Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000 1
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410 1
m	
	
m l
Leto XXVII. - Štev. 10 (1342)
Gorica - četrtek, 6. marca 1975 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Kraški rezervati Slovenska skupnost
glas slovenskega ljudstva
Ob koncu preteklega leta je deželni odbor izdelal nov zakonski osnutek št. 102 o zaščitenih kraških področjih, ki jih predvideva državni zakon št. 442 iz leta 1971. Državni zakon prepušča praktično uresničitev in podrobno izvedbo dela načrta deželi. Tako je prišlo že leta 1973 do prvega osnutka št. 389, ki je naletel na odločne ovire posebno zaradi nasprotovanja slovenske manjšine. Stvar se je na srečo toliko zavlekla, da je potem z deželnim odborom zapadel tudi krivični zakonski o-snutek, ki je upošteval malo ali nič pravice in zahteve slovenskega prebivalstva na Krasu.
NOVI OSNUTEK
Novi osnutek pa v resnici ne prinaša veliko sprememb. Res je, da v uvodnem poročilu večkrat zagotavlja, da se ne bo nič naredilo v škodo Kraševcev in njihovih krajevnih uprav in organizacij, toda vsa ta velikodušna zagotovila se razblinijo v nič ob analizi posameznih členov.
Osnutek skuša prikazati kot veliko odpoved deželne uprave v korist Kraševcev dejstvo, da zemljišč ne bo razlaščala, ampak bo za njihovo »zaščito« in sledeči zmanjšan dohodek plačevala lastniku letno odškodnino, ki jo bo sama določala. Z zaščito pa se bodo lastnikove pravice do zemljišča zelo skrčile in že sam zakonski osnutek v uvodniku predvideva, da se bodo mnogi kmetovalci tako obremenjeni lastnini raje odpovedali.
In tu že čaka nalašč pripravljen člen 37, ki daje deželni upravi prednost pred drugimi za nakup zemljišč in sploh nepremičnin ob vsaki izmenjavi. Slovencem »naklonjen« zakonodajalec je prav spretno in natihoma spletel mrežo, v katero naj bi se lovili naši kmetje. Razumljivo je namreč, da bi se svoji zemlji mnogi odpovedali zaradi omejitev, ki so v glavnih obrisih naštete v členih 24 in 27 in bi bile še podrobneje obdelane od same uprave rezervatov v svojih planih.
Na območje celovitih rezervatov bi ne smel lastnik niti stopiti, kaj šele opravljati kmetijska dela. V drugem pasu — tako imenovanem usmerjenem rezervatu — bi lahko opravljal samo nekatera dela, za katera bi dobil dovoljenje. V tretjem pasu bi bilo okolje pod nadzorstvom in tu bi kmetje zemljo lahko obdelovali z določenimi omejitvami. Četrto območje pa bi bilo na voljo za pametno in pravilno izkoriščanje naravnega okolja: za zabavo, prosti čas in šport.
SLOVENCI SI NIMAMO KAJ OBETATI
Osnutek je v teh členih precej splošen in ponuja novi ustanovi številne možnosti, da z nemogočimi pogoji »prepriča« lastnike, kako jim je ta zemlja samo v breme. Pri vsem tem ni lahko razumeti, v čem obstaja zaščita in krepitev krajevnega prebivalstva in njegovih šeg ter navad. Razumeti je prav nasprotno, da bo Slovenec na Krasu izgubil še edino jamstvo za obstoj, svoja trdna tla.
To je plačilo za krvavi trud naših prednikov, ki so na Krasu očistili robidje, znosili vse drobno kamenje na griže in iz težkih skal zgradili zidove ter prepletli Kras z mrežo lepih ograd. Ob tem delu je Poslala Kraševčeva dlan trša od kamna, kakor pravi Gradnik v neki pesmi, in v tej skalni deželici lahko zdaj: «... vidiš v belih oknih vaze / s slapovi nageljnov, pri hiši vrt / in ajde in vinogradov oaze.« Naredili so Kras tak, da je Kosovel lahko zapel: »... v tej pokrajini kamniti je vse lepo in prav, / biti, živeti, boriti se / in biti mlad in zdrav.«
Potem ko je Kraševec skozi stoletja izoblikoval Kras in njegovo lepoto, si sedaj zasluži, da neki politični »genij« v svojem zakonskem osnutku kar mimogrede imenuje njega in njegove vasi »fragile tessuto tradizionale«. Ta krhkost kraškega tkiva naj bi bila po mnenju osnutkovega pisca tudi ena izmed nevarnosti, zaradi kateriii ahko izpodletl uresničenje rezervatov. Prisotnost Slovencev ali bolje slovenšči-
ne v ustanovi se končno omeji na to, da njen tajnik zna slovenski jezik in da imajo prednost za sprejem v službo čuvaja tisti, ki naš jezik poznajo. Izvršni, posvetovalni in nadzorni odbor se vsi imenujejo tako, da v njih Slovenci ne morejo imeti večine; prav tako je težko, da bi bil Slovenec predsednik ali ravnatelj.
Zato naj naši ljudje ne pričakujejo, da bi jim ta nova ustanova nudila dosti delovnih mest. Naj omenim samo, da je na 41 straneh zakonskega osnutka zapisan pridevnik »slovenski« samo trikrat, beseda »Slovenec« pa nikoli. Temu ni treba komentarja.
Iz točk, ki sem jih razložil, je razvidno, da moramo Slovenci tako zamišljene rezervate odločno odklanjati, če bi šlo za pravo zaščito Krasa in njegovega prebivalstva, bi bili mi prvi navdušeni nad tem, saj sami vidimo, kako na naših gmajnah in ogradah iz dneva v dan rastejo dvomljivi objekti; ljudje iz bližnjega velikega mesta pa so se Krasa naravnost polastili in na svojih nedeljskih izletih brezvestno iznesejo nad njim v mestu potlačene primitivne nagone. Slovenci si zaščito Krasa želimo, toda samo tako zaščito, ki bi jo sami vodili in upravljali. Zadeva se namreč tiče najprej nas.
POTREBA ENOTNEGA NASTOPA
Pred nedavnim ustanovljena zadruga Kras, ki je v svoj program sprejela mnoge gospodarsko socialne cilje, se jasno zaveda, da je njena dolžnost odločno poseči v problem rezervatov. Nikoli ne bomo dopustili, pravi zadruga v svojih izjavah, da bi nas pregnali z zemlje, ki smo jo stoletja čuvali in branili.
Vsi želimo, da bi zadruga v bodoče temeljito posegla v odločitve in s svojimi zahtevami nekaj odtehtala. Najvažnejše pa bi bilo, da bi Slovenci reševali vprašanja, ki so življenjskega pomena za vso skupnost, brez strankarskega ščuvanja in političnega spletkarstva, ki nas tako zelo odlikuje in zaradi katerega smo izgubili že toliko zdravih moči.
Tu gre za pravice vseh Slovencev, naj bodo ideološko kakorkoli usmerjeni. Prišel je že skrajni čas, da za rešitev naših problemov nastopimo enotno kot Slovenci in ne kot rdeči, beli ali črni. če ne bomo tega razumeli, bomo počasi vse izgubili, še najbolj opeharjeni pa bodo ostali tisti, ki mislijo in pričakujejo, da jih bodo italijanske stranke same zagovarjale in rešile.
Našega političnega igračkanja se oblasti večinskega naroda lahko upravičeno veselijo, saj jim gremo z nespametnim prerekanjem samo na roko.
D. ČOTAR
(Ob prvem rednem občnem zboru)
Z ustanovitvijo Slovenske skupnosti se je začelo novo obdobje v političnem življenju goriških Slovencev. Preteklo soboto
1.	marca so volivci lipove vejice prisostvovali prvemu rednemu občnemu zboru, na katerem je Slovenska skupnost v Gorici dobila pravno podobo z odobritvijo statuta, ki je bil načelno sprejet že na širšem sestanku 15. februarja in z izvolitvijo sveta, razsodišča in nadzornega odbora.
S	tem korakom so demokratični Slovenci na Goriškem samo potrdili pravilna prizadevanja pripravljalnega odbora in dokazali, da hočejo nadaljevati po poti neodvisnosti in samostojnosti kot že vsa povojna leta — samo z novimi oprijemi in v dobro organiziranih strukturah.
Goriški Slovenci se zavedajo svoje odgovornosti in vidijo v sedanjem razdobju najugodnejši trenutek za popolno in konkretno preureditev strankinih organov in sploh vseh dejavnikov za uspešnejše politično delovanje. Sobotni občni zbor je jamstvo, da se hočejo vsi slovenski volivci strniti okrog Slovenske skupnosti in ji pomagati v boju za priznanje vseh pravic in za dosego tistih ciljev, ki so narodu ponos in obveznost. To bomo dosegli, ko bomo svojo pripadnost, svojo voljo izrazili v številkah, ko bomo postali subjekt v političnem dogajanju.
Prvi redni občni zbor je bil slovesno zmagoslavje demokratičnega in pluralističnega duha, ki je zajel naše ljudi. Na
Goriškem, a tudi drugod, se govori samo o tem — o Slovenski skupnosti, ki si hoče zagotoviti svoj obstoj na trdni podlagi ljudskih množic in na zvestobi lastnemu narodu.
Spodnja dvorana Katoliškega doma je bila za sobotni sestanek pretesna; udeleženci, ki jih je bilo nad sto, so mogli v veliki zgornji dvorani ugotoviti mogočno prisotnost in izredno zanimanje za našo politično stvarnost. V vseh povojnih letih ni bilo opaziti tako ponosnega zaleta in obetajoče pomlajenosti. To je želja našega slovenskega demokratičnega ljudstva, ki si je samo izbralo to pot, brez vsakega pritiska in vsiljevanja. In vodilni organi bodo glas tega ljudstva, še posebej je razveseljivo to, da so bili prisotni najuglednejši predstavniki našega kulturnega in gospodarskega življenja. Občnemu zboru je prisostvovala tudi delegacija Slovenske skupnosti iz Trsta, ki jo je vodil Antek Terčon in sta jo sestavljala še dr. Alojz Tul in Aleksander Mužina.
Prepričani smo, da je ta korak v našem političnem položaju pravilen in da stoji na trdnih temeljih.
Nekateri gledajo na to preureditev že s ponosom, ker se polagoma in podzavestno prepričujejo, da je neodvisna politika Slovenske skupnosti edino obetajoča in stvarna.
Drugi — a ti so neznatna peščica — pa mislijo, da se Slovenska skupnost pusti voditi od tujih sil, ki jo bodo prej ali slej
MMIm ie Mie ebsBlee
Mihajlo Mihajlov, bivši docent na zadrski univerzi, star 40 let, je pretekli teden znova stal pred sodiščem, to pot v Novem Sadu, glavnem mestu Vojvodine.
V	zadnjih desetih letih je bil že trikrat obsojen zaradi kritike sedanjega komunističnega režima v Jugoslaviji in odsedel tri leta in pol v ječi. Leta 1970 je bil sicer spuščen na svobodo, a oblasti mu niso hotele ves čas izstaviti niti potnega lista, da bi se izselil v ZDA, kjer je imel možnost službe na ameriških univerzah, niti mu na ponovno zahtevo niso dale službe v domovini.
