Delavska
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto VI. — štev. 38.
Ljubljana, 15. septembra 1950
Izvod 4 din
Zniževanje delovne sile
mora biti v skladu z našimi predpisi
Če hočemo znižati cene izdelkom! uvesti štednjo z delovnimi močmi, odpraviti birokracijo itd., moramo nujno zmanjšati število administrativnega kadra. Da bi zadostili potrebam po delovni sili v naših prednostnih podjetjih, kot so »Gradis« v Strnišču, gradbišče »HC Vuzenica«, »Gradis« Jesenice, Železarna Jesenice in rudnik Mežica, moramo sprostiti tudi določeno število zaposlenih delavcev v manj važnih podjetjih in jih vključiti v prednostna.
Odpuščanje zaposlenih zato ne pomeni začetek brezposelnosti. Nasprotno: vsakdo izmed odpuščenih ima možnost, da dobi zaposlitev v navedenih podjetjih, so pa tudi številna druga podjetja, katerim pomanjkanje delavcev povzroča resne skrbi.
Prav to pa so morala podjetja, uradi in ljudski odbori upoštevati pri zniževanju svojih zaposlenih. Odpuščati je bilo treba predvsem mlajše uslužbence, ki za administrativno delo nimajo potrebne kvalifikacije, in jih zato tudi ne bo težko preusmeriti v proizvodnjo. Seveda pa je namen odpuščanja zaposlencev tudi vrnitev delovne sile v kmetijsko proizvodnjo, ker tudi v tej panogi občutno primanjkuje delovnih rok. Zlasti velja to še za nekatere zadruge, ki so sicer izšolale precej svojih ljudi v dobre strokovnjake, premnogi ljudski odbori in podjetja pa so le-te odtegnili iz njihovega poklica. Zato je prav, da se zadruge sedaj pobrigajo za ta kader in zahtevajo, da se vrne v kmetijsko proizvodnjo.
Zniževanje števila zaposlencev in pa vskladitev števila delovne sile s planom delovne sile pa ne more mimo naših delovnopravnih predpisov. V prid skupnosti je, da se tudi pri gospodarjenju z delovno silo dosledno borimo za naša socialistična načela in za zakonito izvajanje predpisov.
Na vse to mnogi delodajalci niso računali. Številne pritožbe delovnih ljudi potrjujejo, da odpusti marsikje niso bili v skladu niti z našimi predpisi delovnega prava niti a načeli človečnosti.
Tako je upravnik ruške tekstilne tovarne Novak odpustil med drugimi tudi mlajšo delavko, ki je bila do odpusta štiri mesece v bolniškem stalezu, uprava podjetja Komus pa je hotela odpustiti le bolne in 11 delavcev, ki čakajo na upokojitev. Proti direktorju tovarne usnja Šoštanj, obrat Slovenjgradec, je okrajna inšpeucija dela uvedla upravno kazenski postopek, ker je direktor sam in brez sodelovanja sindikalne organizacije odpustil dva fizično manj odporna delavca. Tudi izvršni odbor MLO Celje se hoče znebiti svojih uslužbencev, ki so pred zasluženo upokojitvijo.
Za zakonitost pa so se prav malo zmenili tudi v podjetjih lesne industrije. V LIO Knežak so hoteli odpustiti delavce, ki so imeli že nad 35 let delovnega razmerja, odpustiti pa so nameravali tudi 7Q°/onega invalida, ki je izgubil delovno sposobnost prav v tem obratu. Inšpekcija dela v Idriji je preprečila odpust petih starih cestarjev iz gozdne manipulacije Idrija, ki so pred upokojitvijo. Tjpravnik manipulacije je sicer uvidel, da cestarji ne bodo kes delu na peseku in pri spravilu lesa, direktor LIP-a Ajdovščina pa je vztrajal, češ da podjetje ni socialna ustanova. Tudi v direkciji LIP-a Ilirska Bistrica so vložili organi inšpekcije dela precej truda, da so personalnemu referentu dokazali, da naša skupnost ščiti matere: odpustil je namreč pet delavk z majhnimi otroki, od katerih so morali štiri sprejeti nazaj-
Okrajne inšpekcije dela pa bodo^ morale poskrbeti za zakoniio odpuščanje tudi v drugih podjetjih lesne industrije: v lesno-industrijskem podjetju Kočevje so na primer razvrstili 37 uslužbencev za delavce, ne da bi se poprej pomenili z njimi in prikazali to potrebo. Pa tudi sicer so ravnali protizakonito: odpusiitveni dekreti so bili datirani s 1. avgustom, izročili pa so jih šele 19. avgusta. V gozdni manipulaciji Mislinje so odoovedali službo delavcu, ki je pohabljen in je bil v tem času v bolniškem staležu.
Podobno je tudi v drugih podjetjih. Podjetje Radiocenter v Ljubljani jep odpustilo uslužbenca, ki je že vrsto let gospodarski poslovodja. Še prejšnji mesec so .mu za izredno sposobnost in vestnost dodelili osebni mesečni dodatek, v tem mesecu pa so ga odpustili v nezakonitem odpovednem roku, češ da je strokovno nesposoben.
Vodstvo rudnika Trbovlje se je hotelo znebiti delavcev, ki so že dalje časa T delovnem razmerju, odtsustili pa so nosečo ženo in dve materi, ki sta bili na Porodniškem dopustu. V Tobačni tovarni
iz osebnosti odslovili delavca, ki je !'e enajst let zaooslen v tovarni, na kmetijskem posestvu Ajševica po so odpustili delavca, ki je že štiri mesece na bolniškem dopustu.
Kakšno škodo prinaša delavcem osebno obračunavanje, je primer v tovarni WduR v Ljubljani. Zaradi osebnosti per-
sonalnega referenta je vodstvo tovarne vrglo na cesto sedemkratnega udarnika, ki je že 26 let v tovarni, v delovno knjižico pa so mu zapisali, da je bil odpuščen zaradi nediscipline. Rajonska inšpekcija dela je sicer naknadno dosegla, da so ta vpis razveljavili, dejstvo pa je, da je najboljši delavec tovarne Indus bil po krivici vodstva podjetja skoraj mesec dni brez dela in zaslužka.
Ni nobenega dvoma, da reorganizacija naših uradov in podjetij zahteva tudi ustrezno razmeščanje delovne sile in da je to odgovorna naloga, pri kateri je vsako odlašanje in kolebanje kvarno. Zato pa je tembolj potrebno sodelovanje sindikalnih organizacij. Le-te morajo s pomočjo delavskih svetov že v naprej izločiti vse napake, hkrati pa tudi doseči, da se skrčenje, števila zaposlencev vskladi z našo socialistično zakonitostjo.
Naša načela so jasna: delovni ljudje, ki jim je nesreča pri delu, bolezen itd.
zmanjšala delovno sposobnost, uživajo vso podporo in skrb skupnosti. Starejši, ki so dober kos svojega življenja že pustili na delovnih mestih, uživajo prav tako priznanje naše skupnosti. Na noben način pa niso upravičljive odpovedi nosečim in doječim materam. Čeprav je vodstvo lesnega obrata Hoče odpustilo ženo v sedmem mesecu nosečnosti, nosečo ženo so odpustili tudi na Državnem posestvu Jeruzalem, ker je upravnik posestva izjavil, da ne bo imel od nje nobenih koristi, itd., mora skupnost kljub temu zagotoviti nosečim materam vso zaščito!
Prav zato pa se ne sme več ponoviti primer, kakor je bilo to v ljubljanskem trgovskem podjetju, ko se neka doječa mati ni upala zaprositi za skrajšani delovni čas za dojenje svojega dva meseca starega otroka samo zato, ker se je bala, bo jo bodo odpustili z dela, A. M.
DS jeseniške železarne je sklenil, da bodo do konca tega leta zgradili
Čeprav je Železarna v Jesenicah od osvoboditve do danes zgradila že 131 lepih dvostanovanjskih družinskih hiš in več modernih samskih domov z 906 posteljami, je problem stanovanj zaradi večanja podjetja še vedno pereč.
Ker je bivša Kranjska ind. družba, razen nekaj barak in hiš sezidala zelo malo stanovanj za delavstvo in ker so bile Jesenice v čsu vojne močno porušene po bombnih napadih, je potreba oo gradnji stanovanj ogromna. Pomanjkanje stanovanj močno vpliva na flnk-tuacijo delovne sile, kar se odraža seveda pri izpolnjevanju planskih nalog
Delavski svet Železarne, se je v ponedeljek 4. t. m. sestal k izrednemu zasedanju, na katerem je obravnaval ta problem in ga tudi primerno rešil.
Predsednik DS tov. Jagodic Srečko je poudaril, da je Delavski svet odgovoren tudi za dvig življenjske ravni delavcev in njihovih družin. Ker imajo že odobrenih in izdelanih gradbenih elementov za 30 dvostanovanjskih hiš, ki čakajo samo še na prevoz v Jesenice, so sklenili, da bodo delo pospešili.
Ing, Kastelic je navzočim opisal notranjost, zunanjost, vso udpibnost in tehnično, prednost gradnje predvidenih montažnih hiš ter pokazal in razložil načrte, nakar se je razvila živahna razprava. Po določitvi gradbenih prostorov in sprejetju sklepov o nekaterih spremembah načrtov, razporeditve notranjih prostorov v teh hišah, je bil sprejet sklep, da mora biti za vsako ceno prvih 30 hiš postavljenih do 31. 'decembra t. 1.
Poštnina plačana v gotovini
Nad 5 milijard dinarjev
ljudskega posojila
Vsak dan je večja vsota ljudskega posojila, ki jo vpisujejo delovni ljudje širom po naši domovini. Po poročilu zvezne komisije za vpis drugega ljudskega posojila je bilo v prvih 12 dneh po nepopolnih podatkih vpisanega 5.055,806.000 dinarjev ljudskega posojila.
Doslej so vpisali:
LR Srbija..........................1.715,415.000	„
LR Hrvatska...................... 1.026,450.000	„
LR Slovenija....................... 413,139.000
LR Bosna in Hercegovina............ 586,670.000	„
LR Makedonija...................... 275,738.000	„
LR Črna gora........................ 85,066.000	„
Člani JA in Narodne milice......... 946,453.000	„
Diplomatska predstavništva .....	6,875.000	„
V naši republiki se je vpisana vsota drugega ljudskega posojila močno povečala in vse kaže, da bomo do zaključka vpisa vpisali pol milijarde dinarjev. Prebivalci mesta Ljubljane so še vedno med najboljšimi, saj so vpisali nad 80 milijonov dinarjev. Lepe uspehe pri vpisu pa so dosegli tudi delovni ljudje ljubljanske oblasti, ki so doslej vpisali 149,200.000 dinarjev. Vpisniki iz mariborske oblasti so vpisali 136,626.000 dinarjev, iz goriške oblasti pa 46,672.000 dinarjev ljudskega posojila.
30 montažnih hiš
V	ta namen se je osnovala posebna komisija, ki bo skrbela za pravočasno izvajanje plana gradnje. Člani Delavskega sveta so se soglasno obvezali, da bodo šli prvi na prostovoljno delo. Zastopniki sindikalne podružnice pa so sklenili sklicati po obratih sindikalne sestanke, na katerih bodo poročali o sklepu DS posamezni člani DS. C.
V E^0 črnuče so izročili ključe podjetja delavcem
V	soboto in že nekaj dni poprej se je delovni kolektiv živahno pripravljal na zgodovinski dogodek, ko je prevzel upravljanje podjetja v svoje roke. Ob tednu, ko je bil izvoljen delavski svet je bilo njegovo prvo zasedanje, kjer je bil izvoljen sedemčlanski upravni odbor, katerega sestavljajo udarniki, racionaiizatorji, pohvaljene! in nagrajenci in predsednik OS, tovariš Jakopič Vinko.
Naloge, ki jih. bo prevzel novoizvoljeni delavski svet, so velike. Zato so bile sprejete tudi obveznosti za povečanje in izboljšanje temeljne proizvodnje v letu 1950. Prav tako važne za podjetje so industrijske gradnje, ki jih zahteva nagli razvoj gospodarstva in vse naše industrije.
Prvo zasedanje upravnega odbora |e bilo zaključeno s^ svečanim odkritjem spominske plošče. Udeležili so se ga kot gostje zastopniki Generalne direkcije za elektrogospodarstvo LRS ter predstavniki drugih političnih organizacij.
Z DOBRIM POLITIČNIM DELOM SO SE POVEČALI USPEHI PRI VPISU LJUDSKEGA POSOJILA V OKRAJU MARIBOR OKOLICA
Do nedavnega je bil okraj Maribor-okolica še med najslabšimi okraji v naši republiki pri vpisovanju drugega ljudskega posojila. Tako so v prvih dneh vpisovanja vpisali le nekaj nad 3 milijone din, kar pa seveda ni mnogo, ker je to eden izmed najmočnejših gospodarskih okrajev v Sloveniji.
