mi vojaki lahko sestavljajo otroci ves kronanjski sprevod. Med igračami najdemo v miniaturi izdelano kraljevsko kočijo. Damske torbice izdelujejo iz usnja v narodnih barvah iz belega, rdečega in pozlačenega usnja, vse v obliki angleške krone. Gumb, ki služi za odpiranje in zapiranje ročne torbice, je izdelan običajno v obliki jabolka kraljevske krone. Vse drobnarijo, zaponke, toaletne potrebščine spominjajo na kronanjske svečanosti. Trajen spomin pa si pustijo izdelati mornarji novinci. n si pustijo kar po vrst drug za drugim tetovirati ta spomin na svoje rokq. Vsakdo pač hoče imeti na te dneve svoj spomin. Tetoviranje v državnih barvah z inicialkami kralja Jurija VI. je pri mornarjih zlasti v veljavi. ____ Huihutte Mežke Izšlo je predavanje mag. pharm., lekarniškega referenta kr. banske uprave dravske banovine g. Damaska o bojnih strupih v posebnem odtisu ter se dobi pri odboru za obrambo mesta proti napadom iz zraka, Slomškov trg 11. G. lekarniški referent je imel to predavanje meseca decembra lanskega leta v krogu mariborskih lekarnarjev ter ga je objavil v »Apotekarskem vestniku«. Ker je predavanje zelo aktualno in obravnava vprašanja o lastnostih modernih bojnih sredstev in o zaščiti posameznikov, kakor tudi skupnosti, zelo temeljito in obširno ter daje tudi navodila o prvi pomoči proti raznim 'zastrupitvam, je odbor za obrambo mesta proti napadom iz zraka v Mariboru poskrbel za izdajo separatnih odtisov, ki so interesentom na razpolago. Poučna snov bo zbudila nedvomno veliko zanimanje. Duiuilt/lUO ufiUttP Z luksuznim ekspresom v Zagreb na pomladanski velesejem vozi »Putnik« 18. aprila. Salon avtomobilov, concours d’elegance, bogate razstave, velike nagrade za obiskovalce, ogled lepega Zagreba in znamenitosti, zoološkega vrta Maksimiru itd. Udobna in hitra vožnja z najmodernejšim avtokarom Jugoslavije. Cena le 120 Din za osebo. Koledar »Putnikovih« izletov. Dne 18. aprila: v Zagreb na velesejem 0 dan) Din 120.—. 27. aprila do 11. maja: v Pariz na svetovno razstavo tja preko ital. in franc. Riviere, nazaj preko Švice in Dolomitov (15 dni) Din 3900.—-*• 2. do 6, maja: v Budimpešto, na velese- jem mimo letovišč ob Blatnem jezeru (5 dni) Din 500.—. 8. do 9. maja: v Ma-riazell (2 dni) Din 200.—. 13. do 22. ma- ja: Binkošti v Rimu (10 dni) Din 2400.—*• 14. do 17. maja: Binkošti v Benetkah (4 dni) Din 900.—x. 15. do 29. maja: v Pariz na svetovno razstavo, tja preko ital. in franc. Riviere, nazaj preko Švice in Dolomitov (15 dni) Din 3900.—*• x — cena s popolnim aranžmanom. Vse nadaljnje pri »Putniku«. 66 iSieUdu Sokolskega odto v Studencih Kakor marsikatero drugo društvo, se je moral boriti tudi Sokol v Studencih v prvih letih svojega obstoja z najrazličnejšimi težkočami. V obmejnem kraju, ki je mnogo trpel radi pritiska in potujčevanja s severa, se je mogel pač le počasi ukoreniniti. Res, da se je znašla takrat peščica navdušenih narodnih borcev, ki je zagrabila stvar s trdno voljo in neomajnim zaupanjem v končni uspeh in res da je imelo mlado društvo izredno srečo, ko jc takoj po početku — /.e leta 1919 — dobilo svoj lastni dom — a vendar: med članstvom in prijatelji društva je bilo pravih studenških domačinov zelo malo. Glavni dobrotniki društva so bili razni meščani in drugi okoličani doleč gori po Dravski dolini; Stu-denčani — kmetje in delavstvo — so se vseh veselic in prireditev v Sokolskem domu skrbno izogibali. V tistih nemirnih in neustaljenih letih po vojni, ko se je prvo navdušenje malo poleglo ter so postajali društveni dobrotniki vse redkejši, se je dokopal odbor po dolgih razmišljanjih do edino pravilne smernice: društvo je tu za domačine in ne more računali stalno na pomoč od zunaj, kajti tudi drugod so nastajala društva in so imela svoje brige in težave. In se jc vprašal odbor: Kako pritegniti ljudstvo? Šolske mladine ie bilo dosti v telovadnici, a njih j staršev in drugih vaščanov s telovadbo ni bilo mogoče pridobiti. Tedaj je bil ustvarjen sokolski oder kot drugo važno vzgojno sredstvo. Mesto veselic s pijančevanjem so se začele prirejati igre in glej: počasi so prihajali vsi, tudi oni, ki so v vsakem drugem oziru stali dolga leta ob strani. In danes — po IS letih obstoja — ima ta oder svojo publiko, številno iu