Tako je za Mihajlova postalo objavljanje člankov v tujini edini vir dohodkov, če se je hotel preživljati. Največ jih je izšlo v Sev. Ameriki; nekatere je zadnje
Problem izseljeništva
20.	februarja letos je deželni svet posvetil svojo dopoldansko sejo vprašanju izseljeništva in bližnje konference o izselje-ništvu, ki je bila na vsedržavnem nivoju konec istega meseca v Rimu.
Deželni seji je prisostvovalo tudi mnogo predstavnikov izseljeniških organizacij, med njimi Ado Kont za Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. V Živahno in zanimivo razpravo je med drugimi posegel tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka, ki se je zavzel za rešitev najvažnejših vprašanj izseljeništva.
Posebej je omenil volivno pravico, odpravo odvečnih vojaških služnosti, ki onemogočajo ekonomski in socialni razvoj ter potiskajo ljudi v emigracijo. Vojaške služnosti je treba nujno skrčili na najmanjšo mero ali odpraviti, ker ovirajo kmetijski, turistični in splošni gospodarski napredek, predvsem v Beneški Sloveniji, Kanalski dolini in drugod.
Glede specifičnih vprašanj izseljencev se je še zavzel za postavitev tovarn v Špe-tru Slovcnov, šentlenartu in v Tarčentu;
le tako bodo mladi ljudje lahko ostali doma. Svetovalec dr. Štoka se je tudi zavzel za ohranitev slovenskega jezika v Beneški Sloveniji, ki trpi zaradi množičnega izseljevanja.
Zal ni prišlo po končani diskusiji do enotne resolucije, ki bi jo deželni odbor zagovarjal na vsedržavni konferenci v Rimu, ampak sta bili predloženi dve resoluciji. To se je zgodilo zaradi demokri-stjanskega veta. DC in z njo druge levosredinske stranke niso hotele osvojiti take resolucije, ki bi vsebovala tudi specifične zahteve izseljeniških društev po priznanju slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini kot je to bilo napisano v dokumentu vseh emigrantskih društev.
Tako se je deželni svet razdelil in glasoval o dveh resolucijah: o resoluciji, ki so jo podpisali komunisti, Slovenska skupnost in furlansko gibanje, ki celotno osvaja zahteve izseljencev, in o resoluciji, ki so jo podprle DC, PSI, PSDI ter liberalci, ki pa daje bolj poudarek delu deželnega odbora kot pa zahtevam prizadetih izseljencev. Zal je prodrla druga resolucija.
čase ponatisnila revija ruskih emigrantov »Posev«, ki izhaja v Frankfurtu v Zahodni Nemčiji.
Prav zaradi teh člankov je Mihajlov znova prišel na zatožno klop. Obtožen je bil »stika z reakcionarnimi emigrantskimi elementi in sovražne propagande zoper Jugoslavijo.« Sam Tito je smatral za potrebno, da ga v teku procesa javno ožigosa. Na zasedanju centralnega komiteja komunistične partije 25. februarja je dejal, da »si je Mihajlov hotel ustvariti slavo s pisanjem o Sovjetski zvezi. Toda mi imamo pravico, da onemogočimo dejanja onih, ki nas ovirajo v našem delu.«
Sodniki so Titov namig, ki je bil nevreden državnika, saj se je poslužil svojega visokega položaja, da je vplival na izid procesa, vzeli zelo zares in Mihajlova obsodili kar na 7 let težke ječe, nato pa bo še štiri leta brez civilnih pravic, to se pravi, ne bo smel objavljati svojih spisov.
Trdota kazni je svetovno javnost zelo presenetila. Je mar jugoslovanski režim na tako trhlih nogah, da ga lahko že kritika nekega pisatelja omaja? še najmanj presenečen je bil Mihajlov sam. Pred objavo sodbe je dejal, da je gotov, da bo obsojen. Ce bi bilo drugače, bi to pomenilo zgodovinski preobrat za Jugoslavijo in obenem paradoks. Mihajlov je zadel v črno. Bil je dober prerok.
Nenavaden dar
Čeprav je opravljal sv. oče Pavel VI. duhovne vaje, je hotel sprejeti kolesarje, ki so se zbrali na trgu sv. Petra v Rimu. Med njimi je bil tudi svetovni prvak Belgijec Merckx, ki je sv. očetu podaril kolo, s katerim je že zmagal na mnogih tekmah.
Nova božjepotna cerkev v Mehiki
V	Mehiki je največja božja pot Marijino svetišče v Guadalupi. Cerkev je stara 265 let in je že v tako slabem stanju, da jo bodo morali opustiti za bogoslužje. Zato so pričeli mehiški katoličani z akcijo, da se zgradi nova božjepotna cerkev.
uničile. To ne drži, ker vse kaže, da bo Slovenska skupnost nehala živeti le tedaj, ko bodo to zahtevali njeni volivci in nihče drug in nikoli prej.
Na obelt občnih zborih (15.2. in 1.3.
1.1.) je bilo krepko poudarjeno ravno obratno: goriški Slovenci hočejo Slovensko skupnost, obljubili so ji vso podporo in pomoč, sprejeli pravila in izvolili vodilne organe. Volja teh Slovencev je najvišji sodnik in najboljši porok za uspeh. Ce bi se kdo postavil proti tej volji in tej demokratični zrelosti, bi takoj pogorel. Volja ljudstva je močnejša od volje posameznika.
Na sobotnem občnem zboru niso bili prisotni samo volivci iz mesta in okoliških vasi, ampak tudi rojaki, ki živijo na robu goriške pokrajine, v ogroženih in narodnostno mešanih predelih kot so Krmin in Ronke oz. Tržič. To pomeni, da se je glas o Slovenski skupnosti razširil tudi tja in da je zanimanje za pomladitev in bistveno preosnovo prav tam izredno veliko.
Prepričani smo, da bo Slovenska skupnost polagoma zdramila vsakega Slovenca in ga neprisiljeno privabila v svojo sredo. Zamejski Slovenec ima samo eno izbiro in ta je samo slovenska. Kdor tega ne prizna, ni objektiven.
POTEK OBČNEGA ZBORA
Po uvodnih besedah predsednika Marjana Terpina, ki je orisal delo začasnega odbora v zadnji dobi, je bil imenovan za predsednika občnega zbora Mirko Špacapan, za tajnika pa Emil Valentinčič. Začela se je razprava o posameznih členih strankinega statuta, ki ga je že načelno sprejel ustanovni občni zbor. Podrobno analizo statuta je podal dr. VI. Šturm.
Razvila se je precej živahna in stvarna debata, med katero so prisotni vnesli nekaj tehtnih dopolnil. Poleg članov pripravljalnega odbora so v debato posegli: Ivan Prinčič, Miro Gradnik, Remo Devetak, Hadrijan Koršič, Oskar Prinčič, dr. Rudolf Klinec, Stanislav Klanjšček, dr. Marjan Cernic, Ciril Terpin, dr. Andrej Makuc, Mirko Špacapan ml., Ivan Bolčina.
Občni zbor je glasoval najprej o posameznih členih statuta, na koncu pa ga je izglasoval z ogromno večino.
Sledile so volitve novih organov. Predložena je bila lista, ki je bila odobrena z več kot absolutno večino.
Svet Slovenske skupnosti sestavljajo (po abecednem redu): Ambrožič Ivo, prof. Bednarik Rado, dr. Bratuž Andrej, Brajnik Marko, dr. Brešan Karel, Cernic Benjamin, Devetak Ubald, Di Battista Roman, Durček Darko, Ferletič Bruno, Flo-renin Ivo, dr. Gergolet Maks, Hladnik Boris, Klanjšček Niko, Koršič Hadrijan, Noncini Nevio, Pintar Danijel, Prinčič Ivan, Prinčič Oskar, Radetič Franc, Sirk Hadrijan, Špacapan Mirko, Šturm Jožef, dr. Šturm Vladimir, Tabaj Božidar, Terpin Marjan, Valentinčič Emil.
Nadzorstvo: Komjanc Simon, prof. Kran-ner Martin, dr. Makuc Andrej (stalni člani); dr. Kerševan Silvan, Maraž Alojz (namestnika).
Razsodišče: Košič Andrej, Koršič Ciril, Terpin Ciril (stalni člani); Pintar Aleš, dr. Špacapan Bernard (namestnika).
Svet se bo sestal v teku 15 dni in bo izvolil predsedstvo sveta in tajništvo.
Poleg zgoraj omenjenih so člani sveta po statutu tudi vsi župani Slovenske skupnosti, načelniki svetovalskih skupin (kjer je Slovenska skupnost v manjšini), pokrajinski in občinski goriški svetovalci ter deželni svetovalec.
Sledila je debata o aktualnih problemih, ki zadevajo slovensko manjšino na Goriškem in s katerimi se bo Slovenska skupnost morala soočiti in jih rešiti.
V. L.
Stran 2	KATOLIŠKI	GLAS	6.	marca 1975 - Leto XXVII. - Štev. 10
"eaiiiia Blas mti dtittai nropaiuau o švedski narodnostni manjšini na Finskem
Deželni svet je 18. februarja glasoval o deželnem obračunu za leto 1973 ter o deželnem proračunu za leto 1975. Za proračun in obračun so glasovale stranke leve sredine in sicer DC, PSI, PSDI in PRI, vzdržali so se liberalci, proti pa so glasovale vse ostale stranke, med katerimi tudi Slovenska skupnost.
Ker je Slovenska skupnost prvič glasovala v deželnem svetu proti obračunu in proračunu, ki sta najvažnejša politično-upravna akta, je prav, da se ob tem odločnem glasu Slovenske skupnosti nekoliko ustavimo in razčlenimo vzroke, ki so privedli do take odločitve.
GOVOR SLOVENSKEGA SVETOVALCA V SPLOŠNI DISKUSIJI
V splošno diskusijo, v katero je poseglo več kot 30 deželnih svetovalcev, je posegel tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki je podrobneje razčlenil vse aktualnejše probleme slovenske narodne skupnosti.
V začetku govora je najprej polemiziral z deželnim svetovalcem DC G in a Idi jem, ki se je v svojem spremnem poročilu o proračunu dotaknil tudi slovenske problematike in napisal, da govorijo slovenski deželni svetovalci o nekih namišljenih krivicah, ki naj bi se dogajale slovenski manjšini. Dr. Štoka je na to pribombo dejal, da ne gre za nikake namišljene, ampak resnične krivice in je naštel vrsto zapostavljanj.
Najdalje se je ustavil pri težkem problemu razlaščanja. S tem v zvezi je poudaril, kako je za vsako narodno skupnost zemlja glavni gospodarski vir in jamstvo za obstoj.
RAZLAŠČANJE - AVTOPORTO -KRAŠKI REZERVATI
Malokatera manjšina, je dejal dr. Štoka, je bila iz enega ali drugega razloga v tolikšni meri oropana svoje zemlje kakor prav slovenska narodna skupnost.
