TRST, četrtek 25. junija 1959
Leto XV. . Št. 150 (4304)
PRSHORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorira 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 it. «, U. nwL — TELEFON 93-898 IN >4-438 - Postni predal 559 - UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA K 21 -Tel št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Penico ML — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ' CENE OGLASOV:	Za	vsak	mm	višine	v	širini	enega	stoipca: trgovski 80, finančno-u pravni 130, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
NAROČNINA:	mesečna	480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir —
FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo
tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni Banki v Ljubljani 600-7U/3-375
Drugi dan obiska francoskega državnega predsednika v Italiji
Politični razgovor na poti v Rim predsednikov De Gaulla in Gronchija
Dopoldne sta predsednika s spremstvom obiskala kraje, kjer so bile pred sto leti bitke z Avstrijci: Brescio, S. Martino della Battaglia, Solferino in Desenzano
RIM, 24. — Dvajset minut pred polnočjo sta s predsedniškim vlakom prispela v Rim francoski predsednik De Gaulle ter predsednik italijanske republike Gronchi. Državna poglavarja ter osebnosti, ki so potovale z njima, je sprejela gospa Gronchi s soprogami Vitettiia, Moccie in Bigija teT ministri Angelini, Tambroni, Andreotti, Colombo, Ferrari Agradi, Bettiol, Spataro in Bo ter mnogo drugih visokih osebnosti. Po pregledu častne čete je Gronchi De Gaullu predstavil ministre in druge osebnosti. S kolodvora je sprevod avtomobilov odpeljal proti Kvirinalu. Pet minut po polnoči sta se Gronchi in njegova soproga poslovila Od De Gaulla s soprogo, ki sta odšla v svoje apartmaje. Gronchi in soproga sta s Kvirinala odšla v svoje zasebno stanovanje.	,
Delovni dan francoskega predsednika De Gaulla se je danes pravzaprav pričel s tem, ko je De Gaulle iz palače Mon-forte prispel na centralno postajo v Milanu, kjer se je sestal z Gronchijem, s katerim sta se ob 8.40 skupaj odpeljala v Brescio. Soprogi obeh predsednikov pa sta se odpeljali v Brescio z avtomobili.
Na trgu Loggia v Bresci je oba državna predsednika pozdravil mestni župan Boni.
Spregovoril je tudi De Gaulle, ki je dejal, da je počaščen, ker se danes nahaja v Bresci na povabilo predsednika italijanske republike in vlade. »Tukaj je središče slavnih krajev, je dejal De Gaulle, kjer je Italija izbrala svojo usodo in Francija se spominja dejstva, da je mogla pomagati. V sedanjih okoliščinah na svetu je bistveno, da sta dve veliki državi, kot je vaša in naša, trdno soglasni o tem, kaj je treba storiti, da se zopet utrdita svoboda in bratstvo-.
Iz Brescie sta se predsedni-.ostalimi gosti odpeljala proti S. Martinu della Battaglia. Kot se je zgodilo v Ma-genti, so tudi tukaj pred sto leti Avstrijci mislili, da imajo že zmago v rokah, toda proti vsakemu pričakovanju so Italijani in Francozi naval vzdržali ter potem prešli v protinapad ter dosegli eno izmed slavnih zmag. Z obiskom obeh državnih poglavarjev je proslava stoletnice bitk pri S.
Martinu in Solferinu dosegla višek.
V Desenzanu del Garda je goste sprejel župan, govoril pa je predsednik lombardskega odbora za preporodne proslave Adrio Casati. Nato je imel govor predsednik republike Gronchi, ki se je v svojem govoru spomnil dogodkov pred sto leti na tem ozemlju.
Govoril je tudi predsednik De Gaulle, ki je svoj govor zaključil z besedami, da «se klanja spominom" italijanskega ponosa in upanja, prav tako Pa tudi prijateljstva, bratstva in enotnosti naših dveh ljudstev, ki se je kljub vsemu vedno bolj okrepila#.
Po obisku kostnice, sta se predsednika odpeljala še v Solferino, kamor ' sta prispela ob 12.15. Tudi tukaj je imel daljši govor predsednik Gio-Vanni Gronchi, za njim pa zopet De Gaulle. Ob 13 uri sta predsednika s spremstvom zapustila Solferino ter se po kosilu v Cavriani zopet odpravila v Brescio. Ob 16.56 pa je predsedniški vlak odpeljal iz Desenzana proti Rimu. Po nekaj minut se je ustavil v Veroni, Bologni in Florenci.
Na vseh teh postajah so visoka gosta pozdravili predstavniki tamkajšnjih oblasti
Triurni politični razgovor De Gaulla in Gronchija v vlaku med Desenzanom in Rimom predstavlja začetek drugega obdobja obiska francoskega državnega poglavarja v Italiji. Najprej sta se oba predsednika razgovarjala eno Uro sama, v naslednjih dveh Urah pa so razgovoru prisostvovali tudi predsednik vlade Segni, oba zunanja ministra ter italijanski in francoski veleposlanik v Parizu in Rimu.
Naslednji razgovor med predsednikoma bo jutri v Kvirinalu.
 «»-------
Sovjetski znanstveniki o uspehih v SZ
NEW YOrtK, 24. — Pet sovjetskih znanstvenikov, ki so prišli v ZDA, da sodelujejo Pri sovjetski razstavi, ki se bo začela 30. junija v New Vorku, so imeli tiskovno konferenco, na kateri so govorili o uspehih sovjetske znanosti, ki jih bo newyorško prebivalstvo lahko videlo.
Voditelj oddelka «atoml za mir», Valerij Kalinin, ki je predsedoval tiskovni konferenci, je izjavil, da so znanstve ni uspehi SZ na razpolago znanstvenikom vsega sveta «v splošno korist človeštva#.
Med znanstvenimi instm menti, ki jih bo SZ razstavila v New Yorku, je Kalinin omenil več strojev za raziskovanje ustroja materije.
Razstavljen bo tudi model ledolomilca «Lenin», ki je o-premljen s tremi atomskimi reaktorji za pogon, modeli hi-
droelektričnih central in aparati za medicino.
Kar se tiče atomske energije niso hoteli sovjetski znanstveniki odgovarjati na vprašanja o sovjetskem napredovanju za zgraditev letala, z jedrskim motorjem. S tem v zvezi so izjavili samo, da je Sz «kar se tega tiče. vsaj na isti ravni kakor Velika Britanija in ZDA*.
Znanstveniki so dalje izjavili, da bo na razstavi prikazano uporabljanje izotopov v SZ in metode za zaščito pred žarčenjem. Važen del razstave bo posvečen vesoljskim raziskovanjem.
——«»------
Harriman pri Hruščevu
MOSKVA, 24. — Bivši ameriški poslanik, v Moskvi Ave-rell Harriman je bil sinoči
lllltllllllimMIIIIIIIHItllllNMtIMIIIIItlIttMIIIttIMilittIHnilllltMIIIIIMMHMmHHUHIItlItHMIMIIM
Frondizi je popustil pred pritiskom vojske
Sestavil je vlado, ki bo usmerjena še bolj na desno
gost Hruščeva na večerji. A-gencija Tass javlja, da je Hru-ščev povabil Harrimana na večerjo med razgovorom v Kremlju, Na večerji so bili tudi dva prva ministrska podpredsednika Mikojana in Kozlov, zunanji minister Gromiko in predsednik državne komisije /a kulturne odnose s tujino Juri Jukov.
 «u>------
Jedrska politika angleških laburistov
LONDON, 24. — Izvršilni odbor laburistične stranke in splošni svet Trade Unionov sta danes odobrila novo jedrsko politiko stranke, ki sta jo pripravila Gaitskeil in Bevan Politika je označena v dokumentu, ki ima pet točk in ki so jo javnemu mnenju obrazložili v obliki skupne izjave laburistične stranke in sindikatov.
Dokument predvideva, kakor je znano; »Zavrnitev teze za britansko enostransko jedrsko razorožitev; morebitno ustanovitev «neatomskega klu-
BUENOS AIRES, 24. — IJ-ra-dno javljajo, da je bila sestavljena nova argentinska vlada. Uradno poročilo pravi, da je Frondizi sprejel ostavko večine ministrov, medtem ko bodo obdržali svoja mesta notranji minister Alfredo Vi-tolo, zunanji minister Dioge-nes Taboada, minister za prosveto in pravosodje Luis Mc Kay in minister za zdravstvo Hector Noblia.
Novi ministri so: minister za gospodarstvo in začasni minister za delo Alvaro Alsogaray; minister Za obrambo Justo Villar; minister za služnosti in javna dela Alberto Constan-tini. Alsogaray bo sam imenoval tajnike za gospodarstvo.
Novi ministri ooao prisegli jutri. Trije državni tajniki za oborožene sile so tudi ostali na svojem mestu. Ti so: državni tajnik za vojno general Hector Solinas Pacheco, državni tajnik za mornarico kontraadmiral Adolfo Estevez in državni tajnik za letalstvo general Ramon Ibrahim.
Predsednik Frondizi je s tem popustil pred pritiskom vojske, ki je zahtevala spremembe njegove politike, zlasti gospodarske politike. Vlada bo sedaj usmerjena še bolj na desno.
Po mnenju političnih opazovalcev bo imel vstop Also-garaya v vlado velik vpliv na novo politiko. Alsogaray pripada narodni radikalni stranki konservativne tendence in je vnet zagovornik gospodarskega liberalizma. To je človek, ki zastopa interese industrijcev in poslovnih ljudi ter uživa zaupanje številnih višjih častnikov.
 ■»-------
Poročilo Drapcr o pomoči tujini
WASHlNGTON, 24. — Predsednik Eisenhower je danes pozval kongres, naj odobri priporočilo komisije Draper, ki priporoča naj ameriške načrte za vojaško pomoč zaveznikom določijo za dobo treh let in pozneje za pet let.
Komisija, ki ji predseduje poslanik William Draper, poudarja, da se nadaljevanje vojaške pomoči lahko zagotovi samo tiatim državam, ki podpirajo smotre ameriške zunanje in vojaške politike. Draper ja mnenja, da bi moral državni departma imeti večjo vlogo pri pripravljanju ameriške politike za vojaško pomoč tujini. Obrambni departma bi se v večji meri posvetil izvajanju tega programa. Ta priporočila vsebuje drugo poročilo, ki ga je komisija poslala predsedniku Eisenhowerju.
,
predlagal, naj se ameriška vojaška pomoč državam NATO poveča za 400 milijonov dolar jev. Senatna zunanjepolitična komisija je to v precejšnji meri upoštevala in dovolila NATO 233 milijonov dolarjev več. kakor je Eisenhovver zahteval.
V drugem poročilu pravi Draper, da, »dokler bo obsta jala grožnja komunističnega napada in prevrata, potrebujejo ostale države svobodnega sveta primerno vojaško pomoč, da se lahko upirajo komunističnemu pritisku in da sodelu jeio pri skupni obrambi*.
Na tiskovni konferenci v Beli hiši je Draper izjavil: »Ni
mogoče voditi stoletno vojno, s tem da se krediti izglasujejo vsako leto*. Dodal je, da bi odobritev tega načrta izključila sleherno omenjanje kreditov tej ali oni državi, za to ali ono razdobje, in da bo šlo za »moralno obveznost* vojaško pomagati ameriškim zaveznikom za določena razdobja s pogojem, da njihova politika podpira smotre ZDA.
Komisija predlaga tudi, naj se poveča odgovornost ameriških poslanikov v prizadetih državah in odgovornost ameriških vrhovnih poveljnikov za zunanja področja (kakor je general Norstad za ameriške čete v Evropi) pri razdeljevanju vojaške pomoči tujini.
Draper zahteva dalje, naj se v Pentagonu ustanovi mesto »ravnatelja za vojaško pomoč*, ki bi skrbel za izvajanje omenjenih programov.
BEOGRAD, 24. — Danes je prispela v Beograd delegacija odbora za jedrsko energijo Združene arabske republike. Delegacija bo 15 dni gost jugoslovanske komisije za jedrsko energijo. Obiskala bo jugoslovanske znanstvene inštitute v Vinči, Zagrebu in Ljubljani in se seznanila z uporabo jedrske energije v miroljubne namene.
Da», v katerem bi bile Velika Britanija in vse države, ki lahko izdelujejo atomsko bombo, tako da bi samo ZDA in Sovjetska zveza imele jedrsko orožje; če bi se laburistična stranka vrnila na oblast, ne bi obnovila jedrskih poizkusov, ki so sicer bili že prekinjeni; če pa bi neka država delala nove poizkuse, bi morala londonska vlada sklicati novo mednarodno konferenco; morebitna angleška laburistična vlada ne bi smela biti že prej vezana na jasne obveznosti o morebitnih diplomatskih pogajanjih; atlantsko zavezništvo je treba podpirati, in dokler bo Anglija v tem zavezništvu, bo morala dovoliti obstoj oporišč NATO na svojem ozemlju.
Zvedelo »e je, da je med zasedanjem splošnega sveta sindikatov voditelj sindikata transportov Frank Cousins vztrajal, naj se laburistična stranka obveže, da se bo za vedno odpovedala poizkusnim jedrskim eksplozijam.
 «»-------
Plenarno zasedanje CK KP SZ
MOSKVA, 24. — Agencija Tass javlja, da je Nikita Hru-ščev otvoril danes v Moskvi plenarno zasedanje CK KP SZ. Na zasedanje so bili povabljeni številni partijski voditelji, prvi tajniki mest, področij, republik in voditelji številnih podjetij.
Navzoče so tudi številne o-sebe, ki so odgovorne za načrtovanje, sindikalni voditelji in ravnatelji važnih tovarn. Prav tako so navzoči številni znanstveniki, gradbeniki in nova-torji.
Na zasedanju bodo podana številna poročila, ki bodo obravnavala pospešitev razvoja kemijske industrije, zlasti industrije sintetičnih proizvodov in plastičnih snovi ter izboljšanje tekstilne proizvodnje.
Prvi dan zasedanja so podali poročilo predsedniki mestnih sovnarhozov iz Moskve, Leningrada, Stalina in Sverdlovska.
Na zasedanju ni navzoč noben tuj časnikar. Verjetno pa bo agencija Tass obširno poročala o zasedanju.
 «# —
Novo vodstvo KA
VATIKAN, 24. — Papež je imenoval za novega generalnega prdsednika Katoliške akcije prof. Agostina Moltarella: podpredsednika bosta Vittorio Bachelet ter dr. Carmela Rossi. Osrednji predsednik zveze mož bo prof. Domenico An-dreani, analogno funkcijo pri ženskah pa bo imela dr. Maria Teresa Criconia. Osrednji predsednik italijanske mladine bo dr. Silvio Betocchi, Giulia-na Biondi pa predsednica ženske mladine. Imenovani pa so še predsedniki za združenja visokošolcev, diplomirancev itd.
Prof. Luigi Gettda, ki zapu-
šča mesto generalnega predsednika Katoliške akcije, je spet prevzel državno predsedstvo «meščanskih odborov#.
Novi predsednik Katoliške akcije, ki ima 47 let, je bil med drugo svetovno vojno vojaški zdravnik ter je bil kot sanitetni častnik s sardinskimi grenadirji v Sloveniji.
 «»------
Spet demonstracije žensk v Durbanu
DURBAN,	24.	—	Včeraj	je
policija v Durbanu nastopila s solzilnimi	bombami. Razpr-
šit, je hotela množico žensk, ki so grozile, da bodo zažgale hišo nekega člana policije, ki pa je po rodu domačin. Policijski agenti so pri tem are-tnali pet oseb;	50	žensk	se
je namreč zbralo pred hišo policijskega agenta v mestni četrti Kaw Mašu. V središču Durbana pa	se	je	kmalu	za
tem začelo protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo kakih 800 žensk domačink. Pri zborovanju ni prišlo do nobenega incidenta.
Delo komisij IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije
Bojčeva in G. Gobbo o blagodejnem vplivu pravilne politike do narodnih manjšin
Danes bo verjetno govoril E. Kardelj o zunanji politiki
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 24. — Četrti kongres Zveze komunistov Slovenije je nadaljeval danes dopoldne in popoldnt delo v komisijah. V razpravi v ideološko-politični ko* misiji, v komisiji za družbeno upravljanje, v komisiji za gospodarska vprašanja in organizacijsko - politična vprašanja je sodelovalo do sedaj 140 delegatov.
Dela ideološko - politične ~ komisije se je udeležil da-
nes tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, ki se je sinoči vrnil z obiska v skandinavskih državah v Ljubljano. Predvideva se, da bo Kardelj govoril jutri na kongresu o zunanji politiki.
Dosedanja izčrpna razprava v komisijah, v katerih so delegati govorili o izkušnjah iz dela v tovarnah, komunah in
meri od boljše organizacije ■dela in boljše strokovne na-obrazbe delovnih ljudi. Poudarjena je bila potreba, da se vzgoja novih strokovnih kadrov ne naslanja samo na šoU, temveč da je treba posvečati čim večjo pozornost iz-venšolski strokovni izobrazbi kadrov neposredno iz delavskih vrst. Delegati so se prav tako med drugim zavzeli, da se vzgojno kulturno delovanje čim bolj poveže z neposredni-
kretnih predlogov, bo služila za sprejem sklepov, na podlagi katerih bo jutri kongres sprejel resolucijo o bodočih nalogah. V razpravi je bilo u-gotovljeno, da je delavsko in družbeno samoupravljanje postalo ena osnovnih gibalnih si! celotne jugoslovanske družbe. Samouprava je postala neob-hodna in nenadomestljiva vsakdanja potreba delovnih ljudi, ki odpira lepe perspektive za nadaljnji razvoj. De'e-gati so dali številne predloge za povečanje produktivnosti dela in ugotovili, da povečana produktivnost dela ni odvisna samo od proizvajalnih Pogled na dvorano, kjer zaseda IV. kongres ZKS	sredstev,	temveč	v	nemanjši
tnilllllllllllllllMIIIIIIIlilllll lili I lllll llllllllllllllllll || 11||| | m 11 llllllllllllIlHIIIIIIIIIIIIIIlIllIlIlUillHHIIIHimiHUllllUlHlHtimtiiiiintnmiinniimntiniiininiiiitiliMllllllllllllllHIIIHIItllllllMIIIIII
Strnjeno se nadaljuje stanka pomorščaku«/ in bančnih nameščenem;
Poslanec PSI Concas poziva vlado na ukrepe proti mučnemu stanju v tržaškem pristanišču
podjetjih in dali vrsto kon- g P^aln, in dir prene-
Senat odobril zakon o kolektivnih delovnih pogodbah • Komisija poslanske zbornice zavrnila nekatere spremembe zaknnp n amnestiji, ki jih je sprejel senat • Poziv H IM in PSI na akcijo pruLi demokristjanski politiki na Siciliji
(Od našega dopisnika)
RIM, 24. — Stavka pomorščakov se še vedno strnjeno nadaljuje in do sedaj ni bilo nobenih novih stikov za obnovitev pogajanj. Kakor že javljeno, je minister za trgovinsko mornarico Je-rvolmo včeraj ponovil, da vlada ne bo začela pogajanj, dokler bo stavka trajala.
Prav tako se danes že deseti dan nadaljuje stavka bančnih nameščencev. Sindikalne organizacije javljajo, da je stavka strnjena v vsej Italiji. V številnih mestih so začeli zbiranje prispevkov za pomoč stavkajočim. Sindikalne organizacije poročajo, da so nabiralne akcije povsod dobro uspele in so v nadaljnjo spodbudo stavkajočim. Do sedaj ne kaže, da bi bil spor kmalu rešen. Minister za delo pa se za spor zanima z neuradnimi stiki.
Nocoj se je končala 48-urna stavka nameščencev INADEL, ki zahtevajo izboljšanje prejemkov. Davi se je začela
MtmilllllllltlllltMttMtlllMIMinMMIIIItlMIIIIItmaillllllllltllllltlllllltlllHMIIIIIIIIMtlltlMIinttltlMMIIfMtltllMIIIIIHItltHIIIIIIIIMIIHIIIIIIItllllllllH*
Drzen napad alžirske vojske na frantoske položaje pri Boni
Bitka je trajala od 4 zjutraj do poldne in Francozi so uporabljali letala - Debre ponovno poziva zahodne zaveznike na solidarnost proti Alžircem - Burgiba:
De Gaulle ponuja Alžiriji tisto, kar je Hitler ponujal Franciji
BONA, 24. — Danes zjutraj se je v predmestjih Bone vnela silovita bitka med veliko skupino alžirskih borcev in francosko vojsko, ki je uporabljala tudi letalstvo. Alžirski borci so bili opremljeni z avtomatičnim orožjem. Člani alžirske vojske so napadli francoske postojanke v predmestjih, s tem da so se vtihotapili med francoske obrambne črte na področje med letališčem Salines in predmest* jem Sidi' Salen. Zavzeli so položaje v vrtovih, ki obkrožajo hiše.
Francosko poveljstvo je v vsej naglici poslalo ojačenja in ,v boje sp posegla tudi letala, ki so obstreljevala pod-„	,	ročje, kjer so alžirski borci
v" or ve m noročiVu” 7e" D raner zavzeli položaje. Okoli 9. ure v prvem porocuu je uraper francogko poveljstvo javilo,
da so francoske čete obkolile Alžirce, toda boji so se nadaljevali z vso srditostjo in se končali šele okoli poldne. Po zatrjevanju francoskega poveljstva je padlo 44 Alžircev. V njihovi skupini je bilo okoli 70 vojakov. Francoskih izgub francosko poročilo ne omenja.
PARIZ, 24. — Predsednik vlade Debre je včeraj izjavil v senatu, da mora Francija izpolniti svoje poslanstvo za «postavitev mostu med evropsko in islamsko kulturo#. Dodal je: »Videli smo naraščajočo grožnjo gibanja, ki z izgovorom nacionalizma predstavlja grožnjo za prihodnost Francije in atlantskega zavez-
ništva. Pripravili smo spis o vseh, ki od zunaj pomagajo upornikom, toda želimo tudi vedeti, ali so naši zavezniki res naši zavezniki. Vedeti morajo, da je francoska stvar tudi zahodna stvar.*
Debre je dodal, da je treba skleniti nove sporazume s Tunizijo in Marokom. »Francija, je dodal, je pripravljena skupno raziskovati saharsko puščavo, toda gotova hoče biti, da se bo vsak sporazum spoštoval, in da bosta ti dve državi ostali strogo nevtralni kar se tiče Alžirije.#
Zahodnoberlinski list #Der Kurier# pa objavlja pod naslovom »Prijatelj Evrope razočaran nad Evropo#, intervju Burgibe, v katerem se tunizijski predsednik ponovno zavzema za konferenco na najvišji stopnji med evropskimi in afriškimi državami za odpravo kolonializma. Evropa in Afrika bi morali na ločenih konferencah pripraviti skupno stališče o »Evrafriki#. Afriške konference bi se morale udeležiti neodvisne države in tiste dežele, ki so še kolonije.