hvaležno, kakor tnenda malokatero diletantsko gledališče na deželi. Seveda je bilo treba za dosego takih uspehov silnih naporov in mnogo požrtvovalnosti od posameznikov, kajti težkoč je bilo nebroj: pomanjkanje denarnih sredstev, sodelavcev, igralcev itd. Mnoge, skoroda nepremagljive ovire so dostikrat ogrožale vsako nadaljnje delovanje. A vendar so se našli še vedno ob pravem času idealisti, ki so vztrajali pri delu in niso klonili. Prva predstava »Pri belem konjičku« se je vršila dno 22. IV. 1922 in je doživela popolen uspeh, vzlic temu, da je škripal zložljivi, leseni oder na vse pre-tege in so bili vsi igralci črni in sajasti — ne od šminke, temveč od slabo gorečih petrolejk — kajti elektrike takrat še niso poznali. A nič zato. Navdušenja je bilo obilo tudi med gledalci in med igralci. In potem so se vrstile ptedstave: lahke, težje, vesele, žalostne. Dolga vr- sta: 106 jih je bilo do danes. Od veseloigre do najtežje Cankarjeve drame, od navadne spevoigre do najbolj zamotane operete — vse je prišlo na oder in vsako novost je sprejelo občinstvo z veseljem. Mnogi komadi so se ponavljali po štiri iu še večkrat, kar je za Studence dosti, a rekord je dosegla vsekakor Ziehrerjeva opereta. »Potepuhi«, ki je bila pri 13. ponovitvi deležna istega uspeha in polne dvorane ko pri prvi predstavi. Število igralcev, ki so nastopali v vseh teli igrah — nekateri manj, nekateri večkrat — je veliko. Večina teh sc je pojavila* na odru le bežno in so kmalu izginili v vrtincu življenja; nekateri pa so ostali zvesti tudi leta in leta, dokler jih iti vrgla usoda bogvekam. Ves čas do danes sta sodelovala z majhnimi izjemami ustanovitelj in prvi pobornik tega odra R. Lintner in njegova žena. Poleg teh dveh pa je treba oteti pozabljenju nekaj imen, ki so tesno povezana s tem gledališčem: Kalar in gospa, Strašnik, Kavčič, Lozej, Juroviček (t), Molan In gospa, Vrane, Kolar, Mlakar, Šušteršlčeva, Spanringova, Cilenšek, Ambrožič (t), Škilan, Kranjčeva, Kovačič, Blažič, Šinkovec, Padežnik in še mnogo, mnogo drugih. Vsi ti so žrtvovali mnoge ure skozi leta in leta in gotovo se marsikdo od njih, ki danes ne sodeluje več, z nekako otožnostjo spominja bridkih m veselih časov, ki jih je prebil na deskah studenškega odra. Vodstvo gledališkega odseka je i"K‘ v rokah celo desetletje R. Lintner, P° njem ga je prevzel in ga uspešno vod' do danes J. Mlakar. Oba sta tudi skoi° vse igre priredila fot režirala. Leta 1933 si je postavilo Sokolsko društvo novo gledališko dvorano in sta' len oder, ki omogoča sedaj vse drugac' ne uprizoritve, kakor so pa bile možne poprej v tesni telovadnici. Temu Pr' meren je tudi razvoj in razmah vseg* udejstvovanja, ki kaže jasno SI1lC naprej — navzgor. K raznim uspehom pa so doprineM' svoj del tudi še drugi činitelji, ki jili1 ^aI^L ne smemo prezreti; sta to predvs pevsko iu glasbeno društvo »Drava« pevsko društvo »Enakost« v Studeit » ki sta stavili mnogokrat vse svoje n či na razpolago, s polnim umevanj ^ kulturnih nalog, ki jih imajo vršiti l svetna društva. In končno studens občinstvo, ki je s številnim obisko"1 odobravanjem bodrilo igralce k vz neniu in požrtvovalnemu delu. Studenški oder lahko gleda danes n« ^ no nazaj na svoje plodonosno Jc• priliki sobotne krstne predstave ' jevo operete »Ljubav ob morju« limo še nadaljnjih uspehov tet četno iz srca: »Le tako naprej P° črtani poti!« podgorski- Ravna pot k čistoči—ali Žalosten konec Ojoj -prepozno Radion jemlje! Imenitno — zdaj sem že vse poletje tukaj! Samo RADION pere tako bleščeče belo! Na pomoči Ujetsem-Radionov mehurček me odplavlja! K'no Union. Danes svetovna senzacija »Divje dekle«. Veliki ljubavni in pusto-jovni film, prvič v naravnih barvah. hispevke za zgraditev Sokolskega doma v Zftlariboru pošiljajte na naslov Posojilnice Narodni dom za Sokolsko društvo Manbor-Matica! 'HniiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitimiiiiiiniiiiiiiii ljutomerske novice. V nedeljo 18. aprila ob 15. uri bo Sokolska četa iz Male Nedelje gostovala v ljutomerskem Sokolskem domu s prleško Veseloigro »Miciki je treba moža« z zaključkom »Prleško gostiivaje«. Opozarjajo vsa bratska društva in čete, da si ft2ledajo! tiUuifaake m jjuf&ke Mwue Uvod k pripravam za VI. Mariborski teden Sinoči se je vršil v mestni posvetovalni posvetovalni sestanek vseh gospodarjih in kulturnih činiteljev mariborskega °krožja v svrho dogovora glede razstav °b priliki letošnjega VI. Mariborskega te-^na. Sestanek je otvoril in vodil predsednik »Mariborskega tedna« g. dr. Fra-Jjo L i p o 1 d, ki je uvodoma pozdravil ^evilne delegate posameznih organizacij. 