Vzeta nam je bila najbolj rodovitna zemlja v dolinski občini, in to brez vsake potrebe, ker bi tiste industrijske in naftne objekte lahko odgovorne oblasti postavile nekaj kilometrov stran brez vsake škode za slovensko zemljo.
Na Krasu so pri Fernetičih oblasti zgradile avtoporto takih razsežnosti, da se ga lahko brez posebnih težav spremeni v letališče. Brez vsake nuje smo tu prišli ob najznačilnejši kraški predel, seveda zopet v škodo slovenskih lastnikov in slovenskega Krasa.
Na Goriškem načrtujejo oblasti na najbolj rodovitni zemlji, ki je v rokah slovenskih kmetov v bližini Š t and reža take infrastrukture (ceste, nadvoze itd.) in avtoporto, ki bodo dejansko pognali z zemlje še tiste kmetovalce, ki hočejo ostati na svoji zemlji.
Kam bodo šli potem ti kmetje? Morda v tovarne, kjer bodo v tej splošni gospodarski krizi zopet kmalu ob kruh? Cas je, je poudaril slovenski deželni svetovalec, da se napravi konec takemu načrtovanju s slovensko zemljo, ki je tako po ustavi kakor po deželnem statutu zaščitena, ker je nujno potrebna za obstoj slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Glede kraških rezervatov, ki jih predvideva novi zakonski predlog deželnega odbora, pa je dr. Štoka dejal, da je nesprejemljiv, ker škodi Krasu, njegovemu ekonomskemu, kmetijskemu in socialnemu razvoju in ogroža slovensko kraško prebivalstvo. Nujno je, da deželni odbor ta svoj pomanjkljivi zakonski predlog umakne in predloži tak osnutek, ki bo zares zaščitil Kras ter koristi kraškega prebivalstva.
UPORABA SLOVENSKEGA JEZIKA
V deželnem svetu je v tretji zakonodajni dobi vložila doslej Slovenska skupnost
6	zakonskih osnutkov, med njimi zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji teT o podporah za slovensko šoJo.
Svetovalec dr. Štoka je vprašal predsednika deželnega odbora Comellija, ali namerava osvojiti v imenu odbora te zakonske pobude, ki težijo k izenačenju Slovencev v svojih pravicah z italijansko večino.
Prav tako je slovenski svetovalec obvestil deželni svet, da je pred kratkim poslal v slovenščini pismo predsedniku deželnega svčta, v katerem zahteva, naj skliče odbor za pravilnik in naj odloči o pravici slovenskih deželnih svetovalcev do uiporabe svojega materinega jezika v okviru deželnega svčta in deželnih komisij.
ZADRUŽNI HLEV - ZADRUŽNA MLEKARNA - DEŽELNI PRISPEVKI
V svojem nastopu se je deželni svetovalec Slovenske skupnosti zavzel tudi za
čimprejšnjo izgradnjo zadružnega hleva v devinsko-nabreždnski občini, zadružne mlekarne v repen taborski občini ter za višje deželne prispevke, ki jih mora deželni odbor zaradi svojskih potreb dodeliti slovenskim kulturnim, športnim, dobrodelnim in verskim organizacijam.
Ob koncu svojega govora pa je dr. Štoka zahteval še ustanovitev slovenskega šolskega okrožja, za katerega so se izrekle vse naše kulturne organizacije, slovenske šole ter združenja staršev.
NEZADOVOLJIVI ODGOVORI PREDSTAVNIKOV VEČINE
V	svojih odgovorih so poročevalci večine (Ginaldi, odbornik Coloni ter predsednik Comelli) v bistvu negativno odgovorili na vrsto vprašanj, ki jih je postavil dr. Štoka. Predvsem je bil poročevalec večine Ginaldi nerazumljivo oster, ko je dejal, da stremimo Slovenci ne za enakopravnost, temveč za nekimi privilegiji, ki nam jih oblasti ne morejo dati. To njegovo misel sta podčrtala tudi Coloni in Comelli.
Razumljivo je, da je v svoji glasovalni izjavi dr. Štoka ostro reagiral na tako tolmačenje slovenskih pravic, ki izvirajo iz republiške ustave in deželnega statuta in pribil, da ne gre za nikakšne privilegije, ampak za stokrat priznane in nikdar dane pravice.
Kaj je privilegij, je vprašal slovenski deželni svetovalec, želeti govoriti v materinem jeziku tudi pred sodnikom, kar pa je danes celo kazensko prepovedano?
Kaj je privilegij, ko Slovenci branimo svojo zemljo in smo proti razlaščanju včeraj v dolinski občini, danes na Fernetičih, na Krasu in v Štandrežu?
Kaj pomeni stremeti za kakim privilegijem, ko zahtevamo posebno šolsko okrožje? Je mar privilegij zahtevati gradnjo prepotrebnega šolskega centra v Gorici, za kar se goriški Slovenci že leta potegujejo? Kaj hočemo posebnih privilegijev, ko želimo uporabljati svoj materin jezik v raznih občinskih svetih, v pokrajinskem in deželnem svetu?
Ne, to niso privilegiji, ampak naravne pravice, do katerih ima vsaka manjšina pravico in torej tudi naša slovenska narodna skupnost. Te pravice predvideva ustava in jih ne imenuje privilegije, saj govori o zaščiti jezikovnih manjšin.
NASPROTEN GLAS
Ker so bili odgovori s strani deželnega odbora nezadovoljivi, je dr. Štoka dejal, da bo Slovenska skupnost, po temeljiti analizi sedanjega političnega trenutka ter globokem premisleku, dala svoj nasproten glas deželnemu obračunu in proračunu.
To se dogaja prvič, odkar obstaja dežela, je dejal dr. Štoka, to pa mora dati misliti deželnemu odboru in strankam, ki ga sestavljajo, tj. DC, PSI, PSDI in PRI. Slovenska skupnost je že glasovala za proračune in se do njih ni vzdrževala po svoji svobodni odločitvi. To pot pa mora dati negativen glas odboru, ki se še ni zavzel za zakonske osnutke Slovenske skupnosti v deželnem svetu, ki je predložil nesprejemljiv zakonski predlog o kraški zaščiti, ki se ne zna upreta, oz. dovoljuje razlaščanje slovenske zemlje v takih obsežnostih.
OD SOCIALISTOV NIMAMO SLOVENCI NOBENE KORISTI
Zanimivo je dejstvo, da so se socialisti vzdržali ob glasovanju resolucije, ki so jo predložili komunisti in ki govori o potrebi po rešitvi odprtih slovenskih vprašanj. Res nezaslišano se nam zdi dejstvo, da se italijanska politična stranka, ki se ima za napredno in ki tako lovi slovenske glasove, ob važnih vprašanjih in resolucijah v korist Slovencev v Italiji vzdrži ali celo glasuje proti.
Rekli bodo, da to dela iz strankarske discipline. Pa to ni res, zakaj pa je potem za omenjeno resolucijo glasoval poleg komunistov in Slovenske skupnosti tudi socialdemokrat Lonza?
Pri tem nam je žal le to, da se še dobijo mod Slovenci ljudje, ki zaupajo italijanski socialistični stranki, katere glavni tajnik De Martino je dva dni pred deželnimi volitvami v Trstu imel za norca nas Slovence, ko je dejal, da bo pogoj PSI za vstop v vlado globalna zaščita Slovencev v Italiji!
No, socialisti so šli v vlado, pa ni nikjer ne duha ne sluha o globalni naši zaščiti. Celo proti glasujejo ali se vzdržujejo naši socialisti ob tako važnih vprašanjih kot je zaščita Slovencev v Italiji. Bojimo se, da bodo tudi italijanski socialisti kmalu šli po poti avstrijske socialistične stranke.
(Od našega dopisnika na Švedskem) Prebivalstvo Finske je zelo enotno v narodnostnem oziru. Pri zadnjem ljudskem štetju leta 1970 so popisovalci našli 4 milijone 598.300 oseb, od katerih je prijavilo 93,4% finski kot materin jezik in 6,6 % švedski. Švedska narodna manjšina predstavlja v absolutnih številkah 303.406 ljudi. Ostale manjšine kot npr. Laponci, Cigani, Nemci, Rusi in Karelijci so v resnici neznatne, saj štejejo le po par tisoč duš vsaka.
švedsko prebivalstvo je osredotočeno na sledeča območja: na področje prestolnice Helsinkov, kjer jih živi 91.545 in na obalna področja mest Nylaand, Aabo-Bjornborg ter Vasa. K navedenim področjem je treba prišteti še prebivalce otočja Aaland, kjer prebiva okrog 22.000 Švedov s posebnimi avtonomnimi pravicami.
Število švedskega prebivalstva na Finskem je v nezadržnem upadanju. Leta 1880 je znašal njihov odstotek še 14,3, leta
1940	pa le 9,6. Od tedaj pa do danes se je njihovo število zmanjšalo še za 50.000 duš.
Razlogov za ta upad je več. Glavni je verjetno ekonomskega značaja. Mlajša generacija zapušča Finsko zaradi boljših delovnih pogojev in višjega življenjskega standarda na švedskem. Precejšnje število Švedov se izgubi tudi zaradi sklepanja poročnih vezi mimo jezikovnih meja in manjše njihove rodnosti.
V	preteklosti so bili Švedi na Finskem v zelo privilegiranem položaju, zlasti od časov reformacije do leta 1809, ko se je Finska ločila od Švedske. Kmalu po osvoboditvi, leta 1919, je finska narodna skupščina sprejela načelo enakopravnosti obeh jezikov in od tedaj uporabljajo prebivalci
Prvi združeni nastop Slovencev po zadnji vojni na deželnih volitvah na Koroškem sicer še ni prinesel tistega uspeha, ki so si ga vsi želeli, tj. vsaj enega deželnega poslanca, je pa zelo strnil njih vrste in jim vlil samozavest za bodoče delo. Koroška enotna lista (KEL), "ki ji je načeloval dr. Apovnik, je prejela 2,03 %, tj. 6.310 glasov, potrebnih pa jih je bilo vsaj 7.800, da bi koroški Slovenci prišli do svojega predstavnika v deželnem svetu.
Največjo bero so poželi socialisti. Zanje je glasovalo 51,4 % volivcev. Od 36 razpoložljivih mest v deželnem svetu so si zagotovili 20. Avstrijska ljudska stranka bo imela 12 sedežev (32,3%), svobodnjaška pa 4 sedeže (11,8%). Komunisti so tudi to
V	zadnji številki Biltena študentskih verskih skupin (Lj., marec 1975) sem bral naslednji stavek: »Slovenci v Trstu si veliko prizadevajo za ustanovitev slovenske župnije. V Gorici jo že imajo. V Trstu pa niti vsi duhovniki niso prepričani, da je potrebna.«
O slovenski župniji v Trstu se je res veliko govorilo, a vsak korak za uresničitev te zamisli naleti na vrsto vprašanj, na katere ni bil do danes še podan zadovoljiv odgovor. In sicer:
1. Kaj bi bilo treba doseči z ustanovitvijo slovenske župnije v Trstu?
2. Kako naj bi se dušno pastirstvo v tej župniji programiralo in organiziralo?
3. Kje naj bi bilo in kakšno naj bi bilo dušnopastirsko središče te župnije?
4. Ker je skoraj nemogoče, da bi bilo to središče ob kaki že obstoječi cerkvi: Ali ima smisel misliti na lastno cerkev v mestu, ki bi bila samo za Slovence? Da bi novo zgradili prav v ta namen? Kje in kako?
5. Kje imamo duhovnika, ki bi to župnijo ustanovil? To pomeni: Kje je tisti duhovnik, ki bi znal in mogel v današnjem času in pri današnji verski brezbrižnosti povezati tržaške Slovence s tem središčem in cerkvijo? Ki bi delo v novi župniji za nove potrebe in zahteve tudi vodil itd.?
6. Ali imamo katoliški Slovenci v Trstu toliko uvidevnosti in poguma, da bi si lahko začrtali program dela, ki čaka na nas že v sedanjosti, še bolj pa bo čakalo v bodočnosti? ko se število naših duhovnikov tako krči ali ko njihove moči tako vidno pešajo?
To je nekaj vprašanj, s katerimi se mučim že veliko let, zlasti v zadnjem času, ko se vedno znova pojavljajo očitki, da ne mislimo na lastno župnijo v mestu. Hvaležen bom za pozornost in za more-
obeh nacij finščino ali švedščino pri svojih opravkih na sodiščih in pri vseh drugih oblasteh zveznega, regionalnega ali krajevnega pomena brez kakršnega koli razlikovanja. Uslužbenci so dolžni postreči državljane v jeziku, v katerem se oni obrnejo nanje. S posebnimi zakonskimi predpisi je dvojezičnost nameščencev v vseh upravnih organih obvezna in natančno določen obseg znanja finščine in švedščine.
Švedsko govoreče prebivalstvo na Finskem ima pravico na pouk in izobrazbo v materinščini v vseh krajih, kjer se govori švedsko in v krajih, kjer je prebivalstvo mešano. Švedske šole vzdržuje skupnost. Celo v nekaterih čisto finskih področjih obstoje v primeru potrebe zasebne švedske šole, katere podpira družba. Pri glavni šolski upravi se nahaja poseben oddelek za švedsko šolstvo.
Po letošnjem stanju se švedska mladina izobražuje v materinščini v 15 ljudskih šolah, na dveh akademijah in 16 delovnih inštitutih. Višjo izobrazbo dobe ti dijaki na državni univerzi v Helsinkih, kjer imajo na voljo 25 profesur v švedskem jeziku; isto velja za privatna vseučilišča, ki jih vzdržuje seveda država, kot npr. akademija v Aabo in trgovska visoka šola, ki se nahaja v okrilju akademije. Razen imenovanih je v Helsinkih še švedska visoka trgovska šola.
Švedska mladina na Finskem ima na voljo v materinem jeziku še celo vrsto drugih šol: šole za socialne delavce, bolniške sestre, otroške vrtnarice itd.
Širokogrudna prosvetna politika finskih oblasti je omogočila švedski manjšini izredno razgibano kulturno življenje. Na Finskem izide vsako leto okrog 200 šved-
pot ostali brez svojega predstavnika. Prejeli so 6.013 glasov.
V	Zahodnem Berlinu so volitve za mestni občinski svet potekale pod vtisom ugrabitve demokrščanskega veljaka Petra Lorenza. Tako se je prvič v povojnem času zgodilo, da so v Zah. Berlinu zmagali krščanski demokrati. Prejeli so 44,1 % glasov in si zagotovili 62 sedežev. Socialdemokrati so dobili 42,7 % glasov, njih politični zavezniki liberalci 7 %, nacistično usmerjene skupine 3,3 %, levičarske pa 2,9 %. Zupan bo verjetno še v bodoče socialdemokrat, saj razpolagajo socialdemokrati in liberalci s solidno večino 71 sedežev.
bitne odgovore na zastavljena vprašanja.
Lojze Škerl, škofov vikar
Prešernova proslava v Ricmanjih
Lep uspeh je doživel kulturni praznik v počastitev našega pesnika-velikana Franceta Prešerna v nedeljo 2. marca v Baragovem domu. Bil je res kulturni praznik, ker Ricmanjci niso počastili samo Prešerna, temveč tudi domačinko, pesnico Ireno Žerjal, ki je predstavila svoje pesnitve sovaščanom in gostom, ki so prihiteli iz Trsta.
Spored je začel otroški pevski zbor, kateri je pod vodstvom Silvane Dobrila ubrano zapel dve pesmi. Sledile so točke harmonikarjev, katere je občinstvo nagradilo s toplim aplavzom. V drugem delu sporeda so mladinke in mladinci recitirali Uvod h krstu pri Savici, Lepo Vido, Zdravico, Sonetni venec ter Turjaško Rozamun-do. Marija Mislej je občuteno prebrala poezije pesnice Irene Žerjal. Za zaključek je prebrala še svojo črtico in bila deležna burnega odobravanja.
K lepemu uspehu prireditve so pripomogli Berdon Ksenija in Sidonija, čuk Kati, Dobrila Nereida, Hrvatič Karmen, 8-letni Marko, Komar Magda in Sonja, Kuret Nadja, Oblak Evridika in Branko, Pregare Darko, Vatovec Lorena in še drugi ter napovedovalke Norina Dobrila, Tanja Kuret in Eda Pregare. Spored je končal otroški zbor z dvema pesmima. Zadnja, tipična, je bila na besedilo, ki ga je preskrbel Bernard Žuljan. - E. F.
★
Pisatelj Vinko Beličlč bo v ponedeljek 10. marca ob 20.15 v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 predstavil svojo novo pravkar izšlo knjigo »Nekje je luč«.
skih knjig. Dobršen del švedskih publikacij izide v finskem prevodu. Švedski pisatelji, pesniki in znanstveniki niso v zadregi za založnika. Kar dvoje knjižnih založb skrbi za tisk švedskih knjig. Izdajo pa podpira poseben fond švedskega literarnega združenja na Finskem.
Švedi imajo na Finskem na razpolago štiri stalna gledališča. Od teh se nahajata dve v prestolnici, eden v Aabo in eden v mestu Vasa. V krajih, kjer se govori švedsko, obstajajo amaterske grupe. Prikrajšani niso niti v oddajah radio-televi-zije. Na državni radio-televiziji je poseben oddelek za švedske programe.
Težji je položaj s tiskom. V švedščini izhaja sedaj še 14 časopisov. Precej jih je prenehalo izhajati zaradi padanja števila naročnikov, podražitve papirja in ostalih stroškov. Na mestu je ugotovitev, da se nahaja švedski tisk na Finskem v krizi.
Tudi v cerkvenem oziru je švedska manjšina na Finskem avtonomna; ima svojega škofa v mestu Borgaa. V finski vojski tvorijo Švedi svoje enote, komandni jezik pa je enoten — finski.
Politično življenje švedske manjšine predstavlja zanimivo poglavje v novejši finski zgodovini. Igralo je ves čas pomembno, včasih celo dominantno vlogo. Švedi so ustanovili leta 1906 svojo stranko pod imenom Svenska folkpartiet. Po sestavi je ta stranka izredno pestra, saj so v njo vključeni konservativni in liberalni elementi. Stranka pa je imela mnogokrat vlogo jezička na tehtnici. Pri zadnjih volitvah leta 1972 je dobila 9 mandatov od 200 obstoječih poslanskih mest v parlamentu. Razen tega uživa stranka sigurno podporo predstavnika otočja Aaland.
Svojčas se je na Finskem veliko govorilo o politični avtonomiji švedskih področij. Ti glasovi so v novejšem času utihnili, ni pa utihnila misel na organizirano povezanost Švedov na Finskem. Odločili so se za ustanovitev »Folktinga«, v novih okoliščinah političnega sveta, ki naj služi švedskemu prebivalstvu kot politični pritisk pri reševanju vprašanj, ki so v zvezi z manjšinskimi problemi.
Folkting je stalen organ. Načeluje mu 60 odbornikov, ki se volijo vsaka štiri leta, redno pa se sestajajo vsako drugo leto.
V	vmesni dobi posluje 15-člaiiskl izvršni odbor s petimi upravami. Folkting ima svoj praznik. Imenuje se »Švedski dan« in se proslavlja kot praznik skupnosti švedsko govorečega prebivalstva na Finskem vsako leto 6. novembra.
Ostale manjšinske skupine niso bile zaščitene zaradi njihove maloštevilnosti. Temeljite spremembe pa.se pričakujejo tudi
v	odnosu do teh minoritetnih grup. Prednost ima lapomščina s približno 3.000 Laponci. Resno se dela na tem, da dobi tudi ta jezik sličen status kot ga ima švedščina. V preteklem letu so bili predloženi parlamentu načrti za zaščito laponskega jezika in njegove praktične uporabe v učne namene. In končno je treba omeniti, da je v proučevanju ciganski jezik, v katerem naj bi se v bodoče poučevala ciganska mladina tudi v šolah.
Božo Prevoršek
UTRIP CERKVE
Zopet na svobodi
Neko vojaško sodišče v Južni Koreji je lani obsodilo na 15 let ječe škofa Daniela Tji Hak Souna. Obtožen je bil, da je podpiral študentovsko zaroto zoper obstoječi režim. Obsodba 53-letnega škofa, ki povrh boleha za sladkorno boleznijo, je imela v svetovni javnosti neugoden odmev. Za zaprtega se je javno zavzel tudi južnokorej-ski kardinal Kim. Sedaj je na podlagi amnestije škof zopet prišel na svobodo.
Poziv portugalskega kardinala
Vojaški prevrat lansko spomlad je našel portugalske katoličane precej nepripravljene. Tako nimajo svojega dnevnika in do zadnjega niso imeli krščansko usmerjene politične stranke. Zato je nedavno lizbonski kardinal Ribeiro pozval katoličane, da podprejo katoliški tisk, ki bo edini lahko ustvaril javno mnenje v prilog krščanskih načel, katoličane pa napravil bolj dejavne in odločne.
Prvi katoliški časopis v Abesiniji
V	Addis Abebi je začel izhajati prvi katoliški mesečnik pod naslovom »Ljubezen in mir«. Novi mesečnik bo predvsem posredoval katoličanom koncilske dokumente v domačem jeziku. Sele pred kratkim so namreč prevedli dekrete zadnjega koncila v abesinski jezik.
       .......................
Volilne bi Koroškem la v Berilu
illllllllllllllllllllllllHlHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIlUllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllUIIII^MIIIIIIIIHIllllIlllllllIHniHllllIllUlUllllIllllllllllllllllllllllllllllllUllllIllllll
Slovenska župnija v Trstu
Skopje je glavno mesto Makedonije v SFR Jugoslaviji. V tem mestu je bila katoliška škofija že v prvih časih krščanstva, a je bila večkrat popolnoma uničena bodisi zaradi vojsk, cerkvenega razkola, posebej pa še zaradi turškega nasilja.
Po prvi svetovni vojni se je pričela škofija lepo razvijati. Po časti je bila zadnja stoletja nadškofija, čeprav je štela le malo vernikov, še manj pa verskih objektov, ker je bila gradnja cerkva zaradi turškega nasilja in revščine vernikov skoro nemogoča.