Z dobrim političnim delom pa je partijskim, frontnim in drugim političnim organizacijam uspelo zainteresirati tudi tamkajšnje kmete za vpis večjih vsot tako, da so pred nekaj dnevi imeli visanega že nad 15 milijonov din ljudskega posojila
V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE NE BODO ZADNJI
Delavci in nameščenci tovarne emajlirane posode v Celju so sprejeli obvezo, da bodo vplačali 1,400.000 dinarjev ljud. posojila. Že prve dni je 63% delavcev in nameščencev vplačalo 1,008.000 dinarjev ljudskega posojila. Najboljši je oddelek kotlarne, kjer so dosegli že 70% \;pisa prvi dan vpisovanja. Delavec Bandel Milko je takoj pri vpisu plačal 10.000 dinarjev in tako med prvimi izpolnil svojo dolžnost. Slabo pa se je izkazal ing. Ankel, ki je sklenil plačati samo 300 dinarjev, a pozneje pa je s težavo dodal še 500 dinarjev, dočim se je snažilka tov. Rupnik Marija opravičila,
da ne more več plačati kot 1000 dinarjev, čeravno je mati 5 nepreskrbljenih otrok in ima plače komaj 2400 dinarjev.
Na pobudo sekretarja KPJ se je ustanovila agitacijsko propagandna skupina, katera bo obiskala vse vasi, v katerih stanujejo delavci tovarne. Na vasi bo s pomočjo OF agitirala za čim večji vpis ljudskega posojila.
DELOVNI LJUDJE V ZAGREBU SO SE UVRSTILI MED NAJBOLJŠE VPISNIKE POSOJILA V NAŠI DRŽAVI
V zadnjih dneh so bili v številnih kolektivih, podjetjih in ustanovah v Zagrebu vpisali nad 234 milijonov dinarjev, Člani delovnega kolektiva tovarne električnih strojev . »Rade Končar« so svojo obveznost presegli že za nad 1 milijon dinarjev.
Kakor v »Rade Končarju, tako napreduje potek vpisovanja tudi v drugih podjetjih. Med najboljšimi so delavci in uslužbenci iz tovarne orodnih strojev »Prvomajska«, kjer so vpisali 1,800.000 dinarjev ljudskega posojila. Njim sledi kolektiv tovarne »Jedin-stvo« z 1,700.000 dinarjev ter delavci v Tovarni parnih kotlov z 800.000 dinarjev ljudskega posojila. Izkazali so se tudi delavci v tovarni »Naprijed«, ki so vpisali 1,350.000 dinarjev ter delavci bombažne industrije z 1.500.000 dinarji. Člani 37 sindikalnih podružnic kovinske industrije so vpisali l.iOO.OOO dinarjev ljudskega posojila.
GOZDNO AVTOPODJETJE BLED
je zvišalo storilnost dela za 5 0%
Po strmih cestah Pokljuke, Jelovice in Jezerskega se premikajo z lesom težko obloženi pet- in osemtonski kamioni. Neumorno, od zore do mraka, večkrat celo ponoči, vodijo pridni vozači težke stroje po nevarnih cestah v dolino, kjer čakajo lesno-industrijski obrati na novo hrano za svoje nikdar nasičene žage.
Delovni kolektiv Gozdarskega avto-podjetja Bled se trudi, da ne bi zastajal za delovnimi kolektivi ostalih podjetij. Vsak posamezni vozač in sorozač, kakor tudi osebje mehaničnih delavnic se dobro zaveda, kakšnega pomena za izvrševanje petletnega plana je spravilo lesnih mas iz gozda do žage ali železniške postaje. Saj imamo šoierje, kot so tov. Lovro Kr nič ar, Janez Mrak ter Karel Trampuš, ki so bili v prvem polletju vsak mesec proglašeni za udarnike, mnogo je pa tri- in štirikratnih udarnikov.
V začetku leta, ko je bil še visok
Zagrebški velesejem bo mogočna manifestacija naše gospodarske delavnosti
Veliki razstavni prostori zagrebškega velesejma bodo kmalu prizorišče veličastne razstave, ki bo prikazala mogočen razvoj našega socialističnega gospodarstva. Letošnji zagrebški velesejem sicer ne bo obsežnejši od lanskega, pač pa bo letos bogatejša izbira doma izdelanih predmetov, med katerimi bo tudi generator, ki ga bo razstavilo podjetje »Rade Končar« iz Zagreba. Poleg velikega vrtalnega stolpa za pridobivanje nafte, ki je visok 43 m in ga je izdelalo podjetje »DJuro Djakovič«, bodo vzbujali pozornost obiskovalcev tudi težki orodni stroji, ki jih izdelujemo v novozgrajeni tovarni v Železniku pri Beogradu, ter ladijski stroji, ki jih bo razstavilo podjetje »Aleksander Ran-kovič« iz Reke. Hkrati z domačimi izdelki bodo na letošnjem zagrebškem velesejmu v velikih razstavnih paviljonih razstavljala svoje izdelke tudi podjetja iz 15 tujih držav. Velesejem bo odprt od 23. septembra do zaključno 9. oktobra in je za obiskovalce odobren 50°/o popust na železnicah
sneg v vseh gorskih predelih, kjer je les, so ga šoferji kljub temu prevažali, ker so dobro vedeli, da je le z devizami mogoče nabaviti razne stroje za našo mlado industrijo. Tako je bila v marcu planska naloga dosežena s 117°/c, v maju pa s 1100/o, čeprav je bila to herojska borba zaradi pomanjkanja rezervnih delov za kamione. Na sindikalnih in partijskih sestankih pa so delavci dajali vedno in vedno nove predloge za izboljšanje prevozov.
Tako so začeli vlivati ojnične in glavne ležaje za motorje znamke OM — Orione, katerih ni bilo mogoče nabaviti iz inozemstva. Po zaslugi mehanikov tovarišev Alberta Pirca, Stanka Zavodnika, Romana Pavletiča ter nekaj ožjih sodelavcev je odšlo v promet več vozil, ki so stala zaradi pokvarjenih ležajev.
Uvedeno je bilo tekmovanje med poslovalnicami, brigadami in posamezniki za večjo storilnost. Uspehi niso izostali, saj se je storilnost dvignila skoraj za 50 odstotkov. Za vse delo si je delovni kolektiv v prvem polletju osvojil prehodno zastavo od Glavne direkcije lesne proizvodnje.
---*------
V KOKSMEM KAMNOLOMU JE 9 UDARNIKOV IZPOLNILO SVOJE PETLETNE OBVEZNOSTI
Delovni kolektiv kamnoloma Kokra je imel 9. septembra lepo svečanost Prejel je kot najboljši delovni kolektiv podjetja »Slovenija ceste« prehodno zastavico, katero si je priboril z vztrajnim in borbenim delom za izvršitev delovnih nalog.
Na tej svečanosti je bilo pohvaljenih devet delavcev, ki so izpolnili svoje letne planske naloge in ki so s svojim prizadevanjem največ doprinesli, da je kamnolom Kokra bil vedno med prvimi in da ie dobil javno pohvalo od vodstva »Arto-ceste«, kot eden najboljših kolektivov, ki so sodelovali pri gradnji ceste »Bratstva in enotnosti«.
Med delavci, ki so izpolnili petletni plan. so: Franc Gracar, miner, odlikovanec z redom dela III. stopnje; Janez Cerar, miner, odlikovanec z medaljo dela; Franc Kemperle, strojnik, odlF kovan z medaljo dela; Feliks O s m u k, miner, odlikovan z medaljo dela; Franc F lan d er, miner, Valentin Kokalj, miner. Ivan Krapež, zidar, Jurij S t u -1 a r, pomožni miner, in Janez Kern, delavec.
Nato je bilo proglašenih še 46 udarnikov, med katerimi je več osemkratnih in devetkratnih udarnikov.	S, M,
SAMOSTOJNOST PODJETJEM
Uresničenje načela: tovarne delavcem, ki je bilo pri nas izvedeno z novim zakonom o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih in z izvolitvijo delavskih svetov in upravnih odborov pomeni na eni strani velikanski korak naprej v izvajanju in nadaljnjem izpopolnjevanju teorije mar-ksizma-Ieninizma, zlasti teorije o vlogi države in njenem postopnem izumiranju. Na drugi strani pa pomeni novi zakon in po njem izvoljeni delavski sveti vazno prelomnico v naši praktični ekonomski politiki. Delavski sveti in njih upravni odbori, ki naj v bodoče dajejo utrip našemu gospodarstvu, morajo postati tisti vir nenehnih novih pobud, novih podvigov, novih metod dela, skratka vsega tega, kar lahko da samo tisti, ki neposredno proizvaja in ki najbolje vi, kaj je njemu potrebno in kako naj delo organizira. Ob njih izkušnjah in pobudah bodo lahko višji organi začrtovali nove smeri našemu gospodarstvu.
Delo delavskih svetov in njih upravnih odborov je nekaj novega. Povsod delavski sveti še niso niti izvoljeni, noben upravni odbor pa še nima posebnih izkušenj. Prav zato. ker je to nekaj novega. je potreba že sedaj takoj v začetku preiti na to novo. da se ne bi delo teh odvijalo po starih izvoženih tirih.
KAKO NAJ TOREJ DELAJO NOVI UPRAVNI ODBORI?
Ce hočemo to doseči, da bodo upravni odbori res ubrali novo pot. je najprej treba, da ne izdajamo nekih za vse veljavnih receptov, po katerih naj upravni odbori delajo. Vsak kolektiv, vsaka tovarna, vsako podjetje, je organizem, ki živi svoje samostojno življenje, sicer lahko zelo podobno življenje sorodnega ali istovrstnega podjetja, vendar ima svoje ločeno, samo zanj popolnoma specifično življenje. Dati to samostojnost podjetjem, v kateri bodo lahko prišle do izraza vse življenjske sile podjetja, je prav naloga delavskih svetov, kateri edini lahko to zagotovijo. Tega jim ne more dati noben še tako dober višji organ, ker življenje najbolj čuti tisti, ki ga neposredno živi: življenje podjetja najbolj čuti delavec, ki v njem dela. Pač pa bodo izkušnje enega podjetja lahko ogromno koristile drugim podjetjem, ki jih bodo svojim prilikam primerno uporabili. Prav te izkušnje bo »Delavska enotnost« prinašala v tej rubriki, ki je namenjena našim delavskim svetom in upravnim odborom.
KAKŠNE SO DOSEDANJE IZKUŠNJE?
Zakon je točno opredelil naloge in torišče delavskega sveta, upravnega odbora in direktorja. Na vsakem leži točno določeno področje, vsak ima svoje točno določene pravice in dolžnosti. Vendar dela zlasti odnos do direktorja ponekod težave: Obstajata dve nevarnosti: na eni strani, da bi se poizkusil direktor iznebiti vsake odgovornosti, češ saj sedaj odgovarja Za vse delavski svet oziroma upravni odbor — na drugi strani pa obratna tendenca, da se delavski svet, oziroma upravni odbor izpremeni v navaden privesek, več ali manj nepotreben in da direktor vodi podjetje tako. kot ga je vodil poprej. Upravni odbori, ki so že v naprej sklenili, da bodo imeli seje komaj vsak mesec enkrat, kažejo, da niso pravilno razumeli svoje vloge. To kaže na mnenje, da so upravni odbori le bolj posvetovalni organ, ne pa tisti, ki praktično vodi podjetje. Upravni odbor se mora sestajati po potrebi, če je treba tudi vsak dan. čeprav le. za kratek čas. Upravni odbor mora biti vedno na tekočem, kako podjetje dela, vedno mora biti seznanjen z vsemi važnejšimi problemi v podjetju. Ce se bo sestajal samo enkrat mesečno, to gotovo ne bo mogoče (Predilnica in tkalnica Maribor).
Drugod pa se je nasprotno pokazalo, da se upravni odbori spuščajo vse preveč v razne malenkosti, ki jim onemogo-
deln v shih svetov
Jz vrahse tuiših in upravnih odborov
čajo, da bi zajeli bistvene naloge in da rešujejo stvari, ki bi jih lahko rešil v lastni pristojnosti direktor sam ali celo kak drug podrejeni uslužbenec.
Ponekod, kjer je bilo že do sedaj zelo dobro in nedvomno koristno sodelovanje direktorja z delavstvom, se je pojavilo mnenje, da delavski svet in upravni odbor v njih praksi pač ne pomenita neke prelomnice, da so oni tako delali že poprej (n. pr. Sava, Kranj). Taki delavski sveti in upravni odbori se morajo zavedati, da je sedaj stvar kvalitativno drugačna. Sedaj oni gospodarijo s podjetjem, ne pa samo sodelujejo pri gospodarjenju. Gospodar in sodelavec sta dva zelo različna pojma. Samo ob zavesti, da so gospodarji podjetja, bodo lahko delavci samostojno reševali dnevne naloge in uspešno iskali rešitve svojih problemov.
Pojavilo se je tudi vprašanje (Železarna Jesenice) kakšno je razmerje med upravnim odborom in strokovnim svetom kot posvetovalnim organom in ali je sedaj strokovni svet sploh še potreben. Strokovni svet je še vedno potreben in ohranja isto vlogo, kot jo je imel do sedaj: dajati mnenje v zadevah, ki terjajo posebne strokovne kvalifikacije. Tako strokovno mnenje bodo vsekakor še vedno potrebovali direktorji, kakor upravni odbori pri sprejemanju važnejših odločitev. Poudariti pa je treba, da je strokovni svet le posvetovalni organ in da daje samo mnenje, ne pa kot se je ponekod pokazalo, da strokovni svet še enkrat premotri sklepe upravnega odbora in jih odobri ali pa zavrne.
Pri nekaterih podjetjih dela težave pojmovanje vloge personalnega šefa v podjetju. Kadrovska vprašanja delavski svet ne rešuje in jih odklanja, češ to pa ni naša stvar, to je stvar personalen in se mi ne moremo v to vmešavati. Zakon je tudi v tem oziru jasno opredelil kompetence upravnega odbora.
Vsa proizvodnja je odvisna od ljudi, od delovne sile. Če naj delovni kolektivi gospodarijo, je več kot jasno, da bodo imeli pri tem najbolj važnem vprašanju svojo najbolj važno besedo. Če je ponekod do sedaj veljalo, ali so nekateri vsaj tako mislili, da je personalen v podjetju kot država v državi, odslej ni več tako! Prav delavski sveti bodo lahko vnesli prelom
v	takšna napačna pojmovanja n. nr. administrativnega dela kot nekaj večvrednega, s katerim je treba nagraditi samo najboljše in najbolj predane delavce. Pogosti so bili namreč primeri, da so tiste delavce, zlasti delavke v tekstilnih tovarnah, ki so si že pridobile potrebno strokovno kvalifikacijo, tako da so obvladale svoj posel in daleč presegale norme, udarnice itd., prav zato, ker so se izkazale, odtegnili proizvodnji in jih premestili za strojepiske in podobno v pisarne, češ. te so za takšno višje delo. Delavcem, ki so ugovarjali takemu vseskozi napačnemu postopanju, pa so ugovarjali: kaj vi veste,
vi	se Še niste otresli starega pojmovanja. Vsakemu sv o j posel, za katerega je usposobljen! Če bodo delavski sveti reševali taka vprašaja, jih bodo vsekakor pravilno.
Z reorganizacijo našega gospodarstva je doživela temeljito reorganizacijo tudi naša evidenca. S 1. julijem je stopila v veljavo nova. bistveno poenostavljena evidenca. Vendar se pri marsikaterih podjetjih v tem oziru še ne občuti kake iz-premembe (Tovarna umetnih brusov Maribor). Tu gre evidenca še po starem. Podjetje izpolnjuje še vse tiste obrazce kot poprej. Delavski sveti so tisti, ki bodo skrbeli, da se v podjetju ne bo razpasla nepotrebna birokracija. Napačno pa je seveda mnenje, da je vsaka evidenca nepotrebna, češ mi že vemo. koliko proizvajamo. V predilnici in tkalnici Maribor so izjavili: »Da. s tako poenostavljeno evidenco kot sedaj, pa že gre. Edino v komerciali se nam zdi še sem in tja kaj nepotrebnega in bi se dalo še kaj
poenostavili brez škode za pravilen potek dela in bi lahko še za nekaj skrčili upravni aparat.« Take stvari je treba takoj urediti in z višjimi gospodarskimi organi razčistiti, v kolikor so taki predlogi utemeljeni.
Delavski sveti in upravni odbori bodo dajali dokončno obliko organizaciji in sistemizaciji v podjetju, da ne bo prišlo do take prakse kot v tovarni umetnih brusov v Mariboru, kjer so jim svoječasno narekovali organizacijo in sistemizacijo: take in take oddelke morate imeti, v njih toliko in toliko ljudi, podjetje pa se je spraševalo, zakaj je vse to potrebno, ko tega ne rabijo. Take stvari naj sedaj reši delavski svet, oziroma upravni odbor.
Pri vseh kolektivih, ki so že prevzeli podjetja v upravljanje, se je pokazalo, da so delavci razblinili nezaupanje, češ. saj delavci ne bodo znali upravljati podjetij. Povsod se je pokazalo, da delavci zelo dobro poznajo bistvene probleme svojih podjetij, da se zavedajo starih napak, da vidijo mnoge dobre rešitve, skratka, da so kos položaju (n. pr. Tovarna umetnih brusov. Maribor). Vidne pa so še ponekod začetne težave. Zlasti še ni prodrla zavest, da so delavci dejansko gospodarji in da smejo reševati vse tudi težje probleme v okviru zakona in ne samo razne malenkosti. Ni še popolnoma ustaljena zavest, da bo od njih dobrega gospodarjenja neposredno odvisen tudi njih gmotni položaj, kar bo prišlo zlasti do izraza z novo finančno ureditvijo.
Mnogi stari delavci prihajajo s predlogi za izboljšanje proizvodnje, zmanjšanje proizvodnih stroškov itd. z besedami: to in to je delal v stari Jugoslaviji že prejšnji gospodar, sedaj pa to odklanjajo. Mnenje, da moramo vse kapitalistične načine gospodarjenja odklanjati, je napačno. Prav pri kapitalistih se moramo učiti gospodarjenja in prevzeti vse. kar je bilo dobrega! Take predloge naj delavski sveti kar uresničujejo, brez bojazni, da delajo napak.	B. F.
Ustanovljen je Republiški odbor graflčarjev
... Ko Ti sporočamo, da so delavci grafične industrije Slovenije v I. polletju 1950 izvršili in presegli planske naloge in s tem osvojili prehodno zastavo zvezne vlade FLRJ, obljubljamo, da bomo v ndšem nadaljnjem delu vložili vse svoje moči, da bi čimbolje upravljali naša podjetja, ki sta nam jih zaupali naša Partija in Ljudska oblast.
Tako se glasi obljuba iz resolucije njih postavlja naš socialistični razvoj-
Kakšne so te naloge?
tovarišu Titu, katero je poslalo preteklo nedeljo z Ustanovne skupščine RO 41 delegatov iz vseh grafičnih podjetij Slovenije.
Slavnostni skupščini so prisostvovali še zastopniki vlade LRS, predsednik CU tov. Ljubo Čvarkovič in tajnik GO ZSS tov. Bore Mavricij, ki so čestitali k prevzemu prehodne zastave vlade FLRJ najboljšemu grafičnemu kolektivu v državi »Tiskarni ljudske pravice«, kakor tudi tretjemu najboljšemu kolektivu »Združenim grafičnim podjetjem Slovenije«, kateremu je predal zastavo v imenu vlade LRS minister tovariš Tone Šušteršič, obenem z nagrado 85.000 din.
Kakšne naloge so postavljene v zvezi z reorganizacijo in decentralizacijo državne uprave in gospodarstva pred novoosnovani Republiški odbor je v svojem referatu nanizal član pripravljalnega odbora tov. Mugerle Franc, ki je med drugim ugotovil, da je grafično delavstvo doslej izvršilo vse naloge, ki so se stavljale predenj, o čemer najzgovorneje pričajo uspehi doseženi v izpolnjevanju planskih nalog prve petletke: V prvem planskem letu so bile proizvodne naloge izvršene s 123%, v drugem s 113%, v tretjem s 120% in v prvi polovici četrtega leta s 123%.
V novi situaciji, ki je nastala z reorganizacijo državne uprave in s tem, da upravljanje proizvodnih podjetij preide na same delovne kolektive, se je delno spremenila tudi vloga sindikalnih organizacij zaradi še odgovornejših nalog, ki jih čakajo.
Skladno s tem je XII. plenum sprejel sklep, da se ustanovi republiški odbor tudi za našo republiko, da pomore sindikalnim organizacijam pri izvrševanju velikih novih nalog, ki jih pred
so te
Seznaniti ho treba članstvo s problemi proizvodnje in vzgojiti iz njih dobre in zavestne graditelje socializma, ki bodo znali uporabl jati pravice, pridoh-Ijene z novim zakonom. Napačno pa bi bilo misliti, da se sindikalne organizacije odslej ne bodo več zanimale za proizvodnjo. V tem pogledu se pred njih postavljajo še odgovornejše naloge, saj so še vnaprej organizator in iniciator socialističnega tekmovanja v podjetju.
Široke kompetence, ki jih je doslej imela Centralna uprava našega sindikata, preidejo odslej na Republiški odbor. S tem, da dobi Republiški odbor tako široka pooblastila v upravljanju, bo lahko v bodoče v tesnem sodelovanju z odgovarjajočimi organi ljudske oblasti podvzel vse mere, da se razne pomanjkljivosti pravnih predpisov, ki regulirajo sistem nagrajevanja grafičnih delavcev, popravijo in prilagodijo našim pogojem, katerih zakonodajalec ni mogel vselej predvidevati.
Republiški odbor bo moral predvsem posvetiti vso skrb vzgoji strokovnega kadra, kar je posebno nakazala živahna diskusija na podani referat. Zaradi premajhnega planskega dviganja kadrov imamo v Sloveniji primer, da je za nekatere stroke grafične delavnosti mladega kadra preveč, medtem ko je za nekatere ostale stroke še vedno veliko pomaijkanje.
Diskutanti so govorili še o tekmovanju in o nujnosti nove enotne evidence, o turnirskem načinu tekmovanja, pomanjkljivi vzgoji strokovnih kadrov, obnovi grafičnega materiala, in delavske inšpekcije.
Po izvolitvi članov v republiški plenum in po sprejetih sklepih je bila ustanovna skupščina zaključena. E. G.
O čem bo razpravljala Generalna skupščina OZN
Letošnje redno zasedanje Generalne skupščine OZN se bo na podlagi listine OZN, ki določa, da se skupščina sestane vselej na tretji torek v septembru, začelo torej 19. septembra ob 3. uri popoldne. Generalna skupščina OZN bo zasedala v mestu Flushing Meadovs, ki leži 20 km severovzhodno od NewYorka. Izmed vseh dosedanjih zasedanj bo morda to zasedanje, kakor napovedujejo, eno najbolj burnih in morda tudi najbolj dramatičnih, kajti vsi, ki količkaj poznajo vzdušje, v katerem se sestaja ta skupščina, si ne obetajo najboljše. Zato je zanimanje svetovne javnosti za to zasedanje izredno veliko. Že sam dnevni red, ki je sila obsežen in obsega 62 vprašanj, dokazuje, da bodo na tem zasedanju prišla do izraza še'bolj vsa tista nasprotstva med velesilami, ki že danes vznemirjajo svet. Poleg 62 vprašanj, pa se je medtem nabrala še vrsta dodatnih predlogov posameznih držav, tako, da bo celoten dnevni red tega zasedanja obsegal več kot 72 točk. Kakšen pomen polagajo na to zasedanje tudi posamezne države članice OZN, ki se bodo udeležile zasedanja, kaže tudi sam sestav in izbira osebnosti za njihove delegacije. Angleško delegacijo bo vodil Bewin, sovjetsko Višinski, ameriško Acheson, francosko Schuman itd.
Vse izgleda, da skupščina že pri razpravljanju prvih točk, ki so zgolj formalnega značaja, ne bo mogla mimo na-, sprotij, ki bodo izbila na dan. Eno takih vprašanj bo nedvomno vprašanje predstavnika Kitajske na tem zasedanju, ker se bosta za eno mesto potegovali kar dve delegaciji — predstavnik čangkajškove vlade, katerega bo ščitila delegacija ZDA in predstavnik LR Kitajske, katero bo podprlo večje število držav. Zato se bo
verjetno že splošna debata začela v kaj razburkanem ozračju, ki se bo potem nadaljevalo še v raznih odborih in pododborih, ne da bi ta vprašanja našla konkretne oblike in ustrezno rešitev.
Drugo takšno, izredno važno vprašanje, ki že več kot dva meseca vznemirja svet in ki ni našlo rešitve v Varnostnem svetu, pa bo korejsko vprašanje, vprašanje, kako ohraniti mir v svetu, in odvrniti vojno nevarnost. Na dnevnem redu bo razen tega tudi poročilo gospodarskega in socialnega sveta, na podlagi katerega se bo razvila razprava o gospodarskih in socialnih vprašanjih v svetu.
Pomemben dogodek za to zasedanje pa bodo volitve generalnega tajnika. Dosedanjemu generalnemu tajniku OZN Trygve Lieu poteče namreč mandat že v začetku prihodnjega leta. Kdo bo njegov naslednik, ali bo morda on sam še ostal na tem mestu, o tem poznavalci razmer ne prerokujejo ničesar. Vsekakor pa bo tudi po tem vprašanju precej borbe in vrsto kombinacij, od katerih bo vsaka delegacija hotela uveljaviti in odnesti čimveč koristi zase.
Razen tega bo skupščina raz.pravilja.la tudi o usodi italijanskih koloni j, o grškem vprašanju, o vprašanju miru na Daljnjem Vzhodu in o nadzorstvu nad atomsko energijo. Prvikrat se bosta pred Generalno skupščino obravnavali vprašanji o mednarodni akciji za polno zaposlitev in gospodarsko trdnost v svetu ter predlog konvencije o svobodi informacij. Šam generalni tajnik Trygve Lie pa je predlagal, da se na tem zasedanju Generalne skupščine izdela 20 letni program za ohranitev miru po Združenih narodih.
To je seveda samo nekaj najvažnejših točk, o katerih bo razpravljala General-
na skupščina, je pa še cela vrsta drugih, kakor so kolonialna vprašanja, formulacija niimberških načel kot zakon o vojnih zločincih pri morebitnih bodočih napadih, ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča za sojenje držav, ki ogrožajo mir v svetu itd. Že sam ta kratek izvleček iz dnevnega reda sedanjega zasedanja Generalne skupščine OZN kaže, da se bo razprava vrtela okrog živih in aktualnih vprašanj, vse z enim samim in edinim namenom, da bi se ohranil mir v svetu in razvilo sodelovanje med narodi.
Ob začetku novega rednega zasedanja Generalne skupščine OZN nastaja vprašanje, v koliko bo OZN sposobna rešiti kopico teh vprašanj. Prav nobenega dvoma ni, da bo prišlo med obema taboroma do ostrih obračunavanj in da nihče ne bo hotel popuščati V tem primeru je razkol med vzhodnim ih zahodnim blokom neizbežen. Če pa bodo na zasedanju prišle do veljave zdrave težnje tistih velesil, ki jim je res pri srcu napredek človeštva, ho OZN lahko nadaljevala svoje delo po začrtanih smotrih.
Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi naš zunanji minister tov. Edvard Kardelj, bo imela na tem zasedanju važno vlogo: naša država, ki ni v nobenem bloku in ki vodi samostojno politiko, je bolj kot katera druga poklicana, da opozori svet na vse nepravilnosti, ki se dogajajo danes y mednarodnih odnosih in odločno pokaže na njihove vzroke. Zato bo jugoslovanska delegacija, kakor doslej tudi na tem zasedanju podpirala tiste cilje OZN, ki se bodo prizadevali za mir v svetu, za cilje, za katere se bori vse miroljubno človeštvo.
teeoooaaeca««—9«««—ooaaaaae«
»caaac——a—aoaagaaaaaeaaaaaaaoatoa«« aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaeaaaaaaaaaacaBaaaaaoaaaeaaaaaaoaaaaaaaaaaaoBBa
MBBaaeoB«
35 vedno hitrejšo graditvijo socializma v naši domovini in spričo smelega utiranja poti socialistične demokracije v naše družbeno življenje vse bolj jasno stopa v ospredje problematika idejno političnega oblikovanja delovnih množic. Vse pretesni so dosedanji okviri tega dela, kajti sam proces preoblikovanja družbenega življenja se je pri nas tako razmaknil in dozorel, da že zahteva od svojih neposrednih oblikovalcev. to je delovnih množic naše domovine, da poznajo Idejne osnove socialistične preobrazbe, to je, da postane marksistična znanost njihova lastna ideologija, vseljudska ideologija. Dve osnovni obeležji dajeta danes pečat vsemu dogajanju v družbeni stvarnosti naše domovine: prvo — marksistično-Ieninistična znanost je postala idejna osnova vsega našega družbenega dejanja In nehanja in d ru go — smeli ustvarjalni napori naših delovnih množic, ki tako požrtvovalno oblikujejo socialistični lik naše dežele, se doslej še vse premalo temeljito in v ljudem dostopnem In razumljivem jeziku spremlja s pojasnjevanjem in proučevanjem idejno političnih osnov slednjih.
Nedvomno je, da je treba te, dosedaj mnogo pretesno okvire, v katerih se je vršila idejno politična vzgoja množic, še razširiti in uskladiti vzgojno delo z zahtevami sodobnih potreb; to pa je neločljivo povezano z nekaterimi Izboljšavami v dosedanji praksi idejno politične vzgoje delovnih množic tako v pogledu samih konceptov programov, izbiri literature, metod, podajanja in načinov organizacije študija Ud.
Eno izmed vodilnih načel pri Izbiri same tematike za idejno politično oblikovanje množic je nedvomno zahteva, da mora vsa idejno politična vzgoja imeti za svoj cilj vzgojo takega lika delovnega človeka, kakršnega zahteva borba določenega obdobja, to se za našo družbeno stvarnost pravi, da mora posvetiti osnovno težišče teoretični obravnavi predstoječih revolucionarnih nalog in pogojev, pod katerimi se odvija borba za uresničevanje slednjih, Na tak način idejno politična vzgoja izpolnjuje eno izmed svojih osnovnih nalog: oblikuje človeka, ki razume svoje mesto in vlogo v današnjem obdobju in vlogo svoje domovine v skupnih naporih delovnih ljudi za preoblikovanje vsega družbenega življenja v svetu, po-krene ustvarjalno silo delovnih množic, njihove težnje in pobude pa preliva v še večji delovni polet.
Uresničevanje tega načela pomeni torej, da je treba pri idejno političnem oblikovanju delovnih množic izhajati iz sodobne problematike našega družbenega življenja, konkretno v naših prilikah iz problematike izgradnje socializma in borbe proti revizionističnim napadom na osnove družbene znanosti, ki jih daje marksizem. Jasno je. da je nemogoče utesniti idejno vzgojno delo samo na probleme znotraj meja naše domovine. ampak jih je treba istočasno soočevati s problemi družbenega prelivanja v drugih deželah In povezovati z najsplošnejšimi načeli marksistične znanosti o druž benem razvoju. Kot problem se postavlja vprašanje: kako povezovati to širše in temeljitejše proučevanje marksizma leninizma s sodobno problematiko družbenega razvoja pri nas.
Kot je rečeno, je namreč nemogoče probleme sodobnosti razumeti brez povezovanja slednjih z naj-
Pred izidom »Osnovnega programa za idejnopolitično vzgojo članov množičnih organizacij«
splošnejšimi načeli marksistične znanosti. Zato je treba proučevanje posameznih sodobnih problemov tesno vezati s spoznavanjem osnovnih načel markslzma-lent-nlzma s področja družbenega razvoja, ki se manifestirajo v konkretnih pojavih, to se pravi spoznavati je treba našo družbeno problematiko na osnovi načel markslzma-lenlnlzma. Tako posploševanje In znanstvena obdelava domačih revolucionarnih Izkušanj daje Idejno politični vzgoji življenjski značaj in budi v delovnih množicah zanimanje zanjo. Istočasno pa znanstvena obdelava domače revolucionarne prakse varuje revolucionarne sile naše deželo pred neznanstvenim spremljanjem posameznih pojavov In hkrati zagotavlja, da delovne množice razumejo tok revolucionarnih preobrazb In da zavestno delajo v tem dogajanju.
Idejne osnove, na katerih se bo razvijalo Idejno politično vzgajanje delovnih množic, bodo na osnovi vsega tega torej naslednje: v današnji stopnji razvoja mora biti osnovna tematika znanstvena obdelava problemov izgradnje socializma, kar pomeni, da morajo ta vprašanja v prvi vrsti izpolnjevati naše Idejno politično vzgojno delo. Da pa bo obdelava problemov izgradnje socializma temeljita, je treba istočasno proučevati splošna načela marksizma-leninlzma, ki omogočajo znanstveno razumevanje naše sodobne problematike. Spoznavanje sodobnih družbenih problemov je nujno treba vezati tudi s spoznavanjem zgodovine družbenega razvoja naše domovine za dobršno obdobje nazaj, ki je tesno povezana z razvojem našega delavskega razreda, delom in borbo naše Partije.
Kakor rečeno, so torej Idejne osnove za Idejno politično vzgajanje množic proučevanje osnovnih načel markslstično-lenlnlstlčne teorije. Zgodovina naše Partije in problemi Izgradnje socializma. Jasno pa je. da nobeno od teh vprašanj ne more biti danes dovolj življenjsko obdelano, če ga ne povežemo z borbo prot! sodobnemu revizionizmu vodstva VKP(b).
To pa so tudi osnovne misli .na katerih je zasnovan osnovni program za Idejno politično vzgojno delo delovnih množic, ki so ga osvojile kot temeljni program naše množične organizacije. Ta program torej daje samo orientacijo v problemih In literaturi za idejno politično vzgajanje množic In hi bilo pojmovanje sled njega kot neke okorele, negibčne, za vse organizacije in za vse člane teh organizacij obvezne tematike, ne pravilno. Program ima en sam namen: da daje vpogled v vrsto probiemov. s katerimi je treba spoznati de lovne množice. Prepušča pa izbiro problema, širino I njegove obdelave. Izbiro literature, na osnovi katere se bo problem približal delovnim ljudem, ki bodo ne-' posredno proučevali te stvari. S tem seveda ni rečeno, I da vodstva posameznih množičnih organizacij ne bodo 1 od časa do časa svetovala, kaj bi bilo morda najpri-
mernejše, da se obdela v danem obdobju. Prav tako ni rečeno, da vodstva množičnih organizacij ne bodo opozarjala osnovnih študijskih skupin na posamezne napake, ki bi jih slednje vršile pri Izbiri, obdelavi ali razlaganju posameznih problemov, toda osnovno je, da so same osnovne organizacije postavljene pred nalogo, da Iz omenjenega osnovnega programa izberejo tiste probleme, katerih razjasnitev In obdelava je za njihov kolektiv najpotrebnejša. Tako Ima omenjeni osnovni program za idejno vzgojno delo pravzaprav v lavnem samo nalogo vodiča v idejno vzgojnem delu, er opozarja na osnovne družbene politične probleme in daje osnovno orientacijo v literaturi, v kateri je ta problematika obdelana.
Pri uresničevanju tega programa pa ne smemo pozabiti, da bomo s posameznimi problemi spoznavali ljudi z različno stopnjo idejno političnega predznanja in z različnim zanimanjem za posamezne probleme. Temu primerno bo treba prilagoditi tako sam način predavanja s področja tega ali onega problema, dalje prilagoditi širšo ali ožjo literaturo, na katero bo predavatelj opozarjal in temu primerno bo treba voditi tudi konzultacije s posameznimi skupinami. S tem pa so dane tudt že nekatere misli o tem, kako naj bi se. organizacijsko zagotovilo uresničevanje tega programa: morda bi kazalo, da se po posameznih problemih pripravi predavanje, ki mora solidno osvetliti izbrani problem, v katerem mora biti dan odgovor na vsa nejasna vprašanja iz sodobne problematike, v katerem morajo biti naznačena osnovna načela marksistične problematike, v katerem morajo biti naznačena osnovna načela marksistične znanosti In soočena problematika s sodobno revizijo vodstva VKP(b), Ta predavanja, ki bodo pidd skrbnega proučevanja čimšlrše literature, ki obstaja s področja danega problema, naj bi bila podana predvsem v posameznih delovnih kolektivih itd. In ne le v okrajnih al! mestnih središčih. Udeleženci teh predavanj bi se potem razdelili na razne skupine in skupno obravnavali nejasna vprašanja. Med predavanjem in konzultacijami po skupinah bi vsak posamezni udeleženec predavanj sam proučeval probleme. Pri tem študiju bi morali vodje konzulta-cljskih skupin, predavatelji In politično bolj razgledani tovariši neprestano pomagati svojim tovarišem pri obdelavi danega študijskega materiala. Seveda ne bo mogla biti to edina oblika, preko katere se bo uresničeval program. Zato je stvar osnovnih organizacij, da prilikam v posameznih delovnih kolektivih primerno razvijejo najrazličnejše bogastvo oblik, s pomočjo katerih bodo ljudje širili svoj idejno politični nivo.
S tem ko prehaja težišče uresničevanja študijskih programov na osnovne organizacije, niso zamrle naloge okrajnih vodstev množičnih organizacij, ampak
so dobile samo malo drugačen značaj. Okrajna vodstva množičnih organizacij bodo skrbela za to, da se tem osnovnim programom sproti dodaja najaktualnejša problematika iz našega družbenega življenja In da'se obdelajo posebni problemi, s katerimi se ukvarjajo posamezne množične, organizacije. Okrajna vodstva množičnih organizacij bodo nadalje skrbela za vzgojo predavateljskega kadra In delovala kot usmerjevalec pri izbiri in obdelavi posameznih problemov. Daljo bodo skrbela, da se organizirajo konzultacijske skupine, da se priskrbi ljudem potrebna literatura in da se ves čas idejno vzgojnega dela nudi izdatna pomoč vsakemu posamezniku. Poleg tega pa bodo okrajna vodstva skrbela predvsem za to. da se pojem svobodne Izbire problemov, s katerimi naj se spoznava.io delovni ljudje po naših kolektivih in pojem svobodne izbire oblik, s pomočjo katerih naj se tem ljudem pomaga pri individualnem učenju, na katerem je nedvomno težišče, ne zmaliči in ne dovede do zanemarjanja idsi-no vzgojnega dela sploh. Okrajna vodstva množičnih organizacij se namreč ne smejo odpovedati svoii mobilizacijski nalogi In svoji dolžnosti, da vzbujajo zanimanje za idejno politično vzgojo.
Pri vključitvi delovnih ljudi v izučevanje posameznih družbenih problemov je treba tam. kjer to še obstaja, zamenjati administrativne mere vključevanja v razne študijske skupine z agitacijskim delom s pomočjo katerega se vzbudi v ljudeh zanimanje za spoznavanje posameznih problemov. Osnovno načelo mora biti: zanimivo predavanje, skrbno pripravljene konzultacije so osnovno agitacijsko sredstvo za vključevanje v idejno politično vzgojno delo.
Ves sistem množičnega idejno vzgojnega dela je torej odvisen od tega, kako bodo osnovna vodstva mno žičnih organizacij razumela svoje naloge in kako bodo posamezna višja vodstva znala pomagati osnovnim organizacijam pri njihovem delu in jih usmerjati. Osnoven pogoj za zgoraj omenjeni način uresničevanja Idejno vzgojnega dela pa je v tem: osnovne organizacije in njihova vodstva se morajo otresti škodljivega mnenja, da mora neposredna pobuda za obdelavo vsakega posameznega teoretičnega problema priti z republiškega središča, temveč morajo razviti svojo lastno Iniciativo, kajti ona neposredno in najhitreje občutijo, na katera vprašanja je treba dati jasne odgovore v tem ali onem kolektivu. Pri idejno vzgojnem delu je treba neposredno izhajati od sodobnih problemov In dajati jasne teoretične In praktično politične odgovore na tekoče probleme. Vse oblike Idejno vzgojnega dela morajo biti postavljene tako. da navajajo In usmerjajo delovne ljudi k samostojnemu učenju, jim nudijo orientacijo In jim pomagajo pri tem učenju. Poleg sodobne problematike, ki naj se obravnava v okviru Idejne vzgojnega dela. pa je za uspeh tega brezpogojno potrebna kvaliteta predavanj, njihova temeljitost, zato se je treba neusmiljeno boriti proti vsem improvizacijam v idejno vzgojnem delu. proti formalističnim študijskim krožkom ter razpošiljanju gotovih predavanj in vse to zamenjati z živo, življenjsko razpravo o posameznih problemih naše sodobne družbene politične dejavnosti. — Koman Albreht.
V delavskih lehnikumih
vzgajamo delavsko inteligenco Književnik France Bevk -
'Vprašanje strokovnih kadrov je danes tako važno, kakor vprašanje materialnih sredstev za izvedbo petletke,* je dejal tov. Kidrič.
Kadri rešujejo rse! Danes ne smemo podcenjevati vloge kadrov in precenjevati vloge strojev, kajti stroji postanejo sijajna stvar šele tedaj, če jih upravljajo ljudje, ki stroje dobro poznajo in jih znajo dovolj izkoristiti v korist skupnosti.
Da bi začeli vzgajati tehnične in druge strokovne kadre tudi iz vrst delavcev, je ljudska oblast izdala uredbo o delavskih tehnikumih raznih strok, ki veljajo za srednje strokovne šole. Delavski tehnikumi imajo lahko več odsekov! gradbeno - arhitektonski, elektro - strojni, kemijsko-fehnološki, rudarsko-meialurški itd. V delavske tehnikume se sprejemajo kot slušatelji kvalificirani delavci, stari nad 17 let, ki so pokazali s svojim delom in politično zavestjo, da imajo voljo in vse pogoje, da dovršijo tehnikum.
V šolanje na delavski tehnikum pošiljajo delavce ministrstva, generalne direkcije in razna podjetja s sodelovanjem sindikalnih podružnic.
Preden vstopijo delavci v delavski tehnikum, napravijo delavsko večerno nižjo gimnazijo ali pripravljalni tečaj, kjer obravnavajo snov nižje gimnazije. Redno šolsko delo v delavskih tehnikumih je tako organizirano, da je omogočeno delavcem v času študija redno delo v proizvodnji, seveda če se jim delovni čas skrajša. Le gradbeni delavski tehnikum ima šestmesečni neprekinjeni redni pouk od oktobra do aprila, ne da bi slušatelji v tem času hodili na delo na gradbišča.
Tak način pouka, kakor ga imajo na gradbenem tehnikumu v Ljubljani, se je izkazal zelo uspešen, ker posvečajo v teh sestih mesecih slušatelji vso skrb le študiju in politični izobrazbi. Na skupni konferenci direktorjev delavskih tehnikumov se je pokazalo, da je treba delovni čas slušateljem delavskih tehnikumov znižati, ker so sicer pri pouku preveč utrujeni in ne morejo slediti pouku tako, da bi si pridobili toliko znanja, kakor dijaki v rednem tehnikumu.
Iz prakse na gradbenem delavskem
tehnikumu je videti, da slušatelji z zanimanjem slede pouku, delovna disciplina v šoli in doma pri študiju je na taki višini, da so zgled ostalim dijakom rednega tehnikuma. Slušatelji streme, da bi pridobili čimveč strokovnega in splošnega znanja za praktično uporabo. Ne žele, da bi si pridobili samo diplomo kot tehniki, ampak da se v šoli res čimveč nauče. Celo sami so zahtevali,_ naj se učni načrt delavskega tehnikuma izenači z načrtom rednega tehnikuma, čeprav imajo štiri mesece manj pouka. Tako stremljenje je prav gotovo zelo pozitivno. Disciplina v šoli in pri obiskovanju šole je vzorna. Neopravičenih zamud ni, izostanki so le malenkostni. Tudi odnos do profesorjev je prav lep in so za vsako znanje in trud profesorjem hvaležni.
Dolžnost personalnih referentov, direktorjev in sindikalnih podružnic gradbišč pa je v bodoče, da pošljejo na študij res zavestne, marljive in duševno dovolj razvite delavce, da bodo lahko uspešno končali šolo. Ne smejo se dogajati pri-
meri, da bi pošiljali v šolo slabše delavce, ki se v proizvodnji niso dovolj obnesli. Plan zato prav gotovo ne bo prav nič trpel, če se pošljejo v šolo res najboljši delavci, ki imajo smisel za stroko. Na to vprašanje moramo gledati perspektivno. Zavedati se moramo, da bo tak delavec-tehnik v bodoče veliko doprinesel k razvoju našega gospodarstva.
Napaka, ki smo jo že letos opazili, je v tem, da so posamezni personalni referenti poslali slušatelje prvega letnika po končanem pouku v pisarne. Taka praksa
šestdesetletnik
Najsrečnejši je človek, ki more ob kakšni svoji obletnici mirno pogledati v svoje. življenje nazaj in si reči: »Vse svoje življenje sem delal za svoj narod, za njegovo srečo in njegovo korist.* Tak Človek je našel smoter svojega življenja, ker je svoje življenje razdajal za druge, s svojim delom pa ustvarjal dobrine tudi za bodoče rodove.
Eden takih ljudi je France Bevk, ki te
je napačna in samo škoduje strokovnemu dni praznuje 60-lctnico svojega rojstva. Od razvoju delavca. Delavec ni prišel v šolo prvih mladih let pa skozi vso prvo sve-
zato, da bi postal v podjetju pisar, ani' pak da se s pridobljenim teoretičnim znanjem .vključi v proizvodnjo, jo zbolj-šuje in dviguje, da postane novator in racionalizator.
Že po prvem letu šolanja so si pridobili delavci primerno znanje in splošno razgledanost, kar se pozna pri delu v proizvodnem procesu, kar priznavajo tudi vodstva podjetij.	V.
Radgonska vina imajo na svetovnem tržišču velik sloves
Pred dobrimi petimi leti. Seje kakšen strel prodirajoče ruske vojske zadel bele zidanice, obrambne točke, ki jih je zapuščala hitlerjevska soldateska, skupno z bivšimi gospodarji — tujci. Zadnjikrat so imeli priliko izliti svoj bes na slovensko zemljo.
nasadov in obvarovanje pred napadi škodljivcev, dosego najvišjih pridelkov, najpopolnejšo delovno disciplino, znižanje opravičenih in neopravičenih izostankov, tekmovanje v prostovoljnem delu, preseganju norm ter najtočnejši in ekspeditivni evidenci. Vse to je razgibalo ves kolektiv in to medsebojno »trenje« vodi k napredku.
In v tem novem, socialističnem načinu
tovno vojno, skozi vsa fašistična nasilja do narodnoosvobodilne borbe in do tega trenutka je delal za primorsko ljudstvo in ves slovenski narod, žrtvoval za to delo tudi svojo svobodo in svojo udobnost. Stopil je ob stran delovnega ljudstva, ki je šlo v borbo za svoje socialne pravice in nacionalno svobodo — in s tem postavil svetel lik pravega književnika, lik, ki potrjuje, da je mesto vsakega umetnika ob strani delovnih množic, zanje mora delati, zanje živeti in jim biti vzgojitelj, učitelj, tblažnik in vzpodbudnih ter prerok bodočih njihovih dni.
France Bevk je bil rojen 17. septembra 1890 v Zakojci pri Cerknem na Goriškem. Po končani ljudski šoli se je šel učit trgovine in je postal trgovski vajenec, kjer pa ni obstal, ker je hotel, da bi se učil in čim več znal. Star 17 let je stopil na uči-teljiščno pripravnico v Podgori pri Gorici, jo končal, nato pa se je vpisal na učiteljišče v Kopru in napravil maturo v Gorici
Faraona (1922), Rabljev (1923), Tatiča (1923), Muke gospe Vere (1925), Julijana Severja (1926), Hiše v Strugi (1926), Kresne noči (1927), Krivde (1929), epopejo v treh delih Znamenja na nebu (1929), V zablodah (1929), Človeka proti človeku (1930), Burkeža gospoda Viterga (1931), Železne kače (1932), Velikega Tomaža (1933), Samot (1935), Hude ure (1935), Srebrnikov (1936), Ubogega zlodeja (1937), Stražnjih ognjev (1938) itd.? In del za mladino? Otroške igrice Bedak Pavle so izšle že leta 1925; njim slede povestice
Za njihovo peto pa je že klilo novo In v tem novem, socialističnem načinu iefa /9/3. Njegova učiteljska pot ga je življenje. Zbegano ljudstvo je zadihalo dela je vsa skrivnost naših uspehov. Po- vodila v Orehek in v Novake pri Cerk-svobodno in vzelo usodo v svoje roke. manjkanje delovne sile je prisililo ljudi, nem, dokler ni leta 1917 moral k vojakom.
Vinogradniško gospodarstvo Radgona, s tremi delovnimi centri: Radgona, Crešnjevci in Kapela, obsega 777 ha zemlje v predelu ljutomersko-radgonskih goric, od tega 262 ha vinogradov. 570 ljudi vlaga dnevno delo svojih rok za napredek obrata, vendar pride le 0.8 človeka na 1 ha obdelovalne zemlje, kar je za obdelavo pretežno vinogradov lep dokaz uspeha dobre organizacije, normiranega dela in tovariškega tekmovanja.
Tekmujejo za najboljše obdelovanje
V » Avtok ar o s e r i j i« v M ar ib or u
bodo izdelovali jeklene karoserije
Republiško podjetje »Avtakarose-rija — Maribor« je s prizadevanjem celotnega kolektiva izvršilo svoj proizvodni plan v I. polletju 1950 s 112%, v juliju pa je doseglo proizvodni plan s. 100%, finančni plan pa s 101%.
Osnovna proizvodnja tega podjetja je izključno izdelovanje novih avtobusnih karoserij.
Novoizdelani in obnovljeni av tobusi pripravljeni za vožnjo
Do sedaj je podjetje izdelovalo avtobusne karoserije v leseni izvedbi, istočasno pa se preusmerja na proizvodnjo jeklenih karoserij. Posebna zasluga za izdelavo vseh potrebnih tehničnih priprav, raznih orodnih naprav, kakor tudi šablon, gre predvsem
Celotni kolektiv si je zadal nalogo, da bo v letu 1951, povečal svojo proizvodnjo, s pomočjo novih tehničnih priprav in opreme za 50%. Z istim številom delavcev pa bodo istočasno prešli na proizvodnjo karoserij v jekleni izvedbi,	O. F.
KOLEKTIV NARODNE BANKE V LJUBLJANI Sl JE PRIZADEVAL DVIGNITI STROKOVNOST SVOJIH USLUŽBENCEV
utrjevanja finančne discipline, na drugi strani pa zaradi pravilnega in racionalnega razpolaganja z denarnimi sredstvi m delovno silo pri naših proizvodnih podjetjih. To velja zlasti za gotovinske in kreditne plane, plane fonda plač in distribucije potrošniških nakaznic. Bančni kader, ki je zadolžen s tem delom, je s svojim pojasnjevanjem, pa tudi na raznih sestankih, ki so bili prirejeni z bančnimi klienti, tolmačil predpise ljudske oblasti, ki se je mnogim bančnim klientom zdelo kot birokratski način finančnega poslovanja. Veliko truda in požrtvovalnosti pa je delovni kolektiv direkcije za štednjo vložil za dosego plana štednje, ki je bil v pm polovici leta 1950 presežen tako po številu vlagateljev, kakor tudi po vsoti vlog.
Kolektivi republiških central Narodne banke FLRJ so se od vsega začetka zavedali velike važnosti nalog, ki jim jih dnevno nalaga naš finančni in kreditni sistem, kot eden izmed členov v verigi našega celotnega socialističnega gospoj darstva. V vrsti medsebojnih tekmovanj delovnih kolektivov republiških central Narodne banke je letos po trdi borbi prejel prehodno zastavo vlade FLRJ kolektiv sedeža centrale za LR Slovenijo.
Nagrajeni kolektiv je uspešno delal predvsem zato, ker je skrbel za dvig strokovne sposobnosti, posebno nižjega in srednjega bančnega kadra. Samo v pivi polovici leta 1950 je bilo izvedenih 14 raznih tečajev za izpopolnitev v stroki in 3 tečaji za višjo strokovno in ideološko izpopolnitev. Občutilo se je namreč pomanjkanje takšnega kadra, ki naj hi bil sposoben zajeti finančno in kreditno problematiko, ne samo z bančno-tehničnega stališča, temveč z vidika karakterja našega socialističnega gospodarstva. To je centrali tudi uspelo. Posebni strokovni tečaji pa so dvignili storilnost jn strokovnost v delu. Kljub vedno novim ln za naše gospodarstvo nadvse važnim na!ogam, se kader sedeža centrale ni povečal, nasprotno polagoma pada.
Nadvse razveseljivo pa je dejstvo, da so v tem letu bili doseženi lepi uspehi v poučevanjih bančnih klientov, ki niso hoteli ali pa niso bili sposobni pravilno razumeti predpisov, ki jih je naše državno vodstvo izdalo na eni strani zaradi
Tudi revizijski kader sedeža centrale je kljub objektivnim težavam imel lepe uspehe. Požrtvovalnost revizorjev, njihovi strokovni nasveti in pomoč, je precejšnjemu številu naših podjetij, zlasti pa zadrug bila v veliko finančno korist. Da je v tem letu prejel kolektiv centrale prehodno zastavo, pa se imamo zahvaliti tudi tistim tovarišem in tovarišicam iz centrale, ki so pomagali podružnicam širom po Sloveniji, da se je njihovo poslovanje odvijalo nemoteno in ažurno.
Priznanje vlade FLRJ in denarna nagrada, ki jo je kolektiv prejel, bo še bolj okrepilo tekmovanje z drugimi republiškimi centralami.	V. K.
da so delali, ne samo z rokami, temveč tudi z glavo. Novi prijemi, nova organizacija, novo sistematično delo. Tovariš Kolarič je usposobil rezkalni stroj na trikratno kapaciteto, za kar mu je bil priznan naslov racionalizatorja. Tudi v vinogradih polagoma zamenjuje stroj delovne roke.
Ne samo, da so zaceljene rane razde-
brigadllrjem strojnega obrata, delovodji kaikor tudi tehničnemu vodji in ostalim brigadirjem ter delavcem, ki so neposredno zadolženi za izvedbo teh nalog.
Podjetje je v letošnjem letu proglasilo že 13 udarnikov, med katerimi je tudi že lepo število od 3—8 kratnih udarnikov.
Po končani prvi svetovni vojni je bil v letih 1919-20 član uredništev raznih slovenskih listov, leta 1921 pa se je vrnil v Gorico med svoje ljudstvo, kjer je urejeval 'Mladiko*, bil direktor 'Narodne knjigarne*, odbornik 'Goriške matice* in sodeloval pri 'Luči*. Ko je leta 1927 fašistična oblast zatrla vse slovensko ča-
.	,	,.	um«	m-s	« „	sopisje, je France Bevk vztrajal, se boril	ut/c ucc/t ,numuism «cu.- ururno nuni
janja,	ki	so	b'’®	f.asa. z®P“šj'"a	Pr‘	Pf6;	za slovenstvo in pisal, pisal... Po zlomu	(1925) in komedijo Partija šaha (1939),
vze.7iu.>	42 ha novih	vinogradov	tO^v teh	Italije leta 1953 je ušel iz goriške ječe na-	mnogo pa sc je bavil tudi s prevajanjem
ravnost med partizane. Tam je postal	iz poljskega, češkega, bolgarskega in nem-
predsednik Pokrajinskega narodnoosvobo-	škega jezika.
dilnega odbora za Trst in se posvetil po- France Bevk je pravi ljudski pisatelj. Uličnemu delu. Danes je predsednik Pre-	ln če je Jurčič ustvaril temelje slovenske
zidija Ljudske skupščine LRS, obenem pa	ljudske povesti, jo je France Bevk dvignil
opravlja funkcijo predsednika Društva slo-	do tiste višine, ko že meji na roman. Res
venskih književnikov in je predsednik
Jagoda, Peter Klepec, Čirimbara in druge — po osvoboditvi pa še nagrajeni dve deli Tonček in Otroška leta. Napisal je tudi dve večji dramatski deti: dramo Kajn
petih letih ustvarile ^delovne roke. Napori prvih let prinašajo že obilen sad.
Ne skrbimo samo za lastno obnovo. Nad 300.000 trsnih sadik je uprava letos oddala za obnovo vinogradništva drugam, kapaciteta matičnjakov pa je tolika, da bo predvidoma gradnja silnic dvignila to število že v prihodnjem letu na milijon.
Najbolj pa smo seveda znani po vinu. Glavno je že izvrstni pridelek naših priznanih sortimentov, toda tudi varovanje in šolanje tega je prineslo upravniku kleti tov. Štamparju in njegovemu kadru priznanje domovine in tudi inozemstva. Radgonska in kapelska vina so odnesla večino prvih mest, odlikovanj in priznanj na razstavah, v inozemstvu sta Radgonska ranina in Dišeči traminec svetovni znamki. Šampanjsko proizvodnjo pa bodo letos tako zmodernizirali in povečali obrat, da bo šampanjcu odprta pot v svetovno trgovino tudi po količim, kar mu po kvaliteti že priznavajo.
Pa ne garamo samo, mislimo tudi na izobrazbo in veselje. Vsi člani kolektiva so tudi člani sindikalnih podružnic na centrih Radgona, Crešnjevci Kapela. Povsod so urejeni lepi prostori, s skrbno zbranimi knjižnicami, radio aparati, ki smo jih dobili kot dar za gospodarsko, politično in prosvetno delo, šahovskimi mizicami in časopisi, in tu se zbiramo, se obiskujemo, izobražujemo, veselimo in delamo načrte za bodočnost. Sedaj je zopet najbolj živahno, ker so centri za zbiranje podatkov v tekmovanju med brigadami pri vpisu ljudskega posojila. Izvolili so 67 najvrednejših, vsi pa jim bomo pomagali, vsi gospodarili in vsi delali.
Tu smo tudi razglasili vest, za katero pravijo, da jo mora raznesti velikanski klopotec, največji v Sloveniji, sredi naj-lej>ših vinogradov v Policah, na vse strani:
»Želi smo priznanje za svoje delo. Do-
in je
Ljudske prosvete Slovenije.
Literarno delo Franceta Bevka je mno-govorstno in obsežno. Obsega vse panoge literarnega ustvarjanja: liriko, epiko in dramatiko. Po večini so vsa njegova dela ižšla v knjigah, ki jih je danes nad 60. Med njimi so Črtice, novele, povesti, romani, drame, otroške povestice, igrice za otroke itd.
Z njegovo literarno rastjo je rasla tudi notranja oblika njegovih ustvaritev. Od nebrzdane lirike preko divje simbolike do umirjenega realizma, ki je tu in tam že kazal naturalistični obraz, je France Bevk dajal delo za delom in dosegel svoj višek v romanu 'Kaplan Martin Čedermac* (l. 1938), ki je postalo nekakšno sveto pismo za vsa ljudstva, ki so trpela pod fašističnim jarmom.
Dela Franceta Bevka pozna vsak Slovenec. Kdo se ne bi spomnil njegovega
da so mnoga dela pisana hitro, v nekakšnem zagonu in da dajejo videz neizdcla-nosti, toda Bevkova ogromna fantazija in ljubezen do svojega naroda, ki mu je hotel dali in povedati čim več in čimprej, sta ga gnali od ustvaritve do ustvaritve, njegovo pero je teklo in teklo in ni vprašalo za nič... Strlo ga ni tudi medvojno politično delo. Njegov veliki literarni talent pa ne miruje niti sedaj. Pravkar končanemu drugemu slovenskemu umetniškemu filmu 'Trst* je scenarij napisal — France Bevk.
France Bevk s svojim življenjskim optimizmom, s svojo veliko vero in z veliko zavestjo svoje umetniške dolžnosti danes ponosno praznuje svojo 60-letnico, saj je mož, ki je izšel iz ljudstva za ljudstvo in se vse svoje življenje boril za to, za kar se bori danes vse svobodoljubno človeštvo: za pravico in resnico! In to je za umetnika najvišjet	K.
Pred novo gledališko sezono
Spet se odpirajo vrata naše Tatije. Vsa naša gledališča stopajo v novo sezono, študirajo nove stvari, da bodo služila umetnosti in delovnemu ljudstvu, zavedajoč se, da imajo vso podporo svoje oblasti. Danes je gledališče na stežaj odprto vsakemu delovnemu človeku. Nihče bi ne mislil pred leti da je med množicami tako zanimanje zanj, da so morala lani gledališča ukiniti abonmaje, če so hotela ustreči tistim, ki s svojimi rokami grade socialistično bodočnost.
Ljubljanska Drama že pridno študira
im. „	*	y-,,J	..------rcn	ujuuiiuiistiu. uiuinu. uriuuu siuuiru
jz-moif/Jt0 za® Glavnega odbora Z^.., j.ar pet stvari: Kreftove ‘Celjske grofe*,
L eS.a. minislrs*va in veliko denarno p; p/, režira avtor sam, Molierovega (Maral, Rdeči logan, Marija Tudor, Mira-
Iz novejše slovenske literature je v načrtu Ferda Kozaka 'Peter Klepec* ali kaka druga slovenska noviteta, vsekakor pa bo od vseh naštetih del uprizorjenih deset.
Kar se tiče novih slaven, del, je uprava Slovenskega narodnega gledališča te dni razpisala natečaj. Nekoliko pozno je že za to, a morda bodo ali so naši pisatelji vendarle napisali kakšno močno dramat-sko delo, vredno uprizoritve. Res pa je tudi, da se morda sestavljalci repertoarja niso pobrigali za dela, ki so že tu, kakor so n. pr. že priznane drame Ivana Mraka
nagrado. V zadovoljstvo nam je spodbudo.«
in v
POSKRBITE, DA BODO STATISTIČNA POROČILA ZA III. ČETRTLETJE 1950 PRAVOČASNO PREDLOŽENA
Sindikalne podružnice so že prejele od sindikalnih svetov obrazce za Izpolnitev statističnih podatkov za III. četrtletje 1950. K vsem pripravam za to je treba pristopiti že sedaj, in si-cer tako, da bodo statističarji pri po-9ružolcah lahko takoj po preteku četrtletja začeli s sestavljanjem obrazcev in jih pravilno izdelane odposlali do 7. oktobra forumom, kakor je navedeno v navodilih. Forumi, ki delajo na zbirnem poročilu, pa so dolžni, da prejeta poročila čimprej preizkusijo ln nato zbirno poročilo predložijo v določenem roku.
XII. plenum Centralnega odbora ZS Jugoslavije je med drugim poudaril tudi potrebo po dobri statistični službi, ki nam je vedno bolj potrebna. Zato je popolnoma napačno mišljenje nekaterih, ki mislijo, da bo statistična služba v bodočo odpadla. Za letos ostane še takšna, kakršna je, v prihodnjem letu pa bodo uvedeni novi obrazci v smislu sklepov navedenega plenuma.
Oddelek za Informacije ln statistiko pri GO ZSS
'Ljudomrznika* (prevod Josipa Vidmarja) o režiji Vladimirja Skrbinška, dramo Garcia Lorca 'Dom Bernarde Albe* z režijo Viktorja Molka, Cankarjevo 'Pohujšanje v dolini Šentflorjanski*, ki ga bo postavil Slavko Jan in Krleževo dramo 'Vučjak*, katere režiser je dr. Branko Gaveila.
S temi petimi deli bo ljubljanska Drama v oktobru odprla redno sezono. Gledališče pa bo seveda še pred tem, v predsezoni septembra, uprizorilo nekaj del lanskega repertoarja, ki jih bo uprizarjalo tudi še med sezono, kot: Kralja Leara, Kranjske komedijante*, Hlapce*, Za naro-
bcau i. dr.).
Morda se bo kdo Čudil, da v letošnjem repertoarju ni sovjetskih del. Za to sta dva vzroka: prvič, dela, ki so bila na razpolago, nimajo tiste umetniške kvalitete, ki bi jim dala pravico uprizoritve, drugič, drugih dramatskih del sovjetske literature, ki hi morda bila kvalitetna, pa gledališče nima.
V letošnji sezoni imamo tudi pet prisrčnih obletnic pionirjev našega gledališča. 50-lctnico svojega odrskega delovanja pri nas bodo v novi sezoni slavili: Marija Vera, Lojze Drenovec, Bojan Peček in Mi-
dov blagor, Egmonta itd. Ostali program lan Skrbinšek, imena, za vedno zapisana v nove sezone nos ho seznanil z nel-ai do* zgodovini našega gledališča, ljudje, ki so
nove sezone nas bo seznanil z nekaj do mačimi deli in z dramatiki drugih narodov. Tako bo po dolgem času postavljen na oder Milčinskega 'Voikašin* v zvezi z Nušičevo enodejanko 'Hadži Loja*, kjer bomo nekako videli svojo in srbsko folkloro, gledali bomo znano delo ruskega dramatika Gorkega: 'Jegor Buličov*, iz angleške dramatike bomo morda videli dramo Ben Jonsona 'Volpone*, iz francoske Beaumarchejevega 'Seviljskega brivca*, 'J. Gabriela Borkmana* in mogoče delo amerikanskega pisatelja Kingsiega 'Slepo ulico*.

DELEGACIJA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE SE JE VRNILA IZ AMERIKE
Prejšnji teden se je po štirih mesecih vrnila iz Amerike tričlanska delegacija Osvobodilne fronte Slovenije, ki se je v maju udeležila kongresa SANS-a, nato pa obiskala številne kraje, naselja in industrijska središča, kjer živijo in delajo naši rojaki — izseljenci.
Pisatelj in glavni urednik »Delavske enotnosti« Tone Seliškar, ki je bil vodja te delegacije, bo v eni prihodnjih številk pričel v podlistkih objavljati vtise s tega potovanja pod naslovom
..DOMOVINA NA TUJIH TLEH"
Vse naše naročnike in čitatelje »Delavske enotnosti« že danes opozarjamo na to zanimivo njegovo delo, ki bo v dokumentarni obliki osvetlilo življenje in borbo našega življa v tujini.
Uredništvo
iz diletantskega odra ustvarili to visoko stopnjo gledališke umetnosti, na kateri smo danes. Z njimi bo slavil isto dobo gledališkega dela tudi dr. Branko Gaveila.
Ansambel gledališča je isti kot lani, prav tako vodstvo in uprava. V teku sezone bo gledališče imelo skrb za uprizoritev čim več novih slovenskih del, če bodo napisana. V tem primeru se bo seveda repertoar nekoliko spremenil, ker je — kot trdi vodstvo — prva naloga našega gledališča, uprizarjati domače stvari.