111 prosil navzočega župana dr. Juvana, l,aJ bo mestna občina mariborska tudi vna Prcj naklonjena »Mariborskemu tednu«. tem je podal g. dr. Lipold v kratkih °brisih hlstoriat »Mariborskega tedna« ter dejal, da sc je »Mariborski teden« po pr-v’h otroških boleznih razvil do velike usta nove ter da danes tudi oni, ki v začetku tei Ustanovi niso bili naklonjeni, vneto sodelujejo. Povdarjal je, da je »Mariborski teden« zadruga, ki ne deli nobenih dividend, ker se vsakokratni čisti dobiček v°tira v rezervni zaklad, iz katerega se vedno črpajo stroški za prihodnjo prireditev. Letošnji »Mariborski teden« bo od • do 15. avgusta. Naj tudi letos pokaže gospodarsko, kulturno ter nacionalno tvor ?°st obmejnega Maribora. G. dr. Lipold !e naglašal, da so doslej obljubili Svoje sodelovanje obrtniki, ki nameravajo krediti veliko reprezentančno razstavo, nadalje športniki, grafiki, ki bodo priredili razstavo lepih tiskovin, Muzejsko dru štvo, ki bo organiziralo razstavo domače plastike, nadalje pevska društva, ki bodo priredila koncerte itd. Tudi naj bi bila letos posebna kulturna prireditev, in sicer v obliki gledališke predstave na prostem. Po izvajanjih g. dr. L i p o I d a je spregovoril mestni župan g. dr. A. J u v a n, ki je v svojem govoru povdarjal, da smo lahko vsi Mariborčani ponosni na tako odlično institucijo, kakor je »Mariborski teden«, ki nosi dobro ime mariborskega trgovstva, industrije in obrtništva daleč preko meja. Naglasil je, da je dolžnost mestne občine mariborske, da tako institucijo podpira. Sledila je debata glede letošnjih prireditev v okviru VI. Mariborskega tedna, ki so se je udeležili gg. Pivka, ravn. Modic, Vokač, Glaser, dr. Šorli, dr. Tominšek in A. Gilly. Ob zaključku je g. dr. Lipold sporočil, da je za časa »Mariborskega tedna« že zagotovljena polovična vožnja, nakar je zaključil prvi posvetovalni sestanek naših gospodarskih, kulturnih, nacionalnih in športnih činiteljev, ki bodo sodelovali pri letošnjem VI. Mariborskem tednu. Ni nobene nevarnosti niške delavnice! je danes izjavil min. dr. Davi je prispel v Maribor v spremstvu češkoslovaškega prezidenta doktor Beneša prometni minister dr. Spaho. Ob prihodu v Maribor ob 3. zjutraj je dr. Spaho zapustil posebni vlak visokega gosta ter se podal v svoj salonski voz. Ob 8. dopoldne se je prometni minister odpeljal v tukajšnje delavnice državnih železnic, kjer si je v spremstvu sreskih načelnikov Popoviča in dr. Šiške, župana dr. Juvana, podžupana Ze-bota, policijskega šefa dr. Trstenjaka, obmejnega komisarja Krajnoviča in bivšega ministra prof. Vesenjaka ogledal pod vodstvom upravnika inž. Vidica po samezne oddelke tukajšnjih železniških delavnic. Ob tej priliki je'sprejel delegate posameznih delavskih organizacij, ki jim je izjavil z ozirom na njihovo vprašanje glede bodočnosti železniških delavnic in govoric o nevarnosti premestitve delavnic, da ni nikakšne nevarnosti, da bi se tukajšnje delavnice za mariborske želez- Spaho delavskim zastopnikom državnih železnic premestile v kakšen drugi kraj naše domovine. Ob 9.45 je za pustil prometni minister v spremstvu generalnega direktorja državnih železnic inž. Naumoviča, višjega železniškega svetnika Grubanoviča, železniškega direktorja ljubljanske direkcije dr. Fatur* ja ter višjega železniškega svetnika Jelačiča Maribor ter se odpeljal v Beograd. Dr. Fatur in svetnik Jelačič sta sprem Ijala ministra dr. Spaha do Zagreba. Tudi je minister dr. Spaho deputaciji uradništva, delavstva. »Drave« in SK. Železničarja, obljubil podporo. Glede premij je dejal, da se bodo izravnale ter zvišale. Obljubil je, da bodo lahko prejemali premog po režijski ceni tudi preko poletja, kakor v drugih krajih, Delav niee bodo dobile večja naročila, »Drava« in SK. Železničar pa bosta dobila od vi a de večjo podporo. 