V	konkordatu, sklenjenem leta 1914 med Sv. sedežem in kraljevino Srbijo, je bilo določeno, da bo v prihodnje nadškofija v Beogradu, v Skopju pa ostane zgolj škofija. Določbe konkordata so stopile v veljavo leta 1924, ko sta bila imenovana no-
vi	nadškof za Beograd in škof za Skopje, ki pa se je v tam mestu naselil šele leta 1934. Prej je stanoval v Prizrenu.
Zaradi velikega doseljevanja katoličanov v južne kraje Jugoslavije se je versko življenje v skopski škofiji lepo razvijalo. Ta razvoj je prekinila druga svetovna vojna z nemško-bolgarsko zasedbo, škofijska palača je postala že prvi dan vojne 6. aprila
1941	žrtev nemških bomb. Uničen je bil ves njen inventar in arhiv, škof Cekada se je ranjen komaj rešil izpod njenih ruševin.
Po zadnji vojni se je versko življenje v škofiji kljub težkim razmeram počasi ponovno organiziralo. Prišlo je do številnih novih duhovniških poklicev, tako da ima danes škofija kar dovoljno število domačih duhovnikov.
Pa je 26. julija 1963 prišlo do katastrofalnega potresa, ki je uničil tudi vse cerkvene stavbe. Katoliška cerkev Srca Jezusovega, ki je bila v strogem centru mesta, je dobila po novem načrtu nov prostor za zidanje. 2al je bilo treba za to dovoljenje in dodelitev prostora čakati dobrih deset let.
V	tem času so cene silno porasle. Dobrotniki, ki so obljubili graditi cerkev takoj po potresu, so zaradi novih razmer brez potrebnih sredstev. A z gradnjo je treba na vsak način začeti, saj bo drugače zapadlo dovoljenje, izgubljen pa bo tudi ves denar, ki je bil položen v načrte. In ti stroški niso bili majhni.
Zato je nujno potrebno, da priskočijo v tem trenutku skopski škofiji na pomoč tudi katoličani iz drugih dežel, čeprav so zemljepisno oddaljeni. Vsak dar bo dobrodošel in hvaležno sprejet. Darove je moč oddati tudi na upravi našega lista, po čeku pa na naslov: dr. Joakim Herbut, katolička biskupija, YU - 91000 Skopje, ul. Dimitar Tucovič 31, Jugoslavija.
Srečaaia	olatinskem
Večkrat smo že pisali o teh srečanjih. Morda se bo komu zdelo preveč. Pa ni res. Srečanja so uspela po številu udeležencev in zlasti po kakovosti predavanj, ki so mlade ljudi privabila v tako lepem številu.
Obravnavana vprašanja so gotovo za mladega človeka nekaj za vse življenje odločujočega. Ce ima jasne pojme o zakonu, ljubezni, spolnosti, vzgoji in zlasti če ima trdno voljo ustvariti si srečen zakon, je mladi par gotovo na pravi poti.
Sedmo, srečanje lahko imenujemo veselo srečanje z dvema paroma zakoncev: Pevec in Maver. En par ima za seboj že 22 let zakonskega življenja in je sprejel tri otroke, drugi pa komaj pet let in tudi tri otroke. Iskreno in veselo so zakonci odgovarjali na razna vprašanja, ki so jim bila zastavljena: kako so gledali na zakon pred poroko, kako potem, kako so premostili razne težave in krize, ali je potrebno, da so starši usposobljeni za vzgojo otrok, kaj naj utrjuje zakonsko ljubezen.
Zadnje srečanje je vodil dr. L. Škerl. Mladini je v kratkem govoru objasnil, da je zakon kot zakrament komponenta treh: moža in žene, ki se iskreno ljubita in dopolnjujeta, ter Kristusa Odrešenika, ki hoče ostati med njima, da jima pomaga premostiti težave in graditi pravo nesebično ljubezen.
Govoru je sledila sv. maša, ki jo je škofov vikar opravil na istem kraju, kjer so bila predavanja. Med mašo sta dihala izredna zbranost in resnost vseh mladih, ki so prav lepo sodelovali z molitvijo in pesmijo. Naša občestva poznajo žal malo takih srečanj ob evharistični mizi. Pri mašnem darovanju so mladi znatno prispe-
vali za stroške srečanj, za kar se jim prireditelji toplo zahvaljujemo.
Po maši je nad 40 parov prejelo potrdilo o udeležbi pri srečanjih. Sledila je zakuska in vesela prosta zabava. Kdor ne bi verjel tem poročilom, naj se obme na udeležence in naj jih vpraša, če je res bilo tako prijetno in obenem koristno na omenjeni pripravi na zakonsko življenje.
Mladina, o kateri se danes toliko govori, da se ne zanima za resna vprašanja, je v Slomškovem domu dokazala, da je starokopitno mahanje po mladih brez. .vsakega smisla in opravičenja. Starši in vsi, ki imamo odgovornost nad mladimi, trudimo se, da bomo mlade z zgledom krepko podprli in jih nesebično ljubili. Vsem mladim, ki se bodo letos poročili, pa voščimo vso srečo!
Slovenski večer v Gročani
Mladinski krožek »Veliko Gradišče« iz Gročane je proti koncu februarja priredil slovenski večer. Dvorana srenj ske hiše se je za to priložnost napolnila kot le redkokdaj in prisotni so z velikim zanimanjem sledili predavanju prof. Sama Pahorja o zgodovini Gročane in okoliških vasi. Začel je z Velikim gradiščem, ki je imelo nekoč obzidje. Nadalje je razlagal potek življenja tamkajšnjih prebivalcev od 14. in 15. stol. dalje do današnjih dni.
Ko mu je občinstvo ob koncu čestitalo za res lepo, pregledno in nadrobno predavanje, je prof. Pahor izrazil željo, da bi našel kaj posnemovalcev v obrambi pravic naše manjšine. Srčno želimo, da bi jih profesor našel. Krožku naj velja izredna
Voiitve na višjih srednjih šolah na Tržaškem
V nedeljo 23. februarja so bili na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem volivni rezultati naslednji:
Slovensko učiteljišče. V zavodni svet so bili izvoljeni za starše Bruno Kralj, Alojz Markovič in Ivan Brecelj, za dijake Veronika Brecelj, Ariela Vertovec in Mirela Zgonc, za profesorje Alojz Škerl, Samo Pahor, Oton Berce, Boris Pahor, Franc Škerlj in Svetko Skok, za pomožno osebje pa Elvira Ločniškar. V disciplinski svet sta bila izvoljena za starše Josip Grgič in za dijake Gabrijela Milič.
Trgovski tehnični zavod. V zavodni svet so bili izvoljeni za starše Lucijan Malalan, Alojz Rogelja in Olimpija Susič, za dijake Mauro Malalan, Robert Pescatori in Na-dislava Marušič, za šolnike Gojmir Budal, Robert Petaros, Stanislav Soban, Marija Cenda. Boris Iskra in Josip Tavčar, za pomožno osebje Darij Rupel, v disciplinski svet pa Karel Kalc za starše in Vijolica Sossi za dijake.
Klasična gimnazija in licej. V zavodni svet so bili izvoljeni za starše Dušan Kodrič, Anton Kostnapfel in Adolf Lapornik, za dijake Sergij Štoka, Majda Košuta in Rosanna Ghez, za šolnike Janja Auersperg, Ivan Čemic, Marija Kacin, Marta Merku, Alojz Rebula in Rafael Sežun. V disciplinski svet sta bila izvoljena Evgen Dobrila za starše ter Sandor Tence za dijake.
Znanstveni licej. V zavodni svet so bili izvoljeni za starše Justi Race, Ivan Artač in Ivan Ban, za dijake Rado Race, Valter Pertot in Marija Doroteja Brecelj, za šolnike Egidij Košuta, Marta Furlan, Jože Pečenko, Nada Pertot, Maks Šah in Antek Terčon, za pomožno osebje pa Aleksander Žerjal.
Seja sveta Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje
V ponedeljek 24. februarja se je v prostorih Zveze v ulici Rbma v Trstu sestal svet pokrajinske Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje in je nadrobno proučil delovanje Zveze v preteklem letu ter izdelal program za bodoče leto. Med drugimi perečimi vprašanji kmetijstva v tržaški pokrajini je bil na dnevnem redu tudi problem kraških rezervatov.
Zveza sledi temu problemu z veliko zaskrbljenostjo in pažnjo, saj se je odbor že večkrat zavzel pri pristojnih oblasteh zaradi velikih nesoglasij in pomanjkljivosti, ki jih vsebuje zakonski osnutek (poslan je bil spreminjevalni predlog 31. marca 1973 deželnemu predsedniku Berzantiju in odv. Comelliju ter pripombe k omenjenemu osnutku 28.2.1974 vsem deželnim poslancem, županom pokrajine in goriške-ga ozemlja, ki spada pod kraške rezervate).
Svet je z odobravanjem sprejel na znanje pripombe, ki jih je Zveza predložila k zakonskemu osnutku deželnega zakona 389, kateri pa niso bili vključeni v novem osnutku št. 102 iz novembra 1974 (trenutno v razpravljanju na deželi). Soglasno so Obsodili zakonodajalce, ki vztrajajo v iz-
ključevanju človeškega elementa iz tržaškega Krasa. Svet je nato predlagal še nove popravke, ki naj jih Zveza nujno predloži deželni komisiji. Ti so v skladu z ekologijo Krasa in istočasno branijo kmetijstvo, ki je edino ekonomsko področje, ki ni v nasprotju z obrambo narave.
Delovanje Slovenskega kult. kluba v Trstu
30. novembra je bil njegov tradicionalni občni zbor. Izid volitev je naslednji: predsednik Marija Brecelj, podpredsednik Marija Besednjak, tajnici Barbara Lapornik in Veronika Brecelj, blagajničarka Evelina Jaza, arhivar Tanja Rebula, ostali odborniki Marko Jevnikar, Robi Šturman in Maja Lapornik.
Naslednjo soboto in sicer 7. decembra smo imeli miklavževanje; 14. decembra je bilo na vrsti predavanje Sama Pahorja o Pravici Slovencev do uporabe lastnega jezika. Povedal nam je, da smo delno sami krivi, če ne uživamo pravice uporabljati lastni jezik, ker nismo dovolj odločni pri zahtevanju dvojezičnosti.
21.	decembra nam je prof. Berce govoril o Spiritizmu; 28. decembra in 4. januarja je delovanje kluba odpadlo zaradi božičnih praznikov. 1. januarja je bil na sporedu filmski večer in sicer »Zakonci II. leta«. 8. januarja je bila okrogla miza na temo verouk v šoli; debato sta vodila g. Zupančič (kaplan v Barkovljah) in g. Be-denčič (duhovnik asistent za mladino na Tržaškem).
25.	januarja smo klubovci imeli v svoji sredi dr. Pavla Fondo (zdravnika v psihiatrični bolnišnici), ki je predaval na temo »Nove perspektive v oskrbi duševnih bolnikov«. Dr. Fonda nam je na kratko orisal potek zdravljenja zadnjih štirih let v umobolnici.
1.	februarja smo imeli tako zaželeni zabavni večer. 8. februarja je bila na vrsti Prešernova proslava; večer je pripravil literarni krožek, ki ga vodi Zora Tavčar; spored je bil naslednji: Majda Košuta »Prešeren in vera«, Lidija Rupel »Prešernov odnos do ženske« in Vesna Sosič »Prešeren in narodnost«. Potek proslave je zamislila Barbara Lapornik.
16.	februarja smo vrteli film z naslovom »L’ultimo domicilio conosciuto«. 23. februarja je bil izreden občni zbor, da bi člani odobrili nov statut. Člani so statut sprejeli; sledil je ples. Zadnjo soboto sta večer pripravila člana Adrijan Pahor in Marko Oblak, ki sta govorila o šahu. Najprej nam je Marko Oblak na kratko orisal zgodovino šaha, nato je Adrijan Pahor pokazal, kako igra poteka.
Otroški ex tempore v Bazovici
Slomškov dom, oz. njegov odbor, pobudnik in organizator prvomajskega slavja, ki je postalo že tradicionalno, se je pred kratkim sestal in sklenil, da s to tradicijo nadaljuje tudi letos. Poleg sodelovanja domačinov, predvsem najmlajših, se nam obeta gostovanje ansambla iz matične domovine.
Podjetni organizatorji, ki si zaslužijo vso pohvalo in h katerim naj bi pristopila Slovenska prosveta iz Trsta s svojim pro-
gramom, bodo letos poskrbeli za novost: namesto jutranjega tekmovanja kotrok v raznih športnih panogah bo tekmovanje istih v slikarstvu.
Po zelo uspelem ex tempore, ki ga je Slomškov dom organiziral pred nedavnim za odrasle, oz. poklicne slikarje, bo to prvi ex tempore za otroke. Nedvomno je to odlična zamisel, saj to tekmovanje sovpada s 304etnico osvoboditve in bo v kraju, kjer so sovražne fašistične krogle pretrgale nit življenja štirim slovenskim fantom.
Potek prijavljanja in tekmovanja bo naknadno objavljen. 2e sedaj pa vabimo otroke osnovnih in nižjih srednjih šol, da se udeleže tekmovanja.
Mavhinje
Zelo bomo pogrešali v bodoče Ludvika Pipana, ki smo ga pokopali v sredo 5. marca na našem pokopališču, pogrešali zlasti zato, ker nam je vse življenje dajal svetal zgled zvestobe narodu in Cerkvi. Vsako nedeljo je bil pri sv. maši, cenil slovenski tisk, zlasti katoliški in navdušeno je podpiral slovenski politični program.
Rodil se je leta 18%. Jeseni bi torej izpolnil 79 let življenja. Bil je kmetovalec z dušo in telesom. V zakonu se mu je rodilo 6 otrok. Med prvo svetovno vojno je bil tri leta orožnik v zaledju fronte, med drugo svetovno vojno pa je bil odpeljan v Nemčijo. Ko je prišla Italija v naše kraje, je vodil kot predsednik sokolsko društvo vse doklej ga ni fašizem z drugimi slovenskimi organizacijami uničil. Po drugi svetovni vojni je spet pokazal svojo narodno zavzetost: z vsem srcem je podprl novo ustanovljeno Slovensko demokratsko zvezo. Njenemu duhu je ostal zvest do smrti. Naj se odpočije v domači zemlji. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. - T. Š.
★	IZ KANALSKE DOLINE ★
Občni zbor »Planinke«
V	soboto 1. marca je imelo društvo »Planinka« iz Ukev v Kanalski dolini svoj običajni letni občni zbor, ki se je začel ob 20. uri v hotelu Pošta. Pregled dela, predvsem delovanje pevskega zbora, ki vsako nedeljo sodeluje pri slovenski službi božji, je podala predsednica društva Neža Tributsch. Opisala je tudi drugo dejavnost društva, tako gostovanja izven Kanalske doline, izlete in družabna srečanja. Društvo lahko že nekaj let redneje deluje, odkar prejema skromno deželno podporo.
Člani so odobrili delovanje odbora in pohvalili predvsem predsednico in dirigenta Franca Sivca, ki vodi zbor že 24 let. Za prihodnje leto namreč pripravlja zbor praznovanje 25-letnice dirigentovega delovanja in še nekaterih drugih starejših Članov pri tem zboru.
Člani društva so med drugim tudi izrazili zadovoljstvo, da je škofija ugodila njihovi vztrajni prošnji in končno nastavila župnika, ki obvlada zelo lepo slovenščino.
Občnega zbora se je udeležil tudi novi župnik Mario Gorjup, ki je obljubil, da bo ostal v Ukvah. Pozdrave občnemu zboru pa so iz Trsta prinesli še za Slovensko prosveto predsednik Marij Maver in dr. Franc Mljač ter deželni svetovalec dr. D. Stoka.
Občili zbor se je končal z družabnim srečanjem v istih prostorih, kjer so odmevale pesmi v nemščini, italijanščini, posebno pa seveda v domačem koroškem narečju še pozno v noč.
zahvala in pohvala za res uspeli večer. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiintiiiiHiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^
PESEM MLADIH - Revija mladinskih zborov in ansamblov bo v nedelio 9. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
    ..............................................................................................................................................................................................................................................
VLADIMIR NAZOR
CcgcnJa ® sv* KriSldu
— Hortika! — šepne in se ritensko umakne.
Oče ga premeri s prezirljivim pogledom in se obrne h goničem:
— V dolinico! Zveri so v mrežah.
XIII.
Reprobus stopa poslednji v klanec, držeč roko na licu, ki ga peče. Bolj kot udarec ■u sramota ga boli to, da je bil na tem, da stori nekaj strašnega in to proti poslednji želji svoje krušne matere.
Toda ne more se in ne more otresti grenkobe do človeka, katerega sin je in katerega hudobija ga tišči kakor spone, utu polni dušo z novim strahom in strupom. Zahoče se mu, pobegniti daleč, toda duti, da bi se ne rešil te nove more. Čuti, da se mora še pred tem med njim in oče-lom zgoditi nekaj, česar tudi rajnka ne bi ni°gla pograjati.
Stopil je za goniči.
Na klancu je bilo vse mirno; goščava je bila mračna, zato je vlivala še večji strah v srca lovcem. Vsak hip se je kdo od vaščanov umaknil in prebledel zaradi šuštenja listov v grmovju, ali odskočil, poln strahu, ko se je znašel iznenada v poltemi pred pokončno steno. Goniči niso od Reprobusa ničesar več pričakovali, njegov obraz jih je skoroda plašil.
Ruprobusov oče je prisluškoval vsakemu šumenju, previdno stikal po vsakem grmovju, istočasno pa postajal vedno bolj kisel v obraz. Grda psovka se mu je izvila iz ust, ko je pokazal na svežo sled in skrit prehod skozi grmovje:
— Pobegnili so! Vsi!
Od jeze mu je obraz postal divji. Stopil je med grmovje in začel tekati od grma do grma, od ene zanke do druge.
— Prazno! — se mu je razlegal glas po klancu, medtem ko so vaščani stali v gruči in boječe gledali okoli sebe.
Čuti je bilo le suhe vejice, ki so pokale pod koraki Reprobusovega očeta, šuštenje vej, ob katere je nehote zadel mimogre-doči lovec. Nenadoma je vse utihnilo. Jek-nil je krik in slišati je bilo, kako se nekaj
velikega vlači skozi grmovje.
Prikazal se je lev s temnordečo grivo, z dvignjeno glavo in s človekom v žrelu.
Vaščani otrpnejo. Ne premaknejo se in ne zinejo. Nimajo niti toliko moči, da bi trenili z očmi.
Žival se komaj ozre po prestrašeni množici in počasi stopa preko čistine v smeri bližnjega grmovja.
Reprobus zakorači proti levu.
To, kar nenadoma zagleda, ga požene iz mrtvila. V levovem žrelu spozna očeta in vidi ga še živega, kako upira svoje oči prav vanj. Pa tudi izraz oči je tak, kakršnega bi Reprobus nikoli ne pričakoval ud svojega očeta. Lovec gleda na svojega sina kakor na junaka ali boga. Mladeniču se zazdi, da ga te oči motrijo kakor z dna brezna, pa ne da bi prosile od njega pomoči, pač pa le žejne svetlobe, ki jo iz-izžareva. Kakor bi lovec na zveri ne pričakoval od sina rešitve svojega telesa, pač pa nekaj drugega.
—	Da, to je moj oče — šine Reprobusu v glavo in spet začuti v sebi val moči. Jasno mu je, da bo prav v tem padla z njega poslednja spona, posebna mora.
Zdrvi nad leva, zagrabi ga za grivo, skoči mu na hrbet, ga zajaše kakor konja in ga prisili, da leže s trebuhom na tla. Žival poskoči, vendar ga ne vrže s sebe, zarjove, pa ne spusti plena iz svojih ust.
Boj je trd in dolgotrajen. Levji hrbet se zvija pod težo velikana, boki zveri pokajo od pritiska Reprobusovih beder in kolen. Mladeniču uspe poriniti pest v levje žrelo, zagrabiti ga za čeljust. Žival leži pod človekom, z glavo, nagnjeno proti vratu, in s trebuhom na tleh.
Plen se že prosto otepa v levovem žrelu, vendar že nima več moči, da bi se sam iztrgal, zato Reprobus napne vse sile, vedoč, da ne bo rešil očeta in da bo izgubil, če popusti le za hip. Ze misli, da bo ves njegov napor zaman, ko žival pod njim spet poskoči in ji pade plen iz žrela. Reprobus jo prikuje še čvršče ob tla. Moč mu naraste, ko vidi, da je oče že rešen.
Zdaj se vrže nad žival z vsemi silami ne želeč nič drugega, kakor da se ruje in da da od sebe vso svojo moč. Se močneje stisne žival s koleni in se svobodneje skloni nad polodprta dvignjena usta. Čuti, kako mu moč leze po hrbtu v ramena in se
zliva v roke. Krepko živalsko dihanje in trzanje levovih mišic ga draži in vzpodbuja.
Za kratek čas levove čeljusti mirujejo, nenadoma pa ta hukne in dolg drget se razleze po hrbtu živali. Rep, ki je bil ob travo, nenadoma obstane, tresoč se le s kito na svojem vrhu. Pokati začnejo čeljustmi sklepi, velikanska usta se vedno bolj razpirajo. Nekaj klokoče v žvalah, jezik zadrhti, koža v kotičkih ust se začne trgati. Zverinji javk se dvigne iz grla, mučen, zategnjen, togoten.
Reprobus nagne levovo glavo do konca proti vratu. Kri se udere živali iz ust. Glava zveri mlahavo zaniha in udari ob travo.
XIV.
Tistega večera se Reprobus vrne v kolibe, noseč na rokah — kot nekdaj Horti-ko — ranjeno očetovo telo.
Občuti, da se v kolibo ne vrača tak, kakršen je iz nje odšel pred nekaj dnevi. Govori in misli drugače. Sele sedaj spozna, da je bivališče zanj premajhno, da je v njem dosedaj živel kakor preplašena žival v tesnem brlogu. (Drugič naprej)
t.A >■
■
Š P m R T
S koroškim »Gallusom« med ameriškimi Slovenci
Taka je bila vsebina skioptičnega predavanja, ki ga je imel naš stari znanec s Koroškega Vinko Zaletel v nedeljo 2. marca v Katoliškem domu v Gorici, ponovil pa ga nato še v Štandrežu in Števerjanu.
G. Zaletel je to pot ustvaril iz diapozitivov (bilo jih je 300) izredno dovršeno celoto. Uporabil je lansko gostovanje koroškega zbora »Gallus« med ameriškimi Slovenci, da je podal bogat prerez njihovega verskega, kulturnega in socialnega življenja.
Ob nastopih »Gallusa« v Washingtonu, Clevelandu, Lemontu in Torontu je pokazal slovenske domove, župne cerkve, ne-
katere hiše slovenskih družin, razne slovenske pevske zbore, slovensko kapelo v VVashingtonu, Lemont s procesijami in grobom škofa dr. Rožmana, v predvajanje pa je vključil še registracijo petja, ki ga je zbor »Gallus« izvajal.
Moramo reci, da je bil celotni prikaz gostovanja in življenja ameriških Slovencev zelo posrečeno podan in da je vse navzoče zelo zadovoljil. Kljub skoro dvournemu predvajanju je vse pritegnil od začetka do konca.
G. Zaletelu smo za prijetno doživetje, ki nam ga je nudil, iskreno hvaležni. Žal nam je le, da je bila odsotna mladina. Prav ob zgledih slovenskih izseljencev naj bi se učila ljubezni do slovenske besede, pesmi in kulture. - j k
SKPD »Mirko Filej« v Gorici vabi ob 20-letnici pesnikove smrti na
Trinkovo proslavo
Sodelujejo: prof. dr. Rado Bednarik, recitatorji, vokalni oktet in zbor »Lojze Bratuž«.
Prireditev bo v nedeljo 9. marca ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici. V atriju bo odprta razstava del in listin iz Trinkove zapuščine. Svoje perorisbe bo razstavljal mladi beneški slikar Hijacint Jussa.
Kamenčki Zlonamerno pisanje
Pst se zavedamo, da so bile volitve na višjih srednjih šolah, zlasti na učiteljišču in liceju v nedeljo 23. februarja velikega pomena, saj prinašajo v naše šole novo vzdušje in demokratičnega duha. Tega pa gotovo ne odražajo članki, ki jih je objavil »Primorski dnevnik« v nedeljo 23. in v torek 25. februarja. Gre za tri dejstva, ki jih hočem razčleniti.
PRVIČ: »Primorski dnevnik« ugotavlja v nedeljskem članku, da »na žalost ni prišlo povsod do enotnih list«, ker »nekaterim očitno ni bilo všeč, da so se dijaki na notranjem glasovanju opredelili večinoma za napredno usmerjene dijake in so zato hoteli izvajati določeni (!) pritisk.« Meni se zdi, da je ta trditev nesmiselna. Da nekdo nima niti pravice sestaviti svoje liste; da bi morali nekateri vedno molčati, vse tiho sprejemati: to je nepošteno. Jaz, ki sem komaj začel svoj vzgojiteljski poklic, pa bi že moral navajati dijake k temu, naj vsi enako mislijo. Ne, tega mi ne dovoljuje moja vest! To ni vzgojno; na tak način ne bomo nikoli oblikovali mladega človeka, uničili mu bomo vsako voljo, vsako vztrajnost, ošibili mu bomo čut za demokratičnost, bomo navadni nesproščeni izvajalci pritiska, ko bi morali težiti za tem, da bi preuredili in izboljšali slovensko demokratično šolo in da bi dali našim učencem možnost pluralističnega in dialektičnega oblikovanja.
DRUGIČ: Zelo nerodno je Pd zapisal, da so eno listo predstavili napredni levičarji, drugo pa katoličani. Po mojem bi veliko bolje storil, ako bi takole rekel: predstavljeni sta bili dve listi; na prvi nastopajo ti, na drugi pa ti dijaki. In bi bil mir besedi. Ne pa to, da začne razločevati dijake v skupine. Konec koncev noben časnikar nima pravice, da bi ljudi ocenjevat in jim prisojal tako ali drugačno ideološko pripadnost. Zlasti ko se je vedno toliko govorilo, da naj politika ne prestopi šolskega praga. Sedaj pa začenjamo cepiti dijake, namesto da bi jih vzgajali k temu, da bi bili strpni drug do drugega, složni in zavzeti za rešitev naše šole. Tako cepljenje naši šoli samo Škodi in ni nič drugega kot posledica razdvojenosti že od narodnoosvobodilnega boja sem, ko so eni bili »hudobni beti«, drugi pa »hudobni rdeči«. In tega duha ter miselnosti naj še danes vlivamo dijakom? Na žalost nekateri to še delajo. Zgleda, da Slovenci ne moremo biti složni niti ko gre za skupne probleme.
TRETJIČ: Po pisanju tržaškega dnevnika so levičarji napredno usmerjeni dijaki, ostali (katoličani) pa konservativci. Postavil se bom t' bran drugih, ki mogoče dnevnika niso niti brali in ker jih nihče ne bo hotel braniti ali pa, ker sami nimajo za to — kar je najbolj verjetno — dovolj poguma. Hočem biti nepristranski. Poslti-žil se bom primera. Imam dva trikotnika: prvi je enakokrak, drugi pa pravokoten. Zaradi tega ne morem reči, da sta oba enakokraka ali oba pravokotna. Ker
je prvi enakokrak, ne more biti enakokrak tudi drugi. Če rečem, da je prva skupina napredna, ne more biti napredna tudi druga. To vsekakor pomeni, da so pri nas napredni samo levičarji, ker katoličani spadajo k drugi skupini. Mirno se vprašam, ali ni morda druga skupina užaljena, ker je kar naenkrat pred vso slovensko javnostjo nenapredna? Časnikar, ki tako piše (kot je zapisal Pd), ni vreden, da obvešča slovensko javnost o tako važnih problemih. Predvsem ker to ni pošteno; drugič, ker bi morali ugotoviti, kdo je bolj napreden; tretjič, ker so na šoli — za nas vzgojitelje — vsi dijaki enako napredni. Po mojem bi tu ne smeli delati nobenih razlik, še najmanj pa tako nestvarno in skorajda žaljivo. In končno: dijaki imajo pravico do vzgoje v narodnem duhu in v nacionalnem (ne nacionalističnem) utrjevanju svoje zavesti. Lahko bi že enkrat za zmeraj vsi razumeli, da naj strankarstvo ostane pred vrati.
Goriški profesor
P. S. Naj mi nihče ne skuša dokazati, da sem konservativec. Obrnil sem se na »Katoliški glas« ne v znamenju kake solidarnosti z dijaki, ki so jim prilepili »katoliški« naslov, ampak ker se mi zdi »Primorski dnevnik« presenetljivo »napreden«.
uiilaua-in::!
Olympia : Fiume Veneto (PN) 3 : 1
(14 : 16, 15 : 8, 15 : 13, 16 : 14)
Tekma v Pordenonu je bila za naše fante zelo pomembna, saj so po spodrsljaju proti PAV-u bili na lestvici na 3. mestu, z dvema točkama zaostanka za nedeljskim nasprotnikom. 01ympia je srečanje zasluženo dobila in se torej spet lahko poteguje za najvišje mesto.
V nedeljo so gledalci bili priča lepi igri s strani obeh moštev; seti so bili zelo napeti in borbeni, o čemer pričajo tudi rezultati. V prvem nizu, ko so naši že vodili s 14 : 12, je napačen servis 01ympije omogočil nasprotnikom, da so set osvojili. To je služilo za vzpodbudo našim fantom, ki so v drugem setu prepričljivo povedli.
V	tretjem setu je Fiume Veneto že visoko vodil, toda dober blok »plavih« ga je ustavil na 13. točki, od koder se ni premaknil do konca niza. Najbolj razburljiv pa je bil četrti set, ko je 01ympia vodila najprej 7 : 0, nato 10 : 2, dokler ni po zaporednih napakah naših dvigačev in tolka-čev F. Veneto izenačil na 13 : 13. Tu pa je končno prišla do izraza tudi značajnost naših, ki se niso predali živčnosti kakor prejšnjo soboto, ampak so s trezno igro uspeli osvojiti še ostale točke.
Po tej tekmi si morda prvič upamo res pohvaliti igro 01ympije, pa tudi značajnost igralcev, želja iz prejšnjega tedna se je torej uresničila: naši igralci so na tujem terenu pokazali to, česar do sedaj na domačem igrišču nismo videli.
V soboto 8. marca ob 18. uri igra CHym-pia v Gorici (telovadnica Valletta del Cor-no) svojo zadnjo tekmo v prvem delu prvenstva proti ekipi »II Pozzo« iz Prada-mana (Videm). Vabljeni!
V sredo 19. marca organizira Š. Z. 01ym-pia odbojkarski turnir za »pokal 01ympi-je«. Sodelujejo DLF Trbiž, Torriana iz Gradiške, Kras iz Zgonika ter 01ympia iz Gorice.
Pastirček štev. 6
Bliža se pomlad in z njo velika noč. Ta številka je temu predvsem posvečena. Slikanica govori o tem, kaj nam prinaša mesec marec. Mladih dopisnikov je bilo to pot toliko, da je bil urednik prisiljen povečati obseg številke kar za 8 strani.
Pesmi so prispevali Ljubka Šorli, Zora Saksida in misijonar Vladimir Kos iz To-kya, slednji kar štiri. Uglasbena pesmica pa nosi naslov »Golobček«. Kot vedno jo je uglasbil Zorko Harej.
Zgodbic je več: Lenega čaka strgan rokav (Ciklama), Berač in smrt (Branko), Ob prižgani svečki (Sara); nadaljuje se povest »Mladost med gorami«, Krvniček pa pripoveduje zanimivosti o celicah, ki so najmanjši deli našega telesa. Ker za konec šolskega leta marsikje pripravijo igrico, najdemo v tej številki prizor za osnovnošolsko mladino »Igrajmo se poklice!« Napisala ga je Srečka Artač.
Za sprehod v naravo poskrbi Rada, ki opiše čebele in regrat. O »lovskem zvezku«, ki je beležnica, v katero si skavti zapisujejo svoja opazovanja narave, poroča Ivo. Zora Saksida predstavi župnika Jožeta Abrama-Trentarja, ki je zapisal zgodbo o Zlatorogu, Branko pa razloži, kaj je košarka in minibasket.
Od župnij, ki jih Ivo pridno obiskuje, je prišla sedaj na vrsto slovenska duhov-nija pri Sv. Ivanu v Gorici. Mladi skavti-volčiči so mu povedali marsikaj zanimivega. - j k
zaddvoljen, ker ne silijo tako kvišku kakor breskve na divji podlagi in so veliko trajnejša. Tako bom dejal, da so nekatera drevesca breskev iz drevesnic, kjer so vsa cepljena na breskvinem divjaku že odmrla, dočim so ravno toliko stara drevesca, cepljena na divji mandelj še v polni moči ter ne kažejo nikakega predčasnega staranja. Niti ena breskev iz drevesnice ni preživela pri meni 15 let in to pri vsem oskrbovanju. Kje so tisti časi, ko so trajala breskvina drevesa, sajena samo v vinogradih po 40 ali celo več let in dobro rodila brez vsake nege. - D. H.
Zahteva po predavanjih v slovenščini
Spodaj podpisani udeleženci kmetijskega predavanja, ki ga je organiziralo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu
26.	februarja v srenjski dvorani v Borštu, Želijo, da pristojni uradi v bodoče poskrbijo, da taka sicer zelo koristna predavanja potekajo tudi v slovenščini, jeziku kmetovalcev, v skladu s čl. 3 deželnega statuta, zlasti pa v skladu z določili londonskega sporazuma.
Prepričani smo, da boste v prihodnje poskrbeli za spoštovanje sprejetih zakonskih določb in sprejetih mednarodnih obveznosti in da nas boste seznanili z ukrepi, ki ste jih v tej zvezi sprejeli, Vam posredujemo izraze odličnega spoštovanja.
Sledijo podpisi zainteresiranih
Omenjeno pišimo je bilo poslano A. Pit-toniju, predsedniku deželnega sveta, E. Del Gobbo, deželnemu odborniku za kmetijstvo ter deželnima svetovalcema dr. Dragu Štoki in Dušanu Lavrihi.
★	ZA KMETOVALCE ★
Za naše sadjarje. Ker večina naših ljubiteljev sadnega drevja najbrž ne bo vedela, kaj in kako je z marelicami v naših krajih, bom to skušal razložiti na podlagi svojih večletnih izkušenj.
Po mojem bo vzrok hiranja marelic zadnje čase v naših krajih naprava podlaga drevesc, ki prihajajo iz drevesnic; te namreč cepijo izključno na mirabolanko (pru-nus mirabolana). Ta drevesca nekaj let žive, potem netkaj let še životarijo in ko poženejo sredi ali konec zime liste v večji ali manjši meri, to je vedno pred cvetenjem, so obsojene na smrt.
Ista usoda doleti marelice, ki jih cepimo na vsemogoče vrste ali divjake sliv. Ko sem pred kakimi 15 leti posadil okrog 40 sadik »precoce di Boulbon«, ki mi jih je posredovalo kmetijsko nadzorništvo, sem -upal, da bom imel jerbas ali dva na vsakem drevescu. Uspeh pa je bil, žal, čisto drugačen. Samo nekaj jih je, ki še uspevajo, nekaj jih hira, večina pa je usahnila.
Že nekaj let poskušam temu odpomoči z izborom nove podlage in sicer z divjim mandljem, na katerega cepim razne vrste marelic. Najpripravnejši način cepljenja, dokler je debelce še tanko, je cepljenje v speče oko, pri nas konec julija; če je pa deblo debelejše, tedaj je potrebno cepljenje za lub, ko je drevesce že muževno. Se razume, da morajo biti cepiči že prej nabrani. Pri tem načinu cepljenja je treba paziti, da se takoj zavaruje cepiče pred pticami, vetrom ali srnjadjo. O tem načinu cepljenja marelic na divji mandelj (man-dorlo amaro) sem slišal od starejših Bar-kovljanov, ki so mi zatrjevali, da je najbolj uspešen. Sam se ne morem še dokončno izreči v tem primeru, ker je poteklo še premalo let od prvega poskusa. Kar sem pa do sedaj dosegel, me spodbuja k nadaljevanju. Ker je pa sedaj tudi v naravi vse narobe v tem čudnem napredku, opažam najrazličnejše bolezni, ki se javljajo na sadnem drevju in ki pri vsem mogočem škropljenju nočejo izginiti.
Tako sem opazil pri izkopu sadik divjega -mandlja precej obolelih na raku in to posebno na koreninah; koščičasto sadno drevje napada smolika, kodravost in uši; peškasto pa kaparji in najnevarnejši skrlup ali rak drevesne skorje, ki mi je kljub vsemu škropljenju uničil več drevesc jablan. Zato bi prosil dr. Bašo, če ve za kaka temeljita sredstva proti tem boleznim, da nam jih nakaže v kaki prihodnjih radijskih oddaj.
Moram pa še povedati o uspehu, ki sem ga dosegel pri breskvah. Te sem začel že pred več leti cepiti na podlago divjega mandlja. S temi drevesci sem popolnoma
OBVESTILA
Ekumenska maša za cerkveno edinost bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici v ponedeljek 10. marca ob 19.30. Vabi ACM v Goriai.
Koncert v abonmaju Glasbene matice v sodelovanju ZSKP in SPZ bo v torek 11. marca ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. Na sporedu so dela Stanitza, Handla, Bacha in Mozarta. Dirigent: Oskar Kjuder. Solista: Žarko Hrvatič, violina in Zuliani Colombin Fiametta, oboa.
Dramo »Tri četrtine lune« bo SS gledališče uprizorilo v Kulturnem domu v Trstu v petek 7. marca ob 16. uri za abonma red A in ob 20. uri, v soboto 8. marca ob
17.	uri in ob 20.30 za abonma red B.
Enodnevni izlet na Kanin priredi Slomškov dom v Bazovici na praznik sv. Jožefa 19. marca. Prijavite se lahko v župnišču ali po telefonu 226117. Pohitite z vpisom!
Knjižico »Arhitekt z evangelijem« dobite v knjigarnah in župniščih; 60 strani; cena 100 lir.
Pri Fortunatu v Trstu in na upravi Katoliškega glasa v Gorici je na voljo nova velika gramofonska plošča cerkvenih pesmi za celo liturgično lato. Nastopa akademski pevski zbor iz Ljubljane. Na plošči je 16 manj znanih zelo lepih cerkvenih pesmi. Cena 3.500 lir.
RADIO
TRST A
DAROVI
Za tiskovni sklad Katol. glasa: Herman Srebrnič, Števerjan, 1.000; Jean Saje, Francija, 14.660; A.M.G. 10.000; Sodevčič Gabrijela 6.000 lir.
Za ACM v Gorici: N. N., Gorica, 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Julija Ožbot daruje Milka Kofol za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine po 2.500 lir.
N. N. iz Milana: za Zavod sv. Družine, Alojzijcvišče, ACM v Gorici in za misijonarja štan-ta po 20.000 lir.
Za novi oltar v Bazovici: v spomin pok. Ivana Mezgec žalujoča družina 10.000, družina Brce iz Gropade 5.000, v spomin pok. Ljudmile Jur-kič mož, sin in nevesta 15.000, v spomin pok. Ivana Grgič žena Frančiška iz Padrič 5.000, Amalija Grgič iz Padrič 10.000, ob krstu Aleksandra Cijak starši in botri 35.000, Antonija Križma-nčič 9.000, v spomin Ivana Zivic žena Manija 10.000 lir.
Za ogrevanje cerkve: Olga Brce iz Gro-pade 1.500, Mirošič Anton 8.500, hvaležna N. N. 6.000, N. N. 6.000, v spomin Franca Grgič iz Gropade Žana Štefanija 3.500, v spomin pok. Marijana Frassino iz Motela 5.500, Marija Kralj iz Padrič 4.000, Brce Miilka iz Gropade 3.500, družina Grgič Just in Amalija iz Padrič 5.000, Babude-r Milka 5.000 lir.
Za Slovenlk: ob 10-letnici smrti p. Antona Prešerna daruje Milka Goričan iz Gorice 5.000 lir.
Za lačne po svetu: Vera in Dušan Hmeljak iz Trsta ob praznovanju 40-lotnice poroke 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob de- !
lavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 9. do 15. marca 1975 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve j v Rojanu. 9.45 Komorna glasba. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Jurij Kozjak, slovenski janičar«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glas- ! bena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 ! Nedeljski vestnik. 15.45 Nedeljski koncert, i
16.30 Šport in glasba. 17.30' »Tri četrtine lune«. Drama. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baročni orkester. 20.35 Slovenski razgledi.
22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za
pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Ital. dialetalni pesniki v Trstu. 19.30 Za najmlajše. 20.35 R. Wagner: »Parsifal«, opera. 22.35 Nežno in tiho.
Sreda:	11.40	Radio za šole. 12.00 Opoldne
z vami.	17.00	Za	mlade	poslušavce. 18.15
Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Avtor in knjiga. 19.30 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.45 Motivi iz filmov.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Skladatelji naše dežele. 19.10 Verska gibanja v Italiji. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Črpalka«. Igra. 21.20 Skladbe davnih dob. 21.45 Južnoameriški ritmi.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami.	17.00	Za	mlade	poslušavce. 18.15
Umetnost... 18.30	Radio	za šole. 18.50 D.
Božič: Koncert za trobento in orkester.
19.10 Pesmi Irene Žerjal. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 22.10 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncentisti naše dežele.
19.10 »Stara torklja v Dolini«. 19140 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »V Sibi-linem vetru«. Dramatiziran roman. 21.30 Vaše popevke.
Dramski odsek PD »štandrež« uprizori v nedeljo 9. marca ob 16. uri v župnijski dvorani v ŠTEVERJANU
komedijo v treh delih
NAŠI TRIJE ANGELI
Režija A. Pregare Vabi SKPD »F. B. Sedej« iz Šleverjana
LJUBLJANSKA TV
Spored od 9. do 15. marca 1975 Nedelja: 9.30 Svet v vojni. 10.20 Otroška matineja. 11.15 Ljudje in zemlja. 13.50 Pisani svet. 14.25 Drsanje. 16.40 Košarka Ju-goplastika : Partizan. 18.25 »Vesolje 1999«, film. 20.05 »Odpisani«, nad. 21.00 Korzika.
21.30	Športni pregled. 22.20 Atletika.
Ponedeljek: 15.15 Drsanje. Rokomet Bo-rac : Slcaua (Bukarešta). 17.30 Soviča Oka.
20.10	»On, ona, ono«, drama. 21.40 Kulturne diagonale. 22.10 »SOS«, film.
Torek: 16.40 Drsanje. 17.40 Muca copatarica. 18.20 Nikogar ni doma. 18.30 Avtomobil skozi kamero. 21.00 Črno mesto.
Sreda: 17.30 Viking Viki. 18.45 Po sledeh napredka. 20.05 »Rešite tigra«, film. 21.45 Nogomet Anglija : ZRN.
četrtek: 17.30 Ko bo pomlad: Lučka. 18.20 Moličre za smeh in jok. 20.05 »17 trenutkov pomladi«. 21.25 Četrtkovi razgledi. 21.55 Koncert.
Petek: 15.50 Smučarski poleti. 18.15 Slovenski rock 75 . 20.05 »Butterfield 8«, film.
Sobota: 12.00 Smučarski poleti. 17.25 Nogomet Čelik : Željezničar. 20.00 »Gledališče v hiši«. 20.45 človek brez meja. 21.20 »Casablanca«, film.
Širite »Katoliški glas"
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12% davek IVA.
Odgovorni urednik: ntsgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
\