Slovenski glasnik.
79
je to popoludne kakor nalašč ter dalo gledati za malo časa svoja čuda. Ob 3. uri 45. min. zakril je gost oblak solnce z Venero vred. Tako se je končalo opazovanje redke  prikazni, kakeršne  še ne bodo videli niti naših, otrok otroci.
M. V.
Slovenci v Severni Ameriki. Prijatelj našega lista nam piše iz Severne Amerike: 22. oktobra 1882. so se sešli v semenišči St. Francisca, v okraji Mihvaukee, v državi Wisconsin, semeniški Slovanje, Cehi in Slovenci, da ustanove slovansko društvo. Početkom novembra je stopilo torej v življenje društvo .,Slovansky Spolek", kateremu je glavni namen oživljevati, podpirati in razšir-jevati živelj slovanski v Ameriki, seznanjati svoje člane s književnostjo slovansko, skrbeti za njihovo učenje jezikom slovanskim in pripravljati jih na bodoči poklic duhovnikov slovanskih — Da se doseže ta namen, ustanovili si bodo slovansko knjižnico, ob sejah pa predavali svoje spise, vadili se v govorništvu, predstavljanji, i. t. d. Za starosto ,,Spolku'" je bil izvoljen za to najsposobnejši mož, Ceh g. Vacslav 11 i j a Koerner, kateri je pri prvi redni seji v 5 dan novembra 1882. pozdravljaje navzočne govoril o potrebi bralnih društev slovanskih ter posebno poudarjal, da so taka društva potrebna tu v Ameriki, polagal članom na srce, da naj bodoči duhovniki delajo v prospeh društev slovanskih, kajti društvo je vez, ki veže Slovana na Slovana; inače se Slovanje pogube med drugimi narodnostimi. V drugi seji v 12. dan novembra se je sklenilo po nasvetu Slovenca g. Ivana Solnca, da se naroči „Srovansky Spolek" poleg druzih čeških listov tudi na dva slovenska, na ^Ljubljanski Zvon" in „Kres" in da se vpiše v slovenski literarni društvi: Slovenska Matica in družba sv. Mohora. — Društveni jezik je slovenski in češki, a dovoljeno je predavanje v katerem koli drugem jeziku slovanskem. — V 30. dan novembra sem obiskal semeniške Slovane. Zanimanje za društvo je občno in pi-ičakovati je, da bodo s časom vsi Slovanje, katerih je v semenišči nad 40, pristopili k društvu. To je v Ameriki prvo slovansko društvo, v katerem se čita. govori, predava in predstavlja tudi slovenski. Skromen je začetek, a po vztrajnosti bode napredek večji. V jedni prihodnjih sej bode predaval g. starosta S. Gregočičevo pesen „Soči". Društveno gaslo pa bodi: Slavia for ever!
Daničic. Mnogi listi slovanski, med njimi tudi „Ljubljanski Zvon" so poročali, da si je pokojni Daničič to pisateljsko ime pridejal po svoji umrši nevesti, hčeri Vuka Karadžiča Stefanoviča. O tej stvari piše prof Arnim Pavič v zagrebškem „Pozoru" dne 7. decembra: Kako se ostali govor sav vodio oko Daničiča, ja sam pitao, koliko je istine, sto se ono kod nas novinama pronijelo, zašto je pokojnik u književnom svijetu taj pseudonim uzeo. Od profesora Boš-koviča doznasmo, da u toj priči nema ni slovca istine. Vukova kci, koja mogaše Daničiču biti zaručena (ali u istinu to nije bilo), nije se ni zvala Danica i pokojnik je ono ime uzeo po Vukovu Almanaku Danici. U ovom je g. 1828. izašao Vukov članek o srpskoj etimologiji, i u povodu toga članka započeo je s Vukom književnu polemiku Svetič-Hadžic, pak je onda naš pokojnik braneči u „B,atu za srpski jezik i pravopis" Vuka, uzeo ime Dani čič, t. j. pristaša Vukove Danice.
,,Matica Hrvatska" je pred nekoliko tedni razposlala poročilo o svojem delovanji 1. 1881., iz katerega posnemamo te črtice: Članov je imela 1. 1881. 4.747 (tedaj do malega 3/4 več nego naša!), letnih dohodkov 22.669 gld. 50 kr. in