100.000 poskdaku/ je v teku 15 let poselilo predavanja Ljudske univerze v Mariboru Sinoči je bila v okusno okrašeni dvora-| Ljudske univerze ter ob rekordnem '*ku mariborskega izobraženstva slojna proslavitev 15 letnega plodonosne-kulturnega delovanja tc mariborske ^ vet ne ustanove, . Uvodoma je dijaški pevski zbor klasl-Ne KtomazUe odpel tri slovenske narod- v Pesmi in sicer »Zvezda«, »Travniki so ,3Ze'eni« in »Venite rožice moje«. Ztl r“dscdnik inž. K u k o v c c je nato po-^ ,ravil vse navzoče imenoma sres. na-„ n*a dr. šiško, podnačelnika Modrija-■/' stol. dekana dr. Cukalo, podžupana in 1°ta’ l,rveKa drž. tožilca dr. Zorjama ,s(r uKc odlične zastopnike, nakar je v i„a’1i!il,eni prikazu orisal razvoj in uspehe gu i ' Ljudske univerze v teku 15 letiie-v>p 0vailja- *z njegovega poročila po- vi • ?mo: v 15 letiI' bik} 700 Preda_ °sta|-iU 60 J,'laskenil1 prireditev z vsemi Drir Priložnostnimi predavanji 1000 limite v, ki jih je obiskalo nad 100.000 ,VJ: Ljudska univerza je uživala v vsem mo hlapci tujega kapitala, 3. da živimo v ljubezni do naših bratov, da bo ustvarjena velika država južnih Slovencev od Jadrana do Črnega morja. Slavje 15 letnega obstoja mariborske Ljudske univerze je zaključil predsednik inž. Kukovec z zahvalo vsem dosedanjim sodelavcem, ki naj še ostanejo zvesti tudi nadalje, tako da bo delovanje Ljudske univerze v bodoče še plodovi-tejše. DcHJetn 15 letnem delovanju vsestransko C°r<> občine, banovine ter časopisja. lio V°j.govor jo predsednik zaključil ,a , si ta ustanova z nadaljnjim delo-<5“" "krepi svoj položaj, katerega Si,a bodi ka!<(>r Uos,ei ''skrena iu ZVCSfOhjl miši skimni iiKvncIrvvAn- y domovini vstavi zvestoba naši skupni lugosloven- O' ‘ i /i| «at '? fii. Klavnt misl; svojih izvajanj v slede ".leni ic predsednik inž. Kukovec vato, - 'lv';l i;«vzočlm slavnostnega prodava pisatelja F. Finžgarja, ki je ’i(la- ki jili ne smemo pustiti iz )osl' *• da preprečeno prehajanje naših nttii "V v tu^cve r0^0’ slasti v obnie]-Slt0 2. da dvignemo gospodar- •^uictnost našega človeka, da no bo- VI. pedagoški teden Pedagoška centrala v Mariboru priredi v dneh od 12. do 17. aprila 1937 v dvorani Ljudske univerze (prej kino Apolo) svoj VI. pedagoški teden, ki bo obravnaval nekatera pereča vprašanja naše srednje šole: 1. V ponedeljek, 12. aprila: Bistvo in zgodovinski razvoj srednje šole do današnje dobe. — Prof. Jan Šedivy. 2. V to-1 rek, 13. aprila: Higijenske prilike na naših srednjih šolah. — Zdravnik dr. Fr. Pavlič. 3. V sredo, 14. aprila: Šolska umrljivost ali repetentstvo na naših srednjih šolah. Prof. dr. Fr. Crnek. 4. V četrtek, 15. aprila: Reforma sprejemnega izpita za I. razred srednje šole. Vadil, učit. Alf. Kopriva in prof. dr. Rud. Perhavec. 5. V petek, 16. aprila: Poenotenje šolstva, klic naše dobe in naloga bodočnosti. — Prof. G. šilili. 6. V soboto, 17. aprila: Vprašanje srednješolskih učbenikov. Dr. Jak. Šolar, prof. na gimn. v Št. Vidu pri Ljubljani. Začetek predavanj dnevno ob 20. uri. Vstopnine ni, za kritje stroškov se hvaležno sprejemajo prosto-voljni prispevki.__________ Spomnite se CND! Inženjerska vest. Izpit za pooblaščenega inženjerja je napravil v Beogradu inž/ Borut Maister. Nase iskrene čestitke! Smrtna kosa. V častitljivi starosti 81 let je preminil na Pobrežju v Gubčevi 6 zasebnik Pavel Perko. Žalujočim naše toplo sočutje. Marica Lubejeva gostuje v kratkem v gledališču v »Deželi smehljaja«. Mednarodni plesni turnir v Mariboru? Znani mariborski plesni učitelj Ludvik Simončič je prejel povabilo, da sodeluje kot sodnik pri avstrijskem državnem ples nem prvenstvu dne 30. tm. Ob tej priliki bo g. Simončič sprožil misel in pogajanja za mednarodni plesni turnir, ki bi se naj vršil v Mariboru. »Kralj morja« v Mariboru, Povodniko-va restavracija »Novi svet« v Jurčičevi ulici je dobila danes med svojo pošiljko rib okrog 10 kg težko ribo Acipinser stu-rio (nem. Stor), ki ga naši ribiči označujejo z imenom kralj morja. Riba ima na sebi posebno ogrodje ojstrin in tvori med vrstami rib res pravo izjemo. Svetlo belo meso te rite je zelo okusno ter svojevrst' na delikatesa. Riba je prava redkost in je lov na njo tako v Nemčiji kakor tudi v Rusiji prepovedan. Na našem Jadranu; pomeni lov na take ribe pravo redkost! ker jili je vedno manj. Da zadosti gosp. Povodnik radovednosti Mariborčanov, razstavi ribo danes in jutri v svojih restavracijskih prostorih, kjer si jo Mariborčani z zanimanjem ogledujejo. Velika konferenca naših kulturnih in humanitarnih društev bo jutri, pete k, 9. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu bo razgovor iu predlogi glede prireditve letošnjega pro tituberkuloznega tedna, ki mu naj bo za siguran čim lepši moralni in rnaterielni uspeli. Pričakovati je zato, da se bodo merodajni činitelji in društva polnoštevilno odzvali človekoljubnemu apelu Protituberkulozne lige. Lepa gesta. Mariborsko okrožno sodišče je iz neke kazenske zadeve izročilo azilskemu skladu Protituberkulozne lige v Mariboru znesek Din 100.—. Prisrčna hvala! V petek Gregorčičev večer. Velika kavarna, vsakih 8 dni menjava sporeda, lstotam prvovrstna restavracija Hotel »Orel«. Dnevno variete z izrednimi artističnimi in čarovniškimi nastopi. Budjevačko pivo in izborna ljutomerska kapljica. Dar. Za Pivkov gradbeni fond so da-iovali: Pinter & Lenard Din 500.—, Vilko Weixl 200.—, Reisman Jože 200.—. Ivan Matelič 100.—, neimenovani 50.—, Feicr-tag 100.—, neimenovani 200.—, gen. B. Putnikovič 100.—, Veras Alojzija 40.— in Spanger Vekoslav 300.—. Posnemajte! Najlepša hvala. Sv. Marjeta. V nedeljo 11. aprila je pri Sv. Marjeti ob Pesnici igra »Dve nevesti«, ki jo priredi Društvo kmetskih fantov in deklet. Mariborčani pridite! Ugodne in cenene zveze z avtobusom. Francoski tečaj. Pouk v praktičnem francoskem tečaju se začne v petek 9.t. m. in bo ob torkih in petkih od 18.30 do .19.30 na realni gimnaziji, pritličje levo. Prijave se še sprejemajo v tečaju samem. Mariborske srednje šole t. j. klasična gimnazija, realna gimnazija, državno učiteljišče in zasebno učiteljišče šolskih sester, priredijo v nedeljo 2. maja ob 10. uri v Unionski dvorani slovesno akademijo v čast našim blagovestnikom sv. Cirilu in Metodu. Na koncertu orkestra Glasbene Matice bomo čuli tudi — menda sploh prvič v Mariboru slovensko simfonično delo, tatarsko suito Emila Adamiča. Obenem hoče Glasbena Matica s to izvedbo počastiti spomin moža, ki je s svojim velikim talentom in vedno živo tvorno silo podaril slovenskemu narodu toliko umotvorov. Adamič je bil predvsem zborovski skladatelj. Svoje domisleke je črpal iz narodove zakladnice, prisluhnil je ljudskemu petju in znal izoblikovati svoje skladbe tako, da govorijo Slovencu do srca. Zato jc razumljiva njegova velika priljubljenost, saj ga ni koncerta, ki bi no vseboval skladb tega našega najplodovi-tejšega skladatelja. Adamič pa se ni ustavil pri zborovih delili. Šel je dalje in se y. uspehom lotil tudi orkestralne kompozicije. Napisal je več del, med njimi »Tatarsko suito«, ki jo bo izvajal orkester Glasbene Matice na svojem koncertu. To delo jc značilno za njegovo življensko pot. Skomponirano je bilo med vojno, ko je bil Adamič vojni ujetnik v Taškentu. V tatarski suiti je nanizal svoje vtise iz Stran 4. Mariborski »V e čer n ib« Jutri. V Maribor u, dne S. IV. 193L_ nsaa daljnje, eksotične zemlje: prvi stavek, V stepi':, je slika nepregledne, monotone planjave, oglasi se pastirčkova piščal in spet izgubi v tajinstveni tišini stepe. — Drugi stavek, -Dekle iz Balkana« je folklorna sličica, z uporabljeno narodno motiviko. Tretji stavek, »Tatarski ples«, reproducira vso barvitost in ogenj orijental skega plesa. S tem zanimivim slovenskim simfoničnim delom bo gotovo ustreženo občinstvu. Iz železniške službe. Premeščeni so: prometna uradnika Sever Friderik izKo-toribe v Rakek in Glavač Ivan iz Čakovca v Kotoribo; prometniki Gams Leop. iz Slov. Bistrice v Višnjo goro, Šircelj Franc od Sv. Roka-Lupinjaka v Slov. Bistrico za šefa, Kononenko Aleksej iz Novega mesta v Ptuj, Zupan Anton iz Ormoža v Lesce-Bted: prometniki Majdič Ivan iz Šoštanja-Topolščice v Sv. Peter v Savinjski dolini. Remec Jožef iz Slov. Bistrice za šefa postaje Sv. Rok-Lupi-njak; strojevodja Jerir.a Matevž iz kurilnice Maribor v kuril, izpostavo Sušak; urad. pripravniki: Ličen O. iz Ptuja na Rakek, Majcen 1. iz Žalca v Šoštanj -Topolščico, Podboj M. iz Maribora gl. k. v Rogatec, Krešo Muhamed iz Videm-Krškega v Ormož. Kač Franc iz Trbovelj na Jesenice, Rajh Boris iz Lesc-Bleda v Čakovec; sprevodnik Mertelj Iv. iz Varaždina v Ljubljano gl. k.: desetar Pratuemer Edmund iz Zetmma k sekciji M:>r!b"r gl. proga. Davčne zadeve. V smislu čl. 148. zasmili o neposrednih davkih se objavlja, da dospe v II. četrtletju 1937 v plačilo: dne 1. aprila 1937 II. četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, na meoženjene osebe, davka na poslovni promet, vojnice, ter dopolnilne prenosne takse. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno in sicer najkasneje do dne 15. maja 1937. Uslužbeuski davek z izrednim doprinosom in banovinsko davščino za bednostmi sklad morajo polbrati, odnosno odvesti davčni upravi s- seznamkom vsi delodajalci, ki zaposlujejo preko 20 uslužbencev. kakor tudi vse državne in samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe na glede na število zaposlencev — najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa morajo pobrati uslužbeu-ski davek v davčnih znamkah tako, da jih ob vsakokratnem izplačilu mezde nalepijo v davčni knjižici na zato določenem mestu in uničijo z žigom ali svojeročnim podpisom. (ČL 98., 99., 100. zak. iti pravilnik o neposrednih davkih). Davek na neoženjene osebe, katerih mesečni prejemki znašajo več 'kot 2.500.— pa morajo vsi delodajalci brez izjeme od-premfti \ istem roku davčni upravi v gotovini. Davčni zavezanci splošnega davka na posl. promet po zakonu z dne 31. 1. 1922, ki plačujejo davek poiknjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za 1. četrtletje 1937 najkasneje do 30. aprila 1937. »V imenu zakona...« K tkalki Marjeti K., stanujoči na Teznem, je prišel nek! mlajši moški, ki je > v imenu zakona« prestrašeni ženski dejal, da bo napravil sobno preiskavo. Prebrskal je res stanovanje ter končno Marjeti K. odvzel delavsko knjižico in nato izginil. Včeraj pa se je v spremstvu mlajšega moškega ponovno zglasil na stanovanju Marjete K. ter izvršil »v imenu zakona« preiskavo ter končno »zaplenil« in odnesel skoro novo obleko. Zadevo je K. prijavila mariborski policiji, ki sedaj poizveduje za do-tičnim moškim. Vlom v Klavniškj ulici pojasnjen. Včeraj so vlomili v neko stanovanje v Rlav-niški ulici 12 ter odnesli dragoceno bro-šo, zlat prsta« in druge predmete v vred nosti okoli 6000 dinarjev. Danes dopoldne pa so iztaknili v Ulici X. oktobra sumljivega možanca, še sumljivejše nabreklosti okoli pasu, pri katerem so našli pod jopičem omot, v katerem je bila brošain zlat prstan, katera predmeta sta izginila ob priliki včerajšnjega vloma v Klavniški ulici. Izkazalo se je, da gre za nevarnega vlomilca, ki je identičen s Francem Slačkom, ki je bil pred nedavnim izpuščen iz tukajšnje moške kaznilnice in ki je predvčerajšnjem izmaknil neko aktovko z važnimi načrti iz nekega avtomobila. Sedaj je na varnem. Vera je zopet pobegnila. Pred dnevi smo poročali, da je iz dermatološkega oddelka tukajšnje splošne bolnišnice pobegnila 24 letna Vera K., ki jo je policija poslala v bolnišnico radi zdravljenja. Vero so zopet ujeli itn jo oddali v bolnišnico, od koder pa je danes ponoči zopet pobegnila. Sedaj jo zopet iščejo. Ubijalec za zapahi. Šentlenarški orožniki so aretirali 23 letnega hlapca Milana Vidoviča, ki je, kakor smo poročali, ubil posestniškega sina Franca Senekoviča ob priliki žganjekuhe pri nekem posestniku v Jakobskem dolu. Vidoviča so danes prepeljali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Ob vse prihranke je prišel vpokojeni rudar Mihael Fužir, stanujoč na Podpeci, ki mu je doslej še neznani storilec ukradel iz postelje 1500 Din gotovine. Goljuf velikega stila se v zadnjem času klati op Mariboru in okolici. Ifdaja se za trgovskega potnika zagrebške tvrdke »Posteljnina« ter pobira naročila. Od vsa ke stranke zahteva predujem, ki so mu ga skoro vse stranke plačale. Stranke pa so zaman čakale na naročeno blago, končno so zadevo prijavile najpreje tvrdki, k; pa je ugotovila, da so ljudje nasedli goljufu, potem pa mariborski policiji, ki sedaj poizveduje za lažnim trgovskim zastopnikom. Kakor je ugotovljeno, je izvabil doslej skupno preko 3000 Din. iadttie teiefoame vesti sHuiske Opereta fimeljska princesa« na ptujskem gledališkem odru je bila vprizorje-na minuli torek po naraščajnikih ptujskega Sokola. Celotna igra je bila dobro izvedena. Tudi glasbene točke so bile prav dobre. Scenerija je bila okusno in skrbno pripravljena. Tudi