LETO XVIIT — Številka 42 JJttanovttetJI: občinski odbori SZDL Jesenlce, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Trtic. Izdaja CP »Gorenjski ''JflMffifo, tl*k«. UreluJ« uredniški odbor — odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTI^ KRANJ - 5. JUNIJA 1965 CENA 30 OIN List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ 1. januarja 1958 kot pol.ednik. Od I. januarja H60 trikrat tedensko. Od 1. "januarja 1964 kot Sicer ob siedah In sobotah ZVEZE ^^v^CA-LlUDSTVA Z A GORENJSKO ?v^turisti iz prijate,jske S skupščine občine Kranj C*2T° Neenak položaj PROUČILI BODO PROBLEMATIKO ZAPOSLOVANJA INVALIDOV IN DELA MANJ ZMOŽNIH OSEB V REDNI PROIZVODNJI IN V POSEBNIH ZAVODIH '-"^inc občini na Brniku zjutraj nristalo na , J« ob j pristalo na letališču Brnik štirimotorno potniško letalo IL-18, last cehoslovaške letalske družbe CSA Orjak, ki je vzbudil pozornost ljudi, je pripeljal l« Prage 79 turistov Iz Cehoslovaške, ki bodo preživeli letni dopust na obali našega Jadrana. Ker Je potovanje v organizaciji agencij Cedok bi Kompasa, so potnike Iz prijateljske dežele odpeljali v Opatijo ln Crlkvenlco Kompasov! avtobusi. 1 istim letalom se Je vrnilo ob 7. url v Prago 75 turistov, ,kl so bili prav tako * Kompasovlml avtobusi na krožnem potovanju po Jugoslaviji. Prijateljsko sodelovanje med CSSR in Jugoslavijo Je tradicionalno ln se zadnja leta vse bolj krepi. To poslujejo tudi obisk na&ega Predsednika Tita, ki Je trenutno v tej socialistični prijateljski državi. D. K. gorske hitrostne Wo-molo dirke » republiško ptveuslvo KRANJ, 4. junija — Na včerajšnji seji skupščine občine Kranj se je razvila živahna razprava tedaj, ko je bilo najmanj pričakovati. Gre za sklepanje o oprostitvi Konfekcije Triglav in Zavoda invalidske delavnice Kranj plačevanja družbenih obveznosti. Predloga sveta za finance, naj bi obema zavodoma zmanjšali letošnje družbene obveznosti za 70 odstotkov, sta bila siecr sprejeta, vendar pa se petina odbornikov ni strinjala, da je Konfekcija Triglav v izjemnem položaju. Le-ta je sicer samostojen zavod, vendar pa zaposluje le invalide dela in dela manj zmožne delavce iz tovarne Tekstilindus, ki je njen ustanovitelj in s katero tudi tesno sodeluje. Odborniki iz nekaterih drugih gospodarskih organizacij so zatrjevali, da imajo v svojih kolektivih prav toliko ali še več svojih invalidov dela kot jih je Tekstilindus zaposlil v posebnem obratu, pa zato niso deležni nikakršnih olajšav. Menili so, da taka določila postavljajo podjetja v neenak položaj in zato niso utemeljena. Nasprotno pa za Zavod invalidske delavnice ni bilo prigovorov, ker je znano, da dela v zelo težkih pogojih in, da nudi zaposlitev mnogim občanom, ki so si invalidnost pridobili na najrazličnejše načine ali pa so že po naravi za delo manj sposobni. Tli so našli možnost za samostojno redno preživljanje. Razprava je torej pokazala, da kranjske gospodarske organizacije občutijo potrebo po kompleksnem reševanju vprašanja manj produktivnih delavcev in, da bi morda celo kazalo ustavljati primerne nove delovne organizacije aH pa razširjati obstoječi. Občinska skupščina je sprejela sklep, da ustrezni organi proučijo to vprašanje in jo z ugotovitvami in predlogi se- znanijo Isambel Jeseniške ^JK*«*« jimi uspehi na domačih ln tujin .° dru zvrstU sv« £, daP se Je v tem tednu^ na »J^«^ marveč tudi obetajočih amaterskih skupin ne ie iz Inozemstva Problemi z vodo v Škof ji 1*W Premalo razumevanja . „ . .... £ urniki Kaže pa, da so prav-te Na zadnji seji ^^-t^^fe^^^^ razpravljali o prab lemat*preskrbe S J „ dobre pitne do. splošna ugotovitev daJ^'^mogoče misliti o kakrs-vode in da je ob sedanj* področij. nikoli nadaljnji razširitvi zazidalni f-----„ Telefoni brez žic Postaji na šmarjetni in na Jesenicah bi zadoščali za vso Gorenjsko Skupnost zdravstvenih zavodov SRS se zavzema za ureditev brezžičnega telefonskega omrežja, ki bo koristilo predvsem reševalnim postajam in gasilcem, verjetno pa se mu bodo pridružili tudi gorski reševalci in štabi za pomoč pri elementarnih nesrečah. JEZERSKO B*d% 6. junija 1965 Posamezna področja naše republike se bodo vključevala v skladu s svojimi možnostmi. So izgledi, da bi bilo omrežje na Gorenjskem urejeno že do aprila 1966. Zanj sta predvideni gorski UKV | postaji na Šmarjetni gori in na Jesenicah. Prva bo zadoščala za občine Kranj, Tržič in Skofja Loka, vse do Zirov v Poljanski dolini, druga pa za jeseniško in radovljiško občino — predvidoma do Bohinjske Bistrice. Razen teh dveh bodo v Kranju. Tržiču. Žireh in dru- god dolinske postaje, s potrebnimi aparaturami pa bodo opremljena predvsem vozila poklicnih gasilskih enot in rešilnih avtomobilov zdravstvenih domov. Ker so ,se investitorji odločili za ta-'koimenovani dupleks sistem, se bo ■ to omrežje lahko po potrebi povezovalo z drugimi UKV omrežji, možno pa bo tudi vključevanje v telefonske zveze. To praktično pomeni, da bo z navadnim telefonskim aparatom mogoč pogovor z reševalci ali gasilci, ki bodo kjerkoli v gorah ali na c#&ti Sodobna ureditev oskrbe Škofje Loke z zadostno količino zdrave pitne vode bi v sedanjih razmerah veljala 600 milijonov din, s čemer bi bili kriti stroški napeljave vode iz . Hotavelj pri Poljanah in napeljava oziroma zamenjava že dvakrat dotrajanega cevovoda v samem mestu. Glede same napeljave vode v Skofjo Loko, so pričeli lansko leto problem dokaj optimistično reševati, saj so bila že zbrana 5oločena denarna sredstva in tudi začetna dela v Hotavljah so bila že napravljena. Gospodarske organizacije na področju Škofje Loke so obljubile, da bodo.tri leta prispevale letno po 33 milijonov dinarjev, kar bi omogočilo, da bi z ostalimi zbranimi sredstvi in najetimi krediti dobili v Loki zadostno količino pitne vode. Kaže pa, da so prav te gospodarske organizacije letos dogovor pretrgale in da ne mislijo prispevati dogovorjenih sredstev. Razumljivo je, da finančni položaj gospodarskih organizacij ni ugoden, vendar bodo organi družbenega upravljanja v podjetjih morali razumeti, da gre v tem primeru za eno osnovnih zahtev in potreb občanov in če ni podjetje zaintereisrano samo za kvalitetno vodo. bi moralo biti zainteresirano v dobro svojih delavcev in njihovih svojcev, saj podjetja menda ne tvorijo gole stavbe in druga obratna ter osnovna sredstva, temveč tvorijo osnovo prav delavci sami. Menda je podjetje Vodovod pripravljeno pri podjetjih najeti kredit in ne zahteva sedaj neposrednih dotacij od skupščine in gospodarskih organizacij; morda bo ta oblika zbiranja sredstev za dograditev vodovoda dosegla večji uspeh. Skupščina občine Skofja Loka pa namerava pozvati vse organe upravljanja v podjetjih, naj pomagajo ta problem rešiti v skladu s svojimi možnostmi. MI IN SVET 5. JUNIJ 1965 * Tt» dni pa svotu TOPEL SFREJEM V BRATISLAVI BRATISLAVA — Predsednik Tito s spremstvom je včeraj z letalom dopctoval na obisk v Bratislavo. Na letališču so ga sprejele najvišje slovaške politične in državne osebnosti. Na ulicah mesta je bilo zbranih nad 50.000 meščanov Bratislave. HUDE POPLAVE RIO DE JENEIRO — Ccz sto tisoč prebivalcev Brazilije, Argentine in Urugvaja je moralo zapustiti svoje domove zaradi hudih poplav, ki jih povzroča d^olgo trajno deževje. ^ PRIHOD ĆU EN LAJA DAR ES SALAM — Predsednik kitajske vlade Cu En Laj je včeraj dopotoval na štiridnevni obisk v Tanzanijo. Tanzanija je edina afriška država, ki jo bo kitajski državnik obiskal. Med kratkim postankom v Kairu se je kitajski voditelj pogovarjal z Ali Sabrijem o napovedani azijsko-afriški konferenci PRIHOD COMBEJA V BONN BONN — Predsednik kon-goške vlade Moiz Combe je prispel včeraj na neuradni obisk v Bonn. To je že drugi obisk čombeja v Zahodni Nemčiji v zadnjih treh mesecih. Domnevajo, da se bo v Bonnu pogovarjal o tehnični pomoči Kongu. ODHOD AMERIŠKIH MORNARJEV SAN DOMINGO — AP poroča, da je včeraj zapustilo Dominikansko republiko 2.100 ameriških mornarjev. V San Domingo pa je dopotovala tričlanska misija organizacije ameriških držav, ^i naj bi poiskala rešitev iz krize. POHVALNA IZJAVA SOFIJA — Predsednik bolgarske vlade Todor žlvkov je pozitivno ocenil odnose z balkanskimi državami razen Albanije. f Predvčerajšnjim, drugI dan obiska na Cehoslova- škem so našemu predsedniku svečano izročili ' zlate ključe zlatega mesta Prage. To odličje je med drugimi pozornostmi, ki jih našemu predsedniku izkazujejo na vsakem koraku, najboljši dokaz, kako cenjen gost je na Češkem maršal Tito, saj zlate ključe zlatega mesta Prage podeljujejo le redkim viikim državnikom. Sploh so vtisi prvih dni obiska zelo pestri in slikoviti. Od še nedokončanega letališča, kjer je pristalo belo predsednikovo letalo, do Hrad-čanov, kjer je v Plečnikovi zapuščini sedež našega predsednika v času obiska na čehoslovaškem, je bila podoba ista — Pražani so stali ob pločnikih in naidu-šeno pozdravljali predsednika Tita in njegovo spremstvo. Od lanske jeseni, ko je bil na obisku v Beogradu Praški zlati ključi predsednik Novotnv, so se odnosi med obema državama poglobili in utrdili. Na vseh področjih je prišlo do živih stikih, ki so pripomogli tudi k boljšemu sodelovanju. Toda, kot je rekel znameniti ameriški državnik Lincoln: »Nič na svetu ni tako dobrega, da ne bi bilo lahko boljše. »To je osnovno vodilo prijateljskih držav, ki vidita v sedanjem muhastem času dovolj razlogov za tvoren dialog o ohranitvi miru. Verjetno bodo takšni splošni cilji silili v ospredje pri sedanjih razgovorih v gradu na Hradčanih. Pa tudi dvostranski odnosi, ki se zadnja leta razvijajo v znamenju naglega vzpona,- zahtevajo nove oblike. V teh dneh je bil znova zapažen Titov vpliv v socia- lističnih deželah, sj bo po končanm obisku odpotoval že naprej v Berlin, v drugi polovici meseca jpa še v Moskvo. To hkrati tudi dokazuje, kakšen velik pomen dajejo predsedniku Titu pri premagovanju sedanjega kritičnega položaja v mednarodnih odnosih, ko se je treba upreti nevšečnhn izbruhom vojne na azijskih tleh. Ob sedanjem Titovem obisku na Čehoslovaškem lahko ugotovimo, da v odnosih med obema državama ni več težkih tem. Sodelovanje se uspešno razvija, posebno na kulturnem in gospodarskem področju. Pri tem maramo vedeti, da ima trgovinska izmenjava s Če-hoslovaško važno mesto v naši zunanji trgovini. To mesto Je imela že P1*** vojno, ko Je bila ČehoslO' vaška industrija važni *>■ bavi tel j industrijskega bi*" ga. Značilno je prav ta*0' da se gospodarstvi obeh dežel medsebojno dop0*" njujeta: Lani smo na češkoslovaško izvozili za I^P milijard dinarjev blaga. & izvoz primerjamo s preJ*" njim letom se je v enei» letu skoraj podvojil. Pr*v tako velik je tudi uvoz škega blaga, saj je ćehoslo-vaška zavzemala lani v nas' blagovni izmenjavi z evropskimi državami četrto o1«" sto. S tem pa verjetno ** niso izčrpane vse možnost«' saj Je znano, da naš W* na čehoslovaško zaostaja za uvozom in bi ga btfo dobro izravnati. S svojU* industrijskimi izkušnja«1" in predvsem z različna*1 oblikami industrijske JJ1 operacije bi se lahko go«Pj[ darstvi obeh držav še boU uspešno razvijali. Kultura druži narode VIII. srečanje amaterskih dramskih sukpin Slovenije, ki se mu je od inozemskih skupin odzvala flamska amaterska, dramska skupina in uprizorila Michel de Swaenovo delo »De gereroonde leersse« (Kronani škorenj), bo danes zaključeno. Nastopi Cufarje-vega gledališča Jesenice, DPD Svoboda »Dušan Jereb- Novo mesto, Šentjakobskega gledališča Ljubljana, prosvetnega društva »Zarja« Trnovlje pri Celju, Delavskega odra Celje, Lutkovnega gledališča Ljubljana, D~PD Svoboda Črna in DPD Svoboda »Slava Klavo-ra« Maribor, ki se bo predstavilo nocoj, so presenetili številno občinstvo. Poseben pečat pa je dala VIII. srečanju dramskih skupin Slovenije, ki jo je Čufarjevo gledališče organizacijsko odlično izvedlo, belgijska skupina, ki je s svojo predstavo prikazala flamsko narodno kulturo in navdušila občinstvo, čeprav mu jezik ni bil razumljiv. Izredna dinamičnost in mimič- V nedeljo avtomolo dirke Pod pokroviteljstvom Gorenjskega tiska bodo v nedeljo ob 10. uri hitrostne avtomoto dirke na Jezersko za republiško prvenstvo. Start bo pri Kanunirju, cilj pa pri Doma na Jezerskem. Nastopilo bo 51 dirkačev na 4200 metrov dolgi progi, katero bodo prevozili vsak po dvakrat. V kategoriji motorjev do 50 cem je favorit Janko štefe, do 125 cem Leon Pintar do 175 cem Bernetič, do 250 cem Janez Pintar, nad 250 cen* Čuden in Breznik, med prikolicami je kandidat za prvo mesto Salobir Robert s sestro Marto, med avtomoblli-sti pa Fikfak iz Portoroža. Vsi bodo tekmovali tudi za najboljši čas proge. Tekmovalec, ki bo dosegel najboljši čas, bo prejel prehodni pokal skupščine občine Kranj In pokal prireditelja. Vodstvo dirke je s svojimi službami izvršilo vse predpriprave in upa, da bodo tekmovalci in gledalci zadovoljni i jutrišnjo prireditvijo. Iz Kranja bodo izpred avtobusne postaje vozili avtobusi ob 8.45, vračali pa se bodo z Jezerskega po 14. url. — JAV9RNIK na razgibanost predstave pa je dopolnjevala napovedovalka Belgijka v slovenščini. Občinstvo je bilo ob gledanju »Kronanega škornja« v originalnih flamskih narodnih nošah tako navdušeno, da bo ostalo gostovanje Belgijcev v nepozabnem spominu. Pomembnost nastopa flem-ske đramsek skupine so poudarili tudi govorniik ob zaključku predstave. Predstavni krepubliškega sveta za kulturo se je zahvalit gostom za prvo gostovanje v Jugoslaviji, izrazi lželjo po nadaljnjih gostovanjih in je izročil gostom spominsko plaketo. Predstavnik skupnosti jeseniškega gledališča pa se je zahvalil go- Brž te dni, ko so začeli govoriti o dopustih in o turistični sezoni sem jo mahnil v domače turistične kraje ob Savi Dolinki in Bohinjki. Ker me je Marjana kregala, da jo je sram z mano, ker imam ob takih prilikah dolge hlače, me je že kar v Žirovnici spodila h krojaču, da mi jih odreže. Vsi poznajo tega priznanega hlače-merca. Kazali so mi hišo in vendar sem ga težko našel. Njegov napis je namreč tal izmaličen, da se bralec nt v cirilici, arabščini ali kitajščini ne znajde. Na Jesenicah pa sem videl posebno novost. Z glavne ceste pri železarni proti Popmežaklji so na vozu s konjsko vprego peljali velik sod, poln tekočih smrdečih odpadkov. Pljuskalo je okrog in smrdelo, da so Ijud- stom, ker so počastili 20-let-nico gledališča »Tone Čufar« Jesenice in izročil gostom spominsko dralio. Za prisrčen sprejem, nepričakovan aplavz in navdušenje, ki so ga bili gostje iz Belgije na Jesenicah deležni, pa se je zahvalil vodja flamsek skupine, in izročil spominski darili predstavniku Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije tov. Smo-nu in najzaslužnejšemu jeseniškemu gledalisniku Bojanu čebul ju. Vsekakor je dalo gostovanje flamske skupino VIII. srečanju dramskih skupin Slovenije poseben pečat, istočasno pa ponoven dokaz, da kultura druži narode in ne pozna meja. — U. je kar bežali stran. Tako je ce3ta na mah prosta. Ponekod v take namene uporabljajo vozila z rdečo lučjo, s sirenami, z rdečimi zastavami in podobno, kar je dosti dražje, tu pa spraznijo cesto tako preprosto. V Kranjski gori ljudje ugotavljajo, da so končno urbanisti le sprevideli, da tu prihodnost velja turizmu. To sklepajo po tem, da so za zazidalna območja določili v glavnem njive in košenice s plodno zemljo. Nekateri na občini so bili menda proti in kmetje se- hudo kregajo, toda urbanizem je ■ urbanizem — pa pika. Nazaj grede sva z Marja)io hotela v Kino Plavž. Pa se je ona bala. Vogal tega poslopja tako razpada, da se je že bati, da bi se ne zrušilo kaj na glavo. Pa sva jo mahnila naprej ter doživela na parkirnem prostoru pravo atrakcijo. Dve ženski sta se tepli, šlo je menda za neke moške hlače. Samo pomeŽik- Jože Vilfan ? Tržiču Na povabilo občinske**^ bora SZDL Tržič sta v* predavala ožjemu P01'^ mu aktivu o medna rodu« tuaciji dr. Jože Vilfa ni* |{, vo Devetak. Pogovor )e v kel predvsem o razrnoj"^ Vietnamu, Domini kansK'^i publiki in v Kongu ter * 4 OZN pri reševanju teh*Zs° Sanj. Na političnem ^^Mfi, ob tem poudarili vlogo nerazvrščenih rf-jo imajo v današnj«^,0 tovnem dogaajnju. ,N %i so se udeleženci **"sorfr obisk predsednika Tita *, ^ lističnim državam ter ° uy menu in pomenu lega van ja. nil sem Marjani W °aAaAft me vse bolj spoštme> gega ne povem. 