Namen konference na najvišji stopnji naj bi bil ustanovitev evropsko-afriške gospodarske zveze, v kateri bi se življenjska raven nezadostno razvitih ozemelj lahko dvignila. Hkrati pa bi bogastva Afrike — saharski petrolej in vse ostalo — skupno uporabljali.
Burgiba je ponovno izrazil svoje veliko razočaranje zaradi neuspeha tunizijskega poslanstva v Bruslju, ki je proučevalo možnost povezave z gospodarsko skupnostjo.
Burgiba je zatem kritiziral francosko politiko v Alžiriji in poudaril: «De Gaulle ponuja sedaj Alžiriji točno tisto, kar je Hitler predlagal Franciji: »Blaginjo, toda brez svobode. Čakati moramo, da se peta republika obrabi kakor četrta. To bi utegnilo trajati dolgo, toda prej ne vidim nobene ihožnosti. V pričakovanju samo komunizem lahko izkoristi položaj skupno z vsemi sovražniki Zahoda.#
Burgiba je, kar se tiče Zahodne Nemčije, izjavil: »Trgovati hočemo z drugimi državami, posebno z Nemčijo; toda — čudno — ves svet se boji Francije.#
Maroški ministrski predsednik Abdulah Ibrahim, ki je sedaj na obisku v ZAR, pa je na tiskovni konferenci v Kairu izjavil, da je imel med svojim bivanjem v Kairu več stikov v zvezi z Alžirijo. Dodal je:	«Prihodnji sestanek
med kraljem Mohamedom in predsednikom De Gaullom bo nudil priložnost za iskanje rešitve alžirskega vprašanja, ker ga Francija ne more rešiti sama, in Alžirci imajo mnogo izgub.#
stavka kamnarjev v kamnolomih za klesarski material. Stavka je bila proglašena za nedoločen čas.
V okviru sindikalne akcije kovinarjev pa traja že tretji dan stavka za nedoločen čas po normalnem delovnem urniku, tako da je ukinjeno sleherno izredno delo. Kakor je znano, je ta stroka napovedala od 26. t.m. dalje stavke po posameznih sektorjih.
Medtem se je v poslanski zbornici nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za tr govinsko mornarico; zaključila se bo jutri z govorom ministra Jervolina in z glasovanjem. Na današnji seji so levičarski govorniki ponovili kritike proti ravnanju vlade v zveži s stavko pomorščakov ter so obsojali brezdelje v procesu amortizacije in reor1 ganizacije celotnega sektorja, zaradi česar je italijanska trgovinska mornarica v podrejenem položaju spričo mednarodnega razvoja pomorskega prometa. Med drugimi je socialistični poslanec Concas ponovno prikazal žalostno sliko pristaniške krize v Trstu in pozval vlado, naj pravočasno sprejme ukrepe proti sedanje mu mučnemu položaju.
Senat pa je davi brez težav odobril osnutek zakona, ki daje pravno veljavnost »erga omnes# kolektivnim delovnim pogodbam, kakor jih je odobrila poslanska zbornica. Za odobritev so glasovali skoraj vsi senatorji. Proti so glasovali samo liberalci, prav tako kakor so to storili v po-
IIIIIIIIIIIIMIIIIIINI lllll llllllltllll iiiiiiiiiiiiiiiiii
Kongres KP Francije
PARIZ, 24. — Danes se je začel XV. kongres KP Francije, na katerem je navzočih 6U0 francoskih delegatov. Glavni tajnik Maurice Thorez je v svojem poročilu izjavil, da je politična kriza lanskega ma. ja privedla do »uničenja demokratičnih ustanov in do predsedniškega režima, ki ga podpirajo najbolj reakcionarni e-lementi v državi#.
Izjavil je dalje, da je bilo vprašanje saharskega petroleja rešeno v korist mednarodnih kartelov, ter da je gospodarska in socialna politika vlade najbolj nazadnjaška v
slanski zbornici. Novi zakon, ki urejuje delovne odnose: in uvaja pravno zajamčene , minimalne pogodbene pogoje, bo stopil v veljavo, takoj ko ga bo podpisal predsednik republike in bo objavljen v uradnem listu.
Kar se tiče zakona o amnestiji, je pravosodna komisija v poslanski zbornici odobrila sklep, da se zavrnejo spremembe, ki jih je vnesel senat, in da se sprejme samo -toda z nekaterimi spremembami — tisti predlog senata, ki se tiče razširitve amnestije na prestopke do tisku. Pripomniti pa je treba, da so se demokristjanom sedaj pridružili tudi misinski poslane, .v nasprotju s stališčem, ki so ga zavzeli njihovi kolegi v senatu. To je nov primer tesnega sodelovanja med demokristjani in neofašisti.i Jutri bodo o zadevi ponovno razpravljali pred zbornico in zatem se bo zakon spet vrnil pred senat, ki bo verjetno izglasovan v najnovejši obliki, kar se lahko sklepa po misinski «spreobrnitvi». Zato ni nič čudnega, če je pravosodni minister Gonella danes i izjavil, da je zelo zadovoljen z glasovanjem komisije.
Poslanec Restivo, ki mu je včeraj demokristjansko vodstvo poverilo nalogo, da naveže stike s sicilijansko demokristjansko stranko za sestavo nove deželne vlade, je odpotoval popoldne v Palermo. Se prej pa se je dolgo razgovarjal s tajnikom stranke Morom in z bivšitn ministrom Mattarelio. V Palermu pa je komunistična parlamentarna skupina za Sicilijo odobrila resolucijo, s katero poudarja stališče KPI za rešitev krize, ki naj temelji na programu, ki ga zagovarja koalicija avtonomističnih sil.
Tudi deželno tajništvo PSI
ha napačno in zastarelo ooj-movanje o razlikah med fizičnim in umskim delom.
V komisiji za organizacijsko-politična vprašanja sta popoldne med drugim govorila tudi delegatka iz Ljubljane Majda Bojc in delegat Kopra Gi-no Gobbo. Majda Bojc se je dotaknila tudi položaja narodnih manjšin v Sloveniji. »Tu ni strnjenih manjšinskih področij, je poudarila Bojčeva, toda načelno vendarle smo na stališču dvojezičnosti, ki vodi k zbližaniu narodov ob meji. Lahko rečem, da je dvojezičnost sestavni del politike »mosta* med dvema narodoma in ugoden pogoj za izvajanje politike aktivne koeksistence*. Majda Bojčeva je nato navedla podatke o malem obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo in ugotovila, da ta promet omogoča italijanskim državljanom, ki žive v drugačnem družbenem sistemu, da se na kraju samem seznanijo z jugoslovansko stvarnostjo. Kot posledica tega so se opazile pomembne spremembe v javnem mnenju v sosedni državi, ki prispevajo k sporazumevanju med našima narodoma. Sicer se, je poudarila Bojčeva, slovenska narodna manjšipa v Italiji ne zapira v narodne okvITb, temveč v tesnem sodelovanju z demokratičnimi in socialističnimi silami aktivna sodeluje v družbe, nem življenju Italije. Drugačen pa je, je dejala Bojčeva, položaj naše manjšine v Avstriji, kjer v najnovejši dobi oživljajo spomine na veliko monarhijo in se porajajo nacionalistična društva. Te organizacije zastrupljajo ozračje s šovinizmom in s svojimi napadi na slovensko manjšino resno ogrožajo njene pravice. Mi obžalujemo, je zaključila Bojčeva, da se napredne sile v Avstriji ne zoperstavljajo tem reakcionarnim silam, ki so hkrati tudi njihovi sovražniki*.
Gino Gobbo iz Kopra, ki je govoril v italijanščini, je pou-
je objavilo izjavo, v kateri daril aktivnost italijanske na-poudarja, da je #sestanek, ki so ga s tolikšno dobro voljo ponudili krščanski socialci demokristjanom, ostal brez u-speha in potrjuie nesposobnost krščanske demokracije za zdravo politiko obrambe in razvoja sicilijanske avtonomije. To dokazuje tudi sklep de-mokristjanskega vodstva, da povabi desnico v vlado desnega centra#. Izjava poudarja zatem, da je potrebno nadaljevati borbo, da se krščanski demokraciji prepreči izvedba njene nove politike.
A P
rodne manjšine v Jugoslaviji. Gobbo je ugotovil, da je pravilna politika Zveze komunistov Jugoslavije v narodnostnem vprašanju omogočila, da se ustvari monolitna enotnost z jugoslovanskimi narodi in narodnimi manjšinami. Italijani v Koprščini so aktivno vključeni v družbeno, gospodarsko in kulturno življenj« in so tudi na odgovornih položajih v organih oblasti, v političnih organih in v gospodarstvu.
Kongres nadaljuje delo jutri.
iiiiimMiiiiiiiiiittiiiiiiiiiuHiiiiHiiiHiMiiiiiimiiHtimmHmiHiilllititilliiiiimiiHiiiiiiiHiiHiiiiimimntmiaiiiiiiiiiiitiittiiiiiiiiltiiiitiiitiiimtm
Lloyd se zavzema za konferenco predsednikov vlad štirih velesil
Poudaril je, da misli nadaljevati pogajanja la sporazum ■ Nobenega načrta za sestanek zahodnih predsednikov vlad ■ Moskovski komentar
LONDON, 24. — «Ne verjamem, da je ženevska 'Konferenca propadla; ponovno se bomo sestali 13. julija,# je izjavil zunanji minister Selwyn Lloyd danes popoldne v spodnji zbornici. «Ne sme se pričakovati, je pripomnil, da se bomo naglo sporazumeli. V ta namen sta potrebni potrpežljivost m enotnost med zavezniki. Sporazum o Berlinu bi lahko odprl pot za širši spoiazum.#
Lloyd je dalje sporočil, da bo angleška vlada v kratkem objavila belo knjigo o raznih predlogih na konferenci.
V začetku svoje izjave je minister dejal, da so zahodne države v Berlinu samo zato, da tam (»branijo svobodo Berlinčanov#. »Doseči hočemo nov sporazum, ki naj zajamči svoboden dostop do zahodnega Berlina. Ne smemo si delati
zadnjih letih. Pripomnil je, | utvar in misliti, da bo mogo-
da vlada potrebuje hladno vojno za nadaljevanje svoje politike sile v Alžiriji. Zahteval je pogajanja z alžirskimi borci.
Ostro je napadel desničarske socialiste, ki jih vodi Mol-let, in je poudaril možnost enotne akcije z avtonomnimi socialisti in z zvezo demokratičnih sil. Fonovno je ponudil roko krščanskim delavcem za sodelovanje.
če te sporazume naglo doseči. Dosedanji neuspeh je razočaral, toda moj namen je nadaljevati poizkuse za' sporazum z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagam.#
Glede morebitne konference najvišjih je Lloyd izjavil: «U-pam, da bo konferenca zunanjih ministrov, ko se bo'nadaljevala, pripeljala do sestanka predsednikov vlad.# Ko je odgovoril Bevanu, ki ie opo-
zoril na preplah, ki bi ga povzročil neuspeh, je Lloyd orne. nil, da ima prekinitev ženevske konference namen nuditi ministrom možnost razmišljanja, ter je dodal: »Moje stališče je, da nismo še končali prvega dela naloge, Ki smo si jo zadali. Zame odložitev dela ne pomeni razdor, pač pa navaden odmor.#
Govoril je zatem Aneurin Bevan, ki je izjavil, da bo laburistična opozicija zahtevala še pred 13. julijem debato o zunanji politiki v spodnji zbornici. «Pokazali smo skrajno potrpežljivost,# je pripomnil Bevan in dodal: »Pametno se nam zdi, da bi imeli tudi mi, kakor dr. Adenauer, priložnost komentirati delo ženevske konference.#
Ko je odgovoril Bevanu, je Lloyd izjavil, da ima ženevska konferenca dve nalogi: 1. Iska. ti sporazum o Berlinu, truditi se za zbližanje nasprotnih stališč in pripraviti predloge za predsednike vlad. 2. Ko bo to doseženo — ali v primeru, da bi vsi napori bili zaman — je treba začeti razgovore o konferenci najvišjih, o njenem dnevnem redu, o datumu in o udeležencih konference. Minister je pripomnil, da zunanji ministri niso še izpolnili prve od teh nalog. Predstavnik Foreign Officea
je danes izjavil, da ni nobenega načrta za sestanek zahodnih predstavnikov vlad. Pripomnil je, da nima noben angleški voditelj namena udeležiti se takega sestanka pred 13. julijem, in da ni nihče predlagal takega sestanka niti v Londonu niti drugje.
Zahodne vlade so v stiku po redni diplomatski poti, ni pa predviden noben sestanek izvedencev.
Moskovski radio je danes oddajal članek revije «Novoje vremja#, ki poudarja, da se morajo razgovori zunanjih mi. nistrov y Ženevi nadaljevati. Revija obtožuje ZDA, Francijo in Zahodno Nemčijo da hočejo izkoristiti odložitev ženevske konference za prepri-čavanje javnega mnenja, da pogajanja niso potrebna »Toda sestanek, ki je določen za 13. julija, se mora nadaljevati dokler ne izgine nevarnost vo^ jaške katastrofe,# dodaja revija.
Dalje poudarja revija, da Bonn, Pariz in VVashington ho. čejo poživljati hladno vojno z razdorom pogajanj, medtem P* hoče samo britanski zunanji minister Selwyn Lloyd iz-koristiti tri tedne odmora za proučitev vsega, kar je bilo rečenega na dosedanjih sestan. kih, in odločati, kako naj at začne nova faza pogajanj.
Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 28.8, najnižja 21.1, zračni tlak 1012.7 stanoviten, veter 18 km na uro severovzhodnik, vlaga 38 odst., nebo dve desetini oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 1».».
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 25. junija
Hinko
Sonce vzide ob 4-16 in zatone ob 18.58. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 22.59 in zatone ob 9.37. Jutri, PETEK, 26. Junija
Gruda
Tiakm/na konferenca odbora za zaščito tržaškega gospodarstva
Odbor je nakazal osnovne smernice
j	“	,	t	I	.	-	1 ' , 1 ! , j t I	'	j	|	^	;
za rešitev hude gospodarske krize
Pričelo se je stavkovno gibanje uslužbencev «Javnih skladišč«
Visok odstotek stavkajočih kamnarjev - Sporazum v AFA
Za izboljšanje položaja so med dragim potrebni: integralna prosta cona, obnovitev podjetij IRI in konvencij s plovnimi družbami PIIVI, prednostni pogoji za pristanišče, pospešitev javnih del, gradnja 11U1UU ljudskih stanovanj, zaščita in podpora kmetijstvu, davčne olajšave itd.
Včeraj je bila ped predsedstvom prof. Medanija v prostorih tržaške federacije PSI tiskovna konferenca odbora za zaščito gospodarstva Trsta in njegovega ozemlja, katerega pobudam in programu so se pridružili:
Miljska, dolinska, zgoniška, devinsko-nabrežinska in re-pentaborska občina, vodje sku pin občinskih svetovalcev tržaške občine PSI, KPI in NSZ; vodja skupine pokrajinskih svetovalcev KPI, nova Delavska zbornica CGIL; avtonomna federacija KPI v Trstu, tržaška federacija PSI, Neodvis na socialistična zveza v Trstu, notranje komisije v Tovarni strojev, v ladjedelnici Sv. Marka, Tržaškega arzenala - Sv Roka, ILVE, pristaniška družba za prekladanje blaga v tržaškem pristanišču, pristaniška družba za razkladanje in nakladanje raznega blaga, pristaniška družba za premog in rude. Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov, Zveza zadrug in Kmetijska zadruga.
Profesor Medani je v začetku na kratko pojasnil, zakaj je odbor nastal in nadaljeval:
• Danes ne more nihče zanikati skrajno resnega gospodarskega položaja v Trstu in na njegovem ozemlju. Izguba naravnega zaledja in pregrade, ki so nastale med našim pristaniščem in njegovim tradicionalnim zaledjem niso dopustile niti tega, da bi se izkoristila ugodna konjunkura. A-meriški zastoj, drugi vzrok gospodarske krize, česar danes nihče več ne zanika, je porazno vplival na mednarodno trgovino in na industrijski razvoj, zaradi česar so Trst, njegovo pristanišče in njegova industrija, ki so bolj tesno povezani z mednarodnimi gospodarskimi odnosi, utrpeli nadaljnji gospodarski padec.
Vse prebivalstvo soglasno u-gotavlja ta položaj in se strinja o nujnosti, da ga je treba čimprej izboljšati in sicer z ukrepi, ki ne bodo imeli značaja podpore, ampak ki bodo izraz resnega, organičnega obnovitvenega načrta. Brez tega bo naš emporij dokončno propadel in izgubil svoje funkcije. Ta načrt mora vsebovati poleg zakonskih ukrepov tudi primerne gospodarsko-finančne posege
Kljub tej soglasnosti javnega mnenja in čeprav si to vsi želijo, ni bilo mogoče doslej uresničiti akcijske enotnosti ter spremeniti skupne ocene položaja v soglasno obrambno akcijo, kar so znali doseči spričo skupnih interesov v mnogo lažjih pogojih v Genovi, v Neaplju, Florenci, Vidmu in drugih središčih.
S tem namenom se je ustanovil odbor za zaščito gospodarstva mesta in ozemlja. Sestavil je načelni program, v katerega so bile vključene skupne zahteve, ki so prikladne za pozitivno rešitev vprašanja življenja in bodočnosti Trsta.
Pobudniki odbora menijo, da so našli skupno akcijsko osnovo, ki bi lahko zajela vse gospodarske in politične sile. Ža blaginjo Trsta in naših občin ter za našo prihodnost in za prihodnost naših družin si odbor nadeja, da bo naletel na popolno razumevanje vsega
prebivalstva ne glede na ideo-
fo”
oške in strankarske razlike v delu za rešitev in napredek Trsta.
Zatem je dal besedo Bono-mu Tominzu, ki zastopa v odboru Delavsko zbornico CGIL in ki je prebral ter podrobneje orisal naslednji program: Odbor za zaščito gospodar-r»ta ia njeftsvfKi
TraP
lahko zopet gradila ladje; za dopolnitev obnovitve Tovarne strojev Sv. Andreja in Tržaškega arzenala ter da bo zagotovil vsem tem podjetjem primerno količino in kakovost naročil; za ustvaritev novih dejavnosti v državnem sektorju našega področja, da se zagotovi trajna zaposlitev specializirane delovne sile ter da se zaposlijo novi, zlasti mladi delavci.
Obnovitev konvencij s plovnimi družbami PIN, da se ponovno vzpostavijo in okrepijo tradicionalne tržaške pomorske proge z dodelitvijo ladij, ki bodo ustrezale modernim zahtevam pomorskega prometa.
Priznanje Trstu prednostnih pogojev, ki jih uživajo druga pristanišča, kot n. pr. Hamburg, s sklepanjem trgovinskih sporazumov z zalednimi drža vami, ter uveljavitev pristaniških in železniških tarif, da bo Trst lahko vzdrževal konkurenco drugih pristanišč. Pospešitev vseh pristaniških operacij, vključno valutarnih.
Pospešeno uresničenje važnih javnih del, ki so povezana s prometom: pomol VII., okrepitev železniške proge Trst-Mestre in Trst-Videm-Tr-biž z razširitvijo postaje pri Sv. Andreju, krožna železniška proga za povezavo postaje Sv. Andreja s progo za Tržič, povezava s postajo v Zavij ah, popravki pontebske ceste, gradnja avtostrade Trst-Tržič-Mestre in ustrezna povezava z Vidmom - Palmanovo, ureditev zunanjih valobranov, gradnja metanovoda Mestre-Trst.
Resno prizadevanje za rešb tev stanovanjskega vprašanja z gradnjo 10.000 ljudskih sta-i^vigj ^na ^sfn
iiuudiij n a V 91111 ozemliuT^ okrepitvijo gradenj n* podla
Sergio, v Barkovljah, Rocolu, pri 8v.»'Alojziju zMzakofiom 4 (INAOasa), z nadaljevanjem
G8Kf fe**-”	“
e v hačrta.
Tja
»novitvijc
primernimi sredstvi, da se zagotovi reden obisk učencev z vsega ozemlja; ustanovitev zglednega gospodarstva, ki bo spodbujalo kmetijstvo področja; zaščita tipičnih krajevnih pridelkov.
Znatne davčne olajšave in podeljevanje dolgoročnih kreditov z nizko obrestno mero za obrtništvo, malo in srednjo industrijo in trgovino.
Odbor zahteva nadalje od krajevnih oblasti: skrčenje posrednih davkov na ljudsko potrošnjo, okrepitev občinske funkcije za pobijanje cen s pomočjo Delavskih zadrug, ki jih je treba prej demokratizirati in okrepiti;
okrepitev obstoječih občinskih podjetij, ki naj se razširijo na druge sektorje, kot na primer pogrebno podjetje;
ustanovitev občinske lekarne;
turistična valorizacija naravnih lepot ozemlja, vštevši zaščito tipične kraške pokrajine, ter okrepitev pobud, da postane Trst središče turističnih tokov proti drugim državam in drugim turističnim središčem.
Nato so sledila vprašanja novinarjev in delavcev iz raznih tovarn. Na vprašanje o položaju v ladjedelnici Sv. Marka je obširno odgovoril Burlo, o položaju v bivši ladjedelnici Sv. Roka Millo, o Arzenalu Crevatin, o deželni avtonomiji miljski župan pac-co, o pomorstvu dr. Teiner, o prometu v pristanišču Muslin, o kmetijstvu inž. Pečenko, o splošnih smotrih odbora pa prof. Sema. Končno je povzel zaključke konference Bortolo Petronio, ki je predvsem poudaril, da se mora odbor razširiti, ker se vse prebivalstvo zaveda, da je nuj-
koordinacija in poenostavlje-j no potrebna enotna akcija za nje pobud za javno socialno I rešitev tržaškega gospodar-skrbstvo;	1	stva.
Zaostrujejo se odnosi med ravnateljstvom, uradniki in delavci Javnih skladišč tako, da so bili uslužbenci prisiljeni proglasiti protestno gibanje. Od včeraj od 17. ure dalje namreč ne opravljajo več nobenih nadur niti ne bodo za nedoločen čas delali ob prazničnih dneh. To sta sklenili obe sindikalni organizaciji, ker na včerajšnjem sestanku s predsednikom ustanove niso ničesar dosegli. Delavci namreč zahtevajo razne izboljšave, glede katerih pa hoče ravna-, teljstvo zavlačevati. O celdV nem vprašanju bo danes razpravljal upravni svet Javnih, skladišč.
Včeraj so pričeli tudi na našem področju, kot po vsej Italiji, stavkati delavci kam-narske industrije. Stavka se je pričela ob 6. uri zjutraj in je napovedana za nedoločen čas. Na našem področju sta stavko proglasili obe sindikalni organizaciji in so stavkali delavci skoro v celoti v kamnolomih v Trstu, Boljuncu, Repentabru in Zgoniku, nekaj nižji, čeprav še vedno visok, pa je odstotek stavkajočih v kamnolomih v Sesljanu in Nabrežini. Stavka se nadaljuje, dokler se ne bodo pričela ponovno pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Na našem
iiitiiiiimiiitiiiiiiimiiiHitiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiHiiiimiiiimitiiiiimiiiiittiiiitiMHflimiiiiiiiMiiiHiu«
Dan Avstrije na velesejmu
področju dela v kamnolomih skoro tisoč delavcev.
K J	s. &
"Na uradu za delo je bil včeraj ponovni sestanek, na katerem je bilo govora o položaju iA podjetju AFA. Pred-stavpiki podjgtja so pozvali sindikalne predstavnike, da naj delavci pristanejo na sedaj obstoječe pogoje, ker kaže, da bo podjetje mogoče razširiti. Popoldne so o predlogih podjetja razpravljali na skup-šični delavčev in nato z referendumom sprejeli pre.dloge ravnateljstva. Istočasno so pooblastili sindikalne predstavnike, da se čez nekaj časa sestanejo s predstavniki podjetja in da ponovno prouče položaj.
Martiri della Libeyti 6, Trst, 04582; Wanda Fornasaro, Ul.
Lazzaretto 10, Trst, 0004918.
Modna revija na velesejmu
Občni zbor Glasbene Matice
Sinoči je bil v prostorih Glasbene šole v Ul. Ruggero Manna občni zbor Glasbene Matice. Po kratkem pozdravu dosedanjega predsednika dr. Mikuletiča so podali poročila tajnik, blagajnik in ravnatelj Glasbene šole. Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen tov. Dušan Hreščak.
Več pomorskih zvez s Trstom zahtevajo avstrijski izvozniki
Pri izbiri pristanišč pa Avstrijo ne vodijo politični na. gibi, marveč zgolj gospodarska računica, je izjavil na-čelnik avstrijskega urada za zunanjo trgovino v Trstu
Včeraj je bil na velesejmu «dan Avstrije«. Prišla ni nobena delegacija, pač pa je
^ Imel ob tej priliki načelnik
avstrijskega urada za zunanjo trgovino v Trstu dr. Me tzel kratko tiskovno konferenco, ki so se je med drugimi udeležili tiidi podpred-
ga prometa pa celo 89 odstot- zaradi svoje trgovinske izme-
dald^%’o?rebna u^Uritef^ ,ednHc velesejemske ustanove
novanjskih! ,,soctuij\ . izponov^ dokler ne preneha kriza.:
idr. Paschi in ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardi.
Zaščitt ;:m .,B^pora tenetifr * &T M«4»el
Izgovoril o mož-
stvu ozemlja z ustanovitvijo „	.• VT _____________  •	.
5Sr*aJ»:
taks za podedovanja in zemljiške knjižne prepise; uveljavljenje zakona o gorskih področjih, gradnja vodovoda za namakanje, prenehanje razlastitev in primerna omejitev vojaških vaj, tako da se ne poškoduje obdelovalna površina ter uničuje že tako skopi pridelek, ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom, ki bo razpolagala s
avstr},., ..
pristanišče in rekel/ da so vprašanja avstrijskega gospodarstva v Trstu zelo znana. Trst in Avstrija sta gospodarsko povezana, saj odpade od vsega tržaškega pristaniškega prometa na Avstrijo 52 odstotkov, od vsega železniškega ln cestnega prometa s pristaniščem 62 odstotkov, od vsega tranzitne-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiJUiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
PRITISK POMORSKIH DRUŽB NA STAVKAJOČE POMORŠČAKE
Danes tiskovna konferenca koordinacijskega odbora pomorščakov - Nadaljuje se stavka bančnih uradnikov
izraža
večine delžive
Stavka pomorščakov se v našem pris'anišču nadaljuje in edino novost predstavlja dovoljenje koordinacijskega odbora sindikalnih organizacij pomorščakov mornarjem na ladji «Monfalcone», da so včeraj lahko odpluli in pričeli zopet z redno vožnjo na progi proti Istri. Gre za obrežno pro^o, ki prevaža potnike v prvi vrsti v okviru videmskega sporazuma, kar je upošteval koordinacijski odbor.
Ravnateljstva lokalnih družb
slojev mestni in okolice, zarai zelo lasnega pvleiaja.v kat*
j. ščanje in čujejo se vesti, da
»n je mestni "josp &
predlaga program za'
sq skupne vsem panogam de javnosti in vsemu javnemu mnenju in ki se dajmtudi konkretno uresničiti.	'»«10
Na podlagi tega programa namerava odbor zahtevan* od vlade organičen načrt ukrepov in investicij, ki bodo zagotovili gospodarsko obnovo.
Pogoji za resničen napredek Trsta so:
politika koristnih trgovinskih odnosov z vsemi državami;
čimprejšnja ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina s posebnim statutom in s posebno avtonomijo za naše ozemlje;
skrčenje moči zasebnih monopolov;
okrepitev vseh gospodarskih dejavnosti.
Področni proračun se ne sme krčiti, marveč zvišati, upoštevajoč gospodarski položaj raznih področij mestne dejavnosti.
Točke, na katerih sloni program odbora, so naslednje: Integralna prosta cona za vse ozemlje; preden pa se ta uresniči, naj se takoj ustanovijo industrijska prosta področja, v katera se bodo lahko stekali potrebni, tudi tuji, ka-pitali, da se razvijejo podjetja, ki bodo lahko sprejela na delo del brezposelne delovne sile ter da bodo lahko nastale večje možnosti konkurence z drugimi tujimi emporiji.
Revizija štiriletnega načrta IRI, ki popolnoma zanemarja naša največja podjetja, tako da bo vseboval program zadostne investicije za moderniziranje naprav v ILVA, v ladjedelnici Sv. Marka in v ladjedelnici Sv, Roka* da bo ta
žinskih članov. Tako naj bi prejele razne družine pismene grožnje, češ da ne bodo več vkrcavali pomorščake, ki so se udeležili stavke in grožnje, da je stavka ilegalna ter protizakonita. Vse te grožnje so do sedaj kaj malo zalegle, saj pomorščaki dobro vedo, da jim ustava zagotavlja pravico do stavke in da imajo proti pritisku in grožnjam ravnateljstev v rokah močno orožje v enotnem nastopu.
O vseh teh vprašanjih bo ijo, da bi danes poročal koordinacijski na popu- odbor, ki je sklical tiskovno ■ 'konferenco, ki bo ob 17.30 na sedežu SINDAN v Ul. Diaz 3. Včeraj se je nadaljevala tu-
* najrazličnejša samo do č t^di do
čfriF
o di atavka bančnih uradnikov, - ki Je
111111111 m iiiiiiimmiiiiiiiiiii 111 n 111 iiiiiiiniiiii
Za Cvetko
Včeraj so v naše uredništvo in upravo prispeli naslednji novi prispevki;
Josip Lavrenčič 500, Adriano Simonič 1.500.
Iz Boršta:
Roza Petaros 500, Karla Hrvat	500,	Lucija Haneta	200,
Frančiška Rapotec 200.
Iz Doline - Sehorje;
Zofija Slavec (126 ) 300, Lucija	Stranj (129 ) 200,	Lidija
Oblak (131) 100, Družina O-arin	(257)	500,	Družina Sla-
vec (116) 100, Družina Vodopivec (116) 300, Marija Kocjan	(118)	200,	Jelka	Vuga
(116) 200, Družina Bologna (št. 116/	200,	Ivan Prašelj	(122)
200, Družina Slavec (121) 200, Lino	Cuk	(192) 500.	Ernest
Kocjan (121) 150, Družina Fo-ravs (123) 200, Kocjančič Marija	(124)	150,	Josip	Stranj
(130) 100, Družina Stranj (št. 175)	200,	Pavel Stranj	(130)
150, Lavriha Antontju (133) 300, Josip Vodopivec (128) 500, Petra Kocjančič (119) 300
Skupaj 11.950 lii Prejšnja vsota 964.000 lir
Skupaj 975.950 lir Prispevke sprejemata: Ured ništvo Primorskega dnevnika Trst, Ulica Montcechi 6, tel. 93808 in 94638.
Uprava Primorskega dnevnika, Trst, Ulica sv, Frančiška št 20. tel. 37338
Po vaseh nabiraj« prispevke tudi prosvetna društva.
tudi včeraj zajela visok odstotek uradnikov. - Danes dopoldne bo običajna skupščina stavkajočih.
# * *
Federacija pristaniških delavcev CGIL je sklicala za soboto ob 17. uri na sedežu v Ul. Pondares zasedanje, na katerem bodo razpravljali: 1. O obnovi mednarodnega prometa skozi naše pristanišče; 2. o pomorskem in železniškem prometu; 3. o pogodbi SET in posledicah za promet našega pristanišča.
■ «»-------
30. junija in 1. julija v Trstu kongres za uporabo soje
30. junija in 1. julija bo v hotelu «Excelsior» evropski kongres sveta «Soybean Coun-cil of America«. Trst je bil izbran za sedež kongresa zaradi uradnega sodelovanja a-meriškega ministrstva za kmetijstvo na tržaškem velesejmu, in sicer z razstavo o novih načinih krmljenja živine, ki zadeva tudi uporabo soje. Na kongresu bodo med drugim razpravljali tudi o novih tehničnih prijemih v zvezi s pridobivanjem moke iz soje, ki predstavlja najvažnejši vir za
krmljenje domačih živali in seb
še posebno perutnine.
Na kongresu bo sodelovalo kakih 40 ameriških tehnikov in strokovnjakov, med njimi predstavniki ameriškega veleposlaništva v Rimu ter predstavniki «Soybean Council of A-merica«.
kov. Avstrija ima torej za Trst velik gospodarski pomen.
Po koncu vojne je bilo avstrijsko gospodarstvo v obupnem stanju, toda kmalu se je opomoglo in sedaj zelo cvete. Tako je na primer valuta stoodstotno krita z zlato podlago in s tujimi devizami. Avstrija tudi skoraj ne pozna brezposelnosti, ker je industrija popolnoma zaposlena. Toda razvoj gospodarstva in blaginja sta odvisna v veliki ttierl od izvoza. Sedaj odpade na države Skupnega evropskega tržišča polovica vsega avstrijskega izvoza, na vzhodnoevropske države pa 14 odstotkov: ostali izvoz gre v čezmorske dežele ter na Bližnji in Daljni vzhod. Ker pa bodo nastale s SET diskriminacije, bodo potrebni dvostranski sporazumi, da ne pride do zastoja izvoza v te države; po drugi strani pa bo treba nadomestiti morebitne izgube s povečanim izvozom v čezmorske države, k čemur avstrijska zunanja trgossina ravno teži. Vprav tu pa se vključi važna vloga Trsta, ki lahko mnogo pripomore k razvoju avstrijske zunanje trgovine, kar bo tudi njemu v korist. Nastaja pa tu vprašanje stroškov in razpoložljivih pomorskih zvez. Za Avstrijo je seveda ugodno, če razna pristanišča konkurirajo med seboj. Pri izbiri pristanišč pa je ne vodijo politični nagibi ali simpatije, marveč zgolj gospodarska računica. Avstrija je seveda prisiljena konkurirati na tujih tržiščih z drugimi zelo razvitimi državami, ki imajo še to prednost, da jih manj stane uvoz surovin in izvoz končnih izdelkov, ker so ob morju. Da pa lahko s temi državami konkurira, si mora preskrbeti tudi čim nižje pristaniške tarife.
V zadnjem času se je mnogo govorilo o padcu avstrijskega prometa skozi Trst. Ta padec je treba pripisati predvsem znižanju uvoza premoga, ker ga Avstrija kupuje več v Sovjetski zvezi in na Poljskem
njave s vtema državan\g. Ra zen tega pa ima na razpolago tudi vedno več električne
energije in metana, zaradi česar se je tudi znižala upora ba premoga v državi. Kar *e tiče Reke, se je usmeril tja del avstrijskega uvoza in izvoza tudi zaradi kompenzacij v zunanji trgovini, saj plačuje Jugoslavija del svojega u-voza iz Avstrije s pristaniškimi storitvami. Kljub vsem tem činiteljem pa se Avstrija ni odvrnila od Trsta. Seveda pa zahtevajo avstrijski izvozniki povečanje števila ladijskih odhodov in prihodov v tržaško pristanišče. To je seveda kočljivo vprašanje, ker ne more Avstrija izkoristiti vse tonaže ladij. Rešili pa bi to vprašanje tako, da bi usmerili v Trst več notranjega italijanskega prometa. V zvezi s tem je tudi prav pospeševati industrijo, seveda če služi kot dopolnilo pristaniškemu prometu. Glavno vprašanje torej ostane: več pomorskih zvez. Vsekakor pa je kljub padcu prometa z masovnim blagom ostal promet z raznim blagom na isti ravni.
Kljub tem težkočam pa Avstrija zaupa v važno trgovinsko vlogo Trsta, kar dokazuje tudi njena udeležba na tržaškem velesejmu in njena 11. razstava lesa. Tržaški velesejem nudi tudi precej možnosti sklepanja kupčij, čeprav seveda ne v tolikšni meri kot milanski.
Na lgoncu se je podpredsednik velesejma dr. Paschi dr. Metzelu zahvalil in rekel,
je tržeški velesejem kot
klena izložba, kjer je treba
pa Je prodaja gotova.
Po tiskovni konferenei }e sladil kratek ogled avstrijskega paviljona.
Čitajte in Sirite
PRIMORSKI DNEVNIK
Velesejemski dobitki
Včeraj so izžrebali na velesejmu naslednje dobitke: radijski sprejemnik Minerva je prejel Giulio Umer, Ul. Franca 16, Trst z listkom 0004963; dva lestenca je prejela Elda Siri, Cesta na Konkonel, Trst, listek 03832; dve luči za nočno omarico Stellio Dyabiras, Hotel Excelsior, Trst, listek 04460; fotografski aparat »Bura*, Maria Clotilde Ragazzoni, Ul. Grossi 6 .Trst, 03753; fotografski aparat Lisetta Contar-do, Videm Ul. Torino 2, 04477; Pero «Lus» pa so dobili: Antonio De Giacomi, Ul. Donizet-ti 5, Trst 04725; Enzo Novak, Ul. Morelli 1, Trst, 05036; Lui-gi Cobau, Ul. Pieta 41, Trst, 04400; Elena Vucco, Ul. Udine 34, Trst, 0004987; Danica Zlobec, Ul. Soncini 40, Trst, 03773; Gio-vanni Erme, Ul. Carpaci 16, Trst, 03455; Ruggero Cuzzolin, Skedenj 216, Trst, 03749; Franc Udovič, Ul. Mazzini 46, Trst, 04682; Armando Bregant, Ul.
Včeraj dopoldne je posebna komisija pregledala modele
oblek za dopoldne, za sprehod in večerne modele, ki so jih pripravili tržaški modni saloni za revijo tržaške mode za izvoz, ki bo v soboto na terasi Palače narodov na velesejmu. To revijo priredi združenje obrtnikov v sodelovanju s pomembnimi tržaškimi gospodarskimi ustanovami zato, da bi okrepili izvoz izdelanih oblek iz Trsta v Avstrijo in Jugoslavijo.
Vstopnice za revijo prodaja jo v osrednji prodajalni vstopnic v Pasaži Protti 2.
stadio 20.30 »Vampirjeva kri«. Valmaura 20.15 «Maščevalni krog«,
N S G
Predstava na prostem v NABREŽINI
(za novim otroškim vrtcem)
DANES 25. t. m. ob 20.30 MARIJA HOLKOVA:
PEPELKA
UKKHKHKKKHEKja:
PROSVETNO DRUŠTVO LONJER-RATINARA
R. Scott.
MILJE
Verdi ((Operacija strah«,
:šiw
Europa »Sinovi mušketirjev«. ROma «Kitajska v ognju«.
RADIO
J
vabi na
kulturno prireditev
ki bo v nedeljo 38. junija J95B ob 16. uri na senčnatem dvo-
rišču gostilne Cok v Lonjerju.
Poleg domačega pevskega zbora in dramske skupine sode
Tiskovna konferenca o produktivnosti
Danes bo ob 17. uri v hotelu de la Ville tiskovna konferenca, na kateri bo govora o programu in smotrih zasedanja o meritvah in nadzorstvu produktivnosti, ki bo v Trstu 26. in 27. junija in katerega bo otvoril predsednik nacionalnega odbora za produktivnost poslanec Ivan Matteo Lombardo.
Zborovanje KPI
Danes ob 20. uri bo na Trgu Sv. Jakoba govoril sekretar avtonomne tržaške federacije KPI o temi «Akcija KPI za mir, za izboljšanje življenjskih. pogojev delavcev in za gospodarski napredek«.
Kap jo je zadela
Uslužtmnka cirkusa «Palmiri»,
ki v teh dneh gostuje v pa-aoett* Qc4*ni,
šem mejtig Elisal se je včeraj popoldne odpravila na kopanje v Barkovlje. Okoli 17. ure ji. je nenadoma postalo slabo, zaradi česar so jo z avtomobilom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II. notranji oddelek. Toda že ob 18.30 je Gotanijeva umrla zaradi srčne kapi.
Protest tajništva FILM-CGIL
Ladja «Emilio» odplula čeprav v slabem stanju
Uradna tehnično-sanitarna komisija ugotovila vrsto pomanjkljivosti, ki jih niso odstranili - • -     *  -----------------------------------
Tajništvo FILM-CGIL je včeraj izdalo izredno oster protest proti pristaniškemu poveljniku, ker je pustil, da je odplula iz pristanišča ladja »Emilio«, na kateri je po zakonu ustanovljena komisija u-radno ugotovila vrsto pomanjkljivosti.
V poročilu pravijo, da je sindikalna organizacija na o-pozorilo FILM-CGIL iz Raven-ne takoj pregledala položaj na ladji »Emilio« in ko je ugotovila, da so pritožbe utemeljene, je zahtevala, da to uradno ugotovi tehnična higiensko-sanitarna komisija. To komisijo so sestavljali: častnik in tajnik pristaniškega poveljstva, zdravnik prefekture, inž. registrskegasjurada in sindikalno
trajal »liri ure #o ugotovili,
da je ladja v izredno slabem
svoje prouvode le razstaviti,
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIiiiiiiiiiiiiiiihiiiihiiiih
OD VČERAJ DO DANES
( LJPH9KA PKOSVKTA )
izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 26 t. m. ob 18. url na sedežu v Ul. Roma 15.
DAROVI IN PKI8PKVKI
V spomin obletnice smrti Josi-pine in MelUe Nardin, daruje Mila Sancin 1000 lir za Dijaško Matico.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24 junija 1959 se Je v Tisto rodilo 11 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 10.
POROČILI SO SE: pomorščak Silvio Bartole in delavka Anita Tranl, prodajalec Guerrino Ma-drusan in frizerka Leda Pappa-lardo, šofer Plero Cus in vrtnarica Maria Stefanovich, knjigo-
vodja Argeo Sanzin in uradnica Nidia Zavarise, elektromehanik
Dariano Gregoris In gospodinja
i
Loredana Martin, strugar Nevio Mlach in gospodinja Malina Skoda, električar Giuseppe Glavina in uradnica Miranda Dimini, uradnik Franco Brandolin in gospodinja Adalgisa Prete, inženir Giorgio Ricordi in uradnica Ales-sandrina Boccali. zaprisežen paz-
napraviti' v J? to poerav: den bo Ud* odplula iz pri-
sfcmišča. Tako so oiredili, da morajo popraviti »uš na krmi ladje, ki ga uporabljajo navadni mornarji, popraviti-stranišče, postaviti mrežjce proti komarjem, popraviti vse zrač
nike in m?jJ drugim tudi oprati vse žimnice, kjer leže na-
treben je potni
na Kpbilj.
_ „ „ , .1*0 TOlmlrioi pustnico.
28. julija na CogRans v Ksrn-skih Alpah oz, na Peralbo ali pa iia Nevejsko sedlo kot-, izhodišče na Kanin, Viš ali Spik nad Policami (Montaž)
Prosvetno druitvo «S. SVam-
r.ik Francesco Arduinl in babica Dorotea Mevlja UMRLI SO: 89-letna Maria VI-cich vd. Venuti, 62-letna Eufemla ukaz. Do tega naj bi prišlo
vadni mornarji.
Naslednjega dne je komisija ponovno pregledala ladjo in ugotovila, da niso ničesar naredili, zaradi česar je častnik pristaniškega poveljstva prepovedal ladji, da odpluje preden ne bodo napravili navedenih popravil.
Zvečer pa je ladja vseeno odplula, ker je pristaniški poveljnik, ne da bi predhodno vprašal ministrstvo za trgovinsko mornarico, preklical ta
Vlcelli por. Bodnarczuk, 74-letna Frančiška Lovrenčič vd. Škamperle, 78-letna Ana Furlan por. Kravanja, 48-letna Leocadla Stefani vd. Petrini, 17-letna Anna-maria Sfregola. 59-letna Luigia Busdon por. Nonin, 66-letni Nl-cola Rapettl, 80-letna Ermlnla Appeller por. Grandi.
---
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlFAiabarda, istrska ulica 7; De Leitenburg, Trg Sv. Ivana 5;
Piaxmarer, Trg Unlti 4; Preridi-ni Ul, Tiziano Vecelllo 24; Hara-baglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj.
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt	5900,—	6050,— |
Marengo ,	4400 —	4500,—
Dolar ....	617 —	621.—
Frank franc	123.—	126.—
Frank Svic. . ,	143.—	144.—
Sterllng	1725,—	1750,— ;
Dinar ,	81.—	84 —
Šiling	23.75	24 25
Zlato ....	702 —	704,-
Zah. n. marka	147,75	148.73 1
na pritisk brodarjev.
Nova žrtev otroške paralize
Včeraj ponoči je umrla v
magdalensfci bolnišnici za po-liomielitisom 17 let stara An-namaria Sfregola, doma iz Treta. ki so jo v nedeljo zjutraj sprejeli v bolnišnico na oddelku za poliomielitične bolnike. Stanje dekleta se Je včeraj ponoči nenadoma poslabšalo ter je kljub skrbni zdravniški negi podlegla hudi bolezni.
Nesreča kamnoseka iz Slivnega
Z avtomobilom Rdečega križa so pripeljali včeraj ob 20. uri v bolnišnico 53 let starega kamnoseka Alojzija Kralja iz Slivnega 12, katerega so zaradi zloma pogačice sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 do
60 dneh Kralj je ob sprejemu v bolnišnico izjavil, da se je vozil na vozu sena, ki ga je vlekel traktor, katerega je upravljal Ciril Terčon, prav tako iz Slivnega. V bližini gostilne, na poti proti domu, pa se je na ovinku voz prevrnil in z njim tudi kralj.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
IZLETI
SPORED PLANINSKIH IZLETOV TRŽAŠKEGA SPD JUNIJA IN JULIJA T. L.
29
V nedeljo 28. in v ponedeljek t. m. priredi SPD ic "trsta
ve iri Informacije v Uf, Rom
*15-U. podnevi,
Prijave do vključno danes. Po-
perlea priredi 5, julija Izlet na
Vpisovanje vsak večer od 20.30 do 21.30, v nedeljo pa od 10. do 12.	Odbor
lujejo še pevski zbori prosvetnih društev iz Bazovice, Bor-
CETRTEK, 25. junija 1*59 RADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod:
U2.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V vetu kulture; 12.55 Orkester Bar-nabas Bakos;,] 13.30 Lahke melo-dlje; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Z začarane police; 18,10 Brahms: Dvojni koncert v h-molu, op. U* za violino, čelo in orkester; 18.45 Pesmi brez besed — slovenski motivi v izvedbi orkestra Alberta Casamassime; 19.00 Sola in vzgoja; 19,15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20,30 Orkester Helmut Za-chairias; 21.00 Iz življenja Indijancev; 21.45 Ruske narodne pesmi; 22.00 Iz sodobne književnosti: 22.20 Zborovske skladbe Zorka Prelovca; 22.40 Haydn:	Kvartet
za godala št. 69 v E-duru, op. 64, št. 6; 23.00 Orkester Franco RUS-so; 23.30 Polnočna glasba.
šta, Padrič in od Sv. M.M. Sp.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOCK
PROSVETNO DRUŠTVO
(IGO GRUDEN*
IZ NABREŽINE
priredi v nedeljo 28. t .m. v NABREŽINI
MLADINSKI DAN
na sporedu so:
ob 9. uri: nogometna tekma Nabrežina - Bazovica ob 10. uri: tekmovanje v lah-koatletiki ob 11. uri: tekmovanje med dvema ognjema in porig porig ob 14. uri: kulturni spored na katerem sodelujejo tamburaši P. d. «Vodnik», folklora P. d. «Pregarc», trio in duet iz Doline ter telovadci.
Po kulturnem sporedu sledi PLES
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOt
L-.. » ■ " °~D
hi narediti
RxceIsior 16.00 »Lesen
ilk«,
TRST
11,30 Simfonična glasba; 121® Tretja stran; 12.30 Glasbeni album; 16.15 Kolesarska dirka P° Franciji — prenos prihoda n* cilj v Metz; 17.15 Otroška oddaja; 19.10 Guido Cergoli pri klavirju; 19.30 Kmetijska vprašanja; 2000 Znani valčki; 21.00 »Vrtinec« r* orama v treh dejanjih in petm slikah.
n. PROGRAM
10.00 Zeleni disk — pestra do-poldanska oddaja; 14.00 On, ona in tretji; 16,00 Tretja stran; l"-uu Koncert operne glasbe; 18.15 Aleksander Puškin: «Dubrovski», roman, tretja oddaja; 19.00 Stari pianino; 21.00 Albert Robida. »XX. stoletje«, prirejeno za radio.
KOPEH
5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro,
12.00 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (II del); 13.40 Kme-tijski nasveti; * 13.45 Operetna glasba; 14,00 Glasba po žel;an» 15.30 Ob 40. obletnici KPJ; *5-4. (cKo lani sem tod mimo šel...»* 16.00-17.00 Prenos RL; 17.00 Piero Umiliani in njegov orkester; I7.JU Melodije za vse; 18.00 Zvonimir Bajšič: »Sleparji«, radijska igri,
19.00 Ritmični kontrasti; 19.30-32,15 Prenos RL; 22.15 Milt Jackson in njegov ansambel; 22-4v Glasba za lahko noč. •
Jenn/ Levvis*
c e "16.00 »Džuh |T5" Vohunov«,
rčnici
G. Barry, • Tyler.
Areobaleno 16.00 »Dekle iz Berlina«, Nadja Tiller, Carl Rad. datz.
Supercinema 15.30 »Noči Lukre-cij* Borgie«, Belknda Lee, J. Sernas.
Filodrammatico 16.00 »Potnji list za pekel«, E. Corvstantine, D. Dors,
Grattacielo 16.00 »Dolina tisoče-rih gričev«, Belinda Lee, Michael Craig. Technlcolor.
Cristallo 16,30 »Maracaibo«, Cor-nel Wilde, Abbe Lane. Vista-viskm.
Capitol 16.30 »Ljubimci v mesečini«, B. Bardot, A. Valli, O. Versois.
Astra Rolano 16.30 «11 marmitto-ne», J. Lewis.
Alabarda 16.30 »Osmo čudo sveta«,
Ald«baran 16.30 »Škandal v Miamiju«, Lee J. Coob, Patrizia
Medina.
Arlston 18.00 Glej poletni kino.
Aurora 17.00 »Brezimna družba umorov«.
Garibaldi 16.30 »Zločin v črni obleki«, P. Van Eyck, Mandl Miller.
Ideale 16.30 «5atanovo črno spanje«, B. Rathbone, A. Tamtroff.
Im pero 16.30 »Revni milijonarji«, L. De Luca, A. Panaro, M.
Italia 16.30 «La violetera«, S. Montlel, R. Vallone.
Moderno 16.00 »Vsa resnica«, Ste-vvart Granger, Donna Reed.
S. Marc-) 16 00 «Totd, Vlttorio In zdravnica«, Toto, Abbe Lane in V. De Sica.
Savona 16.00 «VeIiki matador«, M. 0’Hara, Anthony Quinn.
Vlale 16.00 »Pošast vsemirske ladje«, M. Thompson, S. Smith
Vlttorio Venelo Danes pevski koncert; vstop prost.
Masslmo 16.30 «Goll griči«, David Wayne. Technlcolor.
Novo cine 16,00 »Skoraj zasebna tajnica«, K. Hepburn, S. Tracy,
Odeon 16.00 »Zgodba o Esther Costello«, J. Cravvford,
Radio. Zaprto.
LETNI
Arena del Flori 20.00 »Španski
vrtnar«, D. Bogarde,
Arena Diana 20.30 »Lepi Jacob«,
Bob Hope in Vera Miles, Ariston 20.30 jiTištija, se strelja«, E. Constantine, May Brltt Paradlso (Ul. Moltno a Vemo 11) 20.30 »Papa Gambalunga«, Fred Astfire, L. Cafon.
Marconi 20.30 »Pustolovščina v Soho«, J. Gregson, Belinda Lee. Fonzlana 20.15 «Znak postave«, Henry Fonda, A. Perkins Secolo (Sv. Ivan) 20.30 »I drlt-t!», C. Pan« In M. Carotenuto.
SLOVENIJA 8.05 Glasbena slikanica; 8.20 Za cicibane; 8.35 Edvvard Lalo: Koncert za violončelo in orkester, 0.00 Melodije za razvedrilo; 9-J“ Skladbe jugoslovanskih avtorjev igrata violinista Ali Dermel; m Petar Toškov; 10.10 Igra orkester Frank Ohachs; 10.30 Novi posnetki Komornega zbora RTV Ljubljana p. v. Milita Skoberneta, 10.45 Tri arije iz Mozartovih oper zapoje basist Ladko Korošec: 11.°” V zabavnem tonu; 11.20 Orkester RTV Ljubljana p. v. Uroša Pre-vorška; 11.50 Za dom in rene, 12.00 Zlata Gašperšič na estradi, 12,15 Kmetijski nasveti — ln|' Jaka Ferjan: Načrt razvoja nase prašičereje; 12.25 Pesmi ju®0?', vanskih narodov- 12.45 Baletna glasba iz opere Faust; >3.15,^ vestila in zabavna glasba; 13^-Naši zbori «Svobod»; 13.50 mači poskočni napevi in Pie**’
14.10 Lahek spored igra mariborski instrumentalni ansambel; 14-f” Prireditve dneva; 14.35 Naši pr* siušalci čestitajo in pozdravljaj •
15.10 Rezervirano za posnetke »
kongresa ZKS; 15.30 Pesmi o
tu; 15,45 Za ’ rdečim prap?rob» naprej; 16.00 Iz svetovne knjiže -nosti — Maksim Gorki: Nekaj Pokvarjenih trenutkov; 16.20 Vopcn-danski koncert; 17.00 Rezervirano za prenos s kongresa ZKS; Obvestila in zabavna glasba; Četrtkov večer domačih pesmi i napevov; 21.00 Živi dokumenu-21.40 A. Srebotnjak: Vojne slik' — za tenor, violo, klavir in tokata — M. Fajdiga: Miniature Z* pihalni kvartet; 22.15 Veliki zabavni orkestri: 23.10 Igramo * ples; 23.35 Josif Emriko: Sonata »ntica, za klavir in orkester.
RTV JU.GOSLAV1JA
Popoldne prenos zaključne seje IV. kongresa ZKS — Ljubljana, 20.00 «Ol na moru, ol na kraju*; propagandna oddaja — Zagreo, 21.10 Prenos sporeda tuje TV P°" staje.
TELEVIZIJA
14.00 Šolska oddaja; 17.00 O* (taja za otroke; 18,30 Poročna’ 18.45 Stari In novi šport;
Pouk angleščine; 20.00 Oddaja *• kmete; 20.30 Poročila; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ?: 22.05 Df“-ga vojna za neodvisnost; Današnji ritmi; 22.50 Poročila-
MALI OGLASI
MOTOGUZZI: »La Lodota 23S cc Granturismo« je motocikel odi mh Lastnosti. Novi tovorni oj', cikel »Ercollno« 5 stotov. O bi sejte zastopstvo Cremascolt, Trs , Ul. F. Severo II, tel. 38983.
TVRDKA BELTRAM, Ul. Valdl-rlvo štev. 3, tel. 36-991 ima v zalogi vse vrste koles, nove in rabljene avtomobile, motorje, vespe in lamtorete — ter odpošilja.
OBIŠČITE
TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM
• Zadnje novosti pri opremi in električnih gospodinjskih napravah
ii(
Prvikrat je razstavljen na velesejmu in na razpolago obiskovalcem »
DANES BODO IZŽREBALI MED OBISKOVALCI NASLEDNJE NAGRADE:
1.	nagrada	naslonjač tip »Švedska* dar podjetja	*Eredi Mau-
ro Fllippo*
2.	nagrada	dva odrezka blata dar altalviscosaa
3.	nagrada	plinski štedilnik dar aFicich G.»
k.	nagrado	fotoaparat aEura* s torbico dar »Ferranla*
SAk.nagrada pero «LUS»
1
Poleg tega bodo med vsemi obiskovalci izžrebali 4. julija 1959 fiat «500»
otroci so končali šolo. Ni namreč vseeno, 1
mo šli. Pustimo ob st
jp.i.iiiKk dJUSSlduUa. jn« tem
frflm. Do sedaj Zapadni Neme i pred-> V-u tem festivalu s§-■lmi, ki to bjli i»rf«(«rt4
»dnkefjl s tujimi film-'
film Womwf e lupi« Amqrffip fa prpo prikaJ ' prffi javnostjo. Fran-poslalt Chabrolov film », v katerem^«ftopajo( Inadi Jra*i£oS^|g Ifine-
,ed, clachnrdn z Jeanom, m v glavni vlogi. An-i
ZI SANJA WSKI:
£utut
ffužbica se je z avtomobi-f vračala v mesto; bil je tu P«el deček, njegova neko-& starejša sestra in njena lateljica. V avtomobilu, ki j je prihajal nasproti, je te spoznal «avtomobil, ki potolkel vse rekorde«. To je jedal tudi družbici. Šofer (vedel, da je tudi sin last-avtomobila, ki ga je vo-< spotolkel vse rekorde se-Me, nove dobe». In prav v | trenutku je deček razla-I dekletoma, da se je na-jca! avtomobila. Z avtomo-tr>i se v Ameriki vozi že |k delavec... Vrniti bi se fvli h kočijam na konjsko lego.. Tu bomo dodali, da pil deček sin enega tistih, Po se v zadnjem času tako [Pko «prekomolčili v prvo f0)>j Postal je torej v krat-1,1 času — aristokrat.
njegove muhavosti je P® všteti tudi željo, naj bi *r ustavil pred vhodprr^ v ob robu mesta, kjer je ivelik napis eLuna Parku. r®11*. da si je deček za tre-r" zaželel ljudske, primite zabave. Šofer tega ni ra-ef in je dečka vprašujoče začudeno pogledal. Dekleti sfa dečkov predlog sprejeli, to, kot se je dečku zdelo, Prevelikim navdušenjem, tka je šoferjevo začudenje Jto nekoliko iz tira, toda te-j človeku pojasnjevati, da 'turna prenasičenost že u-‘la, bi bilo težko, posebno bi
0 težko to na kratko noneti.
F stopili so skozi velik vhod: tvje, klopi, pivg, cirkus. |sba, smeh, vrtiljaki, panop-'■um in labirinti z ogledali, "edaleč od vhoda je bil av-fant ^vedeževalec«. Za nik-pt kovanec je avtomat vra-| Ustek z natiskano bodoč-«jo. Ko se je mlada druž-
1 približevala avtomatu, je fdeževalec« za kovanec vr-j bolehnemu dekletu listek, jfia je ta pozorno p recitala [verovala v to, kar je bilo I ujem napisano. Odločno se
držala nasvetov lističa: De. 1 čaka srečna bodočnost ob *ui enitem in bogatem mo-t ne sme pa verovati tem-lasemu dekletu, ki se ji pri-fuje kot prijateljica, ki pa f neiskrena.
|U bolehno dekle že pozab-f Ua zdravnika iz Socialne-' zavoda, ki ji svetuje, naj
veliko na zrak in naj priča v antituberkulozno posve. talnico, kjer ji dajejo mle-I tn ribjega olja. V tem tre-IRcu dekle misli le na ple-teitega in bogatega moške-f °b katerem jo čaka esre-
f-dnos mlade družbe iz avto-r”tla do avtomatičnega «ve-'*cvalca» pa je povsem družen. Predvsem — izrazito i-uičen. jz šale so vrgli vanj >t>anec. Ko je mladenipeva s(ra precitala listek, je rek-' «To je pa vendarle zani-
«00...
pravi, naj se vari(jem
to Vanja po vodi... in dogodi. *® mi je že, da sem padla c°tua... na srečo je bila ..t Plitva...« Drugi listek je " C?*a brati njena prijateljica. “i ta je našla nekaj zani-Ve9a:	usodna številka za
I® ie številka 18. Tako pravi lj[ in res ie tako. Ome-
le tri osemnajstice v raz-
, mesecih, ki ji niso p rinete sreče.
.'n nato je deček na glas leCct citati svoj listek. Pisalo o ljubezni do dekleta pla-H tas in plavih oči... na eni CTa«i obstajajo živa, pa če-r« še prikrita občutja. — To ju družbica sprejela z glas-LJt smehom. Smeh je bil si-glasen, vendar je prikrival «4 1 utcsnienost, kajti sestri-l Prijateljica je bila plavali In imela je plače oči in ie bil vanjo zaljubljen. It>teni občutki in neizgovor-U® tajnosti so bile prvič Hj ,neie in določneje izraže-
ttf6 nithovem smehu je vse ijtjel prirojen strah, da av-Uj,at pogaja tudi stvari iz tevega življenja.
^ 0 trenutek so bili kot o-», *'r°mašno dekle, ki v »to* It . te. Pozabili so, da se je •mu treba ironično sme-
jati. Sli so dalje. Lastnica strelišča je pozivala: vKdor zadene petkrat — šestič ne plača!« To je dekleti privabilo in začeli sta streljati. Streljali sta iz zračne puške v pisanega petelina, zadevali pa steno ob strani. Poleg strelišča je bila lesenjača z napisom «Teater». Pred gledališčem je čakal na goste človek v klovnski obleki. Bil je to hkrati direktor gledališča, umetnik, blagajnik in živa reklama. Skozi odrgnjeno zaveso se je videla mala dvorana, pogreznjena v mrak, in staromodni reflektorji, ki so metali svetlobo na zaveso.
Gospodični, ki ju je obvzel sadizem, sta skušali usmrtiti pptelina — njun prijatelj pa je uperil pogled v globino gledališča. Ta notranjost je vzbujala v njem draž, ga zvablja-la k sebi. Morda zato, ker je dečkov oče nekoč živel v takem in s takšnim gledališčem. Močno je živel, se do solz sme. jal iti tudi jokal kot dež. Videl je tu veliko radosti in žalosti, ki so dejansko bile njegove žalosti in radosti. In v sinu se je za trenutek prebudila sposobnost, da sprejema draži takega gledališča. Toda samo za trenutek — ker se je sicer njegov odnos povsem spremenil: njegov novi odnos je bil sedaj hladen, pa čeprav nekoliko dobronameren, žaru-ški in hkrati tudi prezirljiv. Deček je že vedel, da se bodo tam na odru dogajale čudne stvari. Videl je lutke, ni pa videl — duše ljudi.
Tn zgodilo se je. da se je direktor pod prvim dečkovim pogledom znašel v krogu žarometa, se pomladil in postal lepši. Ko pa je opazil pogled «dobronamernega dečka«, je njegov pogled ugasnil; spet je ostarel, se skrčil.
Deček je gospodičnama predložil, naj bi vstopili z njim v gledališče, toda dekleti sta opazili vrtiljak in rekli, da
Nova ljubezen lepe Anite Ek-berg se kliče Franco Silva. Spoznala sta se tebruarja v Rapalli in od takrat je kar čez noč izginil roj vnetih (in menda uspešnih) oboževalcev lepe igralke. Anita Je postala škromh’a, ne hodi več po nočnih lojtalih in pgičela se Je voziti v skromnem fiajhnem avtomobilčku
,se hočeta peljati na njem. Hoteli sta močnejših vtisov...
Na lesenih konjičkih je sedelo že mnogo amazonk in vitezom «Odvratna golota« — je pomislil deček, toda svojo misel takoj prenesel na melodijo. — «No, pa plešimo do rane zore!« Družba treh mladih je našla že tri konjičke in jih v smehu zajahala. Bil je to spet smeh za občinstvo, smeh z višine, ki je prikrival strah, da bi družba z vrtiljaka ne pomislila, da se res lepo zabavajo.
Sredi vrtiljaka je stal moški, ki je nekaj brkljal okoli motorja. Vrtiljak se je premaknil. Neki jahač, najstarejši moški v družbi in očitno ne. koliko vinjen, je mehaniku vzkliknil:
eGospod elektrotehnik! Kaj gremo za pogrebom?«
Družba je razumela, v čem je šala. Pomenilo je, da se vrtijo prepočasi. Družba se je glasno zasmejala. Toda mehanik je znal odgovoriti.
«Niti za pogrebom, toda niti v ogenj.«
Ta odgovor najstarejšemu jahaču ni ugajal. Čutil se je premaganega, vendar ni priznal, da sta izgubljena. Zato je mehaniku vrgel bankovec in zaklical:
eKar na osemnajstico!«
Kaže, da je ljubitelj nagle vožnje poznal tajnosti mehanizma. Verjetno so tam določale brzino številke.
In pognali so se z osemnajstico. Ce je bila prejšnja vožnja podobna umirjenemu koraku, so zdaj drveli v galopu. Vsem je to ugajalo in družba je od navdušenja kričala. Kot bi ga to podžgalo, je najstarejši jahač vrgel mehaniku bankovec in kriknil:
«Na enaindvajset!«
Verjetno je bila to najvišja številka. Nekaj takega kot esto kilometrov na uro«. Mehanik je vključil na enaindvajset, toda očitno se je v številkah nekaj pokvarilo, kajti vrteli so se že kot bi bilo na 41 ali morda na 101.
Bila je to blazna vožnja. Veter je žvižgal mimo ušes, bil je v oči in razganjal prsa — vrteli so se vedno bolj naglo in divje. Oblike so se izgubile, izgubile so se barve, konj in človek sta izginila, le siv velik krog je krožil pod krogom vrtiljaka. Skoraj že blazen od strahu mehanik ni mopel zavreti stroja. Začela se je zbirati množica.' Glasba v rasnih šotorih je obmolknila, le mehanični inštrument, ki je bil odvisen od vrtiljakove brzine, je rjovel in zvonil in s tem zvabljal preostale ljudi iz vseh kotičkov »Luna Parka«.
V množici med gledalci so bila tudi kričeče oblečena dekleta in beli klovn — direktor, toda kot bi bili vsi osiveli, ni nihče nikogar videl — vsi so buljili v blazno, smrtno vožnjo in pričakovali grozotni trenutek.
Mehanični inštrument na vrtiljaku pa je le začel počasneje in tiše igrati. V blaznem sivem krogu so se začele razbirati barve in oblike — nato se je moglo razbrati, kaj je konj, kaj človek in takoj nato razlikovati moške in ženske. Nekak olajševalen dih je zavel skozi zbrano množic o. Vsi so razumeli, da se je vrtiljak začel ustavljati. Množica je zašumela, nato je zadonel radosten krik. Glasba je obmolknila in konji so obstali. Jahalci se niso premaknili s svojih mest. Kot prirastli na konjih, kot bi tudi oni odreveneli — so s široko odprtimi očmi gledali pred sebe. Bilo je, kot da so gledali nekaj kar je zelo daleč...
Klovn-direktor se je prvi o-glasil: «Bili so že na oni o-bali...» Množica gledalcev je razumela, da so jahači — v drugih besedah — videli Smrt. In da so njihovi pogledi še vedno uperjeni vanjo.
So sna oni obali* vsi videli enake stvari? Pravijo, da je odvisno od človeka, kaj se da utam« videti. Morda pa so vsi videli — isto. Ce je tako — jotem je tudi mala gosposka družbici sodelovala v zares demokratični zabavi.
""mm,, ..................  mnHU!	iiiiiiniŠMiiitMiiiniii^iiiiiiminMiiniininMiiiiiiNHiHiiiiiitiiiiiiitniMiiiHniiiiltHiM
mednarodni festival v
j
Vri r* se	v	Berlinu XI.
hlf0,,?T°dni	filmski festival.
svoje vrste pred na tem festivalu
liti	tem	festivalu
'iti ‘ *aPadn°nemiki produ bti-jc’ bodo ob tej priliki
;||"*t družbami in igralci. Ta h,;.. v katerega j$. zqpadno-filmska produkcija ' a vse svoje
upanje
Ulla Jacobson, ki jo poznamo iz filmg ((Plesala je eno samo poletje««.
Na berlinskem festivalu sodeluje še 46 dežel s svojimi umetniškimi in dokumentarni-
Silvia Arnatfftg za prpo zoranje pred javnostjo. erzi so poslali Chabrolov «V
rnercrii, glavno ženejo pa tolmači S v »dinja
G
Otaško kinematografijo repre-
zentira eTigrov zaliv« v režiji Ltea Thompsona, Ameriko pa reprezentira... Sofia Loren v filmu «Dekle Kay», in seveda obvezno Walt Disneg z dokumentarnim filmom v barvah eBela divjina«.
Kot posebna atrakacija letošnjega berlinskega festivala jz napoved, da se ga bo udeležila tudi Sofia Loren sama.
Festivalsko žirijo sestavljajo naslednji; Danec Jacobsen, Anglež Brigan, Italijan Ignazio Silane, Japonec Mijata, American Alldridge in Samef iz Združene arabske republike. Ta žirija bo določila dobitnike «Srebrnega medveda« — glavnih nagrad berlinskega filmskega festivala.
Ester VVilliams je prišla na kratek oddih v Portotino. Ameriška tilmska umetnica je tokrat prva med znanimi Ulmskimi imeni, ki je prišla v to sicer tako znano letovišče
Preden se odločimo za letni dopust
zdravstvene potrebe - Sele nato bomo odločali, kant
JsZZ, peostVajre vročih že Pomislimo najprej, kdo mora in kdo sme - Nato da je doba počitnic tu. Tudi proučimo zdravstveno stanje družine in ustrezne
kam bo-
stran denarna sredstva, za katera veda niso kdove kako obilna, pač pa si oglejmo, kje bi bilo za nas najprimerneje.
Predvsem moramo proučiti, kdo mora na počitnice, in kdo sme. Mislimo na tiste člane družine, ki so bolj potrebni in r.a tiste, ki bi jim ne škodovalo. Proučiti moramo namreč družinske zdravstvene razmere, kajti to je najbolj važno.
Ce vzamemo v poštev zdrav, stveno stanje družine, bomo rekli takole:
Obmorski kraji, kjer je o-brežje zaščiteno, vedno toplo in mirnp in z lahkimi sapami ter s nepremočnim soncem, so priporočljivi za malokrvne, za živč** razrvane ljudi, za ljudi, y so preboleli kako resnej. šo bolezen in za intelektualne delavce. Visoka, skalnata o-brežja, ob katera butajo visoki valovi, kjer piha močan veter, kjer je ozračje nemirno, kjer je temperatura močna in svetloba prav tako ostra, so
koristna ljudem, ki so dodobra preboleli plevritis, vnetje grla, kroničen bronhitis; in tudi tistim, ki se jih rad Joteva nahod ali kaka podobna mot-nja_
Sicer si človek, ki stalno živi ob morju, za počitnice raje privošči višinski za-ak — gere. Višinski zrak je priporočljiv predvsem za one, ki so prebolčli tuberkulozo ali kako (jstrejšo obliko plevriti-sa Nadalje je planinski zrak priporočljiv tistim, ki imajo naduho, ki so preboleli malarijo, in seveda ljudem, ki se nagibajo k takim boleznim. Ob tem bi pripomnili, da ljudje, ki so preboleli tuberkulozo, ne smejo naenkrat zelo visoko. Živimo blizu morja, torej na ravni morske višine, i.i če se takoj preselimo čez 1000 metrov visoko, nam višin, ska razlika ne bo preveč koristila.
Oglejmo si, kdo ne sme visoko v hribe. Tja ne smejo
ljudje, ki jim nagajajo ledvice, in ljudje, pri katerih se opaža izrazita arterioskleroza. Zelo visoki gorski predeli, kjer se sončna svetloba močno odbija od skalovja ali celo snega, škoduje občutljivim očem. Nasprotno pa tako podnebje zelo koristi slabokrvnim.
Kaj pa živčno bolni, kaj o-ni. ki jih muči nespečnost. Tem je priporočljivo letovanje ob planinskih jezerih, kamor pa ne priporočamo ljudem s komaj prebolelo tuberkulozo, še manj pa ljudem z odprto tuberkulozo. Tudi ljudem, ki jim nagaja revmatizem, ni priporočljivo letovati ob jezerih, ker je tod zrak vlažen. Dolinski zrak je priporočljiv zdravim osebam, to se pravi tistim, ki jim ne škoduje niti vlaga, niti stalen veter. Nižinski zrak pa ne škoduje nikomur.
Najbolj priporočljivo je naj. ti kraj, kjer je veliko gozdov, posebno veliko smrečja in li-
MIIIIIIIIIIIIIIHIIItlllllllllllllllllliniflllinilllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllfMIIIIIIIllIlllllllllllltlllllllllfllltlllllllllllllllMIIIIIMIfMIIIIIIIIliniltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJailllllllllllllllllullllllMllllillllllllllllllllllllllllUII
NA LADJI «CRISTOFORO COLOMBO* MED EVROPO IN AMERIKO
Zadaje are ladje «Andrea Boria»
Milijonar iz Kalifornije, ki je s 6-člansko družino in 6 ponyji potoval na Škotsko in za to plačal 100.000 dolarjev, ker so njegovi otroci hoteli, da bi njihovi konjiči okusili pravo škotsko travo
Kar se mene tiče, je bilo to: poglej Neapelj in jokaj. Deže. valo je, ulice so bile blatne, Vezuv je bil zameglen;; revne perilo, razpeto visoko čez ozke ulice, se je solzilo, namesto da bi se sušilo. Nisi mogel verjeti svojim očem, ki niso hotele ohraniti take slike Neaplja, ki ga je ovekovečil Ma-laparte.
In v takem žalostnem dnevu se je »Krištof Kolumb* pripravljal	na	svojo	redno
vožnjo čez Atlantik. In medtem ko je njegov prostrani trup požiral elegantne kovčke z najrazličnejšimi etiketami svetovnih hotelov in siromašne cule onih, ki so odhajali v Ameriko, da hi tam poskusili življenjsko	stečo,	se	je
zdelo, kakor da bi ves Neapelj bil tu	na	pomolu,	da	bi
se poslovil	od	nekoga,	ki	ga
je imel rad.
Od tu so se prejšnji odhodi iz Southamptona in Liverpoola zdeli nečloveško prazni,; tu pa so se poslavljali pravi ljudje, tu so spregovorila resnič-ra, topla južnjaška srca. Spregovorila so tako, da te je bilo sram, če se ti oko ni orosilo, kljub temu da nisi v tej množici imel nobenega bližnjega. Ko je ob slovesu ladijska god. ba zaigrala koračnico iz filmske epopeje o reki Kwaj-, je bilo na pomolu več solza kot j’h je izteklo takrat, ko so eni nesrečneži pod japonskimi korobači gradili legendarni most v vojnem peklu tropske džungle..
»Peppino, bambino, t iao.. * Slovo na kopnem ni nikoli tako hudo. Vlak odhaja hitro in dragi izginjajo hitro. Toda ladja! Zdi se, da cinca:	iz
svoje drage luke vedno odhaja počasi, neodločno...
• # #
Lepo je, da je vsaka ladja kos dežele, iz katere je izplula. Tu je kos italijanske dežele, in v njem je toiiko njene duše Za razliko od an-glo-saksonske strogosti, je pr! Italijanih možno vse. Ko je že dosegla odprto morje, se mota ladja ustaviti, da bi d čakala hiter motorni čoln in na njem potnika, Napolitanca, ki se ni mogel odtrgati od svojega dragega mesta niti tokrat, ko jc «Colombo» odhajal, pa ga je sedaj, ves v solzah in potisnjen v čoln, naknadno dosegel. Hkrati more tudi zmanjšati hitrost v Gi-braltarski ožini, da nudi številnim čolnom priložnost, da jo dosežejo in da v nedogled trgujejo s potniki. Na njej se morejo pozabiti tudi meje med razredi, zlasti ko se potniki srečajo zvečer na pol poti v srednjem, drugem razredu. Vse to je proti ladijskim predpisom, toda Italijani ne morejo biti trdosrčni...
Italijanske posadke se nikoli ne obnašajo togo: one so sicer tu, da upravljajo ladjo, hkrati pa prav tako, da zabavajo potnike. In to oni znajo. Tu je na primer steward, ki ima za seboj že 514 voženj cez Atlantik! Cesa vsega on le ni videl! Ce se zanimate, vam bo z nasmehom pripovedoval, da je Churchill kasno legal v posteljo in dolgo čital; da je najbolj pozoren mož, ki ga je kdaj srečal, bil Siokovski; da je Greta Garbo bila najzgovornejša oseba, da. Sj je iskreno sovražila publici. Uto in je ob prihodu izstopala na stranskem izhodu; da se Clark Gable obnaša prav tako kot v filmu; da veliki ljubimec Charles Boyer za katerim so «vzdihovale signo-re in signorine od Hollywooda
do Hong Konga)), ni nikoli za. | se čudil le Kitajec, ki je popustil svoje kabine; da si je I stavil domnevo, da gre tu
cd vseh čudakov najbolj zapomnil tistega milijonarja iz Kalifornije, ki je s šestčlansko družino in šestimi ponyji potoval na Škotsko in za to ekspedicijo plačal 100.000 dolarjev, ker so njegovi otroci hoteli, da bi njihovi konjiči o. kusili pravo škotsko travo! A s"eward je bil še bolj vesel, če ste ga naprosili, da za vas pripravi posebne špagete, «a la Colomba«. Vaše veselje je bilo tudi njegovo veselje.
Posebna zanimivost je, da je polovica te posadke bila na ladji «Andrea Doria*, ko je dvojčko »Krištofa Kolumba* doletela tragična usoda. Vprašal sem ladijskega brivca, če je bilo mnogo panike one u-sodne noči in na kaj je mislil, ko se je ladja začela potapljati.
— Ni bilo nobene panike, ker ni nihče verjel, da se bo «Doria» potopila, niti ko smo zvedeli, da nas je »Stockholm* zadel v najobčutljivej-še mesto. Vsakdo je vedel, kaj mora storiti. Rešili so se vsi, razen one desetine nesrečnežev, ki so izgubili življenje pri trčenju, ko je kljun »Stockholma* strl njihove kabine... Zdelo se vam bo smešno, na kaj sem mislil takrat... Ena od 5Q žrtev, ki so v mukah umirale, je bila tudi žena slovitega angleškega kirurga Obupani mož in ladijski zdravnik sta ji neprestano dajala injekcije, da bi ji vsaj ublažila njene smrtne bolečine. Skozi mojo glavo pa je stalno švigala misel, kakšno divno ondulacijo sem nesrečni ženi napravil istega popoldneva, komaj nekaj ur pred katastrofo. Človek je čudna stvar, mar ne?...
Ladja še ni napravila polovico poti, a že se njeni potniki iz vseh krajev sveta počutijo kot bližnji znanci. Na «Kolumbu» so že vsi polpi razumevanja za osamljeno razmišljanje mladega Američana, ki ga je v Rimu zapustilo dekle, in polni sočutja za ekscentrično ameriško damo, ki jo zapustila moža samega v Parizu. To je tudi izredna prilika za opazovanje značajev in kako se ljudje kratkočasijo. Američani se ves dan tuširajo ali slikajo; Angleži, sedeč v naslanjačih, dremajo a-li čitajo; Francozi hrupno razpravljajo in gestikulirajo; I-talijani pojejo; Vzhodnjaki molče.
NajveC ]e vse zanimal mlad japonski zakonski par na že-r.itovanjskem potovanju. Vkrcala sta se v Gibraltarju. Ko sta si uredila stvari v kabini, ji Japonec izvlekel iz žepa izredno majhen radijski sprejemnik, nataknil slušalke in se zatopil vase. Njegova žena, živahna in lepa, se je zatopila v čitanje, se pri tem od časa do časa smejala in tudi možu pokazala odlomke iz knjige. On je to ignoriral. Ko smo pluli mimo Azorov, ga je skušala opozoriti na divno prirodo; on pa je vrgel pogled in nadaljeval z ignoriranjem. 2e. i.a ni hotela priznati poraza m je začela izdelovati krasne figurice in stanjola (priljubljena japonska igra, kot smo zvedeli pozneje) in jih postavljala pred svojega moža. Njegov odgovor je bil isti: ni jih niti pogledal In tako ves čas potovanja. Zadnjič sem ju srečal, ko smo zapuščali ladjo i,i ko mu je ona nosila jopič.
Potniki se niso mogli načuditi; kakšno obnašanje na prvem zakonskem potovanju! Ni
verjetno za enega od onih zakonov, ki jih aranžirajo starši ženina, verjetno po dolgem pogajanju m mešetarjenju gle. de dote. Mladi mož prav gotovo ni ime! velike simpatije do svoje mlade in lepe žene.
— Kako je moč na tak na-
čin sklepati zakon? — se je zgrozila mlada Američanka, Kdtajčeva soseda pri mizi.
— Veste, to ni tako tragično, — je vljudno odgovoril Kitajec; — pogosto so, po.' takem začetku, vendarle to sreč. hi zakoni... v ostalem, ali mi morete dokazati, da se na Za-padu končajo srečno zakoni,
ki jih sklenejo svobodno?
Kitajčevo vprašanje je ostalo brez odgovora.
* * *
Na ladji je vendarle največ Fvropejcev. Kljub temu, da večina ni bila nikoli v AtnerLj ki. oni vedo o njej vse, še
(Nadaljevanje na 5. strani)
stavcev nasploh. Zrak je v takih krajih izredno zdravilen in se priporoča letovanje v ta. kih krajih predvsem ljudem, k. so preboleli kako pljučno bolezen; ljudem, ki so duševno izčrpani, skratka, ljudem, ki so fizično slabotni.
Ko smo prej - rekli, kdo mora in kdo sme, smo računali r,s pičla sredstva, ki jih imamo na razpolago. Clan družine, ki je zdravstveno šibak, to prav gotovo prvi na vrsti. Takoj za njim pa bo seveda tisti član družine, ki ga naporno delo med letom tako izčrpa, da se mora »oddahniti in odpočiti*.
Ce vzamemo vse te zahteve dobesedno, se nam bo zgodilo, da bi morala na počitnice dejansko vsa družina. Pogosto j* to nemogoče, posebno ker so po navadi postavljajo čudne zahteve. Vsak namreč mi* sli, da se mora med počitnicami razživeti. Zato začne izbirati kraj počitnic v kakem «znanem» letovišču, kjer so cene po navadi nedostopnej To je že v načelu zgrešeno. Ce hoče nekdo dobo počitnic pra. vilno izkoristiti, bo izbral sebi primeren kraj. Za dejanski počitek prav gotovo ng bo hodil v letovišče, kjer bo neprestan ropot in živžav, kjer se bodo večeri daljšali pozno v noč na plesiščih, v kavarnah in nočnih zabaviščih. Kdor po. trebuje dejanskega počitka, mu bo zadostovala ptimerna čista soba z ustrezno dobrd hrano in zdravim mirom.
Vendar pa ne smemo v tem pretiravati, kajti' zgrešeno bi bilo, zabiti se v kak kot, kjer b sploh ne našli družbe. Posebno človek, ki vse leto preživlja v intenzivnem delu, ne more na naglo preiti v puščavsko življenje. Zato naj si l*k človek izbere srednjo pot.
Ob koncu bomo spregovorili še besedo, dve, tistim, ki na počitnice ne morejo. Da bodo id poletja vendarle nekaj i-meli, naj si privoščijo čim več kopanja in sonče nja.
O zračni kopeli smo sicer že pisali. Danes ponovno poudar. jamo, da je zračna kopel pogosto koristnejša in učinkovitejša od sončne kopeli. Kaj je zračna kopel? Ce nam je dano, umakniti se nekam na samo v senco in se čim bolj sleči, se že «kopamo v zraku*. Nam, ki živimo v mestu in v gosto naseljeni okolici, je to nekoliko težko izvedljivo, zato si pomagamo s tem, da zgodaj zjutraj vstanemo in no možnosti povsem goli . telovadimo pred odprtim oknom. I-sto vajo 10 ali 20 minut ,pono. vimo zvečer, preden ležemo.
S sprejema na jugoslovanskem konzulatu ob adnevu Jugoslavije* v okviru velesejma. Na sliki od leve proti desni vidimo med drugimi jug. generalnega konzula dr. Voduška, gen. vlad. komisarja dr. Palamaro, Jug. veleposlanika v Rimu Javorškega, indijskega veleposlanika v Rimu Khubo Canda in na skrajni desni tržaškega župana dr. Franzila
HiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
Hočete ostati dolgo mlade? Držite se naslednjih pravil
HOROSKOP
-ZA DANES.
Ce se prehitro starate, je to roje ovene.
vuša krivdajl Tako zatrjuje. zhana kozmetičarka, ki je
mnenja, da je lahko tudi prisiljen nasmeh eden izmed prvih vzrokov za nastanek gub ekrog ust, ki postarajo obraz
in dajejo videz utrujenosti.
Hočete Ostati dolgo mlade? Lc to dosežete, vam že navedena kozmetičarka ne svetuje nobenih krem ali lepotnih kur. Po njenem lahko ostane vsaka ženska dolgo mlada, če se bo držala naslednjih pravil, ki zahtevajo seveda potrpet-Ijivostt in' vztrajnost.
1. Kontrolirajte dobro same sebe tn opazujte, če ste tudi vi med tistimi, ki stiskajo o-či če gledajo v daljavo, ali pa če jim nenadoma zasveti močnejša svetloba. Vidite, ta gib je za vašo kožo in izraz obraza zelo škodljiv, ker se vam z leti napravijo močne poteze na čelu, vprav med o-brvmi.
2. Nikar ne napenjajte svojih oči, če ste kratkovidne ali calekovidne. Preskrbite si o-čala ter jih nosite vsaj tedaj, ko ste pri delu.
3. Ne zadostuje, če namažete vsak večer kožo z raznimi, še tako dobrimi mastnimi krema. im, Potrebno je, da pustite nekaj kreme prav okrog oči, kjer je koža najbolj občutljiva in kjer se najprej pokaže-jo prve gube.
4. Ce zahteva vaše delo, da sedite ure in ure. nad knjigami, ali pa da pišete, potem ne pozabite zvečer pred spanjem večkrat zapreti in odpreti oči. 1 a telovadba bo držala elastično kožo. ki nrav lam naj-
I čela in slamnik bodo že ubla-
5. Fo končanepi polatju,aia-Ižjli gube. vadni opazimo, da so se naše 12 Ce pa imate še kaj de-
gube še globlj^ zarezale v ko. j narja na razpolago, potem si
Z c. Zato nosimo poleti črna o-
čala.
5. Nikar se prisiljeno ne
smejmo. Takšen nenaraven in prisiljen smeh je dostikrat vzrok, da se nam napravijo ob ustih dve močni gisbi, ki nas
bosta zelo postarali.
7. Ce imate močne ličnice, drugače pa je vaš obraz droben in majhen, potem se u-branite gub tako, da večkrat no dan napihnete lica in po-ttm izpustite zrak. Taka telovadba poživlja mišice in obtok krvi.
S. Ce so gube že tukaj, potem jih skušajte čim bolje skriti. Ko si boste pudrale o-braz držite ličnice dobro napete, tako da prekrije puder prav vse gube.
9. Nikar se ne sončite tako, da izpostavljate obraz sončnim žarkom samo od spredaj. O-bračajte glavo, da bo ves o-braz izpostavljen soncu, ker bodo tako gube veliko manj vidne.
10. Prav gotovo ste tudi t)i med tistimi, ki rade krčijo če. lo. Pogosto namršite tudi o-brvi, pri čemer se med temi tvorita dve globoki gubi. Človek seveda ne more držati o-braza vedno nepremično. Izogibati pa se le morate čim bolj takšnih gibov, ki vašemu obrazu in videzu škodujejo. In gibi, ki srno jih sedaj omenili, so zelo škodljivi.
11. Poleti nosite po možnost, na glavi slamnik (vsaj kadar ste na kopanju). Crna o-
kupite kakšno dobro kremo na osnovi placente, s katero boste lahko ublažile gube, ki so
se že pojavile. Takšne kreme služijo seveda ponoči, ko je koža pri miru in ko obraz počiva.
Nasveti se pravzaprav ne zdijo nič kaj komplicirani, alt ne? Toda poskusite se jih držati in videle boste, da niso tako enostavni. Vendar se vam trud izplača, saj boste s tem podaljšale svojo mladost in prijeten videz.
NEVA
OVEN (od 21 3. do 20. 4.) Nekateri prijetni in nepričakovani obiski vas bodo splavili v dobro voljo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odklonite vabilo prijateljev, ker danes niste za družbo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Pismo boste sicer dobili, toda njegova vsebina bo znatno izpod pričakovanja.
RAK (od 21. B. do 22. 7.) Kritičen dah; .	ne-
uspeh, da bi v prihčdnosti mogli ravnati bolje,
LEV (6H 23. ffl db 22. 3.) Kar zadeva nova prijateljstva, se morate pokazati zelo zahtevni v izbiri.
DEVICA (od 23. 8. do 22, 9.) Nekatera predvidevanja, s katerimi ste računali, bodo doživela znatne spremembe.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.). Ne kažite znakov ljubo-sumnja v prisotnosti znancev.
ŠKORPIJON (od '4. 10. do 22. 11.) Navidez ugodno ponudbo morate skrbno pretehtati, preden jo sprejmete ali odklonite.
STRELEC (23. 11. do 20. 12.) Z odkrito in prisrčno besedo boste dosegli pomirjenje.
KOZOROG (od 21. 12, do 20.
1.) Ne sodite po zunanjosti in potrpite, da bi bolje spoznali položaj.
VODNAR (od 21, 1. do 19.
2.) Pretirano velikodušnost bi utegnili smatrati za slabost.
RIBI tod 20. 2. do 20, X) Priznali boste, da ste ravnali ošabno z osebo, ki vas ljubi.
  .................
SKRAJNA VLJUDNOST
Sporočilo urada za delo
Izredno zanimiva ugotovitev strokovnjakov	1
Kokošereja ie po donosnosti l^ovačen j e delavk takoj la pridelovanjem nžunig«.Zahodno Nemčijo
Uveljavljanje gojenja perutnine v <rbaterijah> Pomisleki sladokuscev ■ Farma v Gradiški
V zadnjih letih se je tudi pri nas udomačila racionalna kokošereja, ki je po svetu dosegla velike uspehe prav za. radi tega, ker je pretrgala s tradicijami. Mnogi kmetovalci so si nabavili, ali pa so jih dali napraviti po naročilu, kletke, v katerih redijo piščance, ki jih kupujejo pri kmetijskih konzorcijih ali pa pri podjetjih, ki jih kupujejo na debelo na Nizozemskem, kjer je reja en dan starih piščancev zelo razvita dejavnost. Živali hranijo s sestavljeno hrano, ki vsebuje vse potrebne snovi, ki jih kokoš zaman išče, kadar je na prostem. Ker se malo giblje, se naglo redi. In prav v dejstvu, da perutnina (predvsem petelini) izredno naglo zrasejo in dosežejo po nekaj tednih en kilogram, je gospodarska korist.
Seveda so moderni kokoše-rejci naleteli marsikje na nepremagljiv odpor potrošnikov. Se vedno se najdejo trdovratni sladokusci, ki za noben denar nočejo piščanca, ki je zrastel v «bateriji». Pravijo, da nima pravega okusa, ker je zrastel prehitro. Seveda to ne zaustavlja napredka, kajti zakoni ekonomije ne prenesejo takih izgovorov.
Mimo primerov modernega gojenja kokoši (za jajca in za meso) je še vedno trdno zakoreninjena kokošereja, ki se smatra nekaka postranska veja živinoreje .odnosno kmečkega gospodarstva. Kmečke gospodinje redijo kokoši brez nadzorstva: ne zanima jih njihova nesnost, teža, niti koliko pojejo. Kljub divjemu razvoju te panoge daje kokošereja v naši pokrajini (približno tako bo tudi drugje v državi) zelo velik dohodek in zavzema drugo mesto takoj za pšenico. Povemo naj, da je pri nas 250 t>soč kokoši in da je v Gradiški zelo racionalno urejen kokošnjak, v katerem imajo več tisoč kokoši, ki jih prodajajo v najrazličnejše dele pokrajine. Gre za pravo kokošjo farmo, ki je piestala hudo konkurenco, ki je nastala pred nekaj leti, ko se je gojenje kokoši v «baterijah» pričelo uveljavljati.
 «»--------
Drevoredu XX. septembra) so bila pozorišča zelo napetih in lepih iger, ki se jih tekmovalci še dandanes radi spominjajo.
Za ljubitelje balincanja je prišla te dni razveseljiva vest: 25. julija bodo po vsej državi tekmovanja v dvojicah. Na Goriškem bo tekmovanje pod okriljem pokrajinskega odbora FIGB, ki mu predseduje Silvio Bressan, pomagal mu bo pokrajinski urad za turizem. Tekmovanja bodo na 64 igriščih v Gorici, Tržiču, Kr-minu, Ronkah in Gradiški.
Županstvo bo s 1. julijem dovolilo občinstvu dohod v občinski park, kjer bo delovala tudi knjižnica z revijami in časopisi. Odprt bo od 10. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Ob
Občinski svet sc sestane jutri
Jutri ob 18. uri se bo sestal občinski svet, ki bo proučil preostale točke dnevnega reda ter vprašanje ATA, kot je na zadnji seji napovedal župan. Frav gotovo se bo okoli njega razvila živahna diskusija, ker je bil poletni vozni red avtobusov sestavljen tako, da je še bolj približal uresničitvi predlog družbe, ki ga je predstavnikom političnih skupin v občinskem svetu prikazal njen ravnatelj in po katerem bi se znižalo število voženj in spremenile pro. ge nekaterih avtobusov.
——»»------
Interpelacija KPI glede prodaje žita
Pokrajinska svetovalca Ber-gcmas in Selič (KPI) sta poslala pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, v kateri ga opozarjata na nezadovoljstvo neposrednih kmetovalcev, spolovinarjev in kolonov glede odkupa žita. S tem v zvezi je bila pri pokrajinskem predsedniku tudi delegacija Zveze kmetov, ki mu je povedala svoje stališče, ki je naslednje: kmetje so v hudih gospodarskih prilikah zaradi davčnega pritiska. Pokrajinska svetovalca sta mnenja, da imajo kmetovalci prav, ko zahtevajo posredovanje oblasti pri prodaji Žita. pomagajo naj jim, da ne bodo postali žrtev špekulantov, ki se hočejo okoristiti z razliko med uradno ceno in ceno žita na prostem trgu kakor tudi z razliko med velikimi ter srednjimi in, majhnimi kmetijami. Predstavniki kategorije kmetov so bili pri pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu, kjer so predlagali, naj se jim omogoči prodaja vsega pridelka žita. Svetovalca zahtevata od pokrajinskega odbora, da posreduje pri oblasteh in tako napravi korak v korist goriškega kmetijstva, kar se je večkrat zahtevalo na seji pokrajinskega sveta. Poleg tega zahtevata, da se o tem razpravlja na prihodnji seji.
GOSTOVANJE SNG V DOBERaoBjl, POt> OKRILJEM ZSPD IZ GORICE
V SOBOTO 27. JUNIJA
<V OB 1%«
PAOLO LEVI
—cem—
je resnica j
drama v jfr^i dle^njilj
Slovensko planinsko društvo obvešča svoje člane m prijatelje, da organ itira v nedeljo
5. julija enodnevni izlet z ' motim som v Matavun m razsvetljene Škocjanske jame
V NEDELJO 28. JUNIJA OB 21. URI
SREMAC KOSAR
Pop Čira
v
in pop Spira
komedija v 5 dejanjih
Obe predstavi sta na prostem na Trgu sv. Martina št. 1	— Prodaja
vstopnic eno uro pred pričetkom predstave — Vstopnice: oštevilčeni se-deži 25o lir, stojišča 150 lir, otroci 100;— Sedeži za obe predstavi 400 lir
nedeljah in praznikih bo knjižnica zaprta.
 «»——
V poštev pridejo kvalificirane in nekvalificirane delavke
Po petih mesecih čakanja še nobenega odgovora
Kdaj se bodo oblasti izjasnile
glede ustanovitve kmetijske šole?
Naši kmetovalci nujno potrebujejo strokovno zoanje, če hočejo uspešno kon-
kurirati vedno hujšemu pritisku sosedov iz goriške in videmske pokrajine
Avtobus v Novo Gorico k operi Don Pasquale
ZSPD iz Gorice organizira ogled Donizettijeve komične opere v treh dejanjih «Don Pasquale» v soboto 4. julija ib 19. uri v dvorani OLO v Novi Gorici. V njej bosta poleg drugih članov ljubljanske Opere nastopila tenorist Janez Lipovšek in basist Lad-ko Korošec. Vožnja 200 lir, vstopnina 150 dinarjev. Vpi-sovanje najkasneje do 27. junija, ker mora organizacija pravočasno rezervirati avto-
Pokrajinski urad za delo sporoča, da lahko delavke odidejo v Zah. Nemčijo na delo pod naslednjimi pogoji;
Zaposlitev v hotelih in menzah: 150 — 18Q mark na mesec, hrana in prenočišče brezplačno. Starost od 21—30 let.
Pletilje z dolgoletno prakso: 1-80 — 2.20 mark na uro, stanovanje zastonj, hrana na lastne stroške. Starost od 22—35 let.
Nekvalificirane delavke za konservno industrijo:	plača
1.80 — 1.95 marke, 10 mark za tedensko prehrano ter 3.50 za stanovanje, starost 21—30 let.
Nekvalificirane delavke za konserviranje sadja: plača od 1.30 do 1.95 mark, stanovanje 5 mark, prehrana 11 mark tedensko. Starost 21—35 let
bus m sedeže. Odhod izpred I — - .	....	.	, ,
r, . -	,	-	Nekvalificirane	delavke za
Bratuseve kavarne ob 17 30.	•
,,	.	-	-	*	papirno	industrijo:	na uro 1.23
Vpisovanje na sedežu ZSPD
in V kavarni Bratuš.
«»--
' Izlet SPD v Škocjanske jame
kjer bo tradicionalni praznik z obširnim programom.
Odhod iz Podgo^e ob 6.30. .
Odhoil s travnika ob 6.45.
Cena vožnje za člane 450 llrj z^ ^ntečlang 500 lir.’
Vpisovanje v kavarni Bratuš vključno do 27. junija. Pohitite, število sedežev je o-mejeno.
Naročilo kosila 100 lir.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Titanic - zemljepisna širina: sever 41».
VERDI. 17.15: ((Razbojnik Ca-le», cinemascope in v barvah. F. Loveyaj.
V1TTORIA. 17.15: »Santiago*. A. Ladd, R. Podesta, cinemascope in v barvah.
CENTRALE. 17.00: »Potovanje v vsemirje*, A. Duff, E. Bartok.
MODERNO. 17.00:	»Dunajska
kri*.
do 1.55 mark, stanovanje 10 mark na mesec, (kosilo v menzi 0.70 marke), starost od 21 do 35 let.
Nekvalificirane delavke za delo pri strojih: plača 1.71 marke na uro. Hrana v menzi (kosilo 0.66), stanovanje 30 mark mesečno. Starost 21—35 let.
Prošnje sprejem goriški u-rad za delo, Ul. Crispi št. 9, od 10. — 12. ure.
Preprečen poskus samomora
V bolnišnico pri Rdeči hiši, so včeraj okrog 13. ure prepeljali z avtomobilom Zelenega križa 31-letno Giulio Pi-puto iz Ločnika, Ul. Romano st. 4. Zena je že dolgo časa bolehala za živčno izčrpanostjo in morda zato je včeraj zaužila precejšnje število uspavalnega praška. Ker je njeno stanje resno so si zdravniki pridržali prognozo.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 27 stopinj ob 15. uri, najnižja 20 stopinj ob 5. uri. 50 odstotkov vlage.
 «» ----
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči
odprta lekarna Kurner, Korzo Italia št. 4, tel. 25-76.
8. februarja letos je zgoni-šai občinski svet na svoji redni seji soglasno sprejel sklep, s katerim je bila pristojnun oblastem naslovljena prošnja, da se v Zgoniku ustanovi kmetijska šola. Čeprav so od takrat potekli že več kot štirje meseci, niso pristojne oblasti niti z enim pismom vzele sklepa na znanje, tako da se še danes ne ve. kakšno je njih stališče do tega vprašanja.
Mislimo, da je zavlačevanja dovolj, kajti naši ljudje,' zlasti pa naša mladina iz dneva v dan bolj občuti potrebo po tovrstni šoli. v kateri bi si pridobila danes tako potrebno znanje za umno in napredno kmetovanje. Zgoniški občinski svet je v svojem sklepu podrobno obrazložil vse okoliščine, ki govorijo v prid ustanovitve kmetijske šole. kot tudi okoliščine, zaradi katerih bi bilo umestno, da se kmetijska šola odpre prav v Zgoniku.
Tako je v sklepu predvsefn poudarjeno, Ha je zgbriiška občina področje, na katerem se večina prebivalstva posredno ali neposredno ukvarja s kmeti jftvom. Statistični
podatki kmetijskega nadzor-ni.štva kažejo, d^i je na področju te občine 212 ha njiv in polja, 34 ha vinogradov, 937 ha pašnikov in travnikov, 833 ha gozdne površine itd., iz česar sledi, da predstavljata vinogradništvo in živinoreja glavnb panogo kmetijskega gospodarstva. Omeniti je namreč treba tudi to, da je v občini nad 700 glav živine, pri čemer odpade samo na govedo preko 500 glav.
Iz drugih podatkov je nadalje razvidno, da se s kmetijstvom ukvarja 60,5 odst. vsega aktivnega prebivalstva zgoniške občine; 'kar tudi kaže. kako velik pomen ima kmetijstvo v splošnem občinskem gospodarstvu. V tej zvezi so zanimive številke, ki prikazujejo pomen kmetijstva za občinsko blagajno. Dejstvo je namreč, da odpade 50 odst. vseh dohodkov, ki jih dobi občina od trošarine, prav na kmetijstvo oziroma postavke, ki izhajajo iz kmetijstva, medtem ko do-prinaša kmetijstvo 53 odst. vseh dohodkov v normalen občinski proračun.
Zgoniška občina ima skupno 1019 ha neobdelanega, a
Nekvalificirane delavke za industrijo 'Konserviranja rib:
1.35—1.75 marke, stanovanje 5.95 mark na teden (vključen zajtrk), prehrana v menzi (ko. silo 0.90 marke); starost 21—40 let
Za tekstilno industrijo; na uro 1.41— 1.90 marke, stanovanje od 26 do 28 mark mesečno (vključen zajtrk), prehrana v menzi (kosilo 0.85 marke), starost 21—30 let.
Nekvalificirane delavke za tekstilno industrijo: plača od 1.75 do 1.85 marke. Stanovanje 0.30 na dan, prehrana v menzi (kosilo 0.75 marke). Starost 21—35 let.
Tkalke na samostojnih strojih: plača 1.54—1.80 marke na uro. Stanovanje 30 mark na mesec. Starost 21—35 let.
Tkalke in kvalificirane delavke; plača 1.41 do 1,70 marke na uro. Stanovanje 21 mark na mesec, prehrana v menzi (kosilo 0.5o marke). Starost 21-3* let.
Prof. Pavle Merku govori na proslavi 70-letnice Ivana Grbca o slavljencu in njegovem delu
•miiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiH
Iz sodnih dvoran
msn
Balincarji se bodo lahko spet izkazali
Balincanje ima na Goriškem telo globoke korenine. Prad leti so se prirejala številna tekmovanja ,na katerih so z velikim uspehom sodelovala tudi moštva z naših vasi, zlasti iz Sovodenj. Balincarska igrišča (naj omenimo samo igrišče Pavlinove gostilne v
Skupina delavcev delovišča v Sovodnjah skupno s predstavniki občine in voditelji delovišča v gostilni Franca Hmeljaka po končanem delu. Prihodnje delovišče bo imela občina verjetno septembra
• lllllltll I tlllll tlll llllllll I lltDlllllt I lllltlinill IMIIIIllMlIlIHIIIHtllHIIIIIIIIIIIIIIMIIIII IIIIIIIHtllllllinillMIIIIIIIIIIHf Hilli llllllllll IIMIIIIHII lllliHHIIM
Pismo iz Nov« Gorice
Zaradi zmernih cen na Bovškem pričakujejo	velik
Skupine Holandcev bodo prihajale vso sezono sadjarsko - čebelarska razstava
V Šempetru
Te dni je v Biljah pri Novi Gorici začel obratovati Zavod z a	zaposlovanje 'invalidov.
Čeprav je začetek skromen, lahko predvidevamo, da bo v bližnji prihodnosti postal pomembna gospodarska ustano-v.i. Delo so začeli najprej v prvem oddelku, kjer izdelujejo kožno konfekcijo • in usnjeno galanterijo. V teku so priprave aa- zatettk, obratovanja drugega odrfelkš, ki bo osnova proizvodnje zavoda: izdelovarpie otroških vozičkov.
Surovino za prvi; oddelek bosta dobavljali tovarni uspja Miren in Vrhnika, za otrojke vozičke pa bo dobavljalo posamezne aluminijaste dele kovinsko podjetje Bovec, gutne za kolesa pa kombinat Baro-vu, Y prihodnosti nameravajo v zavodu izdelovati tudi o-troške tehnične igrače in razne predmete kovinske galanterije, Poseben oddelek pa naj b, se ukvarjal tudi z graver-stvom, :) i
Prvi proizvodi kfžne konfekcije in usnjene galanterije se bodo pojavili na trgu avgusta, otroški vozički pa v začetku naslednjega lota Za izdelke je že sedaj veliko zanimanje tako na d°mačem kot
na tujem trgu.
Namen zavoda je, da priuči invalide poklicu, ki ga bodo lahko i-pravijali brez težav tudi potem, ko zapustijo zavod.
# * #
Prvi turisti, ki so pravzaprav začeli letošnjo turistično sezono na Goriškem, so Nizozemci. Za letovišče so si izbrali Bovško. In ne zaman, saj so zelo navdušeni nad njenimi lepotami. Med celo sezono bodo prihajale skupine Nizozemcev. Vsaka skupina bo ostala na Bovškem po deset dni.
Gostinski obrati so se zelo dobro pripravili na sprejem turistov. Na novo so uredili gostinske obrate v Trenti, Soči, Logu pod Mangrtom in hotel Kanin v Bovcu. Tudi glede postrežbe in oskrbe so se pogoji spremenili, jedilni listi »o se popestrili, velika pa je tudi izbira pijač.
V vsem Gornjem Posočju pričakujejo letos rekorden obisk tako tujih kot domačih gostov, saj je večina obratov že vnaprej zasedenih za celo sezono zaradi zmernih cen (cena penziona znaša povpreč-
no od 500 do 800 dinarjev) in naravnih lepot.
# # *
Od 23. do 30. avgusta bodo gospodarske poslovne zveze Gorica, Tolmin in Idrija priredile v Šempetru pri Gorici sadjarsko - čebelarsko razstavo, na kateri bodo sodelovali čebelarski odseki kmetijskih zadrug Bovec, Kobarid, Most na Soči, Grahovo, Cerk-ro, Idrija, Spodnja Idrija, Vipava, Ajdovščina, Renče, Nova Gorica in Kanal.
Namen razstave je prikazati v praktičnem smislu pomen čebelarstva za narodno gospodarstvo, oziroma pomen čebel pri oplojevanju kmetijskih rastlin, -predvsem sadnega drevja. Na razstavi bodo prikazali nove načine čebelarjenja, predvsem uvajanje farmskega načina čebelarstva pri kmetijskih proizvajalnih organizacijah in način pravilne razmestitve čebeljih družin v sadnih nasadih. Nadalje bodo prikazali tudi zgodovinski razvoj čebelarstva na Primorskem.
Med razstavo bo zborovanje čebelarjev. Ob zaključku zborovanja bodo priredili čebelarsko veselico.
Šofer, goljuf in skupina mladih fantov pred sodniki
Potrjena obsodba zaradi nenamernega umora - Obsojen na povračilo ogoljufanega denarja - Pokvarjena mladina
Vedno več liudi mora pred sodišče, ker so povzročili razne prometne nesreče, pri katerih so skoraj vedno tudi človeške žrtve. Prizivno sodišče Trstu ima že nekaj časa
na dnevnem redu takšne primere, ki jih rešuje, zaradi naraščanja števila prometnih nesreč, z dokajšnjo ostrostjo.
Včeraj je prišel pred prizivno sodišče 27-letni Ulio De Car. li, doma iz Arzene, ki ga je sodišče v Pordenonu že leta 1955 obsodilo zaradi nenamernega umora na 7 mesecev zapora pogojno, na plačilo sodnih stroškov ter na plačilo 60.000 lir zasebni stranki.
De Carli se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker je 4. julija 1955 povozil s svojim motorjem 74-letnega Egidia Cogoia, ki je hotel prečKati Ulico Ma.elli v bližini kina «Verdi». De Carli je vozil zelo hitro; ko je opazil Cogoia je hotel sicer zavreti, vendar ni imel več časa. Cogoi je padel na tla, pri čemer si je zlomil levi kolk in zadobil še druge hude notranje poškodbe, De Carli pa se je s svojim motorjem ustavil komaj kakih devet metrov dalje od nesreče. Čeprav so Cogoia takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili vso pomoč, je zaradi hudih ran 7. julija umrl.
Prizivno sodišče je razsodbo sodišča v Pordenonu potrdilo ter bo moral De Carli plačati še nove sodne stroške.
Preds. Nardi — tožilec De Turco, zapisnikar Boico, odvetnik zasebne stranke Martini — odvetnik obrambe Bar-zan.
* * *
Prizivno sodišče je včeraj obravnavalo primer, pri katerem gre za goljufijo. Goljufije je bil obtožen 37-letni Alfredo Catucci, po poklicu šofer, stanujoč v Ul. Giulia 44. katerega je sodišče v Trstu še 29. maja 1958 obsodilo na 1 leto in 2 meseca zapora, na plačilo stroškov v znesku 40.000 lir ter na povračilo škode v znesku 2 milijona lir, ki bi jih pa lahko vrnil v obrokih. Razen tega je bil obsojen na plačilo 75.000 lir zasebni stran, ki.
Catuccija je sodišču prijavila 21. septembra 1955 48-letna Giuseppina Sain por. Gasparo, stanujoča v Ul, Kandler 1, ki je povedala ,da jo je ogoljufal za vsoto 2 milijonov lir. Gasparova je bila lastnica majhne mlekarne ,ki pa ji je še kar dobro nesla. Catucci naj bi ji bil svetoval, da mlekarno proda ter da se posveti trgovini z jajci in surovim maslom, pri kateri bi lahko oba dosti več zaslužila. Sam naj bi se bil hvalil, da je v tem poslu dobro izvežban ter da bi jima takšna trgovina brez dvoma uspela. Gasparova se je baje dala pregovoriti ter je mlekarno res prodala.
Catucciju je takoj nakaz-ala
100.000 lir za nakup vsega potrebnega, kasneje pa naj bi mu v več obrokih izročila še
1.900.000 lir.' Toda brž ko je' imel Catucci denar v rokah, je prenehal govoriti o skupnih trgovskih poslih. Gasparova se je ustrašila za svoj denar ter je zahtevala, da ji ga vrne. Catucci pa je imel vedno pripravljen izgovor — enkrat ni bilo doma tete, pri kateri naj bi bil denar spravljen potem pa je pove: dal, da je njegova ženk denar vložila v banko ter ga je vinkolirala na svoje ime. Gasparova je zasumila, da denarja ni več ter je vso zadevo predala sodišču.
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Dobra letina žita
Catussi je pred sodiščem odločno zanikal, da bi ji bil denar izsilil, To je včeraj tudi ponovil. Rekel je še, da sta si bila z Gasparovo v zelo do-brih odnosih ter da mu je celo predlagala, naj bi pustil svojo ženo ter naj bi skupaj zbežala. Ker tega ni hotel storiti, ga je iz maščevanja prijavila sodišču. Priznal pa je, da mu je dala nekaj denarja, ki pa ga je pripravljen vrniti.
Gasparova je s svoje strani povedala, da so vse njegove izjave neresnične, da ni imela nikoli razmerja z njim in te njene izjave so potrdile tudi priče.
Prizivno sodišče je Catucciju znižalo kazen na 10 mesecev zapora in na plačilo 20.000 lir kazni. Pristavilo pa je, da bo zaporna kazen samo pogojna, če bo Catucci v šestih mesecih plačal vsoto, ki jo je dolžan Gasparovi.
Sedem mladih fantov -— najstarejši od teh ima komaj 22 let — se je znašlo včeraj pred kazenskim sodiščem pod obtožbo kraje. Obtožnica jih dolži, da So ukradli razne železne predmete, jeklene cevi in podobne stvari. Sodišču je tatvino prijavilo gradbeno podjetje Cramer in policija je takoj uvedla preiskavo. Na osnovi izpovedi obtožencev samih, kot tudi prič, je sodišče izreklo naslednjo razsodbo; Car-luzzi Augusto, stanujoč v Ul. Schiaparelli, je bil obsojen na 1 leto, 9 mesecev in 20 dni zapora ter na plačilo 2.000 lir globe. Odsedeti bo moral še zaporno kazen, na katero je bil pred časom prav tako zaradi kraje obsojen. Na 5 mesecev in 10 dni zupora ter na plačilo 17.000 lir globe je obsodilo 22-letnega Furlana Ful-via stanujočega na Elizejskih poljanah 30. Tudi ta bo moral odsedeti zaporno kazen, ker je bil že svoj čas enkrat obsojen pogojno. Trem obtožencem je sodišče kazen oprostilo, dva pa je oprostilo vsake krivde.
Čeprav zelo muhasto vreme zadnjih dni zelo otežkoča delo poljedelcem, se kmetje kijuo vsem težkocam lahko pohvalijo, da so z letošnjo žetvijo žita v pravem času začeli in da žetev nemoteno debro napreduje..
Letošnji pridelek pšenice, piedvsem na površinah kjer je zasajena pšenica italijanske sčrte, kaže zelo dobro, zadružniki pa se lahko tudi pohvalijo, da so letos tako pri dan ju in sedaj pri žetvi u-pi rabili skoraj vse dosežke modernega obdelovanja zem-lj-» in je bil to ponoven dokaz, da se s kooperacijo lahko dosežejo boljši uspehi.
za obdelavo primernega zemljišča, kar pomeni, da bi se lahko kmetijstvo v bodoče razvilo v mnogo večji meri kot doslej. Jasno pa je, da do razvoja ne more priti, če se kmetovalci ne bodo lotili dela po načelih sodobnega obdelovanja zemlje, za kar pa je potrebno predvsem znanje.
Te podatke smo navedli le zato, da prikažemo upravičenost ustanovitve kmetijske šole prav v Zgoniku. Sola pa se seveda ne bi ustanovila samo za zgoniško občino, kajti mnogo učencev bi prišlo tudi iz .sosedne devinsko-nabrežinske oziroma repentaborske občine, iz Križa, Proseka in Konto-vcla, da ne govorimo o učencih iz drugih vasi, ki bi doprinesli vsako žrtev, da bi le lahko posečali to strokovno šolo.
Pokrajinski sindikat uslužbencev krajevnih ustanov nove Delavske zbornice CGIL je poslal vsem upravam krajevnih ustanov, v Trstu in okoliških občin pismo, v katerem omenja zakon o izboljšanju plač javnih uslužbencev ter zahteva, naj javne uprave takoj proučijo to t/prašanje, tako da bodo pokrajinski in občinski sveti odobrili potrebne sklepe, da se razširijo na vse osebje ugodnosti, ki jih določa zakon.
Kmetijstvo namreč predstavlja pomemben faktor v gospodarstvu našega področja. Vsi vemo, da so se kmetovalci začeli pred leti ukvarjati z novimi panogami, kot na primer s cvetličarstvom, ki je bilo prej skoraj vsakomur španska vas. Toda kdor se je tega lotil, je svoje u-čenje drago plačal, namreč z začetnimi neuspehi in šele po dolgotrajnem trudu in velikih stroških je komu uspelo, da je svojo proizvodnjo preusmeril na cvetličarstvo. S šolanjem bi lahko vzgojili kader cvetličarjev in vsi vemo, da je zaradi bližine velikega potrošnikovega središča, kot prej zagotovljen. Podobno veje naše mesto, uspeh že vna-Ija za vse ostale kmetijske panoge, zlasti za trtorejo in živinorejo. Kmetovalci se ponekod sicer oprijemajo novih načinov kmetovanja, a to so le poskusi v primerjavi z modernim načinom obdelovanja zemlje, ki je že visoko razvito na primer na Goriškem in v Furlaniji. Neznanje oziroma premalo znanja je tudi vzrok konkurenčni moči naših sosedov, s katerimi se morajo kosati naši kmetovalci, ki so še toliko na slabšem zaradi skope kraške zemlje.
Vse to govori v prid ustav novitve kmetijske šole, ki je v današnjih razmerah bolj nujna kot kdajkoli prej. Čeprav je naša kraška zemlja skopa in zahteva več truda in denarja za obdelavo kot rodovitna Furlanija, pa so zato pridelki naše zemlje toliko bolj okusni in cenjeni. Vsakomur je znano, da se domači proizvodi, pa naj bodo to zemeljski pridelki ali pa živinorejski proizvodi, mnogo bolj cenijo in razmeroma tudi dra-že plačajo. Toda stremeti moramo za tem, da se proizvodni stroški znižajo, da usmerimo naše kmetijstvo na najbolj donosne panoge, da se lotimo intenzivnega obdelovanja zemlje. Od tega ne bi meli korist samo kmetovalci, temveč naše gospodarstvo na Kplošno. Upoštevati moramo namreč, da gredo ogromne vsote denarja za uvoženo sadje, zelenjavo, vino, mleko in mlečne proizvode v sosedne pokrajine, namesto da bi vsaj del tega denarja krožil po našem področju.
Mislimo, da so razlogi," ki smo jih navedli, dovolj tehtni in da ne bo nikogar, ki bi podvomil v nujnost ustanovitve kmetijske šole. Ta bi lahke imela svoje prostore v novem šolskem poslopju, ki ga prav sedaj gradijo v Zgoniku in ima na razpolago 3000 k’ . m zemljišča, ki bi ga prav lahko spremenili v šolski vrt.
Zato menimo, da je skrajni čas, da se pristojne oblasti izrečejo o tem vprašanju, kajti vsak dan, ki gre mimo, pomeni samo škodo za naše kmetijstvo. Vsekakor bi bilo na mestu, da po skoraj petih mesecih čakanja oblasti odgovorijo zgoniški občini, in sicer v smislu želja vsega kmečkega prebivalstva našega področja.
V paviljonu ZDA na tržaške« velesejmu
Strokovni nasveti za živinorejce
Kot smo že poročali, sodfrii lujejo Združene države Arne* ] rike na letošnjem tržaške« velesejmu s posebno strokovno razstavo, ki je namenjena predvsem živinorejcem, -ha stava ima namreč namen Pokazati uspehe, ki so Jih o segli ameriški živinorejci na področju krmljenja zivme močnimi krmili oziroma .‘‘rj? tanimi krmili* in ki bi A lahko dosegli tudi nasi z norejci, če bi se posluzeva« enakega načina krmljenja | vine in tudi perutnine.
V teh dneh je prišel B £ merike strokovnjak za krrn j nje živine, dr. Lee H. McElPfl z univerze v Lubbocku, ki F domačim živinorejcem in * kovnjakom na razpolago * vsakovrstna pojasnila d? t,]j svete. Živinorejci, ki bi ho, ^ obširnejša pojasnila v zven načinom krmljenja ?lVin,eva. drugimi vprašanji, ki za° jo živinorejo, se lahko ob. jo na omenjenega stroko ka, ki jim bo rade volj nu dil svoje strokovne nas ^ Omenimo naj tudi, da J stop na razstavo, ki je na P ti glavnega vhoda na ve jem, brezplačen.
Pokrita skladišča v lesnem pristaniščn
V soboto dopoldne bal*° ! lesnem skladišču svečano rili nov pokriti prostor,
terem bodo lahko v
opravljali h*®?? 80
cije z lesom. Od pribhz . •
leirn/lratnilt	-	. it
tisoč kvadratnih me^r.°v 0^0ji
štora bo sedaj pok 40.000 kvadratnih metr > kar so porabili okoli ' pa. lijonov lir. Otvoritev bo -c0 dala s štirideseto ob ustanovitve pomembnega { škega združenja trgovce* lesom.
■«»-
V nedeljo v Avianu letalska manifestacija
le-
Prihodnjo nedeljo b° ”amj. lišču v Avianu letalska a_ irejat*
nifestacija. ki jo Pra<;J^jjsli0 si
meriško in italijansko ie.	^
poveljstvo. Občinstvo -- -n0. lahko ogledalo nekaj jji vejših vrst letal in ra 0’seb-bodo razstavljene na P se nem prostoru, ob 14.30 Fvaje, bodo začele praktične _j]e med katerimi bodo na ;„e, letalske akrobatske s jalci. razne vrste letal ter P
Dvignili jahto «Elettro
Agencija ANSA spor0(:ai
da
namerava neko P e^yig-dviganje ladij iz Zadra niti iz morja jahto «b njka ki je bila last znans g ja. Marconija in ki j°	an-
nuarja 1944 potopila J1 -doblje; gleška podmornica, rr rabili ni material naj hi P v železarnah.
japle-
Jahto so med vojno^.jj v
nili Nemci in jo P.“[as0 bih
vojne namene. Na nje) .j ki tudi dragoceni instrum . jp jih je uporabljal	uni-
ki jih je profesor tr „sji ter vpt7p Pirntti delno r itf
so sedaj v milanske01 za znanost in tehnik0*
—.«» -—
Prometni predpisi
za casa
velesejmu
t0č a.
Tržaško županstvo sP”jeSej-
da bodo do zaključka pro-
ma, to je do 5. jiiliJ®- iice, met zaprte naslednje sicer med 8.30 in 23.39 - ^ jn
a) Ul. Rossetti	...
na odseku med Ul.
v «»$u»
in Ul. Cumano.
ned
b) Ul. Rossetti — ^/"se4' Drevoreda Ippodromo-
v smeri in na odseku setti-Ul. Settefontane. j^e-č) Ul. Settefontane ^ ^
ri in na odseku Ul- v
tefontane. c) Drevored IpP°dr"Il]" po*
Drevored Ippodromo. spleri
d) Ul. Revoltella
»rdi'
Ul-
  iiiiiihmi  ....................................................................................
Jutri začetek poletnih prireditev na Koprskem
prireditvah bodo sodelovali ljubljanska
»OPrR W
Vctto Opara, Mestno gledališče Ljubljane, SNG iz Trsta in druge jugo-
IX
slovanske folklorne in umetniške skupine
Upravni odbor ustanove | zabavne glasbe s sodelovanjem
«Primorske prireditven je zdaj italijanskih pevcev in medna-
Preds. Corsi — tožilec Gru-bissi — zapisnikar — Rachelli.
dokončno sestaviI program za letošnjo poletno sezono. S prireditvami bodo začeli 27. junija, ko bo v korpskem okraju gostovala ljubljanska Opera z baletom «Labodje jezero» in opero sMadame Butterfly». Reška opera bo gostovala z opero «Ero z onega svetas in baletom sZetevs (Popandopu-lo). ljubljansko mestno gledališče bo uprizorilo Driičevo renesančno komedijo sTripče de Utolčen, tržaško gledališče pa bo nastopilo v Piranu s «Primorskimi zdrahami». Razen tega predvidevajo nastop fol-kolornega ansambla France Marolt, nastop dalmatinske skupine Radia Zagreb, večer
rodni plesni turnir. Skupaj predvidevajo okrog 30 prireditev. Ustanove upa, da mu bo z republiško in lokalno denarno polmočjo uspelo v celoti izvesti sestavljen program.
in na odseku Ul. Picca Rossetti.	v	sihe'
e) Ul. delte Milirif "T jjar ri in na odseku Ul. " mora in Ul. Rossetti.	jb
V Drevoredu IPP°	v1odtl,,1
sicer pred glavnim	vCd8otf
na velesejem, je prep°
parkiranje vozil.
asle®
aiMianjc vuiu-	ng!
Za parkiranje veljajo nji predpisi:	vb<T
a) prostor pred ®*®vnTezefvJ! dom na velesejem Je Vfiikov ran za vozila predst oblasti;	....	]ah^f
b) osebni avtomobili . ul-
„trand’ n-
parkirajo na obeh stra ^ano-Rossetti v smeri Ul. u Ul. Revoltella in v Ul. j tella v smeri proti d«1,1.
na v smeii F1''" tTi d*;,. Ul. La Marmora od UTO 1)1-Milizie ter na desni str® jp>6-delle Milizie v smeri setti-Ul. La Marmora’,	01*'
c) motocikli lahko P L n» jo nasproti glavnega v , tJl-velesejem, na desni*“Mi Revoltella med Ul.
poslopjem označenim Ui-
23 ter na Ul. Rossetti n??, Cumano in UL delle p
  _______________
čl avtobusi lahko P ^ j na Trgu Ippodromo m
potreba — z dovoljenjem pj-o-
nih stražnikov — "tudi pestom med Ul. Rossetti njenim trgom;	,	retf
d) za razstavljavce fe ie
virana Ul. Settefontane -df®"
hodom iz Drevoreda *”
m°;	-na
e) taksiji parkirajo.0
čenih mestih v bh*,n
sejma.
£j3n3IEIS!BSEl&
predvaja dane« 31. t. n. z začetkom ob 1*. in ob M. uri na prostem film:
uH
«Zemlja
Različno
z manjšinami
V včerajšnji šteti Ufa smo v izvlečku objavili
tiste dele govorov Mihe Marinka ter Aleksandra Rankoviča na IV. kongresu ZKS, kjer sta govornika obravnavala vprašanje narodnih manjšin. Kako različno je stališče Jugoslavije in nekaterih drugih držav do vprašanja manjšin, kaže članek, ki ga je pred dnevi objavil celovški «Slovenski Vestnik» pod naslovom «Ee eno človeško dobo časa...s in ki ga tu ponatiskujemo.
N« pišemo še leto 1960 in ie več kot leto dni je časa štiridesetletnice plebiscita in že ne mine dneva, da ne ki ▼ kašnem listu ali govoru ne bilo opozorila na ta dan. Vse šovinistične organizacije *° na letošnjih občnih zborih ‘Prejele posebne sklepe za slovesno obhajanje te obletni-*e in tudi deželna vlada je že sklepala o proslavah jubilejnega leta in zahtevala za to Priliko celo posebno dotacije od finančnega ministrstva.
Nas koroških Slovencev se tlada ob tej priložnosti ni Spomnila in zaradi tega ne Vemo za vsebino načrtovanih svečanosti. Smatramo pa, da ■nora biti poglavitni cilj te-Ea jubileja, da bi končno u-resničili slovenski narodni skupini slovesno dane obljube koroškega deželnega zbora z dne 28. septembra 1920, »da hoče varovati narodno in jezikovno posebnost slovenskih državljanov in skrbeti za njihov duševni in gospodarski razvoj v isti meri kakor za nemške prebivalce dežele*.
In dne 18. novembra 1920 je koroška deželna vlada ponovila ta zagotovila deželnega zbora: »Obljubljamo Vam, da hočemo z dobrem spominu na slovesno proklamacijo deželnega zbora na Koroškem z dne 28. septembra 1920 in na obljube, ki jih je danes dala deželna vlada za Koroško po svojem zastopniku v Plebiscitni komisiji v smislu določb saintgermainske mirovne pogodbe, odstraniti iz dežele vsak narodni prepir in vsako sovraštvo*.
Koroški Slovenci vemo, kako so se te obljube izpolnjevale. Nočemo na tem mestu Ponavljati vseh krivic in vseh šilran, ki jih je ri-ži-.e-ljudstvo od teh slovesno danih obljub. Dejstvo, da je-naša država morala v državni pogodbi po drugi svetovni vojni ponovno prevzeti obveznosti za zaščito koroške slovenske narodnostne skupine v členu 7, je po najvišjih Mednarodnih činiteljih potrjen dokaz, da Avstrija ni izpolnjevala v saintgermainski Pogodbi prevzetih in gornjih zzjavah samostojno obljubljenih obveznosti. Na šolskem Področju našemu ljudstvu zagotovljene pravice so zlorabili s pomočjo utrakvistične sole v potujčevanje naše mladine, uporabo slovenskega je-zika pred upravnimi uradi s° onemogočili znani Schu-*uyjevi odloki, jezikovne pravice pred sodišči so potepta-“ z drugimi postavami vred sodniki, kakršen je bil kolovodja velikovških napadalcev svetnik deželnega sodišča poetsch.
Ponudbo kulturne avtono-Mije koroškim Slovencem so Potegnili nazaj, čim so koroški Slovenci pristali tudi na žrtev narodnega katastra, osnovanega na subjektivnem kriteriju, in zahtevali določe-ne_ pravice na šolskem področju. To je treba še prav Posebno poudariti, ker nem-
ški
publicisti vedno spet tr-
‘jo. da smo Slovenci odbili kulturno avtonomijo, čeprav 3e ravno obratno zgodovinska
resnica!
Metode reševanja našega Vprašanja v času nacistične "Vstrije so poznane: izselit-u*’ ..kaceti, plinske peči, po-kolji, vsesplošna likvidacija... In po drugi svetovni vojni! Pet^ imamo slovesno izjavo °roškega deželnega zbora in
koroške deželne vlade z dne 28. 1. 1947, ki našemu ljudstvu
zagotavlja:
1. Popravo škode slovenskim izseljencem.
2. Obnovo slovenskega pouka na šolah.
Tretji raj h je manjšinske šole razbil in preprečil sleherni učiteljski naraščaj. Po švicarskem vzoru smo v gotovem delu dežele v vseh občinah, kjer je tudi le majhen del prebivalstva slovenskega materinega jezika, uvedli dvojezični šolski sistem in ne vprašujemo otroka, ne slovenskega ne nemškega, marveč zahtevamo priučenje obeh jezikov od vsakega učenca. Prepričani smo, da je to v korist ljudstev, ki naseljujejo našo deželo. Če nam ob tež-kočah današnjega časa v komaj poldrugem letu ni bilo mogoče priti do zaželenega cilja, mora vsak uvidevni razumeti, da več ni bilo izvedljivo.
3. Svobodo združevanja Slovencev.
4. Raznarodovanje se ne dopušča.
5. Pravico do materinega jezika.
Nobenemu avstrijskemu državljanu ni prepovedano, da bi se poslužil pri sodišču in pri oblasteh materinega jezika, ki ga obvlada, tu ne more nastati nobenih težkoč*.
In še imamo slovesna zagotovila najvišjih predstavnikov države, da bo le-ta izpolnjevala v državni pogodbi prevzete obveznosti do pičice.
V resnici pa so zaščitna manjšinska določila zlorabili spet na škpdo prizadetega ljudstva. S tako imenovanim manjšinskim šolskim zakonom za Koroško so odpravili dvojezično šolo; z zakonom o uporabi slovenskega uradnega jezika pri sodišču so pretežni večini slovenskega ljudstva na Koroškem prepovedali uporabo materinega jezika; po členu 7 prepovedanim proti pravicam koroških Slovencev delujočim organizacijam se proti slovesni izjavi dopušča nadaljnje raznarodovanje; slovenski izseljenci zaman čakajo na popolno popravo škode...
Drži samo naslednje: da so na Koroškem dosledno vse do danes izvajali le eno samo nalogo, ki jo je, asem dni po prvi slovesni izjavi koroške deželne vlade formuliral dne 26. novembra 1920 tedanji deželni glavar dr. Lemisch, «da imajo koroški Nemci le eno človeško dobo časa, da privedejo ..zapeljance" nazaj h koroštvu. Dom, šola, cerkev mora pri tem sodelovati*. Ob prvi desetletnici je isti Lemisch to svojo zahtevo interpretiral še bolj določeno; »Volja pretežne večine se ne bo uklanjala neutemeljenim zahtevam neznatne manjšine. Cerkev, šola in javnost morajo pomagati, da se manjšina na Koroškem izravna v eno kulturno enoto z večino, to je, da izgine in utone v nemštvu, da bo na Koroškem en sam narod!*.
Ena človeška doba pomeni povprečno štirideset let. Ali morda mislijo, da naj predvideno »manjšinsko ugotavljanje* ob štiridesetletnici plebiscita prinese oficialno potrditev izpolnitve te naloge?
Koroški Slovenci smo odločno odklonili sklenjena zakona in odločno odklanjamo tudi predvideno ugotavljanje manjšine, ki hoče razcepiti naše ljudstvo na »heimat-treue* in »nelojalne državljane*. Koroški Slovenci smo svojo lojalnost državi dokazali, ko so najhujši kričači o »domovinski zvestobi* nanjo pljuvali in smatramo, da je po preteku ene človeške dobe v štiridesetem jubilejnem letu plebiscita potrebno le eno: Končno dati koroškemu slovenskemu ljudstvu pravice, ki mu grejo, da bo v polni enakopravnosti s sodeželani manifestiralo svojo ljubezen in predanost koroški domovini !
K
....y	•	:..i
: ‘
jfV1’
1
••k'*ij
BERLIN, 24.	— Atomski
znanstvenik Klaus Fuchs ni mogel nadaljevati svojih atomskih študij v devetih letih, ki jih je prebil v angleškem zaporu. Tako je izjavil angleškim novinarjem, ki so prisedli k njemu v poljskem letalu, s katerim se je iz Londona odpeljal v Vzhodni Berlin. «Kam naj bi pisal svoje račune? Morda na sezname pe-rila?« je dodal znanstvenik. Priznal je, da je mogel brati knjige, ki obravnavajo jedrsko problematiko, vendar je hkrati dodal, da so mu v časopisih, ki jih je spremljal v zaporu, vesti o atomistiki cenzurirali. Kljub temu je Klaus Fuchs izjavil, da ne čuti nobene mržnje do Angležev.
Vzhodnonemška časopisna a-gencija ADN je javila, da je Klaus Fuchs prispel včeraj zjutraj v Vzhodno Nemčijo in takoj odpotoval k svojemu o-četu prof. dr. Fuchsu, profesorju teologije na vseučilišču v Leipzigu. Atomistov oče je star 85 let.
Klaus Fuchs je prispel
Predsednik De Gaulle s predsednikom Gronchijem pred kostnico pri Magenti	na	vzhodnonemško letališče
»	fc	*	|!	f	r
luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNuiiiitiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiNiimiHiiiifiiiiiiiviiulMiiuiiiMiniiiMimiiiiiiiinimiiMiiiiiiinniiiniiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiHiiuiiiiimiiiimii
Fašizem v Španiji se rešuje s policijskimi ukrepi
Po devetih letih angleškega zapora
m	  »	1	"C1jr \ 1 ‘ * " "
\f^T	y
Atomski prispel v vzhodni Berlin
V zaporu, kjer je bil zaprt kot vohun, ni mogel nadaljevati študijaf ker ni imel na kaj pisati - V časopisih, ki jih je prejemal, so mu vesli o atomistiki cenzurirali
m*
Pogreb
Labriole
NEAPELJ, 24. — Tu je bil danes dopoldne pogreb pokojnega Artura Labriole. Pogreba, ki je bil na stroške neapeljske občine, so se poleg svojcev udeležile številne politične osebnosti, med katerimi je bil sen. En-rico de Nicola, prefekt, občinski komisar, večje število parlamentarcev ter velika množica.
V zadnji pozdrav so spregovorili sen. Mario Palermo za KPI, sen. Adinolfi za PSI ter Odv. Venditti za odvetniško zbornico. Ko se je pogrebni sprevod razšel, je fur-gon s sprevodom avtomobi-
«Normalno» in «izredno stanje» in ukinitev ustavnih jamstev
V «izrednem stanju» se Spanci in tujci ne bodo smeli svobodno gibati in ustanovila se bodo posebna sodišča
ARTURO LABRIOLA
lov peljal skozi četrt Stel-la, kjer je bil Labriola leta 1913 ter pri poznejših volitvah izvoljen za poslanca. Po kratkem postanku je sprevod dospel na pokopališče v Poggiorealu.
Marilyn Monroe popravljena?
NEW YORK, 24.	— Mož
znane filmske zvezde Marilyn Monroe Arthur Miller je izjavil, da se je morala njegova žena podvreči neki operaciji ((popravnega značaja* (plastika?). Marilyn Monroe je namreč od včeraj v kliniki Lenox Hill.
m
-$V' 1
MADRID, 24. — Ze dvajset let je od tedaj, ko je Francu uspelo s pomočjo nacistične Nemčije in fašistične Italije prevzeti v Španiji oblast in podjarmiti lastno ljudstvo.
Kljub temu pa se čuti tako šibak, da si mora zasilno ustvarjati nova sredstva za pobijanje ((subverzivnega razpoloženja Spancev*. To nam potrjuje zakonski načrt o‘ javnem redu, o katerem piše včerajšnja številka madridskega časopisa «YA».
Španske oblasti se verjetno niso upale zakonskega načrta objaviti prej. Uradna agencija »CIN1RA« je o tem novem zakonskem načrtu spregovorila že 12. junija. Ker pa so cd 12. junija do 18. junija španski antifašisti slavili ((dneve nacionalnega odpora«, so frankistične oblasti objavo no. vega zakonskega načrta preložile na poznejšo dobo.