baletne točke so bile zelo posrečene. V igri so se posebno odlikovali Darinka g. Kovač-Koma«, br. Kostanjevec, Branko br. Vizjak. Prav PP-sebno pa se jc odlikoval trio hmeljskih ju-dov, ki so jih podali br. Vodnik, Tori in P02ARNA KATASTROFA V FRANCIJI. PARIZ, 8. aprila. V Bolougne je popolnoma zgorelo tamošnje kazinsko poslopje, škoda izkazuje več milijonov frankov. Pri gašenju je bilo več oseb težje in lažje ranjenih. OGROMEN PLEN REPUBLIKANCEV. VALENCIJA, 8. aprila. Iz Andujarja poročajo: Republikanske čete so zaposlene z zbiranjem plena, ki so si ga priborile v zadnjih dneh. Pri Villajarti so zajeli republikanci 19 strojnic, 40 avtomatičnih pušk, 800 pušk, 1 top, 8 traktorjev in 3 tanke. ANGLEŠKI OPAZOVALCI SO PRIŠLI. LIZBONA, 8. aprila. V Valento ob Špan sko-portugalski meji je prispelo devet angleških opazovalcev, ki bodo izvajali obmejno kontrolo v imenu londonskega ne-vmeševalnega odbora. POZIV K UPORU BASKOV PROTI FRANCOVCEM. SAN SEBASTIAN, 8. aprila. Francovci se nahajajo 35 kilometrov pred Bilbaom. Predsednik baskiške vlade Aquira je pozval po radiju vse Baske k odporu proti francovcem. Samo s koncentracijo vseh re publikanskih Baskov je mogoče preprečiti zasedbo baskiških provinc po generalu Francu. Lipič. Naraščaju moramo iskreno častita-ti na lepem uspehu. ČASOPISNA KAMPANJA BERLIN— PARIZ. PARIZ, 8. aprila. Radi načelne odločitve francoskih sodnih oblastev, da sestavi pred sednik francoske Socialne stranke polkovnik de la Roque pod obtožbo radi : Ja-ljevanja ilegalnega vodstva razpuščenih Ognjenih križarjev, je zbudila v nemškem tisku zanimivo kampanjo proti francoski levičarski vladi. »Volkischer Beobachter« meni, da bi radi tega mogla izbruhniti v Franciji revolucija. Francija je v situaciji, kakor Nemčija pred zavzetjem oblasti po narodnih socialistih. »Deutsche Nachrich-tenbiiro« pravi, da se približuje Francija gospodarski katastrofi in da dnevno naraščajo cene življenskim potrebščinam-Nekateri nemški listi pišejo celo o kaosu in anarhiji v Nemčiji. Francoski levičarski tisk odklanja to kampanjo in opozarja, da naj služi takšna pisava olajšanju skrbi nem škib vlastodržcev. Socialistični »Populai-re« opozarja, da se v Nemčiji izplačujejo danes še one plače, ki jih je pustil kance-lar Bruning, dočim so cene življenskim potrebščinam poskočile za 20 do 25 odstotkov. Sinko: Atek, bodi vesel, danes si zh' služil 100 dinarjev. Oče: Kako to? Sinko: Saj se spominjaš, da si mi obljubil za dobro spričevalo 100 Din. Teh ti sedaj ni potrebno dati!______________ Darujte za azilni sklad PrU Razno BRZOJAVI Danes in jutri pojedina svežih. raznovrstnih morskih rib. Dalmatinska in štajerska vina. Vicel, Rotovški trg. 1792 POZOR! V petek sc bodo prodajale na stojnici letos prvič morske ribe, sardele in skuše (skomini). 1794 Točim prvovrstno pristno in zdravilno VINO iz otoka Visa, kakor tudi domača iz Slovenskih goric. Danes prispe in se v petek servira morska redkost In najbolj pikantna riba »kralj morja« ter nešteto drugih mor s kih specijalitet. Povodnih, Jurčičeva ulica. 1795 Prodam NSU MOTORČEK skoraj nov, kompleten z električno lučjo ceneno na prodaj. Naslov v upravi »Večerni ka«. 1787 BRIVSKI IN FRIZERSKI SALON na dobrem, brezkonkurenč-nem prostoru, radi selitve takoj naprodaj. Ponudbe na upravo »Vcčcrnika« pod »8000«. 1779 PARNA ŽAGA v Mariboru, s kompletnimi stroji in veliko parcelo, na prodaj na dražbi dne 12. aprila 1937. Informacije daje Zadružna gospodarska banka, podr. Maribor. 1601 Modem, globok, pleten OTROŠKI VOZIČEK prodam. Prešernova 19. 1776 Kupim _ Kupujem vsakovrstne ODPADKE železo, kovine, litine, ter vsakovrstne stroje. Plačujem po najvišjih dnevnih cenah. Justin Gustinčič, Tattenba-chova 14. 1474 KNJIŽICO mariborske Mestne do Din 4000,— kupim, plačam takoj. Naslov v upravi »Vcčernika«. 1778 V naiem ZEMLJO dam v najem. Meljska cesta št. 58- 1784 Stanovanie SOBO IN KUHINJO oddam. Koroška cesta 4l. — Vprašati popoldne. 1791 LEPO STANOVANJE dve sobi in kuhinjo, s pritiklinami. oddam s I- majem. — Betnavska cesta 39. 1777 Službo išče SLUŽBO IŠČE DEKLE iz dežele, začetnica, pridna in poštena. Vprašati Aleksandro va cesta t*7-a/r v Mariboru. 