0 [ Ker že dolgo nisem ^ Bohinju, sem bil yeie 0& la za neko srečanje v ^d'1': Na mojo srečo sem 2 da so nekateri men* dni to čutili po g^f^g^ brih. Po zgledu na Jei f bi me tudi Marjana' 0 stila na tako srečam • se zame. Vendar me ie ze J povedovanje o l*-1r. d^s. Zlanu tako prestrašil0' v,5 mi je zdelo, da ^> glavo prebutano. ff. 0 P sem se počutil. Man u v skrbeh. Spravila Bistrico k zdravmkil- . aCir da ga ni bilo v of f sicer bi me uprav* fig* gnal. »Še spi« so ntt .)t p petale nekatere ientCJfe i J komo čakale do jfj \ likim razumevanjem tranjega spanja. a Lepo vas po^fopl^ S-JUNIJ 1965 * GLAS GOSPODARSTVO Tržiški kolektivi do konca aprila Veliko več kot lani dodatki ki lih s n' občine T v'x lma odde,ek za gospodarstvo pri skupšči-tošnJega leta w ° £°sPodarjenju v prvih štirih mesecih le-straih" Da n ze^° na eni strani dobre rezultate, na drugi Povzročajo zaskrbljenost kako bo za naprej. izvodio iSdustriJske Pro-ca an,-f ?**W«gla do kon- za J 4 823,012.000 din kar u odstotek pod apr; Je Wiko let žerjavi nost _ dinama plana. V pri-A fetiha obdobjem eta pa je vred- stotke v;?'0dn'e za 20.4 od-,etQ«Ba «i' Pod dinamiko Var"a lol? sta samo To ki ni "»ogla struiS'. Predviden, rekon- ]° 2lastCvin BPT- kjer je bi- ^nikanje11^ mesecih P°" p°djetii c delavcev. Ostala aasrprcsegia 7ai-Sinaj;^dietii ;ma težave niateriawman-1fc"anJa raznih diiu_....v» predvsem repro-To zlasti Cosp odarske novice 3 MILIJONE TURISTOV Pomočnik predsednika zveznega komiteja za turl-*em Ljubo Drndlć je Uja-v», da predvidevajo, da bo letos obiskala našo držalo okoli * turistov. milijone tujih devlznl""« .,ričakujemo miliion Pnliv v ^šlnl pa 120 obiektr» jo turističnih Hia»d prib»lžno 45 mi- je bno 3oarJev' z^i^ih p0s«el|ar, hotelov s 4000 " 30.000 il^.^stavracij Priv In 20.000 v :*N izvoz ,tlrlh mesecih letos so podjetja ^ns*e industrije izvozila za *' >* vet blaga kot lani, elektroindustrija pa 55°/o. tep«^ > se prezgodaj za kontno ocene letošnjega izvoza. Predvidevajo v zvez™ Aornlcl, da bosta obe panogi letos močno presegv Planiran Izvoz. -NA DRUŽBA pobudo ameriške trgovinske vladne delega l' K ki Je oktobra lani gj: skala Jugoslavijo, Je WJ v \Nashlnstonu ustanovi^ na East-VVest Investerocnt & Trade Corporation. Specializirala se Je samo z» blagovno izmenjavo z *»" »oslavljo. Te dni se mu J« t «a obisku v Jugoslavi" nien predsednik. Ob tel Priložnosti Je ze sklenil več pogodb za izvoz na-xega blaga v ZDA. čevljarsko in usnjarsko industrijo Tovarni Runo izredno primanjkuje surovin, ker ne more kupovati domačih kož zaradi izredno visokih cen in fiksnih cen usnju. To pa spravlja v težave tudi tovarno čevljev Peko, ki ne more, dobiti predvsem kvalitetnega usnja. Težave pa imajo tudi pri barvah usnja in nabavi raznih drobnih materialov, ki jih nujno potrebujejo predvsem ' za izvozno obutev. Podjetja se tudi bojijo posledic zamrznjenja cen, ponekod jih pa že čutijo, še več- Mladinske konference V teh dneh se bodo pričele mladinske konference na šolah kranjske občine. Na konferencah bo veljal glavni poudarek nadaljnjemu utrjevanju samouprave na šolah. — Pregledali bodo kako so do sedaj uspeli uvesti to pridobitev in kaj bi se še dalo naredili za še večjo uveljavitev samoupravljanja. Poleg obravnavanja šolskih uspehov, saj je šolsko leto pri kraju, se bodo pomenili še o načinu in oblikah družbenega življenja na šolah. V nekaterih šolah kranjske občine so že odprli »mladinske klube«, a v drugih imajo drugačne oblike družbenega življenja. Centralna točka vsake konference pa bo izvolitev vodstva za novo mandatno dobo. Mladincem, ki so do sedaj upravljali vodstveno delo na šoli ali pa odhajajo iz šole je treba poiskati najboljšo zameno. P. C. jo bojazen pa imajo v zvezi z ukrepom banke o restrikciji pri kreditiranju, ker so zaradi sezonskega značaja proizvodnje domala vsi vezani na kredite za obratna sredstva. Boljšo sliko kaže izvoz kot -celota, vendar je to predvsem posledica posameznih podjetij, ki so v tem času že zelo veliko izvažala, dočim je Še vedno nekaj takih, ki še sploh niso prodrla na zunanji trg. Skupno so vsa trži-ška podjetja izvozila v prvih štirih mesecih za 1,184.625 dolarjev, kar predstavlja 34 odstotkov letne planske zadolžitve. V primerjavi z istim razdobjem lani je izvoz porasel za 85.6 odstotkov, kar je lep uspeh. Največ sta izvozili v tem času Tovarna kos in srpov, ki je dosegla že 54 odstotkov plana in Tovarna obutve Peko, ki je dosegla letni plan že za 38.8 odstotka. — S. B. Za izdelavo laboratorijske centrifuge je potrebno znanje Novi rekordi v »Tehtnici« Tovarna »Tehtnica« v Železnikih je v prvih štirih mesecih dosegla 75 odstotkov svojega celoletnega izvoznega plana. Glavne države, ki so kupovale njihove proizvode so bile Madžarska, Italija in ZAR. Iz inozemstva so že dobili ponudbe za izvoz novih proizvodov, ki so jih pričeli izdelovati v letošnjem letu (Turčija, ZAR). Od »Iskre« v Železnikih so namreč prevzeli izdelovanje laboratorijskih centrifug in mešalcev, katere pa bodo v letošnjem letu izdelovali še izključno za potrebe domačega trga. Tovarna »Tehtnica«, ki zaposluje 85 delavcev, je ena izmed redkih, ki jih ne tarejo skrbi zaradi uvoženega reprodukcijskega materiala, saj izvozijo letno v vrednosti za 22 tisoč in uvozijo le za 2.000 dolarjev reprodukcijskega materiala. Največje probleme jim predstavlja domači reprodukcijski material. P. C. Slabo spričevalo Bil je v nedeljo zvečer. V restavraciji na letališču Brniki se nabere precej gostov. Vsako nedeljo namreč pristane letalo. Kjer je kaj zanimivega, je vedno veliko ljudi, ki veliko slišijo in še več vidijo. Za mizo v restarraciji je sedela skupina angleških turistov. Ob ne preveč čistem namiznem prtu so naročili večerjo — narezek. Še vedno so bili ob tem prtu, ko so dobiti plato in kruh. Turisti so čakali še na vilice, krožnike in ostali pribor. Čakali so čakali in si medtem sami pomagali. V splošno zabavo bližnjih gostov je neki gospod iz družbe pred vsakega člana omizja položil kos kruha in z zobotrebcem pri- čel deliti meso na kruh. Kdor čaka pa dočaka! Dobili so pribor in povečerjali. Naročili so še \Hno. Miza pa je ostala polna krožnikov .. . Tako so ob polni mizi praznih krožnikov sedeli tako dolgo, dokler ni ena izmed turistk v jezo dvakrat odnesla umazane krožnike od mize. Višek zabave za vse prisotne pa je bil, ko so si gostje pričeli natakati vino. Eden izmed njih je imel namreč tolikšno smolo, da-m. je dobil pred sebe kozarec, ki je pušal. Njegova žena ga je spravila za spomin v torbico. Vzela ga je zato, da ga bo lahko potrdila svojo dogodivščino prijateljem v Angliji! Pri nas govorimo o turiz- mu, o devizah, ki-hi jih lahko z njim pridobili in a vsem mogočem, ki je potrebno za čim boljši turizem. Razumemo pojasnilo uprave letališča, da so sedaj v začetni fazi poslovanja, da jim nepredvideno veliko število gledalcev ob pristanku vsakega letala dela veliko težav. Ker pa to ni osamljen primer za naša turistična mesta pa se samo postavlja vprašanje: Ali ne pričnemo prepozno odpravljati napake? Ali ne bi bilo potrebno, da se na vse misli že pred pričetkom turistične sezone? Razumemo, da samo ena natakarica ni mogla ustreči vsem gostom, malo poizkušamo razumeti zakaj je bi'a sama in zakaj ji ni pomagal »šef sale«. Mi vse lahko razumemo, ali pa razumejo to tudi turisti? Ca. Posavec Turistična sezona se je pričela Ureditev noge met-nega igri Nogometna enajstoriea najmlajših nogometašev TVD Partizana Trbojc je letos presenetila. Z nedeljsko tekmo v Železnikih, na kateri so premagal ienajstorico Triglava, so postali letošnji nogometni pionirski prvak Gorenjske. Ta mlada enajstoriea je letos resnično v dobri formi, saj so vse dosedanje tekme odigrali v svojo korist; čeprav imajo zelo slabo in neurejeno igrišče. Sedaj si prizadevajo, da bi svoje igrišče tako uredili, da bi lahko igrali tudi v slovenski nogometni ligi. Za dokončno ureditev igrišča bi rabili najmanj sto tisoč dinarjev, vsa dela pa bi opravili sami s prostovoljnim delom. Žolčne razprave okoli zazidalnega načrta Predtrg-Radovljiea Mladinska SE BO NAGNILA TEHTNICA? ^ Skuoščlna občine Radovljica je pri Zavodu za urbanizem Bled naročJa izdelavo zazidalnega načrta za Predtrg Radovljico Obdelava področja je usklajena z ureditvenim načrtom, ki je bil izdelan za naselji Radovi j ica-Lesce. Na celotnem področju je deL površin že izkoriščen. Pravzaprav sta že obstajali dve varianti, vendar je Svet za urban;zem sklenil, da se izdela še tretja, ki je bila od 5. aprila do danes razstavljena. Razstavo si je ogledalo precej ljudi, vendar vsi niso posredovali svoje mnenje v knjigo pripomb k zazidalnemu načrtu. Sicer pa tudi skromno število pismenih pripomb vendar razodeva stališča in mnenja občanov. — ». .. strinjam se z zazidalnim načrtom na Žalah v Predtrgu. Vprašujem pa, zakaj potem odgovorni v Radovljici izdajajo lokacijska dovoljenja, če urbanisti niso predvideli pogojev za gradnjo novih stanovanjskih hiš?, je nekdo zapisal v knjigo. Posebno pozornost pa je vzbudila naslednja pripomba: — »Zanima me, kdo je avtorje tega projekta navdušil za atrijske hiše. Mislim, da se tako zaprt sistem ne ujema z okolico in je v pravem nasprotja z gorenjsko hišo, ko se vsa pokaže soncu, okolici in ljudem. Atrijska hiša pa poudarja individualno zaprtost in zapira ljudi med zidove. — Vprašujem avtorje ln organizatorje, za koga je razstava zazidalnega načrta namenjena, če je za občane, potem bi morale biti makete in načrti preglednejši. Ljudje se težko znajdejo in največkrat ne dobe tisto, kar bi želeli. Deljena mnenja občanov. Razstava o urbanistični ureditvi območja Fredtrga-Radovljice bi morala biti poljudnejša Za preglednost dobi organizator razstave oceno slabo, je zapisano v knjigi pripomb k zazidalnemu načrtu. Ozko gledanje nekaterih prizadetih. Nejasnost okoli atrijskih hiš. Občinska skupščina je dala izdelati še dve varianti zazidave tega območja. Svet za urbanizem in občinska skupščina pred pomembno odločitvijo. kdo bo izdajal načrte, kaj nudite graditelju za vplačani komunalni prispevek in kolika bo cena za zemljišče?« Res je, da je razstava tretje variante z današnjimi dnem /uključena, vendar bodo , te tehtne pripombe občanov nedvomno koristile organizatorju kot avtorjem za razstavo novih variant, ki bo odprta tj dni. — Za preglednost dobite oceno slabo! — Razstava teh projektov bi imela pravo vrednost šele takrat, kadar bi občan iz nje dobil odgovor, kakšne možnosti ima cn, da si v okviru tega zazidalnega načrta uredi svoj doni. Nejasna so sledeča vprašanja: — Kdo lahko gradi, kolikšni so komunalni prispevki, »Z načrtom se ne strinjam«, in »sem proti predlogu novega zazidalnega načrta«. Obe pripombi sta v knjigi podpisani s polnim imenom. Društvo inženirjev in tehnikov pa z določenimi pripombami podpira zazidalni načrt z željami, da se čimprej sprejme in s tem omogoči gradbenemu odseku pri občini nemoteno delovanje. Seveda so pa v knjigi zapisane tudi take pripombe, ki dokazujejo ozkost gledanj na širše družbeno vprašanje. Tako je nekdo zapisal: »Nasprotujem. da se postavi pred mojo hišo še ena zpradba, ker je premalo zemljišča, podaljšana pa bi mi bila pot do glavne ceste .. .« Brez komentarja, kaj ne? D.Kastelic ,/ mm'- ■ Tudi ta, že tretja varianta urbanistične uredrtve Prcdtrga v Radovljici je doživela mnogo kritike. Upati je, da bosta novi dve varianti našli ugodnejši odmev uacd občani Pred zaključkom šolskega leta Tudi socialni problemi Ob zaključku šolskega leta bomo prav gotovo s precejšnjo prizadetostjo ugotovili, da je komaj polovico ali pa še Pred posvetom na Hrušiei V sredo je bila seja občinskega odbora SZDL na Jesenicah. Razpravljali so o problemih krajevnih skupnosti in stikih poslancev t občani. Po razprava so ugotovili, da jc potrebno sklicati konferenco delegatov vseh skupnosti, na kateri bi razpravljali in prišli do najboljših rešitev za nadaljnje delo teh krajevnih samoupravnih organov. To so predlagali zlasti udeleženci iz Hrušice. Zato so se vsi navzoči strinjali, da bi bilo to razširjeno posvetovanje prav v tej vasi v novem domu družbenih organizacij. Kot se že par mesecev ugotavlja, so tudi na seji povedali, da je čutiti pri delu v krajevnih skupnostih določeno stagnacijo in to predvsem zaradi ne-ka!'"-;h materialnih osnov, na druge načine njihovega reševanja To je bila ena izmed ugotovitev, medtem ko s« na drage zadolžitve kot je: so-cialra zaščita, varstvo druži- ne, problematiko hišnih svetov, stanovanjsko kulturo prilično pozablja. Tudi za svet za stanovanjske zadeve in krajevne skupnosti, bo treba najti primernejšo obliko dela, vsekakor pa bi se tudi od njegove strani želelo več aktivnosti. Za stike poslancev z občani so odborniki ugotovili štiri možne načine. In to, potem zborov volilcev, pisarn kjer naj bi volilci povedali svoje probleme, občasnih javnih tribun ali lokalne radijske postaje, ki naj bi v svoj program uvrstila posebno rubriko »Poslanci vam odgovarjajo.« To so predlogi. Morda na seji v sredo pa bodo še na posvetovanju v Hrušiei ugotovili kaj primernejšega. B.B. manj otrok uspešno končalo osemletno šolanje. Nedvomno se bomo spet vprašali, zakaj tako. Med odgovori bomo verjetno najprej našli neurejeno materialno stanje šolstva. Še daleč pa ne trdim, da to ni tako, materialno osnova šolstva je prav gotovo med najbistvenejšimi pogoji za uspešen razvoj šolstva in kvaliteten iičnovzgojni proces. So prav gotovo še druge ovire, ki slabijo, delo šole. Vzrok za slab uspeh učencev, je prav gotovo v precejšnji meri tudi neurejena socialna problematika v družini aH pa otrokovi neposredni bližini. Analiza neuspešnega dela v šoli je kaj jasno pokazala, da so ravno socialne razmere v družini tiste, ki skrajno ne-galivno vplivajo na učenčevo delo in da takšni učenci v šoli ne napredujejo. Pedagogi na šolah ta vprašanja dokaj hitro lahko odkrijejo, nimajo pa možnosti, da bi jih sami rešili, saj nimajo za to niti vseh potrebnih kvalifikacij, še veliko manj pa potrebnega časa, saj takšne stvari pa zahtevajo veliko dela, podatkov in analiz. Za smotrno in načrtno deIo> na tem področju bi bilo v prihodnje potrebno izdelati podrobne delovne načrte svetov za vzgojo in izobraževanje pri občinski skupščini kot sveta za socialno varstvo. Načrtno, organizirano delo sc bo prav gotovo v določeni meri moralo odraziti na kvaliteti učnovzgojnega procesa. V okviru posamezne šole pa bi se najlaže reševali takšni problemi s pomočjo lastnih specialnih delavcev, ki bi bili nastavljeni na posameznih šolah. Verjetno bo vsaj za nekaj časa takšna zahteva za posamezne šole še predraga, prav gotovo pa bi se podobne akcije dale izpeljati v bkvi-ru celotne občine ali pa določene skupine sorodnih šol. Centri z lastnim socialnim delavcem in tudi psihologom bodo postali nujnost za posamezne šole, njihovo delo pa se bo prav odrazilo v boljšem učnem rezultatu — Z. P. GLAS v vsako hišo I« Golico Občinski komite ZMS^ niče bo organiziral v ju'1! ^ avgustu široko mladinsk^ —- pod Golico.. pod niče bo organiziral v jidUu id cijo pod liolico.. Mladj delovna brigada bo delala urejevanju smučišč na jLe-vrhu in izgradnji ceste niče—Planina pod Golic0-, . bo ta delovna akcija "^„j ja v Sloveniji, so Pova1~L(l. to delo tudi mladino lZ ^ jn ske, Francije, čehoslovaš* Avstrije. Poleg tuje n^mji bo sodelovalo v akciji . 240 dijakov ljubljanskih njih šol. Poleg teb Pa,b°u,dl ganiziral dve brigadi ObK ZMS Jesenice. ^ Naselja mladinskih brigad bo v domu tabor* ,,,, nad Planino pod OoIicO u dinci bodo stanovali v " « in pod šotori. Za življenje brigad bodo °* li rekvizite za razne ^j^e igre, organizirali bodo 0 it. kulturnih skupin, teden** p lote z avtobusi, šofer*K f(r fotoamaterske tečaje M ^ dobno. Poskrbeli bodo P^& di za zabavo, plesišče in ^ čenje. Ker bo i«radnijn Vreacijskega centra na ^ 00 prvi vrsti a*** ,„ da *a trcnut-blemj ^sem, zanimajo pro- ^ nje^ 8,uzbI- M°rda bo-*«a rJ°Va vprašanja pospe- *^ani ' 80 v sestavku na- Nov Jravsiveni dom Zanima me, h! d»«n na n^^0 zdravstve-^»Ino ♦ . u' a,i bo funk* t° Vi v.a° Uličen, da 0 IHMem oddelkov? Ali se 1,8 ^zTlj??***^ zdravstvo. > Z^lntkov ozl~nia po- *udi ^ CaKati 1 Po v čakalnicah Sri0elo do J1'' da bo,n,kI k ^te^°v2dravnlka. Kako kasn^,V kakšne namene rav»tvenP. S,UŽU "^»"Jl «'v.ene8a h!/ Dllcktor zdrav-^e/ola.dorna Radovljica Jjanju bolezni, bo služil zdravnikom klinično diagnostični laboratorij in so zanj predvideni večji prostori. Pogostnost bolezni in poškodbe gibalnih organov pri odraslih, kakor tudi deformacije okostja pri otrocih, narekuje poglobljeno fizio-elektro-helio terapijo. Fizioterapija se je doslej namreč razvijala v zelo skromnem obsegu. S pridobitvijo telovadnice, sc bo lahko izvajala ortopedska telovadba z ostalimi drugimi fi-zioterapevtskimi posegi, ki bodo koristno prispevali k medicinski rehabilitaciji bolnikov. Zobozdravstvena služba bo imela 4 ordinacije z enim posebnim prostorom za operacijske posege in zobotehnični laboratorij. Tudi patronažna služba bo dobila svoje prostore. Razen tega bo v novem zdravstvenem domu urejena služba strokovne nege bolnikov na domu ter dnevna in nočna dežurna služba z zdravnikom in medicinsko sestro v ustanovi. Projektirana je tudi manjša predavalnica, namenjena za zdravstvena strokovna predavanja in za širjenje zdravstvene pro-svete med prebivalstvom. Da se bo zdravstvena služba lahko razvijala v opisanem obsegu, zdravstveni dom že sedaj štipendira potreben strokovni kader. Z novimi prostori in povečanjem zdravstvenega kadra, se bo skrb za zdravje bolnikov vsekakor povečala, čakalna doba v čakalnicah pa zmanjšala. Za zgradbo sedanjega zdravstvenega doma se zanima več interesentov. Dokončno še ni nič znanega, vendar obstoja možnost, da bi stavbo preuredili in preskrbeli zdravstvenim delavcem stanovanja. stv, Žft x,en[» na"n,đ ™aov 1 i »ca s f EnHdi? edu dr- JANKO nam je na gornje 8°vor?nje Postaj naslednji 0"d- *a 'Cp d°grajcn konec fe«e ic/„Pr!, ćelavi načr- «;dclck JJ! d°m Preuranjano vprašanje Sodelavec naše rubrike tov. Ambrožič tudi vprašuje, ali bo podaljšek gorenjske ceste peljal skozi Bled—Gorje ali skozi Jesenice.,Obrnili smo sc na občinske in republiške organe, pa nam za sedaj nihče ni mogel konkretno odgovoriti, ker je vprašanje še preuranjeno. Brž ko bomo zvedeli kako in kaj, bomo o tem poročali v Glasu. Ka] bo vnanUdl za n<*aj de. T0^m 7„prej' skladn° * ,>» *dravstvene službe. ^kih^^nih .n d.span nov ; rentgenski srife bodo 'udi rent-"kanJa. Pri ugotav- s triglavskimi žičnicami/ VPRAŠANJE: že pred leti je bilo govora o gradnji novega hotela v dolini Krme in o gradnji žičnice na Velo polje ali na Kredarico. Kaj je s to zadevo? ODGOVOR: »Poživitev doline Krme in Triglavskega pogorja s Kredarico predvideva program triglavskih žičnic. Z gondolami naj bi bila povezana dolina Krme Z Apnenico in Kredarico v prvi etapi, nato pa je v programu še povezava Kredarice s Staničevim domom in nazaj z Apnenico. vS tem bi bil sklenjen krog žičnic po Triglavskem pogorju. Zmogljivost žičnic bi znašala približno 500 oseb na uro. Potovanje po Triglavskem pogorju bi trajalo dobre pol ure. Razen žičnic sc predvidevajo okoli Apncnice in Staničevega doma še sedež-nice in dvigala. Najbolj zanimiv lift bi bil na ledeniku. Ta bi omogočal smučanje vse leto. S tem bi oživela prostrana smučišča, ki so med najlepšimi pri nas. Ob vseh postajnih poslopjih bi bili gostinski obrati, na Apnenici pa še hotel s 120 ležišči. Program triglavskih žičnic obdeluje poseben zavod na Bledu. Investicijski program je že izdelan, v delu so trenutno le idejni in glavni projekti. Nerešeno je vprašanje, kdo bo investitor in kje dobiti denar. Razgovori o tem problemu so v teku s podjetjem Ljubi jana-transport Odgovor posredoval BOZO BENEDIK, direktor zavoda za izgradnjo športnih turističnih centrov na Bledu. Manj pomožnih ambulant VPRAŠANJE: V Zg. Gorjah je bila pred leti odprta zdravniška ambulanta. Zdravniki so hodili izmenoma ordlni-rat in so dajali tudi injekcije. Ali ne bi kazalo bolje organizirati zdravstveno službo v Zg. Gorjah tako, da bi bilo zopet možno dobiti injekcije. S tem bi prihranili pot bolnikom do Bleda. ODGOVOR: Uprava zdravstvenega doma na Bledu je pojasnila, da zaradi preobremenjenosti zdravnikov v matični ustanovi ni mogoče računati na razširitev ordina-cijskih dni v pomožni ambulanti v Gorjah. Pomožne ambulante niso najbolje opremljene in se večina ljudi raje poslužuje matične ustanove. To je zlasti ugodno zaradi avtobusnih zvez. Zdravstveni dom bo uredil vsakodnevno službo dajanja injekcij brž ko bo dobil medicinsko sestro. To pa je opustil iz razloga, ker je medicinska sestra, zaposlena v pomožni ambulanti v Zg. Gorjah, odšla drugam. Ker zdravstveni dom štipendira medicinsko sestro, bo zadeva prej ali slej rešena. Ker na Bledu gradijo nov zdravstveni dom, ni v prihodnje računati na razširitev zdravstvene dejavnosti v pomožnih ambulantah. Vsa ta dejavnost bo osredotočena na matični ustanovi, kar bo dejansko omogočilo kvalitetnejše preglede in uspešnejše zdravljenje bolnikov. Svetovno prvenstvo VPRAŠANJE: Znano je, da bo naslednje leto na Bledu svetovno prvenstvo v veslanju. Ali bodo zaradi te elitne prireditve zgradili na Bledu nove objekte? Začela se Je gradnja Zdravstvenega doma na Bledu. Toda od kje denar? O tein >° govorili preclsedniki občlnsMh skupščin na Jesenicah v sredo ln se domenili, da bo vsaka občina te vnaprej vlagala doiočen del sredstev v medobčinski zdravstveni sklad, da bi tako ob .kup. nem sodelovanju zgradili tudi ta objekt, kot zadnji v dolgoročnem programu ODGOVOR: Tudi na to vprašanje je odgovoril direktor zavoda za izgradnjo športnih turističnih centrov na Bledu tov. Božo B.nedik: »Od 1. do 4. septembra 1%6 bo na Bledu II. 'svetovno prvenstvo v veslanju. To bo do sedaj največja prireditev na Bledu, saj se bo zbralo 1.500 tekmovalcev, funkcionarjev in. novinarjev iz vsega sveta. Razen tega se že prijavljajo številni gledalci iz Italije, Švice, Avstrije in drugod. Ker zahteva prireditev temeljite priprave, je bil imenovan poseben organizacijski komite, ki ga vodi Boris Kocijančič. Do sedaj so na Bledu zgradili novo ciljno hišo, start in pripravili označbo celotna veslaške proge. Pri čolnarni je postavljena vrsta ponfo-nov, vsa okolica pa bo primerno urejena z novo razsvetljavo, asfaltirali bodo cestišče, uredili parkirne prostore in podobno. Začeti bi morali z gradnjo novega veslaškega doma v Zaki, kjer bi bili prostori za počivk tekmovalcev, restavracija ;n garderobe. Za samo prireditev pa bodo postavili še vrsto provizornih tribun in drug.li objektov, ki pa bodo po končanem tekmovanju odstranjeni. Ce pa postavljamo vprašanje, kaj bo Bled pridobil s to prireditvijo, moramo žal odgovoriti, da pravzaprav razen desetih dni polne zasedbe * hotelih in nekaj reklame, nič. Prireditelj je že večkrat obvestil odgovorne o kritičnem stanju ceste okoli jezera, o potrebi izgradnje ali vsaj adaptacije kakšnega hotela. Vsa ta obvestila pa so na e-tela na gluha ušesa, ker ni denarja! Prav iz teh razlogov ne moremo pričakovati na Bledu takšnega uspeha prireditve, kot je to veljalo za SPENT. Menim, da se moramo vsi globoko zavedati odgovornosti pri organizaciji tako pomembne prireditve. In vsi smo dolžni, da skupno rešujemo probleme, od tistih največjih pa do najmanjših. Trgovska podjetja bodo k temu prispevala z dekoracijo izložb. Tudi ostali stanovalci Bleda morajo sodelovati pri pripravah. Rože na oknih in čistoča pred stavbami, bo na mače in tuje turiste naredilo dober vtis in še prijetnejše bivanje na Bledu. Organizacijski komite ima polne roke dela in seveda ifl) več skrbi. Prav gotovo bo rešil vse probleme in težave, ki so v njegovi pristojnosti in moči, toda volja brez denarja ni dovolj! Potrebno je vso-stransko konkretno sodelovanje! še je čas, toda to nas ne sme zavajati, da ne bo potem prepozno ...« Priredil: DRAGO KASTELIC REPORTAŽA 5. JUNIJ 1965 * GLAS Selca, življenje in ljudje Selca, majhna vas v Selški dolini nad Škofjo Loko. Majhna vas po velikosti in številu prebivalcev, ki pa živi zelo razgibano življenje. Nekateri pravijo, da je vas ostala skoraj edina v dolini tipično kmečka, da se pri njih ne zgodi nič novega, da je vse po starem. Šele, ko smo se pogovarjali o njihovem življenju, so nam pričeli naštevati dogodke iz vsakdanjega življenja, ki se zde njim nepomembni, a ko so o tem spregovorili so kar zaživeli v svojem pripovedovanju. Prišli so do spoznanja, da imajo kar precej problemov, da imajo dosti zanimivosti, da je njihovo življenje dovolj razgibano in zanimivo. »Da, igrišče! Veliko smo že delali... V 1000 prostovoljnih urah, ki so jih opravili igralci, je vštetih tudi 380 mojih ur. Lansko leto sem za dela na igrišču porabil 7 dni rednega dopusta, letos pa so mi šli v tovarni malo na roko. ROKOMET JE OSVOJIL MLADINO V športni rubriki našega lista sem zasledil novico, da je TVD Partizan Selca v Gorenjski rokometni ligi zmagal v ženski in moški konkurenci. Takoj, ko sem prišel v vas, sem poiskal predsednika društva Jožeta Benedičiča. Našel Čeprav ima tako daleč, Rezka Markeij zelo rada hodi v šolo sem ga na delovnem mestu — v livarni »Iskre« v Železnikih. V pogovoru je povedal, da v društvu sploh nimajo problemov z mladino. V Selcah gojijo rokomet, smučanje in sankanje. Kar zažarel je med svojim delom, ko je pripovedoval o »svojih dekletih«. »Dekleta so zares dobra. Najbolj razveseljivo je, da jc najstarejša igralka stara komaj 16 let ter tako lahko pri-čaEujemo ođ njih še zelo veliko. Cez dve leti bodo ie v...« V rokometu ste poskrbeli za precejšnje presenečenje. Kako to, da ste tako nenadoma osvojili gorenjski »rokometni vrh«? »Ni bilo tako nenadoma. Potrebno je bilo veliko dela. Za igralce se je zelo zavzel Jože Cuderman. Prav gotovo lahko njemu pripišemo veliko zaslug za sedanje uspehe. V vseh društvih postavljajo takoj vprašanje dearja. Pri vas pa za sedaj še niste omenili tega problema. »Morda prav to druži igralce. V začetku jim je šlo bolj slabo. Na skupnem sestanku smo jim povedali, da denarja ni. Kdor namerava igrati, naj bo resen in naj z vso vnemo trenira . .. Včasih je kar nerodno, ko nastopajo naši igralci v strganih dresih, po-nošenih privatnih čevljih, in napravljeni v vso mogočo »šaro-«, ki jo dobe iz vseh vetrov. V preteklem letu smo dobili 500.000 dinarjev. Kaže, da bo v letošnjem letu že malo boljše, saj so nam namenili 1.100.000 dinarjev. Bi že slo, če ne bi imel 800.000 din dolga! Nekatera podjetja kažejo razumevanje za mlade. Tako nam LIP in Čevljarna Ratitovec večkrat dasta na razpolago avtomobil za prevoz Igralcev. Imamo pa tudi druge primere. »Iskra« nam ne popusti v računu za 30.000 din. Razumem, da tovarna ne more kar tako pustiti denarja, a v njej je v službi večina naših igralcev, ki nastopajo in žanjejo uspehe tudi na njenih sindikalnih tekmovanjih.« Slišal sem. da gradite v Selcah novo rokometno igrišče. Predsednika TVD Partizana Selca Jožeta Benedičiča smo našli pri njegovem delu v livarni Zvozili smo že 380 kubikov peska na igrišče. Za tekmovanja v višji ligi bomo potrebovali na igrišču asfalt... Veliko je še dela!« In kdo vam pomaga pri vašem delu? Vsi delamo. Najbolj prizadevna sta še Viko Drol in Vladimir Polajnar, vendar pa dosegamo uspehe predvsem zato, ker delamo vsi. Sedaj delamo vsi s smučarji vred za rokomet, pozimi pa bodo rokometaši delali za smučarje.« Kako pa vaše privatno živ-ljnje? »Sem poročen in imam dva sinova in hčerko. Včasih me skoraj po več dni ne vidijo. V tovarni moram dobro delati, da dobim kolikor toliko v redu dohodek. Včasih je težko, ker prebijam preveliko dni na rokometnem igrišču... Od predsednika smo se poslovili z željami za še večji uspeh »njegovega« kolektiva. NAJSTAREJŠA ŠOLA V DOLINI V Selcah je nastarejša šola v Selški dolini. Ima le pet razredov ter jo zaradi tega ne popravljajo. Ko smo izvedeli, da pušča streha, smo vprašali upravitelja, kje lahko to vidimo. Rekel nam je, da gremo to lahko pogledat prav v vsak razred. Tovarišica Olga Šmidova je najstarejša učiteljica na šoli. e nekaj mesecev jo še loči do upokojitve. Še vedno je vsa vitalna in še vedno z isto skrbjo vzgaja svoje najmlajše. Predstavila nam je svojo učenko Rezko Markeij. Majhna šolarka nam je povedala iz svojega življenja: »V šolo imam zelo daleč. Morda ena ura in pol za odrasle ni veliko, meni pa je to dovolj. Najtežje pa je pozimi. Ko zapade sneg, mora včasih očka hoditi pred menoj, da mi napravi gaz.« Mala Rezka stanuje v selških Zgornjih Laj.šah. V šoli pravijo, da je zelo redna in da le majokrat manjka pri pouku. Iz Rezki nega razreda sc nam je ponudilo še več učencev, da bi jih slikali. Neka punčka je pristopila in rekla: »Slikajte mene. Jaz sem že počesana, drugi pa se še češejo.« Obljubili smo jim. da se bomo še kdaj oglasili pri njih in nam bodo tedaj več povedali o svojem življenju. Ko smo se poslavljali, so na sgledali iznad malic, ki jim jih je pripravila skrbna šolska kuharica. »KER NISO DOBILI MENE, SO PA VZELI TROFEJE .. .«< Tako nam je pripovedoval Alojzij Basaj, predsednik R& ZB, ribiške družine in gosp°* dar lovske družine. »V organizaciji ZB gre k*f vse v redu. Moti nas pojavi' lo občine Skofja Loka, d»s° borci, mali posestniki, ki s° se vključili v borbo pred »• sept. 1943 oproščeni davk* Za sedaj to v nižinskih Pr^ delih še ni uveljavljeno. Ne- kaj časa je bilo okoli tega * ' Uko govorjenja. Izgleda, ad odlok ne bo veljal za vse* »7. in 8. junija se bo P»c|o' la krvodajalka akcija vedno smo imeli pri tem uspehe in sem prepričan. lep* d* jih bomo imeli tudi 1«*°*.' Uspehi so zaradi zavedn«*" vasčanov, kot tudi zaradi &0' brih aktivistov. Akcija *ita sploh ne dela preglavic« PRIMAT V JUGOSLAVlJ* Izvedela sva, da ima jač Veber v Selcah drza; primat v izdelovanju irh* stih« hlač. Pravi, da i«> 11 redi vsako leto od 7°° ^ 800. Prodaja jih tovar »Runo« v Tržiču. Svoje K i jaštvo je opustil že V 13 leti in se je posvetil s»" svoji specialiteti. ^, »Primat pa le imam, Pa fi6 prav jih v drugih kraj* delajo ...« i KUD SVOBODA SELCA Predsednik Svobode M* Pustavrh je povedal, da 1 ^ jo tri sekcije: glasbeno. ^ dela pod pokroviteljev^ Glasbene šole i.z škofje L% knjižničarsko in dram sekcijo. $ »Godba na pihala, k* ^ že tradicijo v Selcah, ' ^. zadnjem času nekolik« v mrla. Sedaj vzgajamo .j rod. Lansko leto so *f , i0s zaključni koncert. Tudi « ^ ga bodo imeli. Knjižn'**^, v Mladinskem đ .aVc red*'^ Selška dolina bi z njo njeno središče — Seka se vse bolj uveljavlja tudi v turizmu luje kjer Ima svoje P tudi dramska sekcija- - ^ so že izvajali »Inšpektor . obisku«. Režiser Olga *"e Pa dela že načrte i* "& uprizoritve. Z nekaterim* , ml imamo Izmenjavo . ^ skih skupin. Mi go&M \# vsako leto v Podkoren« ^ Gozdu Martuljku, a oni . vrnejo obiske. Problem P,,, stavlja naš Mladinski ' ^ V njem je bila predy«> ^ vzgoja, telesna vzgoja- ^ smo ugotovili, da dom ^ ustreza temu, pa smo f ^ bili mi. Veliko Je po<7 \i popravi?, vendar ** j^pl" skromne dotacije in lastnih sredstev ne z*1 vsega.« ^fte V Selca so se jačati redki delavci, ki j posleni v industriji, *^Lelja'' s fotoreporteriem In so naju prijazni A*\^* Povabili, naj se «* JJj^ !^Umjl965 * GLAS J IZ NAŠIH KOMUN V 10. festival JBratstva 0<1 17. đo Gornji Rad, . JUmja b0 v Vs*o lL* enotn<««- ki ga ko«»ite It Kani2ira občinski F ]W'u«*na v ta festival. tu*Stmiaa- se bodo udeležili špartov 'k', 12 Kra"ia. Od slednji- ?, zastopani na-Soboth" *Hft,ka (v M-rski Ra«lgoni/t °xmet (v Gorn'i <; ^ jj^KOnit °Jka (v Gornji Radentir:PUvan,e tenis (v številne T tudi Sk»pin . kulturno-umetniške ^ 12 Kran,ja. Nastopal bo mali orkester iz Kranja »Singersi« s pevko Berto Ambrož. Likovna sekcija Zveze kulturno prosvetnih organizacij bo poslala dela svojih mladih članov. Glasbena šola bo zastopana na festivalu s klavirskim triom, a Klub kranjskih študentov bo poslal nekaj svojih najboljših filmov. Na razstavi fotografij bodo zastopani tudi člani fo-to-kino kluba iz Kranja. Letošnji festival je pod pokroviteljstvom podpredsednika Izvršnega sveta SRS Bena Zupančiča. Mladinci bodo prišli na festival s poschnhn vlakom, ki bo š>I od Zagreba preko Varaždina v Gornjo Radgono. P. C. Razočaranje na Trsleniku Prebivalci Trslenika in okoliških vasi v teh dneh mnogo razpravljajo o sklepu sanitarne inšpekcije, ki je odločila, da po 5 letih ne bo več dovoljeno uporabljati tamkajšnje pokopališče. Po izdelanem predlogu naj bi zgradili centralno pokopališče v Goricah za območje vseh treh krajevnih skupnosti L j~ Tr-stonik, Gorice in Golnik. Prebivalci Trstenika in okoličani pa se za to varianto ne ogrevajo, ker se jim zdi oddaljenost do Goric prevelika. Želijo svoje pokopališče. Pripravljeni so sami preskrbeti novo zemljišče, prostovoljno delati in tudi zbrati denar kot prispevek za samostojno pokopališče na Trsteniku. — R. Gospodinjska šolana Jesenicah Vlak Pisma bralcev i in jeseniški potniki Z .'lovim voznim redovi na k&Znki, ki je bil uveljav-Ijen 30. maja, je nastalo več težav za potnike in so zlasti občutljive za tiste, ki se vo-*'io na delo v železarno Jesenice itd., iz bohinjskega kota. Želim omeniti samo ncka- '«fB bistvene nevšečnosti: La- ni je bil železniški vozni red sestavljen tako, da so vsi de- Ittvskt vlaki prihajali na Je- seiiice takoj po 5. uri zjutraj. z«radt tega sc je ves delov- »i čas moral prilagodift voz- "e,mi redu in se je po kolek- "Vft začelo z delom ob 530 tlri .in ne ob 6. uri kot vsa Prejšnja leta. Letos jc vozni red a snet , ^cius je vozni Se fcS "estav^n tako, da ln«mvZ;'r,ub 520 111 i- le VeČk Po7Č 1 Sam° naiii "«/-"e *k£%g!* Rezana, taki mi *2F»*ntiranje z vo:,,i-H»„, vplivati i"10 S S delav". ki priha-> v £***f na delo, mo- Bled> filhl*«eJejT ob 6. tuj. Iz. Z nihče ^''^ **** Pa tt 1S- uri - ?ac'lc ^ delom uri zvečer, mora prav -;.^o iz PodbrJa odpotovati ze °b 16. tiri. ^"St neprijeten eksperi-*Jm je v tem, da je ukinjen vlat Proti Novi Gorici, ki le 1.0 starem voznem redu ve*-"° Polno zaseden odpeljal Z Je^nic ob 8.12. To je bil ** kafc tiirisfični vlak za Prinior-y° ^ 7xi Jesenice z ofcoli.-o. 0 so ljudje prihajali na Bled 1.1 v Bohinj posebno poleti. . potniki upravičeno ucRodn-7/2 ker sedaj od 6.20 do ga. vlaka *1° noh Alojz Vovk Slika opuščenega Kulturnega doma v Lahovčah je značilna za večino vasi tamkajšnje okolice, da jih v tistih »zlatih čo-sih« niso uspeli dograditi. Kljub temu bi kazalo to stavbo dokončati, da bi služila vaščanom Za gospodarsko šolo na Jesenicah, ki deluje kot oddelek gostinskega centra na Bledu, je redno večje zanimanje. Šola, ki ima svoje prostore v stavbi bivše meščanske šole, ali sedanjega Komunalnega servisa, pa kljub povečanemu ne bo mogla sprejeti učenk v I.razred s prihodnjim šolskim letom, ker nima tretje učilnice. Ker meni skupščina občine Jesenice da je jeseniška gospodinjska šola zelo pomembna za gostinstvo, si je posebna komisija s predsednikom skupščine na čelu, pred dnevi ogledala prostore šole in prostore servisa. Šola, ki Gramoz pod Storžičem V vasi Babni vrt pod Storžičem so pred kratkim odprli gramozno jamo, ki jo je svetu krajevne skupnosti dalo v upravljanje Gozdno gospodarstvo Kranj. Gramozna jama jc za kraj velikega pomena, saj sedaj lahko dobivajo gramoz za pota, ceste in druge komunalne in zasebne potrebe gramoz. Za red v jami so postavlii svojega delavca. Gramoz je dobre kvalitete. Zato ga uporabljajo tudi v okoliških krajih. Z izkupičkom iz te gramoznico, čeprav jo skromen, si svet krajevne skupnosti obeta pomagati pri drugih komunalnih potrebah kroja. — R. Kratke iz Železnikov Borovnice V kratkem sprehodu po dežju sem v Železnikih izvedel marsikaj, zanimivega. Ljudje govore, se prepirajo in so zopet prijatelji. Vedno ostane prijateljstvo in novice, ki se slišijo ob vsaki priliki. Včasih je bi-lo v Železnikih 6 gostiln, a danes je samo ena in še ta ni najbolje oskrbovana. Prizadeti so predvsem lastniki privatnih turističnih sob, ker zaradh neurejenega gostinstva ne dobijo obiskovalcev. Letos so naredili že drugI urbanistični načrt za Želei-nike. Prebivalci so mnenja, da sara načrt ne bo prav nič izpreuMnil Železnikov. V načrtu namreč ni določeno kdo bo dal na razpolago • milijarde, ki bi bile potrebne za njegovo realizacijo. Ko so Železnike priključili k škofjeloški občini, so. jim obljubili, da jim bodo dajali sredstva. Prebivalci so izra-čunselr, da daje V< sredstev občini Selška dolina. V zadnjem- letu so dobili folko sredstev, da so lalrko urediti le četrtino električne napeljave. - V Železnikih se že priprav-; ljajo na letošnji »čipkarski dan«. Določili so datum prireditve — 22% avgust. Povabili bodo tudi čipkarice iz znanih čipkarskih krajev na tekmo- vanje. Naj se ve, kdo je boljši! Določili so že gradbeni odbor za dozidavo šole. "Računajo, da bodo prebivalci prispevali 500 kubičnih metrov lesa. Z gradnjo bodo pričeli konec meseca. Z ukinitvijo servisa so v želdznikih precej izgubili. Obrtno podjetje, ki je njegov naslednik, je namreč opustilo nekatere »nerentabilne« dejavnosti. Tako so sedaj prebivalci brez gradbene ekipe, pleskarjev In krojaštva. V juliju nameravajo pričeti z delom na novem rezervoarju za vodovod. Prebivalci pravijo, da bodo rezervoar zelo hitro dokončali. V okviru Muzejskega društva v škofjl Loki so pred več leti ustanovili v Železnikih muzejsko sekcijo, ki naj bi uredila muzej. Vsa prizadevanja pa so se ustavila ob vprašanju novega stano- . vanja -za stranko, ki je. sedaj v muzejskL hišL Muzejski odbor ima tako na razpola-%o samo eno sobb, v kateri ima spravljene zgodovinske predmet«. P. Čolnar Približuje se sezona nabiranja borovnic. Posebno otroke že sedaj zanima, kakšna bo letošnja sezona. Točne napovedi za sedaj _ni mogoče povedati, prav gotovo pa je, da bodo po dosedanjih izgledih zelo dobro obrodile. Plodovi borovnic so zelo polni in pričakovati je, zlasti čc bo lepo vreme, da bodo borovnice zrele do konca meseca^ junija. Prav bi bilo, da bi že sedaj milili na pravočasen odkup in odkupno ceno. Lansko leto je bila napravljena napaka, ker je bila odkupna cena prenizka in zavoljo nje ni bilo odkupljenih toliko borovnic, kot bi jih bilo sicer lahko. — R. Stanovanjski blok V Šenčurju gradijo pri novi šoli stanovanjski blok, ki bo imel 9 družinskih stanovanj in 3 garsonjere. Gradnja se je nekoliko zavlekla1, ker jc podjetje SGP Novogradnje iz Tržiča v likvidaciji. Sedaj je prevzelo gradnjo SGP Gorenje iz Radovljice. Računajo, da bo blok letos dograjen, nujno potrebuje tretjo učilni-i co, bo dobila po sklepu komi-H sije od servisa dve pisarni/ servis pa bo dobil pisarniške prostore v sosednji stavbi* kjer so sedaj upravni prostori trgovskega podjetja -Delikatesa«. Gospodinjski šoli bo tako omogočeno nemoteno nadaljnje delo, ker bodo pror store tako preuredili, da bodo dobili do pričetka novega šolskega leta še tretjo učilnica in bo omogočen sprejem novih učenk. — U. Za mostom še voda Na krajevni cesti Čadovlje —Zabije pod Storžičem se je minuli teden zrušil most. Po sklepu krajevne skupnosti so sc okoliški prebivalci takoj lotili obnove. Gre namreč za nevarnost, da bi ob ruševinah zrušenega mostu voda izpod-kopala in pretrgala še glavni cevovod, ki je prav tam pod potokom in bi ostali obe vasi brez pitne vode. — R, Buldožer na Vršiču Gorska cesla Kranjska gora — Trenta preko prelaza nj| Vršiču je bila zaprta vso zimo, do pred nekaj dnevi. Še do konca maja je bilo na cesti v dolžini treh kilometrov nad meter srtega, ki so ga zanesli /. gora plazovi. Neprevoznost te ceste pa je bila huda oyira turizmu. Zato so sc zavzeli, da to cesto čim-preje usposobijo za promet," Tako so v torek odpeljali na Vršič buldožer, ki orje zameteni del ceste in bo v teh dneh' ponovno odprl cesto za mo-» torna vozila. Škoda le, da so sc ia to odločili dokaj pozno.' U. V jeseni Slu-orografiranje Množično rentgensko Slikanje prsnega koša za vse prebivalce občine Kranj bo letos od 8. septembra do 4. oktobra. Tako je določila posebna komisija za letošnje fluro-grafsko akcijo, ki je imela pred dnevi prvo sejo. Letošnje flurografiranje je namenjeno vsem prebivalcem občine, tudi tistim, ki so samo začasno zaposleni oz. biva-joči v občtnl. Pred 4 leti j« bila sicer flurogrnfska r.kcija že izvedena, vendar je zajela samo prebivalce stare nad 18 let. Letos bodo flurografl'' rani vsi, stari nad 15 let. Naj-* prej bo tuberkulinsko testiranje ln čez dva dni še flurografiranje. Vsak bo torej prišel dvakrat pred zdravniško komisijo. — R. KULTURA 5. JUNU 1965 * GLAS Sia vnostn -i soja gledališke skupnosti »Tone lufar« na Jesenicah Dvajset let amaterskega gledališča V ponedeljek dopoldan je bilo v prostorih Kazine na Jesenicah slavnostno zasedanje gledališke skupnosti ob poča-slitvi 20-lctnice delovanja gledališča na Jesenicah. Poleg članov gledališke skupnosti so se zasedanja udeležili tudi številni gostje, med njimi predsednik republiškega svet? kulturno prosvetnih organizacij tovariš Branko Babic, predsednik odbora za gledališko dejavnost pri istem svetu Janez šmon, predstavniki železarne Jesenice, predstavniki družbeno političnih organizacij v občini ter drugi gostje. Po slavnostni otvoritvi je referat o dvajsetletni dejavnosti amaterskega gledališča na Jesenicah imel umetniški vodja Bojan Čebulj. Gledališče je po osvoboditvi dobilo novo in pomembno vlogo, pogojeno s politično enotnostjo in zavestjo delovnih ljudi ter z ideali, cilji in zastavljeno potjo nove socialistične družbe. Vse to se je v gledališki dejavnosti zrcalilo že v samem naslovu, ki so si ga na Jesenicah nadeli — Slovensko ljudsko gledališče. Že v maju 1945 so gledališki amaterji na Jesenicah začeli z delom. Po nekaj uprizorjenih cnodejankah so se že poleti istega leta ob slovesnosti »Gorenjska v svobodi« predstavili z ljudsko igro »Plavž« — jeseniškega rojaka Franceta Klinarja, zatem pa je že kmalu na odrskih deskah za živel tudi Cankar s »Pohujšanjem« in sledile so številne uprizoritve domačih in tujih avtorjev. Leta 1948 je dramska skupina Sindikalnega gledališča, kot se je imenovala, dosegla na republiški reviji sindikalnih odrov z »Ruskim Pevska revija v Cerkljah Minulo nedeljo popoldan jc; bila v Cerkljah sektorska glasbena revija pevskih zborov, ki jc dobro uspela. Nastopilo je 11 pevskih zborov, instrumentalni ansambel in godalni orkester iz Cerkelj ter godalni orkester glasbene šole Kranj. Poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so bili med izvajanjem programa prijetno razpoloženi in so izvajalce nagradili z dolgotrajnim aplavzom. S cerkljansko glasbeno revijo so bile zaključene letošnje revije pevskih zborov, ki jih je organiziral Občinski svet Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij Kranj. Najprej je bila v Dupljah, nato v Stražišču, Preddvoru, Goricah in zadnja Cerkljah. Skupno je nastopPo 50 pevskih zborov, od tega trije tudi iz trži-ške občine in bi to prireditev lahko imenovali tudi medobčinsko. Razen pevskih zborov so nastopali še harmonikarski orkester, godalni orkester in instrumentalni ansambel. Na vseh revijah je nastopilo nekaj nad 1500 mladine in pio nirjev ter nad 700 odraslih, obiskalo pa jih je več tisoč poslušalcev. — R. vprašanjem« prvo mesto. Istega leta je mladinski'oder z Levstik-Kreftovim »Tugomer-jem« na mladinskem iestivalu prav tako dosegel prvo mesto in nato v zveznem festivalu v Beogradu drugo mesto. Težko ie v tako kratkem omeniti vse pomembne mejnike v gledališki dejavnost na Jesenicah v prvih 10 letih. Tudi v naslednjem desetletju so se vrstili uspeh za uspehom. Nepozaben je bil in bo uspeh, ki ga je amatersko gledališče »Tone Cufar« na Jesenicah doseglo s »Tripčem« v Monacu in pozneje v Pesa-ru v Italiii. Vrh dosedanjega dela in prizadevanj jeseniških amaterjev pa je bil najprej uspeh na lanskoletni reviji dramskih skupin Slovenije v Novem mestu in zatem zlata medalja na Hvarskem festivalu z »Dom Bernarde Albe«. Kratek rezime bi bil: 150 različnih dramskih del je gledališče uprizorilo v dvajsetih letih neprekinjenega dela in tako številnim ljubiteljem gledališke umetnosti dalo več kot 2050 predstav. »Čas je zvest hlapec, ni ga treba priganjati«, pravi Cankar. »Čeprav ta čas beži prehitro, je vendar človeku lepo pri srcu, če ve, da je minulost izpolnil z vsem samim seboj, da mu ni žal za življenje, ki ga je živel, ker je hotel prav takega živeti in bi najbrž drugačnega ne mogel in ne zna!.« Če za koga, te besede prav gotovo držijo za jeseniškega gledališkega amaterja. Zatem so podelili priznanje vsem, ki so od ustanovitve pa do danes sodelovali pri gledališču. — L. T. Jeseniški gledališčniki so dopoinili revijo dramskih skupin z uspelo predstavo Cankarjevih Hlapcev Vsako dopoldne so se na Jesenicah sestali režiserji, drama* turgi in drugi kulturni delavci, da so spregovorili o predstav prejšnjega večera v okviru revije dramskih skupin SlovenU Prešernovo gledališče da a!i ne V zadnjem času opažamo pod tem naslovom prizadevanja, ki naj sedanjo dejavnost PG, ki je ne samo v stagnaciji, temveč v resnem upadanju dokončno reši. Za rešitev tega kulturnega vprašanja je več predlogov in vzrokov. V tako kulturno in ekonomsko razviti komuni kot je Kranj ni več mogoče živeti brez sistematičnega kvalitetnega gledališkega- življenja. V zadnjih letih PG nikakor ne more reševati tega vprašanja z amaterskim kadrom, ki ga je iz leta v leto manj in je na svojih delovnih mestih polno zaseden, tako da mu za sistematično gledališko delo ostaja le bore malo časa. Predstave amaterskega gledališča nikakor ne morejo uspešno konkurirati v kvaliteti predstavam poklicnih gledališč, ki prihajajo na gostovanje v Kranj. Z ozirom na vsak dan bolj zaostrene in vsak dan višje kvalitetne kriterije je nujno, da se osnuje res dobro gledališče, z visoko kvalitetno gledališko usmerjenostjo, ki jo moramo posredovati občanu. Le tako lahko opravlja svoje poslanstvo in odlikuje duhovno vodstvo našega človeka. Ob ustanovitvi stojimo pred dvema predlogoma: Ali takoj ustanoviti poklic- V Ljubnem spet kino Združevanje kino podjetij zagotavlja večji uspeh Kinopodjetje v Ljubnem je bilo eno izmed najšibkejših te vrste na Gorenjskem. Dvanajst let svojega obstoja je doseglo predvsem zavoljo brezplačnega dela osebja. Zaradi razmeroma visokih najemnin in stroškov za prevoze filmov je imelo podjetje stalne izgube, ki jih je često morala kriti radovljiška občina. Ker so bila v podobnem položaju tudi druga manjša kino-podjetja v komuni, so občani predlagali, da bi se kinopodjetja združila, kar naj bi znižalo režijske stroške. Vendar vsa prizadevanja niso rodila uspeha. Ker kino v Ljubn-'im ni m^' več računati ru fin&lftnu pomoč občine ir- ker z brezplačnim de- lom osebja ni mogel naprej v nedogled, je konec lanskega leta prenehal s predvajanjem filmov. To pa je med prebivalstvom povzročilo precej nejevolje. Ker z združitvijo vseh ki-nopodjetij v radovljiški komuni ni bilo uspeha, se je najprej kino v Kropi priključil kinopodjetju Kranj. Priključitev je kmalu pokazala uspeh. V Kropi danes gledajo za manjše stroške boljše filme, zato pa je tudi udeležba boljša in finančni učinek. V torek, 1 .junija jc bil tudi sestanek med zastopnici kinopodjetja Kranj in krajevne skupnosti ter kinopodjetja Ljubno. Dogovorili so se o sodelovanju obeh kinopodjetij kina Tako oziroma o priključitvi Ljubno h kranjskemu, bodo že od nedelje 6. t. m. v Ljubnem zopet redne kino-predstave in sicer tedensko po dvakrat, ob sobotah in nedeljah. Na repertoar pridejo po možnosti najboljši filmi. Z obnovitvijo filmskih predstav bo v domu TVD zaživel tudi bife domačega turističnega društva, ki jc že pokre-nilo vse potrebno za čimbolj-šo postrežbo. Oživitev kina bodo razen domačega in okoliškega prebivalstva predvsem veseli.de-lavci treh gradbenih podjetij, ki gradijo na tem področju pnovi odsek gorenjske magistrale Bistrica—Črnivec in stanujejo v Ljubnem — elf. 0- in de- no ustanovo z vsem tehničnim, igralskim in administrativno vodstvenim osebij kar seveda zahteva znatna nančna sredstva in je rezultat dela pričakovati šele * drugi ali tretji sezoni. Ali pa ustanoviti gledalisce ki bi sodelovalo z Mestrin* gledališčem ljubljanskim bi lahko takoj pričelo z lom. Tako bi lahko takoj dobili predstave na kvalitet1" ravni. Pri takem postopnem na* stajanju gledališča, bi v *a' mem začetku odpadli tehnični kadri, strokovno osebje m s tem bi se tudi precej zniža'3 potrebna finančna sredstvi. Ko pa bi bili pogoji za osa" mosvojitev ugodni, lahko 'z* vršita obe komuni sporazumno odcepitev. To vprašanje bodoče obH*f gledališkega življenja v K-**f nju pa morajo reševati tako družbeno-politične nizacije, kakor tudi kulturi ustanove in posamezniki- ^ čimboljši in najhitrejši «spc.S^ ni rešitvi pa bo pripom"# javna tribuna, ki bo v Kra«1^ 13. junija ob 19.30 v Del"*" skem domu. Delovna skupnost P° VSli Tržiški igrale« Trži Dramska sekcija . , je z delom grškega dra ^ tika Iliasa Venezisa »Bio g zaključila letošnjo gledal7y, sezono. Poleg PrerTlieretega petkratnih uprizoritev ^ dela in ostalih, si jc v le .fl nji sezoni na domačih tle ^ gostovanjih ogledalo P ^ stave okrog 7.000 Sleda-1^rno, tržiški komuni. Lahko tro ^ da je dramska sekcija z teci kljub tehničnim i" lignji rialnim težavam, v let ' jj sezoni res veliko prispeva^,^ kulturnemu življenju v a ču. Da jc tako, je brez dvžiger veliko pripomogel re 'g-Dolfe Anderle, ki je y« .„ nji sezoni režiral vsa d ^Q poleg tega vključil V ^ dramske sekcije še prec-J število mladih. t seK- Trenutno člani dramske - ^ cije študirajo Finžgarje^ ^ lo »Pod svobodnim sorlL.,enO Za to delo", ki bo upn*°IJ'r0- v okviru 20. obletnice • skUPšcl stem, je pri občinski s» ni poseben odbor, ki fjzO" bel za tehnično stran «PpI rilve. Iz leva je nastal tiger Nekoč so se zbrale vse živali na Jasi v gozdu in se pomenkovale. Hvalile so se ter poveličevale svojo moč. »Tako močne smo. Nihče nI močnejši od nas. Vsakega lahko premagamo,« so govorile. Ob robu Jase, v majhnem grmovju, pa se Je sliskal majhen zajček. Bal se Je Priti med ostale živali. S strahom je gledal kosmate medvede, zahrbtnega tigra, mogočne slone. Celo mirne žirafe se je bal. S tihim glasom je spregovoril: »Pa so še močnejši od na3 ...« »Kdo le naj bi to bil,« je nejevoljno završalo med zvermi, ki so se takoj bojevito dvignile. »Ko sem večraj tekel po polju, sem ga prvič videl. Večkrat sem že slišal o njem. -k — vecKrat sem ze snsai o i ^°ia šolska torbica ♦ *°t vesto Če u- • čudno, t- k imeti b,.nesel ..pedalo, Pot roki )>8c in zvezk JO tudi Zato ebujemo. Moja šolska torbica ic P^ava in je obrobljena s sv trakom. Tudi pokvarjeno zadrgo imj. Ima večji 1» manjši prostor. Nekoliko ^Tnabana«, Ver sem fcrat vrgel \ zrak, ujeti pa je Ti\&em vselej mogel S* Jc Padla na tla. Kot sem že rekel je torbica zato, da denemo vanjo «, knjige, puščico kotomere. barvice, copate nujno te Jo dosti- zvez-ravnila Avt več. Ai v Pijem ! bo1i: le dovolj; a Pr^skoVo prtiček za malico in druge šolske potrebščine. Kadar dam vanjo veliko knjig, zvezkov in drugih stvari je kakor hlod. Včasih se po moji torbici valjajo bonboni (ne ližem jih med poukom, ker bi ropotali, ko bi se zadevali ob zobe; če pa bi preveč očitno ropotali bi bil ob bonbone). Moja torbica vsebuje največ papirjev, na katere rišem med odmorom. Te stvari so na prvem mestu, na drugem pa so šolske potrebščine. Včasih si tudi pr-tička ne zamenjam, čeprav je umazan. Tudi po zvezkih raje čeokam, kakor pa pišem. Če dežuje, je moja torbica kakor bi jo potegnil iz dna morja. Ne bi rekel, da sem priden, učenec. No, v učenju še gre nekako, toda, če bi pogledali torbico, bi se se-sedli. Ko pa pridejo počitnice, vržem torbico v kot, da še pajki v njej naredijo mreže, mi pa skačemo v vodo. Mislim, da sem povedal vse po pravici in da v tem opisu moje šolske torbice ni niti pika laži. Demeter Prislan Osn. šola Stane Žagar J^ADI LITERATI s,e«nje "],h°ve šole» iJ hova dc,a osti ^klie !°'c: Osn> 8oiapdcJ! smo- da izdajajo glasila na-_ « preddvor »Matijev rod«, Osn. šola sil n,ir ^clnf/^hov ^O^mevi **. 81, h°va deHJ«^ fV8OJa ,iterarna S,a" « ueia ostajajo znana samo «• -aeii smo, preddvor » IzPod K,„„ »'««njev rou«, usn. soia Jen^Ct' °sn Predoslje »Za- »Nlaxwane »„ °'mon Tp„t "'»n- soia Fredoslje »Za-Kr«"J »SL^ranj ?GIas mladih«, Osn. *a M«*««tŽl 1 SVet<< in °sn Ma Gorice !vUaCVl ce: ne «££"2! - Torej pionirji iz Jese- smo Zavod nam cealere žole i ftaa nam w£ d0vljice- „^anl0 r*- ne smete misliti"^ VMnuT*1 ,z * &o*i,?no, kal V*Ših glasil «„ da vas v glasilu za- vJS* ™*PevkeVedn°Je čas, da tudi vi pričnete a "terarna giaairna So" recite, da nam bodo Pravijo mu — človek,« je odgovoril dolgouhec. Ob tem imenu se je vzdra-mil kralj živali — lev. Strahovito je stresel s svojo mogočno grivo. Pomahal je z repom. Vse živali so takoj vedele, da je pripravljen na borbo. Vsi so odstopili od njega. »Takoj mi pripelji človeka! Jaz sem kralj in to hočem tudi ostati,« je zavpil. Zajec se je še bolj bal leva kot ostali. Kot bi mignil je izginil v grmovju. Že čez dobro uro se je vrnil s človekom. »Takšna majhna stvar,« je završalo med zborom. Vsi so pričakovali, da se bo spoprijel z njihovim vladarjem kakšen orjak. Lev je bil takoj boljše volje, ker je videl, da se mu ni potrebno niti najmanj bati človeka. Takoj ga je pozval, da naj se spoprime z njim. »Nisem s seboj prinesel vrvi in noža,« je odgovoril Človek. »Pojdi iskat vse potrebno,« je bil lev pripravljen, da mu popusti. človek se je vrnil. S posmehom so ga sprejele živali. »Moram te zvezati,« je rekel levu. Lev je v to s smehom privolil. Ko ga je človek zvezal, je mirno vzel nož in ga teabodel. Ko so živali videle, da se njihov kralj več ne premakne, je med* njimi zavladala panika. Pričel se je brezglav beg. Vsak Je dirjal v svoji smeri. Prav tako je hitel vodni konj kot majhna miška. Seveda Je bil pred vsemi zajec. Tako je človek postal vladar prirode. Od takrat se ga bojijo vse živali. Nekatere, najbolj divje, ga še sedaj nerade priznajo za svojega kralja ter se mu zato vedno v velikem loku izogibajo. Življenje pri nas Stanujem v Zg. Beli; vas je srednje velika, s primernim številom prebivalcev. Življenje je v tej vasi že precej modernizirano. Po vojni je bila Zg. Bela majhna vas, ki je imela nekaj slabih lesenih hiš. Življenje je bilo pusto in skoraj samotno. Vas ni imela avto-bjj_sne zveze z mestom, kaj šele kaj drugega. Toda življenje jc teklo naprej in napredek se Je pokazal tudi v naši vasi. Že nekaj let po vojni smo dobili elektriko. Vaščani so bili pridni. Ve--čina prebivalcev so kmečki ljudje, njihovi otroci pa so že obiskovali kranjske tovarne. Na delo so sc vozili s kolesi, pozimi pa so hodili peš. število delavcev je naraščalo. Popravili so cesto, potem so zgradili postajo za avtobus in danes se na delo vozijo. Leta 1954 smo dobili vodovod ill avtobusno zvezo s Kranjem. Danes imamo na Beli gostilno, mesnico, trgovino, mlekarno. Napredek pa se je pokazal tudi v osebnem življenju vaščanov. Ljudje niso več lačni, lahko se zatečejo k zdravniku, nihče ni več raztrgan, nihče ne hodi okoli bos, iz hiš bučijo radijski sprejemniki in televizorji. število pravih kmetov pa je zelo padlo in danes jih lahko preštejemo na prste. Mladina se je zaposlila v industriji in pustila delo na polju. V naši vasi je danes dve tretjini delavcev. V naši vasi nekoč ljudje niso imeli sredstev, da bi se izobrazili. Bili so pastirji in hlapci, pozneje delavci brez izobrazbe. Danes odhajajo mladi ljudje v srednje šole. Poskrbljeno je tudi za stare ljudi. Dobijo pokojnino in jim ni treba beračiti. V vasi ne najdeš slamnata strehe in samo dve leseni hiši še stoji* ta, vse druge so prenovljene, mnogo pa je novih. Vas je tudi motorizirana. Kar več koles imajo pri eni sami hiši. Po letu 1960 so se na strehah pojavile televizijske antene, danes je v vasi več kot 10 televizorjev. Ljudje se vozijo z lastnimi avtomobili na delo in izlete. Skoraj vsak prebivalec ima svojo sobo, kar tudi pomeni napredek. Z dvorišč so izginila nepokrita gnojišča, zamenjale so jih cvetice. Odrasli ljudje se izobražujejo na predavanjih, že več let mislijo na kulturni dom, pa zapi ni denarnih sredstev: Potem bi bilo rešeno vprašanje, zakaj se toliko ljudi zadržuje v gostilni. Zaposleni ljudje pogrešajo menzo, kjer bi dobili topel opoldanski obrok. V družinah, kjer sta zaposlena oče in mati, pa je pereče tudi vprašanje varstva otrok. V vasi ni pekarne. Ljudje nora jo hoditi po kruh v Preddvor. Tudi cesta je izredno slaba. Da pa so vaščani še vedno delovni, kaže dejstvo, da smo letos dobili telefon, ki je v gostilni vsem na razpolago. Za izgled vasi se trudi turistično društvo. Tudi za nadaljnji razvoj vasi bo potrebno še mnogo dela. Anka Vidmar Osn. šola Preddvor SOSEDJE Na vrtu stoji visoka sliva, vsa stara je in po vrhu siva. Ta sliva ima velike veje, da z listjem polnim ptičkom radost seje. Poleg nje stoji hruška, debela jc kot nekakšna buška. Glej njene sladke sadeže! Na obleki povzročajo madeže. Njen sosed je mogočni dren, kako je vitek, kako jeklen. Zakopal se je v zemljo kakor klin, pogosto srečaš ga sredi ravnin. Premočne so mu veje, sosedom vitkim se le smeje. Vsi skupaj zdaj živijo v vrtu. Pojdimo z njim še k bratcu krtu. Peter Bukov nik Osn. šola Predoslje Kot na mnogih šolah imajo tudi pionirji v Vodicah svojo zadrugo. Obdelujejo vrt, gojijo zelenjavo itd. Toda industrializacija prodira tudi tjakaj in kdo naj ve koliko izmed teh. današnjih »vrtičkarjev« bo nekoč Inženirjev, tehnikov, zdravnikov itd. 10 SPORT 5. JUNIJ "1965 * CM Nastop naših veslačev v lyonu POPOLN USPEH Naši državni reprczentanti v veslanju so za 30. maja nastopili na veliki mednarodni regati v Lyomi. Te je bil že njihov drugi uspešni nastop na tej regali, saj so lani osvojili prva mesta v četvercu brez krmarja m osmerca. Tokrat jc bil njihov uspeh še mnogo večji, saj so zmagali v disciplinah: četverec brez krmarja, četverec s krmarjem, skifu in osmercu. Fairtje so veslali vsak v dveh disciplinah, zato so njihove zmage še bolj pomembne in videti jc, da so že v zelo dobri formi. Konkurenca je bila zelo močna, saj so nastopale najboljše ekipe iz Anglije, Poljske in Francije ter nekatero slabše ekipe iz Nemčije in Švice. Zanimivo je bilo to, da so slarokopitni Angleži prvikrat nastopili s kombiniranimi ekipami. Najmočnejša je bila konkurenca v obeh četvercih, posebno v četvercu brez krmarja. Na startu so se prijavili Poljaki z najmočnejšim četvercem, ki je bil tretje plasirani na evropskem prvenstvu v Amsterdamu in šesto-plasirani na olimpijskih igrah. Mnogo je bilo pričakovati tudi od Francozov, ki so bili na olimpijadi četrtu V finale se je posrečilo pri-vcslati poleg; našega četverca in trem francoskim ekipam, ŠP0RT\E PRIREDITVE V SOBOTO KRANJ — Košarkarska 1 !:ina druge lige Triglav : Moste v Savskem logu. JESENICE — Košarkarska tekma JESENICE : DOMŽALE (moški) in ženska kosa ^ ze bi morale na tem h0P ju več napraviti ^ M Tudi vprašanje /' 0t-ufa tega kadra si 'y ' kaj čudno tolmaču0- ^ r" še vedno primeri, cla.nH^i katerih društvih nerji primerno st',nti^K drugi pa ne. Ta ri^l00J^ Utika marsikoga Z£r£ ča od aktivnega ^ tega pa često pri a*f%% trenerjih pozabi ja*0^ ma zanemarjamo s" ^ foča priznanja in seJfi^. vedamo, da je delo t » $v nadvse pomembno, Z,,^ in tudi odgovorno f delo. - J. JAVOR*1* * GLAS ZA VSAKOGAR NEKAJ 11 Brzdo gornjesavskih hodournikov Neprevidnot in... g0re Je bil izdelan tud ^ikovt^^nih hudo-ugotovlje vred tam tovije0noKZda Ć da je s Savo Urnikov T,?8"3 k°l 16 hu" Ža "Podnli del,?**8 °gr°-turistici^i.^«« Planice s -..outmrn naseljem ob skakalnicah in železniško progo. Trbiža in Kravjak hudo za-močvirjata dolino. Kolovrat in Suhelj ogrožata železniško progo zaradi velikih usodnih žarišč, drugi resno ogroža Podkoren in komunikacije do Kranjske gore. Hudourniki Križnica, Plaz, Vitranc in Planica zasipavajo cesto in železnico ir> ogrožajo promet. Zlasti poslednja ogroža naselje. Pruh, Totov graben, Mar-tuljk, Beli potok pa tudi ogrožajo cesto, železnico in travnike in naselja. Smeč je znan zaradi obsežnih usodnih površin, Hladnik in Jerman pa zaradi spomlovanja bregov. Ob velikih nalivih so tam vedno poplave. Zato bi bilo Rožo in Savo združiti v eni strugi, ki naj ib bila potisnjena čimbolj proti hribu in poglobljena na vsakih 50 m naj bi bila potisnjena čimbolj proti hribu in poglobljena na vsakih 50 m, pa naj bi njen padec blažili pragi. Ob tem pogledu je bilo ugotovljeno, da bi stroški za ureditvena dela v sedmih letih znašali 1125 milijonov, stroški za poznejše postopno urejevanje pa 425 milijonov din. Tako bi postopoma odstranili nevarnost zaproditve, poplav, širjenje erozije, kar v tej dolini povzroča veliko škode, kvari ugled okolice in grozi prirodi, prometu, turizmu in občanom na sploh. — B. B. V zadnjih dneh se je na Gorenjskem pripetilo 7 prometnih nesreč. Vzrok nesrečam je bila največkrat neprevidnost in prehitra vožnja. Med poškodovanimi je bila tudi ena smrtna žrtev. Materialna škoda pa znaša okrog milijon osemsto tisoč dinarjev. Usposabljanje odborov 2e najkasneje v aprilu je bil predviden seminar za člane krajevnih odborov jeseniške občine. Zaradi preobilice dela so tega prestavili na 7. junij in bo nadaljeval do 10. junija. Zaradi razstave v dvorani občinsekga odbora SZDL bo seminar v učilnici želez- Turistične informacije 70 ležišč. *ln zasebne sobe Soriska planina Cena; prenočišče v privatnih sobah 350 do 450 din, cena Penziona »Pri pošti« 1800 do 2000 din. Uleti: do izvira Selške Sore na Ratitovec, Petrovo brdo, Po cesti do Bohinja. Na So- Sofi*** na*a 3? ?° do 260 di 45 «o\d° 32° d 220 hn, k špi-fornpiir din 240 - 200 do 220 150 d£' Iara h'1' 8rah v «£3? zw 220 hm< «ova &£?u 22° do u V ?*ula 200 do d- Je 24n J Česen 280 &W do 280 " l;lVe 320 2is«je delovni °dpred **•»• ~*»U ' T O O p R »Prej m0jstr. °Vno mesto *\OJ!: ^peLmehaniČne deI*vnice fiika sno opravi' mestu2l2elJe»»a je dip,oma » mojstra meha b ift okni- edn°st razn;c~Sa na so™dnem delovnem ***** ve J*' k* Podie S ,maj° interesenti iz Tržiča hs>vne,a do 20. £ £ "e razpo^ s stanovanji. en* Po? *,a- oziroma do zasedbe P°4lii" - podjetj. omenjeni niške postaje. Na njem bodo obravnavali vlogo in naloge SZDL, gospodarsko stanje na splošno in konkretno v občini, krajevno samoupravo in vlogo ter naloge krajevnih odborov. Predavanje in razgovori bodo trajali dnevno po tri ure. Vsebina seminarja bo vsekakor opora pri delu krajevnih odborov, za občinski odbor pa ena od oblik informiranja o problemi^ in tež-kočah v občini. S STEZE NA GLAVNO CESTO V sredo, 2. junija ob 9.30, je v Radovljici s stranske steze pripeljal na glavno cesto pri bencinski črpalki 70-letni kolesar Silvo Fabič. V tem trnutku je po cesti z jeseniške smeri pripeljal s hitrostjo 120 km na uro voznik osebnega avtomobila LJ 245-84 Andrej Dolinar. Zaradi neprevidnosti kolesarja je prišlo do trčenja. V nesreči je bil kolesar Fabič hudo poškodovan in je med prevozom v Zdravstveni dom v Radovljici poškodbam podlegel. Obema voznikoma je bila odvzeta kri. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okrog milijon dinarjev. Osebni avtomobil ni bil sposoben za nadaljnjo vožnjo in so mu odvzeli registrsko tablico. Smučarji za novo sezono Smučarskemu športu se obetajo boljši časi, tako je dejal v nedeljo predsednik Smučarske zveze Jugoslavije gene-ralmajor Jože Malnarič, kajti smučarska organizacija je prebredla najbolj težke čase. Na plenumu so sprejeli vrsto pomembnih uspehov, ki bodo ob uresničitvi vseh pomaknili našo smučarsko organizacijo nekoliko naprej. Določili so tudi olimpijske kandidate. Z Gorenjske je bilo določenih skupno 35 smučarjev in smučark, največ z Jesenic (9), Triglav ima 8, Mojstrana 5, Gorje 4, Tržič, Rateče, Bled, Kranjska gora po 2 in Bohinj 1 kandidata. Sicer pa je spisek olimpijskih kandidatov z Gorenjske sledeč: Skakalci (določenih je bilo 25 kandidatov, od tega z Gorenjske 11): Ludvik Zaje in Jože Brane (Jesenice), Marjan Pečar, Jože Dovžan in Miha Krznarič (Mojstrana), Peter Štefančlč, Marjan Mesec in Vinko Bogataj (Triglav), Stanko Smolej in Andrej Mali (SI. Javorntk) hi Lado žemva (Bled). Defežfsti Umazano mesto Človeka je prav sram, kadar se po staretn delu mesta Kranja sprehaja v poznih popoldanskih urah in opazuje nečistočo po ulici. Povsod je polno, papirja in raznih odpadkov. Zlasti je onesnažen prostor pred prodajalno »Hrana« na Maistrovem trgu. Če bi v tej prodajalni odstranili oh nakupu ovitek iz lučk, ki jih otroci močno kupujejo, bi bilo pred njihovo trgovino čiste je. Žalosten pogled je tudi na prenapolnjene smetnjake v ulici Staneta Žagarja. Več kot Alpske discipline — člani (20 — 8): Peter Lakota, Andrej Klinar, Blaž Jakopič, Andrej Ponikvar (Jesenice), Fric Detiček in Marko 2idan (Kr. gora), Andrej Sok lic in Janez Leibacher (Tržič). Članice (8 — 2): Majda Ankele (Triglav) in Romana Klein-dinst (Jesenice). Teekači — člani (23 — 14): Roman Seljak, Vinko Gra-šie, Tomaž Bešter in Janez Krišelj (Triglav), Jinko Ko-bentar in Drago Pintar (Jesenice), Janez Kalan, Pavel Dornlk, Pavel Kobilica, Marjan Jakopič (Gorje), Janez Mlinar in Alojz Kerštajn (Rateče), Franc Lakota (Mojstrana) ln Franc Ambrožič (Bled). deset dni se zanje nihče ne zmeni, gospodinje pa se upravičeno jezijo, ker ne vedo, kam s smetmi. Oboje ni ponos mestu, zlasti tistim ne, ki so odgovorni za čistočo! Direktor komunalnega servisa Kranj, nam je pojasnil, da čistoča v mestu ni odvisna samo od servisa, temveč od slehernega meščana. Razen tega ima komunalni servis organizirano dežurno službo, vsak dan od 20. ure, ki skrbi za čistočo. Odvoz smeti pa opravlja redno dvakrat tedensko. Ne bi želeli komnetirati gornjo izjavo. Dejstva potrjujejo svoje! D. K. NEPRAVILNO PREČKAL CESTIŠČE Voznik osebnega avtomobila KR 39-22 Jože Stular je peljal z zmerno hitrostjo po cesti Maršala Tita od Železarne proti Plavžu na Jesenicah. Ko jc pripeljal do hišne številke 37 je pred seboj na kratki razdalji zagledal pešca Meho Felica, stanujočega na Jesenicah. eFlic je prečkal cesto tri metre izven prehoda za pešce. Voznik je zavrl in zavil na desno, vendar je kljub temu Felica zadel in ga zbil po cestišču. Ta je dobil poškodbe po telesu in so ga odpeljali v splošno bolnico na Jesenicah. Materialne škode ni bilo. ZARADI PREVELIKE * HITROSTI Iz Tržiča proti Kranju je peljal po cesti I. reda voznik oseb. avtomobila LJ 402-74 Ivan Pintar. Ko je peljal proti vasi Naklo, ga je na levem ovinku, kjer je cesta zožena* zaradi prevelike hitrosti zavrnil na streho in se nato poneslo čez rob. Avto se je prestavil na kolesa. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša okrog 500 tisoč dinarjev. SKOK PRED AVTO Pri hišni številki 50 v vasi Britof je v sredo ob pol osmih zvečer nenadoma skočil pred osebni avtomobil LJ 372-72 petnajstletni Lado Borovnica. Voznik Ivan Basej, ki je vozil iz Kranja proti Preddvoru* je močno zavrl, vendar nesreče zaradi prekratke razdalje ni mogel preprečiti. Pri padcu je dobil Borovnica poškodbe po glavi. Materialna škoda znaša okoli 10 tisoč dinarjev. TRČILA V KRI2ISCU Voznik tovornega avtomobila LJ 285-51 je peljal iz Kranja proti Naklem. Na Policij kjer je zavijal v levo na stransko pot, ki pelje v gramozno jamo, ga je prehiteval voznik osebnega avtomobila UD-89790. Zaradi nepravilnega zavijanja voznika tovornega avtomobila in ker voznik osebnega avtomobila ni upošteval prometnega znaka »Križišče s stransko cesto«, sta vozili v križišču trčili. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša okoli 65 tisoč dinarjev. PRI SREČANJU ZDRSEL S CESTE Na cesti III. reda Lesce— Begunje je peljal proti vasi Zapuže osebni avtomobil LJ 356-94. Pri srečanju z av-toubosm, 50 metrov pred križiščem, je voznik osebnega avtomobila na ozki cesti zapeljal preveč na desno in zaradi tega zdrsel čez en meter visok na-sip. Avto se je prevrnil na streho. Telesnih poškodb ni bilo, materialna Skoda pa znaša okoli 200 tisoč di* narjev. « 12 SPOREDI — OBJAVE 5. JUNTT 1065 * Upravni odbor podjetja »OBRTNIK« SKOFJA LOKA, Blaževa 3 razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Vodja finančnega sektorja 2. Klepar 3. Vodovodni instalater 4. Gradbeni delavec Pogoji pod točko 1. Višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba z 12-lelno prakso v finančnem sektorju od tega 6 let na vodilnem delovnem mestu. Pogoji pod ločko 2 in .1 kvalificiran klepar ali vodovodni instalater s triletno prakso ali polkvaliftciran z 6-letno prakso. Pogoji pod točko 4. nekvalificirani gradbeni delavec z nekaj prakse. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Naznanjamo žalostno vest, da nas je po težki in mučni bolezni za vedno zapustila naša draga hčerka, sestra in teta MARIJA STRUPI KROJACTCA Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 5. junija 1965 ob 15. uri izpred hiše žalosti — Doma onemoglih v Preddvoru na tamkajšnje pokopališče. Žalujoči: mali Katarina, brala Egidij in Štefan z družino ter ostalo sorodstvo Kranj, 5. junija 1965 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA podružnica KRANJ razpisuje 4 prosta delovna mesta: 1. devizni likvidator 2. tresorski referent 3. statistik 4. knjigovodja Pogoji: Dokončana srednja šola s štiriletno prakso. Osebni dohodek po pravilniku o razporeditvi in razdelitvi sredstev za osebne dohodke v SDK. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta ANTONA ZIHERLA sc zahvaljujemo vsem, ki so nam ustno izrekli sožaljc, sorodnikom, sosedom, gasilcem in duhovščini, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji dom in mu poklonili cvetje. Zahvaljujemo sc zdravniku dr. Bajžlju za vso skrb in nego med njegovo boleznijo. Vsem iskrena hvala. Sr. Bitnje Žalujoči: Udamovl Športne priredil RADOVLJICA - Ob 10-"JjJ košarkaška tekma RAD"* LJICA : NANOS *. KROPA — Ob 10. uri & bojkarska tekma KROPA • TREBNJE i SENC UR — ob 10. uri bojkarska tekma SVOBOD* ■ POSTOJNA .j. CERKLJE — Ob 8.30 na rokometna tekma KRV VEC : DUPUE ^ BESNICA - Ob 10 uri g kalna rokometna tekma °w NIČA : STOR2IC | SKOFJA LOKA - Ob i uri pokalna rokometna J«j. ma SKOFJA LOKA : *^ 2£ A V nedeljo, bo na foW*£ nem igrišču v Straži-^ vensko prvenstvo za $ ce v rokometu. Poleg °p ekipe sodelujejo še TVP jj tizan Šentvid. TVD PartJyp Dornbcrk, RK -Celje** Partizan Črnomelj. *Jf Sobota, RK -Rudar* Tr^,. Ije ter TVD Partizan ^up Koper. Tekmovanje ^ M-poldne in popoldne s P^j kom ob 9. in 14. uri °^ *se nam zanimivo 5Por,ni,^ čanje, vsi ljubitelji f0^J vljudno vabljeni. — F' 0 kulturi na »*J V ponedeljek. 7. Jun'^ifjH poldan bo v Kranju r*^pT plenum občinskega svrt*#r«#' ze kulturno prosvetni!" p nizacij kranjske obči"r ravnavall in analizi«-''1" izvedene redne Jjj i' zbore kulturno umctn,!,*^|» 10 ii a prosvetnih društev v .^e>t kakor tudi razvoj * dejavnosti in kulturu* t> no življenje v me» K b!:rv^odo. opravljal"- ~ , dne 30. Junija 1965 ob Cesta Staneta Žagarja », ___ - t___X. '. ., m r*A iz ^ prjiav, kot „ leV«:, Cn v e£a Jezika in matematike silile Šnl« _ *____ «. 5, Krani, Cesta Staneta z-ag^j" li psihotehniško preizkušnjo, in cc je razpisanih mest, sprejemni izpit i,- :___.______iv.:-iki lehruskc GLASBENA ŠOLA Kranj razpisuje vpis novih učencev za šol. leto 1965,66 v oddelke za godala, pihala, trobila, klavir, solopet je,-kitaro in klavir-sko harmoniko. Vpisovanje bo v sredo, y. junija in v četrtek, 10. junija 1965 ob 9. in 18. uri. Podrobnosti o vpisu so razvidne iz objave na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo lVii-iki tehniške * in mal*?X stanujejo v ^ .*e sofe bihko v času šolanja sta^raVa ***** domu v Kranju, Kidričeva ul^ ^ .uK,a ■ bo sprejemala prijave novih B"Jen^0 or»,;-Aličnem £ Jbaolvcaa šole prejmejo po «^"°k S se 1«**° J» butnem izpitu naziv tekst«« j**"* ^oV^st Poshjo v tekstilni Industriji M * uuU mo/n° Podjetjih s tekstilnimi izdelki, itd, ww |pian. nadaljevati študij v ustreznih W»» tekstil™ *01 V<*na dijakov v višjih letnikih tehniške »rejtaaa štipendije. ZAHVALA Komisija za razpis mesta direktorja pri gospodarskem podjetju > OBRTNIK« SKOFJA LOKA, Blaževa Ulica 3 razpisuje mesto DIREKTORJA kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: komercialist z višjo strokovno izobrazbo in 8-letno prakso na vodilnem mestu ali srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso na vodilnem mestu. Pismene ponudbe predložite v roku 15 dni od d I objave v časopisu razpisni komisiji pri podjetju .OBRTNIK" Skofja Loka, Blaževa 3. Izrekam javno in iskreno zahvalo vsem sosedom, va« ščanom, gasilcem in vsem, ki so nam ob požaru v Dvor j ah požrtvovalno pomagali pri gašenju in reševanju. Posebna zahvala velja gasilcem iz Kranja, ki bo izredno hitro prispeli na kraj poža-ra in preprečili širjenje na sosednja poslopja. Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala. Hudoblvnikovi in Kri-išnikora OBVESTILO Obveščamo, da bo zaradi izvedbe avtomoto dirk za republiško prvenstvo na Jezerskem ZAPRTA CESTA od Kanonirja do postaje LM Jezersko za vsa \ ožila dne 5. junija od 16 do 18. ure in 6. Junija od 10. do IS. ure. GIMNAZIJA RAZPISUJE vpis v I. razred za šolsko leto 1965/66 Gimnazija v Kranju bo sprejela v šolskem letu 1965/66 v prvi razred 140 učencev. POGOJI: a) uspešno dovršena osnovna šola, b) kandidat ne sme biti starejši kot 17 let, c) prednost imajo kandidati iz občin Kranj, Radovljica in Trž č. ROK ZA PRIJAVO: Uprava šole bo sprejemala prijave do vključno so bote, 19. junija 1965-PRILOGE: Prijavi (obr. 1,20), kol kovani s 50.— din, jc treba priložiti še" 1 L rojstni list 2. izkaz o uspehu in vedenju 3. spričevalo o do\ ršeni osnovni šoli Pred sprejemom bodo kandidati opravili preskus znanja iz slovenskega jezika in matematike oz. tujega jezika. Preskus znanja je pismen in usten, učenci ga bodo opravili 24. in 25. junija. Razpored bo objavljen na oglasni deski v šoli. RAZPISNA KOMISIJA GIMNAZIJE V KRANJU PRODAMO: karambolirani osebni avtomobil ZASTAVA 750, leto proizvodnje 1964 s prevoženimi 12.000 km Izklicna cena din 550jOOQ - Ogled vozila jc možen vsak dan od 6.—14. ure v delavnici R-ibnikar Matev-Kranj, Ljubljanska c. 5 Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Krau i do torka, 8. junija 1965 do 12. ure Zavarovalnica Kranj P J NOVOPOROCENCI! Hotel Grad Hrib v Preddvoru vam pripravi slovesno kosilo po vaši želji — rudi v posebni sobi Prodam dobro ohranjen moped Tomos na zaganjač. Praprotna polica 18, Cerklje 2543 Prodam fiat 600 D. Ogled avtopark 2ivila, Kranj 2565 Prodam dobro ohranjen moped Colibri. Ivan Pintar, Sp. Sorica 8, Sorica 2566 Kupim nov fiat 750, ludi malo rabljen. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku _ 2567 Prodam osebni avto fiat 750 s 30.000 km. Ciril Dolenc, Naklo 45 2563 Avto VVV 1952 ugodno prodam. Hrastje 21, Kranj 2569 Prodam novo gumo 4x8 za lambretto in jekleno vrv »zaj-lo« za brzinomer. Maistrov trg 9, nasproti Delikatese, Kranj 2570 Prodam dobro ohranjen fiat 600. Naklo 126 2571 Prodam fiat 1100 1962. Naslov v oglasnem oddelku 2572 Kupim moped colibri. Klane 17, Kranj ' 2573 Spačkove gume nove originalne prodam. Vrhunec, Mal-gajeva 20, Ljubljana 2574 Prodam dobro motorno kolo Puch 250 cem ali zamenjam za moped. Zalog 62, Cerklje 2575 Za motor topolino C prodam razne dele za motor in menjalnik. Korošec, Ravne 9, Tržič 2576 Prodam primo. Tavčarjeva 28, Kranj, Grašič 2577 Dobro ohranjen moped prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2578 Fiat 750, odlično ohranjen, letnik 1963, 25.000 km ugodno prodam. Struževo 25, Kranj 2579 Prodam brezhibno motorno kolo Adler 200 cem. Ogled v soboto dopoldne . in nedeljo dopoldne. Podbrezje 81, Duplje Ugodno prodam nov magnetofon Grunding TK 23 L avto-matic 4 stezni, kompletni. Naslov v oglasnem oddelku 2542 Ugodno prodam magnetofon, 4 stezni. Praše 34, Kranj 2545 Prodam tobijev hladilnik 130-1 i trski, malo rabljen, po zelo znižani ceni. Naslov v oglasnem oddelku 2553 Ugodno prodam električno pištolo za brizganje vseh vrst lakov. Naslov v oglasnem oddelku 2580 Prodam dobro ohranjeno slamoreznico na ročni ali motorni pogon. Jože Klemene, Šmartno 27, Cerklje 2581 Zelo poceni prodam dobro ohranjeno krušno peč, sobno peč, več oken in vrat — vse kompletno. Ogled popoldan. Zg. Besnica 29 2582 Prodam skoraj nič rabljen globok italijanski voziček. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 2583 Prodam nov vrtalni stroj na 6 brzin, najmanj 420, največ 4200b/min. Kranj, C. talcev 8 2584 Ugodno prodam otroški voziček Jadran, stajico in košek za dojenčka. Kokalj, Na-zorjeva 10, Kranj 2585 Prodam visokopritlično vse-Ijivo hišo z lepim vrtom. Ogled vsak dan popoldne. Stražiška 34, Kranj 2586 Prodam kravo. Franc Pogačnik, Otoče 21, Podnart 2587 Prodam 18 mesecev starega bika. Križnar, Vodice 141 .2588 Prodam motorno žago v dobrem stanju. Bešter, Leše št. 15, Brezje 2589 Prodam strešno opeko bo-bovec. Viljem Koren, Taline 5, Preddvor 2590 Prodam hišo z vrtom. Mlaka 2, Kranj 2591 Ugodno prodam 2 elektromotorja Simens v brezhibnem stanju 3 in 10 KM. Zg. Brniki 81, Cerklje 2590 Prodam elektrodinamo, novo, za razsvetljavo 3 KM 1200 o/min. Ilotemože 16, Preddvor 2591 Prodam okopalnik z osipal-nikom in bika 1 leto starega. Staretova 15, Čirče, Kranj 2592 Prodam 30 komadov salonitnih plošč 120x 95 cm. Naslov v oglasnem oddelku 2593 Prodam puhalnik za seno. Dvorje 40, Cerklje 2594 Ugodno prodam 14 m dolgo balkonsko leseno ograjo, ročno slamoreznico, vratca za kmečko peč ter klavirsko harmoniko. Naslov v oglasnem oddelku 1 2592 Prodam dobro kravo, ki bo ta mesec tretjič teletila Ko-krica 35. Kranj 2593 Prodam 2 ovci in zajce. Šut-na 32, Žabnica 2611 Prodam kravo 7 mesecev brejo, Dvorje 17, Cerklje 2612 Prodam 4 pujske in 2 do 40 kg težka prašiča, Suha 14, Kranj 2613 Prodam dobro ohranjen kombiniran štedilnik. Ogled popoldan. Kodran, Ješeto-va 12, Kranj 2614 Prodam bikca 260 kg težkega. Franc Novak, Jama 16, Kranj 2615 Prodam kravo s teličkom. Luže 6, Šenčur 2616 Vojna pošta 3784 Kranj proda stoječo travo v vojašnicah Kranj in Križe. Interesenti naj se zglasijo pri V. p. 3734 Kranj dne 7. 6. 1965 ob 10. uri 2617 Staro hišo, potrebno večjega popravila, cesta do hiše, prodam. Potok 10, pod Blega-Šem, p. Železniki 2618 Prodam hišico in 3 ha zemlje. Frančiška Hojkar, črni vrh 17, Polhovgradec 2619 Prodam stoječo travo in lu-cerno v Cerkljah. Poizve se Luže 6 2620 Prodam kravo, ki bo čez tri tedne tretjič teletila in gume 900 x 20, 5 komadov. Ilovka 3, Kranj 2621 Aktiv ZMS Bela obvešča, da »o odslej plesne vaje vsako nedeljo ob 16. uri v P. D. v Preddvoru. Vabljeni 2622 Prodam moški šivalni stroj Griitzner. Sp. Brniki 49, Cerklje 2623 Prodam zelo dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Lahko tudi na ček. Kozinc, Hraše 1, Lesce 2624 Prodam namizni nerjaveč štedilnik in novo peč — ležalni kamin z kromiranimi vrat-ci. Lesce 16 2625 Prodam žensko kolo znamke rog. Jama 16, pri Kranju 2626 Prodam 2 letno kobilo. Zalog 32, Cerklje 2627 Prodam kravo 5 mesecev brejo, 3 prašiče po 25 kg težke in sadni mlin. Sp. Brniki 10, Cerklje 2628 Prodam ovco z 2 jagnjeto-ma. Voklo 42, Šenčur 2629 Prodam trodelno okno na roleto 160 x 120 ali zamenjam za novega manjšega. Janez Stare, Srednja vas 5, Golnik 2630 Konja 2 leti starega, plug obračalnik prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2631 Prodam trodelno kuhinjsko kredenco. Kadunc, Goienje-savska 1, Kranj 2632 Prodam stanovanje v novozgrajeni stavbi v Kranju. Na-slo v oglasnem oddelku 2633 Prodam piske za rejo. Marija Štern, Kokrica 176 Prodam poltovorni avtomobil volksvvagen v odličnem stanju. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure. Ilirska 17, Jesenice (Kurja vas) 2606 Prodam fiat 600 karamboli-ran. Ogled v nedeljo dopoldne. Gorenc 24, Skofja Loka 2607 Poceni prodam primo 150 cem. Gregorčič, Smledni-ška 39, Kranj 2608 Odstopim vrstni red za zastavo 750. Oddati ponudbe pod »Avgust 65, brez na.ara-de« 2609 Prodam NSU Primo. Krožna 13, Kranj 2610 Kupim dobro ohranjen šiviljski šivalni stroj Slnger ali Pfaff z okroglim čolničkom. Naslov v oglasnem oddelku 2594 Kupim nekaj opeke — tudi rabljene, za prezidake. Britof št. 117, Kranj 2595 Fantu ali dekletu nudim hrano in stanovanje na mali kmetiji. Smleclnlška 52, Čirče, Kranj 2596 Sprejmem pomočnika ln vajenca za soboslikarstvo in pleskarstvo. Frantar Alojz, Kranj, Trojarjeva 16 2597 Vzamem v najem primeren prostor — tudi manjše posestvo — za bife na prometnem kraju. Oddati ponudbe pod »Lastna oprema« 2598 Preklicujem vse žaljivke, ki sem jih izrekel napram svoji ženi. M. J., Tržič 2599 Novo komfortno dvosobno stanovanje v Kranju zame- njam za Ljubljano. Oddati ponudbe pod »Zamenjava« 2600 Slovenski fant, 29 let, 170 cm velik, živi v Nemčiji, dobro situiran, se želi spoznati s slovenskim dekletom. Jože Dresa, 42 Obcrhausen, Osterfeld 1, Duisburgerstr. 185 2601 Sporočam cenjenim kmetovalcem, da sem začel zopet redno mleti in se toplo priporočam. Alojz Koželj, valjčni mlin Hotemožc 16, Preddvor 2602 Iščem pomoč v gospodinjstvu. Nudim sobo in hrano. Naslov v oglasnem oddelku 2603 šivilji nudim delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku pod »Konfekcija« 2604 Ženska gre pomagat na kmetijo za hrano in stanovanje. Informacije v soboto in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku 2605 Sprejmem gospodinjsko pomočnico srednjih let, lahko upokojenko. Zglasiti se v delavnikih od 10. do 14. ure. Marica Resman, Ljubljana, Drav-lje, Dražgoška 26 2634 Oddam stanovanje v bližini Kranja za dobo 1 do 2 lef. Naslov v oglasnem oddelku 2635 Iščemo pastirja za Riben-sko planino. Jože Ažman, Rib-no 42, Bled 2636 Opremljeno sobo oddam dvema moškima. Naslov v oglasnem oddelku 2637 Vse žimarske usluge nudi žIMARSTVO, Ješe L, Kranj, Škofjeloška 46 2638 amaterje AB kategorije »r deljo, 6. junija ob 8. uri' domu AMD Vabljeni! POLETNA NOĆ rI,r NA SUHI PRI KRANJ" PGD Suha priredi v sot*"' 12. junija POLETNO NOČ . z veselim programom &j pp3 •som. V nedeljo, M-ianj.{\cO VELIKO VRTNO vese^ z veselim programom in.. kovnim plesom. Vabljen" DOPISNA ŠOLA LJU^j* vpis V razpisuje šole: 1- J.-IV. letnik tehniške šole strojni.. ^ elektriške, lesnoindusP1' in kemijske smeri 2. J.-IV. letnik ekonomske šole 3. dvoletno administrativno šolo 4. L in II. stopnjo ,e osnovne šole za oor* j (višji razredi osem'et 1>/lflr Dopisni pouk je doloma biniran s slušnim. Prospekt, prijavo jO dobite na DOPISN1 $ Ljubljana, Parmova J* fon: 316-043, 312-141 ^ GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER, Bl^P Poklicna šola na Jesenicah CESTA ŽELEZARJEV ŠT. 5 RAZPISUJE vpis v I. razred v šolskem letu 1965/66 šola vzgaja učence in učenke za poklic k11 in je triletna. V prvi razred bomo sprejeli 44 učel1 Pogoji za sprejem so: uspešno dokončana °.sl^ni^ zdravje, ki ga preveri šolski zd šola, ustrezno ter veselje za poklic. Kandidati vložijo prošnjo za s DZS 1,20) kolkovano s jO dinar j obi* iprejem (na ov {]g; ji. Prošnji Pr"°Mne rojstni list, zadnje šolska spričevalo, mnenje °^ ^asil šole, življenjepis, izjavo staršev o vzdrževanju |0V,0it>' šolanja, zdravniško potrdilo in dopisnico z.na^ jjiter' šola nima svojega internata, tudi D'vanJem0žnO-natu Železarskega izobraževalnega centra ni m Rok za razpis je do 30. junija 1965. ZAHVALA Ob nenadni nenadomestljivi izgubi našega JANEZA OSTERMANA dr***1 vkin se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh te* na kakršen koli način pomagali in izrekli soza J ^ pe na zahvala vsem sosedom, prijateljem, sodelav ^e cem, č. duhovščini, darovalcem cvetja, vsem. ^JiK^ poznali in imeli radi in se od njega v tak° številu zadnjič poslovili. Se enkrat vsem »n posebej iskrena hvala. Zg. Bitnje 5. 6. 1965 Žalujoči žena s sinom in ostal0 s ;0(° 5999 ^MAJ 1965 * GLAS RADIJSKI SPORED 00 H. JUNIJA 1965 VELJA OD 5. - 8 10., 12., M- Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, j*^^ ob 1930. — 15., 17., £, 23. in 24. uri ter tadiJski l7>> 22., 23. to Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., Mm *• 24. uri tet radijski dnevnik ob S SOBOTA — 5. Junija 8.05 Operni pevci pojo slovenske narodne pesmi — 8.25 Zabavne melodije — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča — l015 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Ni—y tuje e Kml,™ f Prednosti - aCe V]Ze za soboto °poldne Jfcfedbe- Trt,!?0 Poljudne ljev - 13 »S? skladate- » l4-°5 Iz vam Naši twJ baletov — 1435 Ki ljajo — 15.30 Posnet-n javnega koncerta APZ iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi Jugoslovan, narodov — 18.00 tualnosti doma in v svetu 1*15 Scene iz VJagnerjeve glasbene drame Tristan in Izolda — 18.45 S knjižnjega trga — 19.05 Glasbene razgledni«-* 20.00 V soboto z na- za naše napotki za tuje goste — 11.40 Nedeljska renprtaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 V svetu opernih melodij —• 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 V plesnem ritmu z orkestrom Lehn in Morales — 23.05 Večer skladb PONEDELJEK — 7. junija 8.05 Jutranji zbavni zvoki — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in za-pojmo — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe — 10.15 Pisan orkestralni intermezzo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Ak- Glasbena medfera — 11.00 anice g - 2? 10^Ptešite ^Jerice n ^Tedn3:05 Za NEDELJA - 6. Junija 6-00 Dobro Jutro - 6.30 Na-^ki 2a turiste — 7.40 Pogo-v5* s poslušalci - 8.00 Mla-^ska radijska igra — 8.30 ix albuma skladb za otroke "~\9-05 Naši poslušalci česti-l(wV* Pozdravljajo — }• — ^ Se pomnite tovariši — 1V>W Kohcert lahke in zabav-"e glasbe — 11.00 Turistični Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.30 Liszt in Chopin — 13.30 S poti po domovini — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Zborovske skladbe Pavla Šivica — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 Aktualnosti doma ih v svetu —- 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Družba in čas — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 RADIO - TV Izbrali smo za vas — 20.40 Koncert zagrebških solistov — 22.10 Ljubiteljem popevk — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo TOREK — 8. junija 8.05 Ansanmbel Rudija Bar-dorferja s -pevci — 8.25 Od melodije do melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Prizor in duet iz Norme — 9.45 Četrt ure s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo, stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital violinista Škerlaka —, 20.20 Glasbena medigra — 20.30 Prenos festivala Slovenska popevka 1965 — 22.10 Od popevke do popevke — 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih avtorjev \ SREDA — 9. junija 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Pesmi in plesi iz Moravske — 925 Domače pesmi in napevi — 9.45 Kvartet v št. 1 — 10.15 Zvoki za razvedrilo — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Ansambel Mih$ Dovžana z vokalnim kvintetom — 12.30 15 Odlomki iz opere HaLka — 13 JO Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenska glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi — 18.00 Aktulno-sti doma in po svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje mešani zbor prosvetnih delavcev Slavko Osterc — 20.20 Zabavne melodije — 20.40 Mignon — opera — 22.10 Popevke se vrstijo — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo ČETRTEK — 10. junija 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Glasbeni ve-dež — 9.45 Slovenske narodne pojeta Ileana Bratuž in Roman Petrovčič — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Na kmečki peči — 12.30 Na temo o Romeu in Juliji — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši pevci v slovenskih operah — 14.35 Naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Igra pihalna godba RTV — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas „„ RTvT ,°'k f^ho i b[Jana ^^Lfubli"16^ ^,chcocUkljana ana pred- %b ornik 30 Junija . - 6 Kmetv\ska oddaja fc.1V Beograd fc.YV L u& Gozdm čuvaji/ 1530 Cnto dllalla — kolesar- RTV Ljubljana 19.00 Mednarodni festival mladinskih zborov v Celju 19.10 Filmska zgodba o dr. Kil-daru RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 Vabilo na quiz 22.00 Filmska reportaža športnega dogodka 22.30 Poročila PONEDELJEK — 7. junija RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli 15.20 Ponovitev šolske ure 16.40 Ruščina na TV 17.10 Govorimo angleško RTV Beograd 17.40 Francozi pri vas doma RTV Zagreb 18.10 Risanke RTV Ljubljana" 18.25 Napoved sporeda in TV obzornik 18.45 Sodobno oblikovanje RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.45 Rezerviran čas 20.00 TV dnevnik RTV Beograd RTV Zagreb 20.30 Momcnts musicaux RTV Ljubljana 20.40 TV drama 21.40 Naš teleobjektiv 22.05 TV obzornik TOREK — 8. junija 20.30 Festival slovenske popevke SREDA — 9. junija RTV Zagreb 16.50 Govorimo rusko 17.10 Učimo sc angleščine RTV Ljubljana 17.40 Film za otroke RTV Beograd 18.00 Slike sveta RTV Ljubljana 18.25 Dosežki znanosti RTV Zagreb 19.15 Glasba za vas RTV Ljubljana 19.45 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Lirika 20.40 Deset zadetkov 21.55 Kulturna panorama 22.35 TV obzornik ČETRTEK — 10. Junija RTV Zagreb • 10.00 TV v šoli RTV Beograd 11.00 Francozi pri vas doma RTV Ljubljana 16.40 Ruščina na TV 17.10 Govorimo angleško RTV Zagreb 17.40 Mendov spored — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Popevke za lahko noč — 23.05 Debussv, Ravel, Roussel PETEK — 11. junija 8.05 Divertimento in suita — 8 35 Melodije za razvedrilo — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Igra pihalna godba Nizozemske mornarice — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje' pesmi raznih narodov — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Domače pesmi in napevi —• 12.30 Odlomki iz Blzetove Carmen — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14 35 V svetu klavirskih melodij — 15.30 Narodna glasba iz Belgije _ 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in- v svetu — 18.15 Revija naših pevcev zabavnih melodij — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Radio in glasba — 21.15 Oddaja o morju in po* morščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nekaj novih posnetkov starih čeških, mojstrov RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik RTV Beograd 18.45 Reportaža 19.15 Melodije za eno kamer© RTV Ljubljana 19.45 Kalejdoskop RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Narodna glasba RTV Ljubljana 21.40 TV obzornik PETEK — 11. Junija RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 16.50 Govorimo rusko 17.10 Učimo se angleščine 17.40 TV v šoli 18.f0 Skrinjica, ki pripoveduje RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik 18.45 TV tribuna 19.15 Vizitka Borisa Franka in njegovih Kranjcev 19.45 TV akcija RTV Beograd 20.00 T V dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Johny Belinda — film 22.00 TV obzornik 5. TUMTJ 1965 * CtAS Pol tržičanov v DU Delavska univerza Tržič uspešno zaključuje četrto leto svojega delovanja. Tako kot v minulih sezonah se je tudi v tej šolal v njenih šolah in seminarjih vsak deseti prebivalec tržiške občine, že prihodnje leto bomo torej lahko trdili, da je ta ustanova nudila dopolnilno izobraževanje polovici vseh občanov. Ob tem pa število obiskovalcev predavanj, komentiranih filmskih predstav in predstav kinotečnih filmov vsako leto doseže število prebivalcev. Lclos že več olrok ne morje kot lani »FORMA VIVA« V NOVIGRADU 2e ti podatki nazorno dokazujejo, da tržiška delavska univerza z dobrim posluhom za želje :n potrebe na svojem področju upravičeno sodi med najboljše v naši republiki. Ta sloves ^velja še tohko več, če upoštevamo, da ima na majhnem področju še obilo dodatnih težav. Več let je bila navezana predvsem na sodelavce od drugod, skromni občinski proračun ji lahko nudi le nizko dotacijo, pripravljenih akcij pa skorajda ne more ponavljati. Za to šolsko leto je značilno, da je tržiška delavska univerza uporabljala lastne učilnice v stari šolski stavbi, štirje večji učni prostori in nekaj kabinetov je uporabljala kar v dveh izmenah. Med drugim je pripravila I. in II. tečaj osnovne šole, ekonomsko šolo, oddelek srednje tehniške za strojno in elektro stroko, dopisno šolo za lesno stroko, šolo za čevljarje, vrsto šol za člane delavskih svetov in upravnih odborov, jezikovne tečaje, šole za starše in šole za življenje, gospodinjske in šiviljske" tečaje ter podobno. Prvikrat so se tržiške gospodar- ske organizacije odloČile tudi za šolo za bodoče upravljal-ce, izmed katerih so. izbirale ob volitvah nove člane samoupravnih organov. Razen tega je delavska univerza pripravila 60 komentiranih filmskih predstav in 30 predavanj. Več oblik svojega delovanja je približala tudi prebivalcem oddaljenih vasi kot so Leše, Lom, Dolina, Jelendol in druge, kjer je naletela na izredno ugoden sprejem. Z Jesenic, iz Radovljice, Tržiča, Kranja in škofje Loke so v ponedeljek, 31. maja odšli prvi otroci na letošnja letovanja v Novigrad in na otok Stenjak pri Pulju. Spričo tega, da je z letošnjim letom otroško letovišče v Novigradu priznano kot otroško klimatsko zdravilišče in je za to tudi osposobljeno, bo letos šlo tjakaj več otrok kot prejšnja leta. Do L oktobra se bo tam zvrstilo 1600 otrok, potrebnih klimatskega zdravljenja ter 700 otrok na Stenjaku, kamor pošiljajo na preventivno zdravljenje. Se pravi take, ki jim je morje in sonce ob dobri hrani potrebno, da se izognejo morebitnim boleznim. Komunalni zavodi za so-socialno zavarovanje tako v Kranju kot v jeseniško radovljiškem območju so dali letos več sredstev za delovanje zdravstveno ogroženih otrok. Pregledi za izbiro redlogov so se načrtno vrstili po vseh krajih že več mesecev. Le posamezne šole niso zbrale ustreznih predlogov, ki pa bodo v ve- čini prišli v poštev za preventivno letovanje na Stenjaku. Zlasti veliko potreb so ugotavljali v obeh dolinah škofjeloške občine. Skupno bo iz te občine šlo letos 240 otrok na Stenjak in v Novigrad in iz občine Kranj 870. V Tržiču so izbrali samo za Stenjak 130 otrok. Iz jeseniške občine je določeno 170 in iz radovi j i- Na Bledu razstavljavljala Lojze Perko in Aleksander Kovač Na Bledu so v torek, 1. junija odprli tretjo likovno razstavo, in sicer slikarjev Lojzeta Perka in Aleksandra Kovača. Doslej sta se zvrstili dve kolektivni razstavi in sicer gorenjskih sliakrjev in mladih likovnikov. Oba umetnika to pot prvikrat samostojno razstavljata na Bledu. Njuna umetniška dela pomenijo prijetno in zanimivo novost tako olja Loj- r zeta Perka kot varjene pal-stike Aleksandra Kovača. Lojze Perko se predstavlja s povsem novimi deli, drugače pa ga poznamo kot uspešnega oblikovalca realističnih podob pokrajine in portretov. Nadvse prijetno pa je s svojimi varjenimi plastiakmi presenetil Aleksander Kovač, ki je glasbenik-opcrni pevec v Mariboru, kot amater pa se ukvarja s posebne vrste ki- Naš razgovor Kljub težavam - napredek Sprva je kazalo, da bodo novi gospodarski ukrepi zajezili nadaljni gospodarski razvoj v radovljiški občini. Danes pa je znano, da so težave prebrođena in proizvodnja poteka po predvidenem načrtu. Predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Jože VIDIC nam je pojasnil sedanje proizvodne uspehe, ki jih dosegajo kolektivi in nakazal več problemov, ki se seveda pri tem pojavljajo. Ali poteka proizvodnja v gospodarskih organizacijah zadovoljivo, je bilo naše prvo vprašanje. »Izkazalo se je, da je bila naša bojazen spričo gospodarskih ukrepov, nekoliko prevelika. Bile so težave, te pa so več ali manj odpravljene in vse je v redu. Tovarna »Plamen« v Kropi in »Veriga« iz Lesc sta dobili devize za reprodukcijski material. V kovinski industriji pa so se pričele kopičiti zaloge. Nastalo je pereče vprašanje prodaje proizvodov«. Kaj je temu vzrok? »Po mojem sta dva bistvena razloga: zmanjšanje investicijske potrošnje ter priman j kovanje obratnih sredstev v trgovini. Iz teh razlogov bo moral »Plamen« povečati izvoz«. Kako pa je s proizvodnjo v ostalih gospodarskih organizacijah? »LIP-BIcd ima težave z izvozom gradbenih plošč. Ta proizvod še ni našel pravega tržišča. Vendar proučujejo najboljšo rešitev. Ugodno nas preseneča tekstilna industrija. »Almira« precej izvaža, sledi ji »Sukno« iz Zapuž. »Vezenina« pa organizira posreden izvoz. Nekoliko težav je v kemični industriji, ker je leta odvisen od uvoženih surovin, direktno pa sama nič ne izvaža. Plan proizvodnje nejzpol-njuje tovarna industrijske opreme »TIO« iz Lesc. Devize za uvoz materialov ima odobrene, primanjkuje ji pa predvsem barvnih kovin, torej domačih surovin. Zanima nas še, kako se odraža delitev osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah v naši občini? »Menim, da so ključno vprašanje tako za odkrivanje notranjih rezerv in za. boljšo organizacijo dela osebni dohodki, oz. pravilna notranja delitev. Merila pri neposrednih proizvajalcih so, vendar bi poleg količinskega kriterija morali upoštevati tudi kvaliteto in stroške proizvodov. Enake kriterije bi morali prenesti na organizatorje proizvodnje. Pri gospodarskih organizacijah se ustanavljajo komisije z nalogo, da poiščejo kriterije za nagrajevanje strokovnih služb«. — D. K. J parstvom, če ga smemo tako imenovati z varjenjem železa. S kovinsko plastiko se je začel Kovač ukvarjati leta 1961 — odtlej pa jo napravil vrsto zanimivih in presenetljivo nenavadnih umetniških stvaritev. iS tehniko varjenja je oblikoval različne like in figure, ki kažejo močan ustvarjalcev talent, domiselnost in mojstrsko veščino oblikovanja. Doslej je razstavljal v Velenju, Šoštanju, Storah, Piranu, in Kranju, pa tudi v Ljubljani, Mariboru in Beogradu. Letos je imel zelo uspelo razstavo tudi na Dunaju v galeriji Pei-tnner. Kritika v svetovni likovni reviji VVeltkunst je bila ob tej prilonžosti zelo ugodna in pohvalna. Razstava bo odprta do sredine meseca, ko se nam bosta predstavila silkar Maksim Sedej in kipar Slane Karžič. Ji B. Od spomenika do spomenika Občinski komite ZMS Kranj bo v nedeljo organiziral četrto tekmovanje kranjskih mladinskih aktivov »Od spomenika do spomenika«. Ma-nifestativ. o tekmovanje mladih se bo pričelo zjutraj ob 7.30 na Trgu revolucije. Zaključek tekmovanja "bo zvečer ob 18. uri v novem domu .TLA s podelitvijo diplom in nagrad. Organizator pričakuje, da se bo pohoda udeležilo 40 moških in 15 ženskih ekip. Prijavljeni so tekmovalci mladinskih aktivov šol, tovarn, garnizona in aktivi s terena. P. C. ške občine 130 otrok * Hi; matsko zdravljenje v gradu. Stroški za ta letovaN* tudi letos razporejen no kot prejšnja leta k jJ razliko, da gre več °t nji račun socialnega zava.enav v Novigrad. Celotna c ^ povprečju za Novig .^„i Stenjak je letos Pre0,, # na 31.200 dinarjev za Plačniki so trije zavarovanje, občine 1 ši. Ti zadnji vplačajo a # prispovok za Pr&l ]eSW zdravljenje in sicer P0^' ci skladno njihov*"1 kom na člana d^1"%, p> Ob letošnjem let^V je posvečena P°s . zdravstveni zaščiti 1 ,^ (P ni terapiji. Tako Je 5 254 otrokih v N°vlgSvni\3 dicinska sestra, 2 z° 2 študenta medicine " jfl f si, 2 otroški negovali ^ vsakih 10 otrok P° e" prfr jiteljica. Tako je na vsa skrb za otro* » Hkrati pa bodo gj^ Ii uveljavljati v * fi0 ' tako imenovano vo« za otroke kot nfro^' « rasle v Portorožu. u do tam zaposlili t ^# kipov, mozaikov in ,tdj iz lesa, kovin, kamJJLu J to delo so že P0**^. potrebno orodje >n 0 4 vodstvo pa je nemu slikarju in ^1, Milanu Batistu. — Vremenska "»P^SnJ" za danes in pr^ ^ Danes bo pretežno V; vmes še ™™&XJX. Najnižje noenc i „ajv od 8 do 12 stopinj s,0pi,, dnevne od 14 do> ' p V prihodnjih d£kr8tfy nestalno vreme, vef.janj'd vine, vmesna izb° J po C' do le kratkotrajna- ^ deljka še sorazmer JI Km 1 Izdaja i" , tis|£3oJ. renjski tisk« $ ška cesta 8. *%st» J ništva: Kranj. V up»* j neta Žagarja 27 i Kranj, Koro**, jiK Tekoči račun P 5, TO Kranju 607-H'J 35, ^ foni: redakcij*, l : uprava in t,sKNar°f( J 24-75, 28-97. * 1 *A letno 1300, ni^> > narjev. številk: sreda j fij 30 din. Mali ojj^ ročnike 30, f 40 din beseda. v| oglasov nc 0