Repertoar torej kaže, da bo sezona na dostojni umetniški višini, tako po delih kakor po uprizoritvah, saj vendar poznamo'moč in širino naših odrskih ustvarjalcev. Pripombe vredno pa je vendarle to, da vodstvo premalo skrbi za izmeno igralcev v delih, ki so bila že igrana, tako da nastane videz, kot da si je ta ali oni prilastil to ali ono vlogo v svojo večno eksploatacijo. Tako bo n. pr. Hermana v Celjskih grofih spet kreiral Ivan Levar, čeprav hi v tej vlogi radi videli še kakega drugega igralca in tako primerjati novo stvaritev s prejšnjo. Zato bodo na vsak način potrebne alternacije tudi v osnovnih vlogah, ker se bo s tem ustvaril tisti stimulans, ki bo pognal rast naše gledališke kulture v še večji vzgon.
OHRID *n Ohridsko jezero vabi,
• •
Sindikalni počitniški dom CO ZS Jugoslavije *Orce Nikolov** v Ohridu je ena izmed velikih pridobitev našega delovnega ljudstva, ki pod vodstvom svoje Partije s tovarišem Titom na čelu gradi socializem ter s tem pripravlja lepše življenje sebi in potomstvu.
Dom leži kakih 5 km južno od Ohrida ob zalivu polotoka Gorica. Odprli so ga l maja lani. Prve goste je sprejel lani sredi avgusta. Od letos dalje bo odprt vsako leto od 1. marca do 31. oktobra, (e bo vreme ugodno pa celo do 30. nov. Meseci december, januar in februar so namenjeni za letni oddih uslužbencev tega doma in za generalno čiščenje prostorov. Kapaciteta doma znaša 250 gostov na izmeno.
V	dveh mogočnih poslopjih so poleg sob in upravnih prostorov še kopalnice s hladno in toplo vodo, čitalnica in knjižnica. V čitalnici je gostom na razpolago okrog 20 raznih časopisov. Knjižnica ima okrog iOO knjig in revij, med njimi tudi več slovenskih.
V	drugem poslopju je velika dvorana, ki služi za jedilnico. Hrana je zelo okusna in obilna. V tej dvorani so tudi razne prireditve. Mogočni stebri v dvorani so iz rdečega makedonskega marmorja. Nad to dvorano je še ena dvorana, ki je namenjena za gledališke in kino predstave.
Z velike in široke terase pred poslopjem je krasen razgled na Ohridsko jezero, ki nudi gostom največ razvedrila. Razen vodnega športa pa gostje lahko goje tudi druge panoge fizkulture, ker so jim v domu na razpolago vsa za ta namen potrebna sredstva.
Dom pogosto obiskujejg razne, kultur-. no prosvetne skupine iz Ohrida in od drugod. Posebno zanimive so folklorne sku-
Tovarna voininih eidelkov Majšperk
nadaljuje s svojimi uspehi
Egnatia, ki je vezala Dgrachium (Drač) s Thessalonikami (Solunom). Po viharni dobi preseljevanja narodov je sedanji Ohrid proti koncu IX. stoletja postal prvo ma-kedonsko-slovansko kulturno središče. V Ohridu in njegovi okolici so namreč delovali Kliment (- Klemens), Naum in nekateri drugi neposredni Metodovi učenci, katere so po smrti njihovega učitelja izgnali iz Velikomoravske kneževine. Dolgo časd je bil Ohrid sedež slovanskega patriarhata. Od leta 1397 do 1912 pa so bili njegovi gospodarji carigrajski turški sultani.
Kulturno prosvetno delo na narodnostni makedonski podlagi pa v Ohridu kljub temu ni nikdar popolnoma zamrlo. Odkar se je začel sredi XIX. stoletja prerod makedonskega naroda, je dalo to ljubko in zanimivo mestece (danes šteje 12.000 prebivalcev) celo vrsto kulturno prosvetnih preporoditeljev makedonskega ljudstva ter političnih prvoborcev za njegove pravice in osvoboditev izpod Turkov in nato izpod beograjske »čaršije*. Povsem svobodno pa se je Ohrid razmahnil šele po zmagovitem koncu narodnoosvobodilne vojne (Idil— 194-5), v kateri si je tudi makedonsko ljudstvo z drugimi jugoslovanskimi narodi izvojevalo popolno svobodo in enakopravnost v lastni Ljudski republiki Makedoniji.
V Ohridu in njegovi okolici je poleg starih krščanskih cerkva in cerkvic tudi vrsta drugih spomenikov likovne umetnosti. Najzanimivejši sta bazilika sv. Zofije in cerkev so. Klimenta s svojimi čudovitimi freskami.
Že nekaj let deluje v Ohridu stalno mestno ljudsko gledališče. Poseben ponos Ohrida pa je mestna knjižnica >Andon Dukov*. Ta knjižnica ima nad 4000 knjig,
jezero leži mestece Struga s 3000 prebivalci. V Strugi je lepo urejen prirodopisni muzej. Znamenit je zato, ker vidimo v njem nagačene skoraj vse vrste živali, kar jih tod živi na kopnem, v vodi in v zraku.
Ohridsko jezero leži 695 m nad morjem ter je 31 km dolgo in 288 m glo-
Makedonka v narodni noši
boko. Njegova največja širina pa znaša 14.5 km. Zaradi velike množine vode učinkuje blažilno na podnebje svoje okolice. Medtem ko imajo drugi predeli LR Makedonije silno, vroča poletja in hude zime, pozna okolica Ohridskega jezera samo večno pomlad in jesen! V Ohridu in njegovi okolici ni nobenih tovarn, ki bi kvarile čisti gorski zrak. Zato ga čaka Še sijajna bodočnost, ker ima vse pogoje, da postane ne le prvo makedonsko klimatič-no zdravilišče iri letovišče (to je namreč že sedaj), temveč eden naj znamenitejših turističnih krajev sveta. — M. R.
K0 je delovni kolektiv tovarne volnenih izdelkov Majšperk dobil kot najboljši kolektiv tekstilne industrije LRS prehodno zastavo za II. polletje 1949 in ko jim je tov. minister Stane Kavčič izročil prehodno zastavo, so se zavedli, da bo borba za prehodno zastavo v tem letu, t. j. v letu 1950., še večja in še težja. Zadali so sr novih nalog in novih obveznosti in se še z večjo vnemo lotili dela v tovarni.
Težave so se pojavile že v prvih mesecih zaradi pomanjkanja surovin. Neštetokrat je z zaskrbljenim obrazom naš Blaž iz predilnice pogledoval proti žičnici, ali bo prinesla s seboj tako težko pričakovano in usodno surovino — volno. Položaj je bil resen, toda že v nekaj dneh nam je vsem odleglo. Po tovarni se je razlegel Blažev glas: »Volna, volna gre!«
Zato smo v prvih dveh mesecih občutno izostali s planom. Šele v tretjem mesecji pa se je dobava izboljšala in celotni kolektiv je z vso vnemo poprijel za delo, da nadomesti izgubo prvih mesecev. Bilo je težko, vendar smo z voljo in mobilizacijo vseh razpoložljivih sil uspeli. Na množičnih sestankih, na posvetovanjih po oddelkih, potom sindikalne in partijske organizacije je bil delovni kolektiv točno obveščen o stanju in nalogah, ki ga čakajo. Brigade kakor tudi drugi oddelki so začeli tekmovati med seboj, oddelki pa so še posebej dnevno prikazovali najboljšega posameznika oddelka. Pri tem so se vrstili udarniki drug za drugim in je njihovo število naraslo že na 106 izmed približno 309 delavcev. Med njimi se je posebno izkazala osem-
Veišk dan v industriji bombažnih izdelkov Kranj
Pogled na Ohrid
pine, kajti makedonske narodne noše niso samo prekrasne in izvirne, temveč tudi mnogovrstne. Isto velja tudi za makedonske ljudske plese in pesmi, med katerimi je tudi mnogo prav starinskih.
Dnevna oskrbnina znaša za člane sindikatov 70 din. Številni udarniki, novator-ji in racionalizatorji pa prebijejo svoj letni oddih v tem domu tudi brezplačno.
Glavna privlačnost za goste v počitniškem domu >Orce Nikolov* sta Ohrid in Ohridsko jezero.
Ohrid spada med najstarejša mesta na jugoslovanskih tleh. S svojim starim imenom Ichnidos se omenja že v IV. stoletju pred našim štetjem. Doslej najstarejše znane izkopanine iz njegove neposredne okolice pa segajo v VI. stoletje pred našim štetjem. Pod Rimljani in Bizantinci je bil Ohrid važno trgovsko mesto na cesti Via
revij in časopisov. Med njimi so tudi slovenske ter se pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom načrtno izpopolnjuje. V Ohridu je tudi hidrobiolo'ška postaja in rezbarska šola. Ta šola goji staro izročilo makedonskih rezbarjev in ga v novem duha dalje razvija. S svojimi umetninami je opremila in okrasila tudi prostore obeh palač ohridskega sindikalnega počitniškega doma. Ohridski ustniki, doze za cigarete in drugi izdelki domače obrti uživajo svetoven sloves. Razen z domačo obrtjo se bavijo Ohridčani in okoličani še s poljedelstvom, sadjarstvom, vinarstvom, vrtnarstvom in seveda z ribolovom.
Mogočno Ohridsko jezero je mnogo večje kakor Blejsko in Bohinjsko jezero skupaj. Jezerska voda je popolnoma čista in prozorna in zelo bogata na okusnih ribah. Ob izlivu Črnega Drina v Ohridsko
* Orce (-Jordan) Nikolov je makedonski * »Andon Dukov« je bil ohridski doma-narodni heroj, ki je padel v narodnoosvobo- tin, ki je padel v narodno osvobodilni vojni dilni borbi.	iu dobil naslov »narodni heroj«.
Že dolgo ni bilo zunanje lice tovarne tako svečano kot preteklo nedeljo, ko so delavci prevzeli upravo tovarne 'v svoje roke. Tovarniški prostori so bili vsi v zastavah, parolah, zelenju in slavolokih.
Ravnatelj podjetja tov. Šmid Franc je poročal] o razvoju in delu podjetja od nacionalizacije malih zasebnih podjetij do dokončne združitve podjetij Prah, Božič, Zupančič, Hiršenfelder, . Pivk in Tratnik v eno podjetje, ki je danes s svojimi kvalitetnimi izdelki močan faktor likalne industrije. Planske naloge so uspešno izvrševali, za kar gre zahvala; politični zavesti posameznikov, delni reorganizaciji strojnega 'parka, revidiranju norm itd. Pri teh osnovnih nalogah je sodeloval celotni kolektiv, s sindikalno in partijsko organizacijo na čelu. Podjetje je imolo samo v letošnjem letu 56 udarnikov, enega novatorja in enega ra-cionalizatorja.
Od gostov, ki so se udeležili. prevzema tovarne, so čestitali kolektivu in govorili zastopnik Centralnega odbora ZSJ, tov. Radoševič Stevo, tajnik Glavnega odbora sindikatov Slovenije tov. Bore, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi najbolj perečih vprašanj podjetja ter s tem poudaril odgovornost delavskega sveta in upravnega odbora pred celotnim kolektivom za pravilno poslovanje podjetja.
Tov. Praprotnik Nace je kot poverjenik lokalne .industrije in obrti predal ključ podjetja predsedniku delavskega . sveta, racionalizatorju tov. Posedi Antonu in poudaril, da je s tem
simboličnim aktom prevzel delavski svet v imenu celotnega kolektiva upravljanje podjetja v svoje roke. Tov. Poseda se je kolektivu zahvalil za zaupanje in poudaril, da bo delavski svet vedno in povsod zastopal interese vseh delavcev, pričakuje pa tudi, da bo sleherni delavec sodeloval pri reševanju vsakdanjih problemov, ki nastajajo v podjetju.	G. L.
kratna udarnica Koržs Matilda, sedemkratni udarnik Frangeš Miha, šestkratne udarnice Frangeš Marija, Šentak Marija, Dobršek Katica, Dolenc Roza ter več večkratnih udarnikov kot Puh Martin, Topolovec Jakob, Fideršek Franc, Fakin Anton, Cigler Julka, Požar Anton itd. Tudi mladinci niso zaostajali z udarni-štvonj. saj imajo v svojih vrstah šestkratno udarnico Dobršek Matildo, petkratno udarnico Avguštin Regino in večkratne udarnike Kitak Terezijo, Pislak Ivanko, Frangeš Antona in še vrsto drugih.
V	republiškem tekmovanju za naslov najboljše brigade v predilnicah in tkalnicah smo med volnarji bili v predilnici najboljši, v tkalnici pa smo dosegli II. mesto.
Tudi s prostovoljnim delom smo v letošnjem polletju pripomogli s 6465 urami k pravočasni izvršitvi del na ekonomiji in pri zunanjih delih.
Pri vsem tem pa kolektivu ni več edini smoter izpolnitev plana. Ker je kritika na prodajnem trgu postala zelo ostra, stremi vsak posamezni delavec za izboljšanjem kvalitete. Dokaz temu je veliko povpraševanje po našem blagu in pa pohvale z raznih razstav ter časopisne pohvale z nedavne modne revije v Ljubljani. Če nam v bodoče ne bo primanjkovalo kvalitetnih surovin in pomožnih sredstev, bomo napolnili trg s še kvalitetnejšimi izdelki.
V	podjetju je bil ustanovljen delavski svet s 15 člani, ki je takoj začel s svojim delom, Ker so v delavskem svetu zastopani delavci in strokovne moči vseh oddelkov, je to pripomoglo k hitrejšemu in realnejšemu reševanju vseh problemov.