1785 PRIVATNI URADNIK išče primerno nameščeni5 kjerkoli, prevzame tudi drugo lažje delo. Naslov v up1?' vi lista. rf** Službo dobi PRODAJALKO ZA TRG iščem. Nifcrgal, Koroška c- _____ 1793 ^ IŠČEM NATAKARICO za dobro gostilno Ponudb® pod »Kavcija 20CO« na upr5' vo lista. 1786 BRIVSKEGA POMOČNIK* dobrega delavca išče salo Novakovič. Aleksandrova ^ sta 61. sprejme ca 19. KONJARJA Tičar. Jezdarska^unj Iščem n ČEVLJARSKEGA DELU VODJO s ki je zmožen tudi delati ■ stroji. Naslov v upravi- Čedne d e 2 v e za pom adn prinaša v najnoveišib v*°r Gosposka ulica Oglejte si izložbe^ Oglašujte v "Veterniku i» BOJV 72 Ko jc Vera bila v večernih urah priča raznih scen in nastopov v slabo razsvetljeni sobi tani nasproti pri Andrikosovih, si jc večkrat mislila, da mora Glinarjeva vendarle ljubiti možu, od strani katerega jc prenašala vse te kaprice, zasmehovanja in žalitve, lit ob takšnih razmišljanjih je začutila gospa Rancova v sebi nekaj kakor sočutje z gospo Glinarjevo. Obenem si jo pa tudi živo predstavljala, kaj bi bilo z njo, ako bi bil ostal knez Voroncov pri njej in bi z njim skupaj živela. Toda te iluzije niso trajale dolgo. Ho naključju je namreč gospa Vera ob neki priliki ugotovila, da ni bil knez Voron-cov oni moški, ki ga je Glinarjeva ljubila, ampak da je bil to nekdo drugi, s katerim .se je s pečal a pod zaščitnim imenom kneza Voroncova. Rancovo je to silno zabolelo. V tem treuotku so njene oči zalile solze in zapuščena žena Je jo- ki ta jo je bila napra-— priiežnica ujč- kala radi sramote, vila njenemu možu gova. Dočim sta Katinka'iti Vera živeli pod težkim vtiskom zadnjih spoznanj ter ugotovitev, je ostalo zaenkrat Hermioni prihranjeno vse ono, kar je bilo v zvezi s sosednjo hišo, kjer se je nastanila Glinarjeva. Svojo pozornost je ljubka Her-miona posvečala predvsem mali, bolani Marti, ki se je sama sprehajala po sosednjem vrtu. Hermioni se je uboga deklica radi njene bolezni zelo smilila. Večkrat se je Heriniona vprašala, kaj je neki vzrok Martine očesne bolezni, tudi jc Hcrmiona opazila, kako Marta venomer in nervozno s svojimi prsti trga ter uničuje, kar ji je na vrtu prišlo pod roko, Hertoiona je pri svojem dobrem srcu sama začutila v sebi veselje, čc se ji je Zagloba ponudil tupatam kot soigralec pri kakšni igri na vrtu. Zanimiva pa je bila sprememba pri Za-globi. Odkar sc je s svojo novo gospodarico, gospo Glinarjevo, preselil na Prinčevski otok, sc jc kar bal prestopiti prag hiše Andrikosovih, prejšnjih gospodarjev. Prevčč si je bil vzel k srcu očitek Glinarjevo, kaj da Ima toliko intimne skupnosti s Katinko Audrikosovo. Veri Rancovi ni pretila torej od strani Zaglobe nikakšna nevarnost. V tem večji zaskrbljenosti pa jc bila, ko se je An-drikos po neprijetnem doživljaju z roparji preselil iz Perc na Prinčevski otok, dokler se ne likvidira turško ruska vojna in dokler ne nastopijo v Carigradu rednejše razmere. Kako ohraniti na-pram Andrikosu incognito? Ali se bo to posrečilo? Ta skrb je stalno nadlegovala Rancovo, ki se je, kolikor je pač mogla, izogibala Andrikosove družbe. S tem večjo vnemo jja se jc oklenila Audrikosa Heriniona. Svojega očeta je Hcrmiona globoko spoštovala in razume la. Hotela ga je s svojo ljubeznivostjo in ljubeznijo odškodovati za to, ker ni mogel v Carigradu nadaljevati svojih arheoloških raziskovanj. Heriniona J vso vnemo sodelovala pri njegovih dijah v delovni sobi ter mu je s * gu<. navzočnostjo preganjala grenak 0 e„ tek, ker ni mogel na carigrajskem , nu nadaljevati svojih izkopavanj-mionino znanjč klasične grščine ji •' tvC-doščalo, da je lahko študirala zna)15, 0s-ne knjige, ki jih je prebiral Ani“.. tvo Nemalokrat ji je v veliko zadovo L očeta in hčerke uspelo, da je opoij Il3 na nekatera mesta, ki so sc nanaša dobo bizantinskih ..cesarjev Leva Zi ca in Levu Armenca. ...nu-- V ta krog dveh sorodnih* ter 1,1 ,rCtja vajočih se duš se je uvrstila tL,1 ,gt0 oseba: Rowland, ki se je sedaj j preselil na Prinčevski otok in ki J g tamkaj čisto svojevrstno živhem • ft|1- nekim služabnikom, ki ie nahk <• gleškemu pomorskemu mC ^nnl Id' kakor človeku, je stanoval v m* isei-šlci na najbolj oddaljenem koi - ja]o Noe. kjer -ic kopno 2e skoro prcw v mork- (g, nadaMii Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. ~, vunMuun - j inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna