Bogatenje in barake
3. seja občinske konference ZKS Ljub-ljana-šiška je spregovorila o uresniče-vanju stališč in sklepov 3. seje konfe-rence ZKS o socialnem razlikovanju, pisma tovariša Tita in 29. seje ter v zvezi s tem pregledala rezultate dosedanjega dela na tem področju. Clani konference so tako obravnavali poročilo občinske komisije za ugotavljanje izvora premože-nja ter analizo zavoda za socialno delo o barakarskih naseljih v občini. To sta pravzaprav dve strani istega osnovnega problema — socialnega razlikovanja, ki so ju udeleženci seje v vsebinsko bogati razpravi temeljito osvetlili. Spregovorili so o kriterijih za dodeljevanje kreditov (zlasti tistih visokih, za katere velja, da so jih dobivali predvsem vodilni delavci), v zvezi s problemom barakarstva pa so zahtevali, naj se podrobneje opredeli od-govornost delovnih organizacij, v katerih so zaposleni prebivalci barakarskih na-selij. Nezadržna rast proizvodnje, inve-sticije v stroje, v tržišče ob hkratnem zanemarjanju socialnih problemov delav-cev, je politika, ki se ji morajo komu-nisti odločno upreti.
Konferenca je spregovorila tudi o soli-darnostnem skladu ter o kriterijih, ki so predvsem za mlajše družine, samce in starejše občane preostri (le redka so pod-jetja, ki so se pripravljena obvezati, da bodo po 5 letih preskrbela stanovanje delavcu, ki se poteguje za stanovanje iz sklada, samci pa redno presegajo cenzus 900 dinarjev na družinskega člana). Pro-blemi so tudi na področju otroškega varstva, pri čemer so člani konference poudarili, da bi bilo treba čimprej po-skrbeti za dopolnilne oblike (laično var-stvo) in pa izkoristiti možnosti nakupov stanovanj v te namene (tako kot je to za otroke svojih delavcev storilo podjetje Slovenija avto).
Tretje poglavje, ki se ga je dotaknila seja konference, direktno sicer ne sodi v sklop socialne problematike, je pa s tem vsekakor povezana. To je vprašanje zvečevanja števila zaposlenih pri obrtni-kih, ki redno plačujejo obveznosti in ki sodelujejo v kooperacijskih odnosih z organizacijami združenega dela. Takih primerov je bilo tudi v šiški že več, ven-dar konferenca meni, da bi bilo treba s takšno prakso prenehati, dokler ne bomo imeli izdelanega programa razvoja obrti na območju občine. Poleg tega ve-čanje števila zaposlenih pri obrtnikih (ki niti v enem primeru niso iz skupine usluž-nostnih obrtnikov, torej tistih, ki jih ob-čani najbolj potrebujejo) odpira nove možnosti bogatenja posameznikov. Vsi obrtniki, ki imajo večje programe svoje-ga dela, pa jih zaradi majhnega števila zaposlenih ne morejo izvršiti, naj se or-ganizirajo in pričnejo ustanavljati poseb-ne organizacije združenega dela (POZD). Takšna rešitev bi bila politično mnogo bolj sprejemljiva, hkrati pa daje mož-nosti za še hitrejši razvoj privatnega sek-torja. Seveda bi v primerih, ko bi bilo to popolnoma upravičeno, lahko dovoljevali tudi večje število zaposlenih, vendar ob soglasju družbenopolitičnih organizacij terena, na katerem živi obrtnik.