Vendar pa nima Majšperk samo pridne roke, temveč tudi velik smisel za kulturno delo. Delovanje štirih močno razvitih sekcij SKUD-a »A. Ingolič« nam je pripomoglo v okrajnem tekmovanju, da smo zasedli drugo mesto in prejeli nagrado 25.000 dinarjev. Tudi na tem področju pričajo pohvale občinstva v visoki kvaliteti odrskih predstav, pevskega zbora, godbe in ogromni izbiri literature v obstoječi knjižnici	D. N
Dvorana, dubrovniške
kjer se je
Umetnostne fpalerifie
razvijala srdita borba na šahovnicah
Starinski, čudoviti Dubrovnik je bil nad tri tedne prizorišče hudih bojev. 16 narodov iz vseh koncev sveta se je s trdnjavami, skakači, lovci, damami, kralji In kmeti borilo za prestiž. Borilo brez delitve na sfere tn bloke, na dostojanstven, časten, kulturen način po načelih »fair playa«. brez krvi in vojnih strahot.
Začetni rezultati tega boja so dati slutiti, da bo borba naporna in težka ter da so glavni favoriti Amerikanei s severa in juga. Toda že po uvodnih praskah je Jugoslavija prešla v vodstvo, ki ga je kljub trenutnim spodrsljajem in enemu porazu proti glavnemu tekmecu — Argentincem — z izredno kolektivno taktiko, čudovito borbenostjo in požrtvovalnostjo obdržala do konca ter se s celimi dvemi točkami naskoka prvič ovenčala z lovorom olimpijskega zmagovalca.
DUBROVNIK - MEDNARODNO MESTO
Prizorišče borb prve povojne, po vrsti pa devete šahovske oltmpiade — Dubrovnik je v svoji dolgi zgodovini doživel že marsikaj. Vendar pa veličastno obzidje Dubrovnika verjetno, od kar obstoji, še ni videlo naenkrat toliko tujih In različnih obrazov in vsrkavalo toliko tuje govorice. Nova Jugoslavija. njena nova stvarnost ip gostoljubnost njenih narodov, lepote jadranske obale In Dubrovnika ter šah so bili predmet pogovorov v mehki španščini, žvrgoleči italijanščini. trdih severnjaških jezikih, v za uho težko dovzetni angleščini ali nemščini in v prijetni francoščini. Dubrovnik je med olim piado postal mednarodno mesto. Tudi način življenja je spremenil ter ga prilagodil šahovskemu. Šahu se je v Dubrovniku umaknilo vse. Šah. šah. povsod šah. Na pošti, pri telefonih, na radiu, po ulicah, v lokalih, pri jedi povsod samo šah. Tako da si včasih že zahrepenel po čem drugem.
V DUBROVNIKU JE ŠELE SAD DOBIL PRAVI OKVIR
Prizorišče šahovskih bojev v Dubrovniku je bila krasna umetnostna galerija z nepre cenijivim zakladom slik od 16. stol. do naših dni. Pod edinstvenim portretom nizozemske ga mojstra iz 16. stoletja se je Najdorf ves poten boril, da iz slabe pozicije odnese celo točko proti Skoidu. Reshevrski Je pod sliko globoko dekoltirane dame. delo neznanega francoskega umetnika, vztrajno kot propeler vrtel svoj robec, da se vsaj malo ohladi od mučne vročine in še mnčnejše partije. V gornjih dvoranah galerije so se pod slikami novejših jugoslovanskih mojstrov Švedi in
Ob robu Š AHO VS K E
OIjIMPIADE v Dubrovniku
Finci borili s tropično vročino in levje razpoloženi nasprotniki. Samo »naše« so morali kmalu ločiti od drugih, pravzaprav od publike, ki jih je preveč oblegala, kljub omejitvi vstopnic. Publika se je morala zadovo: ijlti s tem, da gleda od daleč svoje ljubimce, njihove partije pa spremlja na demonstracijskih deskah.
Šah je vsekakor umetnost. V Dubrovniku so ga šele organizatorji šahovske ollmpiade simbolično postavili tja, kamor spada. Med umetniška dela. Saj je vsaka šahovska partija umetniško delo zase. delo, ki ga čuvamo tudi za pozne potomce.
ZMAGA BORBENIH UMETNIKOV
Naši virtuozi šahovske umetnosti: Gligo-rič, Pirc, Trifunovič, Rabar, ing. Vidmar in Puc se v Dubrovniku kot kolektiv na oko niso ujemali. Prvi je spodrsnil Trifunovič. Kmalu pa se je pobral in ravno on doprinesel levji delež k zmagi. Nato je nasedel Pirc. Partner mu je za desko našel najboljše poteze v novi, naštudirani varianti. Toda že nekaj kol pozneje je ravno Pirc s krasno, študijsko igro odločil važen dvoboj s Holandijo. Zato pa je odpovedal Gligorič. V remis poziciji je hotel proti Rcshevskemu dohiti, za kar ga je velemojster kaznoval s porazom. Utrujen je prazno igral proti Najdorfu in bil grdo tepen. Dokončno zmago jugoslovanskemu moštvu pa je priboril prav on z elegantno zmago nad »strahom velemojstrov« Fincem Bookom. Edina Rabar in ing. Vidmar sta stala trdno kot granit in zalagala moštvo s pikami. Kljub trenutnim indlspo-zicijam, ki so se kar vrstile, pa naše moštvo ni obupalo. Kolikor bolj je bil posameznik indisponiran. toliko bolj so se ostali zagrizeno borili ter delali prav presenetljive podvige. Vsi kot eden so z neverjetno borbenostjo izsilili Iz pozicij vse, kar se je dalo. ter odnehali in pristali na kompromis šele. ko si je moštvo zagotovilo vodstvo. Ta pa metna taktika ni bila samo plod premeteno preudarnega vodstva kapetana jugoslovanskega moštva prof. Gabrovška, temveč tudi
moštva kot celote. Prav taka taktika in zagrizena borbenost vseh reprezentantov sta prinesli zmago, ki je tako nepričakovana In tako pomembna, da je ne moremo še prav doumeti in ceniti.
ZNAMKE, ZNAMKE . ..
Vsaka olimplada ima svoje spremljevalne pojave. Letošnjo olimpiado je spremljala filatelistična manija. Ko je obiskovalec olim-piade doživel to srečo, da si je, seveda s precejšnjo dozo zvijačnosti ali divje upornosti, le priboril vstopnico za umetniško ga lerijo ter je že videl velikane »pri delu«, je seveda takoj zastavil vprašanje: »Kje se pa dobijo znamke?« Kajpak taka vprašanja niso postavljali samo filatelisti, temveč prav vsakdo. Ali je za znamke orosil prijatelj, ki v Dubrovnik ni mogel, ali pa je bil glavni nagib premeteno računanje »da bodo pozneje gotovo nekaj vredne«. Kako je s pretirano vrednostjo, bomo še videli, da je pa priložnostna serija olimpijskih znamk res lepa, pa drži.
Posebno tujci so 1)111 nad znamkami navdušeni ter jih niso mogli prehvaliti. Filatelistična razstava, ki bi za marsikaterega filatelističnega sladokusca predstavljala višek, posebno s svojo zbirko priložnostnih znamk iz vsega sveta, je seveda stopila v ozadje. Za nefilatellstlčne strastneže je namreč predstavljala samo sredstvo za nabavo olimpijskih znamk.
LOVCI AVTOGRAMOV
Poglavje zase so bili v Dubrovniku lovci avtogramov. Tudi ta strast se je med olimpiado strahotno razpasla. Pravzaprav nič čudnega. Saj je bila v Dubrovniku zbrana šahovska elita vsega sveta. Take priložnosti ni zamuditi, svetovnih šahovskih mojstrov zbranih vseh skupaj ne boš več srečal vse življenje. Komaj je kak mojster ves potan vstal od mize, veličastno pospravil zmago ali pa čemerno priznal poraz ali se nezadovoljno zadovoljil s polovičko, že ga je poleg novinarjev obgrnila gruča trdoživih lovcev. Novinarji, ki zaradi morja glav, ki je oble galo skoraj vsako partijo, niso vedeli za rezultat posamezne partije, so takrat sklepali po načinu podpisovanja, kakšen rezultat je dosegel kak mojster.
NARAVA IN UMETNOST
Organizatorji olimpiado so se potrudili, da tujim gostom — igralcem prikažejo lepote Jugoslavije in lepote ustvarjanja jugoslovanskih narodov. Poleg ogleda znamenitosti Dubrovnika in izietop na Cavtat z Meštrovičevim mavzolejem in obiska na Lo-krumu, so se tujcem vtisnile nepozabno v spomin tudi lepote Boke in Črne gore.
Oh številnih prireditvah sta bila predvsem nepozabna užitka, tako za Jugoslovane, kakor za tujce, večer plesov jugoslovanskih narodov in klavirski koncert Melite Lorkovič. Nad bogastvom naših plesnih motivov so tujci zavzeto strmeli. Nič čudnega ni, da je plesni ansambel NR Srbije, ki je plese predvajal, tako navdušil celo mlačne Angleže!
Melita Lorkovič je priredila svoj koncert v atriju knežjega dvora. Schumanov Karneval je predvajala v dežju. Schumanove, Chopinove In Tajčevlčevc glasbe, virtuozno podajane, niso motili pljuski dežja. Nasprotno. užitek večera je dobil romantično navdahnjeni okvir, katerega je še poudarjala bogata arhitektura knežjega dvora.
Od slovenskih umetnikov je pri tujcih žel posebno priznanje tenorist Franci, ki je nastopil na večeru solistov.
POKAŽITE NAŠIM NOGOMETAŠEM, KAKO SE PRIBORI SVETOVNO PRVENSTVO!
Za olimpiado je po vsej Jugoslaviji vladalo neverjetno zanimanje. Brez pretiravanja lahko rečemo, da se je za njo zanimal prav vsak. Skoraj vsak dan so v Dubrovnik prihajala darila za moštva in Igralce, kristalne vaze. kristalni servisi, filigranska dela. vezenine, plakete itd. Delovni kolektiv borskega rudnika je poslal celo vitrino z lepo prikazanim procesom pridobivanja bakra .Proti koncu so vse češče prihajali tudi vzpodbujajoči telegrami. Največje veselje šahistov je vzbudil telegram študentov beograjske univerze, ki so našemu moštvu ne kako takole brzojavljali:
»Le tako naprej; pokažite našim nogo metašem, kako se pribori svetovno prven stvo!«
Da, šah postaja poleg nogometa najpopularnejša igra v Jugoslaviji! In čuden stik
okolnestl: tudi v šahu kot v nogometu so nam bili najnevarnejši nasprotniki Južno-amerikanci!
ZA KULISAMI
Tako je bilo naličje prve povojne šahovske ollmpiade. Podobno je bilo tudi za kulisami. Nebroj nepozabnih vtisov, značajev in spominov, o katerih ne bomo čltaii. Kdo bo, na primer, zvedel za trpljenje mladega Belgijca Van Schoora? Karl Van Schoor po poklicu radiotehnik, pozna samo euo edino ljubezen. Za šah bi dal vse. V Belgiji pa šahistom ni postlano z rožicami. Borba za obstanek je trda. Dvajsetletni Belgijec mnra pridno delati, saj skrbi še za nedoraslega brata, tako mu seveda za šah ostane bolj malo časa. Šah pa terja ravno časa. Zato Van Schoor v šahu ne more tako hitro napredovati, kot bi s svojim talentom pri nas, ter je v Belgiji šele peti. V Dubrovnik je prišel kot rezerva. Iz kola v kolo je potrpežljivo čakal, da se kapetan moštva spomni, da je tudi on na razpolago. Vsak večer je bil Karl bolj in bolj potrt, ker ni nastopi! šele nekje sredi ollmpiade je ves sijoč pripovedoval vsem: »Jutri pa vendar nastopim!« Toda, smola Za nasprotnika je neizkušeni mladenič imel izkušenega Argentinca Pilnika. Borba je bila napeta, zmaga se je že nagibala k Belgijcu, ko se je mc-d narodni mojster le izmotal in podrl uasprot-nika. Seveda Van Schoor zopet dolgo ni nastopal. Šele nekaj pred koncem je bil zopet določen, tudi to pot za žrtev. Igral je proti Jugoslaviji. Zopet je 'Tan Schoor ves sijoč sedel k partiji in klavrno hitro — izgubil. Ves večer se je pritoževal: »Saj jaz sploh nisem igral, igral je samo Rabar«. Tako je Van Schoor samo dvakrat nastopil na oilmpiadi. obakrat je neuspešno zastopal svojo zemljo. Pa nič ne de! Ljubezen rodi marljivost, marljivost pa znanje. A' življenju in šahu. Van Schoor pa ima ljubezni dovolj, zato bomo o njem gotovo še čitali in ga morda kmalu videli tudi v Jugoslaviji na kakem mednarodnem turnirju!
SLOVO
Polni nepozabnih vtisov odhajajo tuji gosti iz Severne in Južne Amerike, s severa in juga Evrope domov, še več sveta, še več ljudi bo zvedelo za lepote Jugoslavltjc, za moč in sposobnost jugoslovanske organiza cije, za novo stvarnost v Jugoslaviji. Hotč ail nehotč bodo naši gosti mašili usta iaž-njivcem in prispevali k spoznavanju naše države. Spoznavati pa pomeni razumeti — drugega si pa v naši borbi za mir in enakopravnost med narodi tudi ne želimo! Š.