Po pisanju madridskega časopisa «YA», ki je prinesel le izvleček glavnih ukrepov, ki jih zakon predvideva za primer ((izrednega stanja« in za primer ((normalnega stanja«, tcdo v ^normalnem stanju« oblasti smele razpustiti združenja, «ki bi opogumljala dejavnost, ki bi bila škodljiva avnemu redu, ali ki bi organizirala zborovanja ali ilegalne manifestacije ali celo oborožene manifestacije«. Vladne oblasti bodo lahko kaznovale z globo do višine 500.000 pe-zet vrsto kaznivih dejanj, n. pr razširjanje lažnih vesti, ki bi utegnile motiti javni red.
V primeru ((izrednega stanja« bodo španske oblasti mogle ukiniti tudi nekatera jamstva, ki jih nudi španska u-stava, nadalje bodo mogle u-vesti preventivno cenzuro v tisku, radiu in v umetniških prireditvah. V «normalnem stanju« kot tudi v ((izrednem stanju« bodo vse te ukrepe sprejele civilne oblasti. V primeru vojne pa bo ta odgovornost prešla na vojaške o-blasti.
Posebna komisija, ki jo sestavlja 40 članov «cortesov», ima v študiju zakonski načrt za vzdrževanje javnega reda, ki bo moral nato v pretres in odobritev pred parlament.
Zakonski načrt predvideva za ((izredno stanje« tudi prepoved ali kontrolo premika Spancev in tujcev. Najbolj važen ukrep za primer »izrednega stanja« je ta, da se tedaj morejo ustanoviti ((posebna sodišča«.
Ni kaj reči, fašizmu se v Španiji majejo temelji, zato se skuša rešiti z drastičnimi policijskimi ukrepi, ki pa ne bodo kdo ve kako zalegli Tudi Francu bo odklenkalo, kot jc odklenkalo njegovima bo-tioma Hitlerju in Mussoliniju. ——«»
Elizabeta v Kanadi
QUEBEC, 24. — S kraljevsko jahto je britanska kraljica Elizabeta v prvih jutranjih urah zapustila Quebec. Na poti je v Montreal, kjer bo 26. junija, skupno s predsednikom Eisenhowerjem uradno izročila novo plovno pot Sv. Lovrenca njenemu namenu. Ladja «Britannia», s katero se je
lja princ Filip Edimburški. Včeraj se je kraljica udeležila sprejema v «Chateau Fron-tenacu«, ki je bil prirejen njej v čast.
 «»------
Madžarski predstavniki odklonjeni na mednarodni konferenci za delo
ŽENEVA, 24. — Mednarodna konferenca za delo, ki se, je sestala v Ženevi, je vče-' raj odklonila dostop madžarskim državnim predstavnikom na svoje sedanje 43. zasedanje. Poverila madžarskih vladnih delegatov so bila odklonjena s 145 glasovi proti 70 in, 38 vzdržanim. Pred tem je britanski delegat predlagal, naj bi zadevo madžarskega predstavništva na mednarodni konferenci za delo preložili, toda tudi njegov predlog je bil odbit s 146 proti 62 in 29
vzdržanim. V obeh primerih je proti glasovala dvotretjinska večina, kot to zahteva pravilnik. Konferenci za delo prisostvuje 45 delodajalcev zahodnega sveta, nadalje predstavniki mednarodne zveze krščanskih delavcev in mednarodna zveza svobodnih sindikatov. Vsi ti so zasedanju predložili zahtevo o zavrnitvi madžarskih poveril. Po glasovanju so se vsi delegati socialističnih dežel odstranili iz dvorane.
Cesaroni se je vkrcal
CARACAS, 24. — Danes, točno leto po aretaciji, se je En-rico Cesaroni vkrcal ha motorno ladjo Laurovega bro-dovja «Surriento». Spremljajo ga agentje milanskega leteče-ča oddelka. Cesaroni se kot vodja roparske tolpe iz Ul. Osoppo sedaj vrača v Italijo, od koder mu je uspelo pobegniti.
Sehoenefeld s -poljskiiH—teta*'
lom. Vzhodnonemške oblasti, so zahodnim novinarjem, ki
so akreditirani v Berlinu, prepovedale priti v stik z znanstvenikom. Tudi novinarjem, ki niso akreditirani pri vzhodnonemški vladi, niso hoteli dati propustnic. Po izjavah vzhodnonemških novinarjev, ni dr. Fuchs hotel dati nobenih izjav. Pristal pa je, da so ga fotoreporterji fotografirali in kinooperaterji vzhodnonemške televizije posneli na film. Dr, Fuchs je nato stopil v avtomobil sovjetske znamke ZIS in se odpeljal z letališča.
Vzhodnonemška agencija je ob prihodu dr. Fuchsa objavila le kratko vest petih vrstic, pri čemer je rekla, tfa je bil Fuchs več let v britanskih zaporih «iz političnih razlogov«.
iimiiiiNiimimiiiiiiiHiiiimiiMtiiiiuiitiimiii
Namesto vode je izpil strup proti mrčesu
MANTOVA, 2i — Poljski
delavec iz naselja Caštel Bel-forte, 55-letni Luigi Babetia, je bil med delom na polju tako žejen, da ni mogel več zdržati. Stopil, je v neko bližnjo hršo in tu našel steklenico,, ki je bila polna neke svetle tekočine. Mislil je, da je voda in napravil krepek požirek. Kmalu pa ga je začelo zvijati in v hudih bolečinah je podlegel. V steklenici' je bilo namreč neko zelo močno sredstvo proti mrčesu.
* * *
BOLOGNA, 24, — Najmlajši izmed tistih dveh nesrečnih mladeničev, ki so bili pri ponedeljskem požaru v Bologni huje ranjeni, Antonio Cur-ci, je davi ob 6.42 podlegel v dermatološki kliniki bolonjske bolnišnice.
Gladovna stavka alžirskih jetnikov
PARK, .24. jtt. ,y parl&ih zaporih Fresne je 700 muslimanskih, Ijainjencev- iz, ,AlŽi-ra zalem fg»y^vi|ofsmvliot-,,S to gladovno stavko nameravajo izsiliti, da z njimi ravnajo tako, kot se ravna s po-i! učnimi, zborniki, kaznjencev pripada al svoDodiJjp fronti in 'V •j* bila aretirana
ni n m iiiiiiimi Himni m m m umu n iiiiiiiitMiiiiviiiiiiiii Minimumi iiiiiiiiifiiii m iiiiMiiiiiin
Vsak dan na cestah smrtne žrtve
Tudi -novmerjt- ne vzhodnega   **	^	..	,
„	,	to	medaljo	te	nagrade
Bgrlina, so im^Ii dostpp na
letališče,-se niso mogli zadrža-
ti z atomistom Fuchsom. Med letalom in novinarji je stal kordon policije. Ne ve se, če je Fuchsa na letališču sprejel tudi njegov oče. Vzhodnonemške oblasti so z velikim znanstvenikom sicer zelo lepo ravnale.
KLAUS FUCHS
Zadnje ure ladje «Andrea Doria»
(Nadaljevanje s J. strani)
prede$''So jo' ^idtfllf Pimsem človeško je, če se zaradi te evropske nadutosti včasih A-meričani nekoliko hudujejo. Simpatični ameriški dirigent, k', se pravkar vrača z evropske turneje, se potoži:
— Vsi se moremo drug od drugega nekaj naučiti; toda, verhjte mi, v Ameriki smo že presiti raznih evropskih nadutežev, ki -nas imajo za nedo-yisle y vsem,^ kot jda» |(X mim neznani >dsnovhi. Mjml *i * tu/, ture, zgodovine, filozofije. Mi iskreno želimo spoznati nekaj ega, s#šaii kapacitete iz
pcdtalno
Franciji.
borbo Alžircev v
Največje poplave v zadnjih 10 letih
t'i. uglentnega evropske
šolcem ene od naših najbolj slovitih univerz predaval o 'glasbi. Noče, da bi še zdel preveč (ivisokoumens in... namesto da bi nadaljeval, kjer je končal V svoji sijajni knjigi; ki jo večina študentov pozna, on junaško odkriva, da se glasba ni končala s Chopi-
Nagrade življenje za film»
filmskim
igralcem,
J 'Nekaterim producentom, igralkam, režiserjem, av. torjem scenarijev, tehnikom in časnikarjem, ki so znaten del svojega delovanja posvetili .“italijanskemu filmu, »o ■ bile podeljene nagrade
PEKING, 24. — Kot so časopisi že poročali, je prišlo na kitajskem področju Kanton do velikanskih poplav. Kakor peroča kitajska uradna agen-.
cija «Nova Kitajska«, so po- Tečaj o Platonu je sam0 za
nom in Wagnerjem! d^u* gi primer; Sloviti evropski poznavalec Platona pride na najelitnejšo ameriško univerzo.
evec Paul Anka je presedlal k filmu Poleg njega Je Eva Holiywoodu v filmu »Dekleta v
Gabor, s katero naslopa v mestu*
BOLOGNA, 24. — Eden izmed mestnih avtobusov je davi ob 9.30 trčil v tovorni avtomobil s prikolico. Posledica: 11 ranjenih. Poleg šoferja tovornega avtomobila je bilo o-stalih deset ranjencev med potniki v avtobusu. V bolnišnici so zadržali le šoferja tovornjaka, vse ostale pa so poslali domov.
TURIN, 24. — Hujša nesreča se je pripetila davi na avtomobilski cesti med Turinom in Milanom. Avtobus, ki vzdržuje zvezo med Turinom in Milanom, je zadel ob tovorni avtomobil, ki je stal na desni strani ceste. Do nesreče je prišlo kakih pet kilometrov od kraja Casello di Settimo. Tovornik je stal ob robu ceste, vendar na mestu, kjer parkiranje ni dovoljeno. Prvi del avtobusa se je ob trčenju dobesedno sesedel in’ šofer je bil vklenjen med ogrodjem avtobusa. Na avtobusu je bilo še 12 potnikov, ki so bili vsi več ali manj težko ranjeni. Na kraj nesreče je prišla takoj prometna policija in kmalu zatem so prispeli trije avtomobili Rdečega križa, ki so ranjence takoj odpeljali v dve turinski bolnišnici, šofer avtobusa je podlegel že med potjo. Imel je razbito lobanjo in strt prsni koš. Tudi trije drugi moški so bili pri nesreči težko ranjeni, tako da se zdravniki o njihovem zdravstvenem stanju niso hoteli izjasniti. Vsi ostali pa so bili le laže ranjeni.
Le nekaj minut pred to nesrečo je po isti cesti vozil Mario Trini tik pred avtobusom. Le za malenkost se je izognil tovornemu avtomobilu ob cesti, toda to ga je spravilo s ceste, tako da je treščil v ste-kraljiea Elizabeta pripeljala v i ber nadvoza. Na srečo se mu Kanado, je prispela v CJuebec nj nič zgodilo, včeraj zjutraj. Kraljico sprem-^ Prometna policija in karabi-
njerji iz Settimo Torinese so takoj začeli poizvedovati po odgovornosti zanjo.
Šofer tovornjaka je izjavil, da je avtomobil ustavil, ker se je čutil zaspan. Nameraval je poklicati k volanu sovoza-ča, ki je spal za njim v kabini.
plave terjale do sedaj 187 mrtvih, 204 ranjene, pogreša-ja po 29 oseb. Agencija ((Nova Kitajska« dodaja, da je r.ad 2 milijona Kitajcev utrpelo večjo ali manjšo škodo zaradi poplav. V tem so všteti vsi tisti, ki so kakor koli bil; oškodovani. To so bile največje poplave v zadnjih desetih letih in poleg človeških žrtev in škode na polju, so vode zrušile nad 200 tisoč stanovanjskih prostorov. Ce računamo, da ima povprečna kitajska kmečka hiša tri sebe, so poplave porušile o-koli 70.000 stanovanjskih hiš.
slušatelje, ki so pred doktorsko tezo. Ali menite, da je sloviti evropski profesor napravil dobro, ko je takemu avditoriju odkril, da je Pfa-ton napisal tudi ((Republiko«? Ali se morda smatra, da so naše akademske diplome ničla in da se prave diplome dobivajo samo v Oxfordu in Cam. bridgeu?
Poslušati ta iponolog prav v tienutku, ko so se daleč na obzorju pokazali obrisi new-yorškega pristanišča, se zdi v neki meri celo simbolični* kot popotnica v novi svet.
MIROSLAV RADOJCIC
IS
gta med drugimi prejeli igralki Silvana Manga-no in Marisa Merlini, nadalje igralca Alberto Sordi in Peppino De Fi-lippo, producent Rizzoli, režiser Mario Camerini, pisateljica scenarijev Sušo Cecchi d’Amico. »Zlato pero« je med drugimi prejel dr. Mario Natala, vodja tiskovnega urada beneškega filmskega festivala. »Srebrno tablico« je dobil Franco Cri-staldi, predsednik družbe VIDES, pergament pa Amedeo Nazzari.
Armstrongu se stanje izboljšuje
Luisu Armstrongu, ki je na festivalu »Dveh svetov« v Spoletu nenadoma zbolel, se stanje naglo izboljšuje. Noč je prestal mirno. Ob njem je bolničarka, kr je prispela v bolnišnico v Spoletu iz ameriške bolnišnice v Rimu in je obenem za tolmača. Ve* čas še prihajajo brzojavke iz raznih krajev Evrope in Amerike, ki žele popularnemu glasbeniku skorajšnjega okrevanja. Telefonska centrala bolnišnice ima neprestano opravka s telefonskimi pozivi z vsega sveta.
Zahteval je sekvester britanskega paviljona
Ce bi bila sprejeta zahteva odvetnika De Maja, bi Velika Britanija niti ne mogla razstavljati na zadnji beneški bienali,, Odvgtnik j* namreč zahteval sekvester britanskega paviljona. Toda po nekem zakonskem odloku iz leta 1925 se inozemska lastnina ne Vnore sekveitri-rali - brez potebnega privoljenja pravosodnega ministrstva. Do omenjene zahteve pa je odvetnik prišel kot pravni zastopnik vdove Arcanio-lo iz San Doni. Njenega moža je 1. 1946 neki britanski vojak povozil z jeepom, nato pa pobegnil. Sicer so ga pozneje zasledili in obsodili na šest mesecev pogojno, vendar je beneško sodišče priznalo popolno odgovornost britanske vlade, ki jo predstavlja kraljica Elizabeta II. Določili so, da znaša škoda 3 milijone, medtem ko je zasebna stranka najprej zahtevala 9 milijonov Toda po mirovni pogodbi j* obveze britanske vlade za časa bivanja britanskih čet v Italiji prevzela italijanska vlada. Vsa zadeva pa še vedno ni zaključena in včeraj *o zopet stvar pretresali na beneškem sodišču. Lahko p* da pride stvar še ; ’ pted ustavno sodišče, kolikor namreč odvetnik ■zasebne stranke trdi, da je omenjeni zakonski odlok iz leta 1925 protiustaven. Ce ne bo dru-J*}*1 zapletljajev bo mogoče sodišče izreklo razsodbo čez en mesec ali dva.
i Vpliv italij
Vittorio Gassman Je ustanovit »potujoče gledališče*, za katero so že začeli graditi posebno prenosno in zložljivo kupolo, pod katero bo prostora za 300* gledalcev ter oder z odprtino 23 m. Gledališče, katerega imprezarij Je poleg Giuseppa Erbe še sam Gassman, bo pričelo svojo pot po Italiji januarja in predvajalo bo klasična dela
ijanskih risarjev modernih avtomobilov
Ameriška revija »Es-quire» piše, da imajo italijanski risarji zasluge za lepoto modernih avtomobilov, ki vozijo po cestah vsega sveta. Revija piše ,da sta na področju avtomobilske moderne industrije dva vpliva, ki prevladujeta: eden je italijanski, ki se je z originalnostjo in e-leganco uveljavil pri karoserijah in pritiklinah ter pri izvenserijskih av. tomobilih luksuznega in športnega tipa; drugi pa je ameriški vpliv, ki pre. vladuje v proizvodnji avtomobilov za dolge vožnje in ki upošteva kar največjo udobnost...
Mednarodni teniški turnir v Wimbledonu
Tudi Merlo in Lazzarino izločena v drugem turnusu
Sirota premagal Avstralca Kendaiia - Lahka zmaga Olmeda
LONDON, 24. — Nad 20.000 gledalcev je prisostvovalo igram tretjega dne mednarodnega teniškega prvenstva v Wimbledonu. Na programu so bile igre posameznikov in posameznic ter moških dvojic. Po današnjem dnevu je ostal od Italijanov v konkurenci samo še Siro-la, ki je premagal Avstralca Kendaiia, Merla pa je izločil Amerikanec Frost.
Sirola ni imel lahkega dela s svojim nasprotnikom, katerega je odpravil šele v štirih dolgih setih potem, ko je bila zaradi dežja tudi prekinjena. Sirola je do skrajnosti izkoristil svoj močan servis vsakokrat ko je bil v težavah, izkazal pa se je tudi z izvrstno igro 06 mreži, kateri Ken-dall ni bil kos. V tretjem setu je — kot je zanj že običajno 1— popustil in se nikakor ni mogel zbrati::	Zapravljal je
jiajbolj enostavne žoge in gladko izgubil niz. V četrti igri pa se je ponovno koncentriral in kljub močnemu odporu nasprotnika izbojeval zrna-
e°-
Merlo svojemu nasprotniku praktično sploh ni nudil odpora. V prvih dveh setih ni izbojeval niti gamesa, v tretjem pa samo tri.
TEHNIČNI REZULTATI:
Posamezniki: Sirola (It.)	-
Kendall (Avstral.) 9:7, 6:1, 1:6, 10:8, Wilson (VB) - Tickard (VB) 6:3,	8:6,	6:4, Mulloy
(ZDA) - Gerrard (N. Zel.) 6:3, 7:5, 6:4, Candy (Avstral.) -Baxter (VB) 6:3,	6:2,	6:2,
Krishnan (Ind.) - Phillips-Moo-te (Avstral.) 6:2, 6:2, 6:3, Gi-meno (Šp.) - Mcdonald (Brit. Gv.) 6:3, 6:2, 6:1, Frost (ZDA)
- Merlo (Italija) 6:0, 6:0, 6:3, Mackay (ZDA) - Skonecki (Polj.) 6:4, 6:3, 3:6, 6:1, Olme-do (ZDA) - Mandelstam (J. Afr.) 6:1, 6:1, 6:3, Segal (J. Afr.) - Brichant (Bel.) 6:4, 4:6, 8:6, 6:2, Grinda (Fr.) - Franks (ZDA) 3:6, 3:6, 7:5, 6:4, 7:5.
Posameznice: Fleitz (ZDA)
- Lazzarino (It.) 4:6, 6:4, 6:2,, Haydon (VB) - Young (VB) 6:0, 6:3, Hard (ZDA) - Oster-mann (Nem.) 7:5, 6:2, Bueno (Braz.) - Ditfmayer (Nem.) 4:6, 6:1, 6:1.
Italijanka Silvana Lazzarino je proti nosilki serije št. 3 zaigrala v začetku zelo dobro. Odlikovala se je s potrpežljivo igro na dnu igrišča ter z
izkoriščanjem napak nasprotnice. V drugem setu pa je Fleitzeva svojo igro uredila in z dolgimi prečnimi žogami zmedla Italijanko. Tretji set je bil kratek in brez zgodovine.
VATERPOLO
ItaUja-SZ 3:2
NEAPELJ, 24. — Italijanska reprezentanca v vaterpolu je premagala v prvem od dveh srečanj na programu reprezentanco Sovjetske zveze z rezultatom 3:2 (1:1).
Moštvi sta začeli igro v naslednjem sestavu:
Italija: Rossi, D’Altrui, Pizzo II., Gionta, Parmegiani, Dan-nerlein II., Mannell; II.
SZ: Gogoladze, Agajev, Ci-kvanain, Kartošov, Kurenoi, Mšvenieradze, Semionov.
Sodnik: Batalle (Španija).
Gole so dosegli:	v	prvem
polčasu v 6’15” Parmegiani
Vecchiato se bo po dvoboju, ne glede na njegov izid, vrnil v Italijo, kjer se bo v Rimu boril 7. avgusta s Francozom Godihom za evropsko prvenstvo lahke kategorije, ki je ostalo prosto po prehodu Loija v višjo kategorijo * * #
Do trenutka ko to poročamo, nam izid dvoboja še ni bil znan (Op. ur,).
NOGOMET
MILAN - GRASSHOPERS 2:3 (1:2)
MILAN, 24. — Švicarska e-najstorica Grasshopers je v prijateljski tekmi premagala Milan s 3:2 (2:1).
ROMA-SEMMERING 4:3 (3:6) RIM, 24. — V nočni prijateljski tekmi na novem stadionu Flaminio je Roma premagala avstrijsko prvoligaško moštvo Semmering s 4:3 (3:0). V moštvu Rome je debutiral centerhalf Bernardin.
 z*-----
O SANDVIKEN, 24. — Inter je sinoči premagal v Sandvi-kenu na Švedskem lokalno e-naistorico s 4:1 (2:0).
O LONDON, 24. — Angleški klub I. lige (Tottenham Hots-puri je odkupil za okrog 35 . milijonov lir od Juventusa (It.), v 9'16” Kurenoj (SZ); j svojega bivšega igralca Tonyja
Martinja katerega je prodal pred dvema letoma za tl milijonov lir.
 «»-----
v drugem polčasu v 2’48" Pizzo (It.), v 5'20" Dannerlein (It.), v 9’1” Mšvenieradze(SZ).
Sovjetska reprezntanca je nastopila močno pomlajena s kandidati za olimpiado 1960 in tehnično še ni dosegla zadovoljivega nivoja. Najboljši igralec v njej je bil stari cen-terfor Mšvenieradze. V italijanskem moštvu je bil najboljši D'Altrui.
BOKS
Vecchiato - Scanlon to noč v Chicagu
CHICAGO, 24. — To noč se je Mario Vecchiato pomeril v Chicagu z ameriškim boksarjem lahke kategorije Bobby-jem Scanlonom. Scanlon je sedmi na svetovni lestvici, toda v zadnjih treh nastopih je dvakrat izgubil ;n »icer proti Kosiju in Zulueti.
ITALIJANSKI POKAL
Izid žrebanja za polfinalni tekmi
MILAN, 24. — Na sedežu nacionalne zveze FIGC je bilo izvedeno žrebanje nasprotnikov v polfinalu italijanskega nogometnega pokala 1958/59, ki bo v nedeljo 6. sept. Izid žrebanja je bil naslednji: Inter - Venezia Juventus - Genoa Tekmi bosta odigrani na i-griščih prvoimenovanih enaj-storic,
 «»-------
O PARIZ, 24. — Disk:	1.
Piatkowski (Polj.) 57,77,	2.
Consolini 54,45, 3. Allard (Fr.) 52,25 (nov fr. rekord); lit m ovir«: 1. Lorger (Jug.) 14”5.
mmm
Namiznoteniški turnir za pokal Danila Mladovana
Moštvo Škamperle A»
pred moštvoma «Pregarc»in Škedenj
Lucijan Kovačič - prijetno presenečenje . Slab dan prvaka Merlaka
V prostorih prosvetnega društva Rade Pregare se je v ponedeljek pozno v noč zaključil velik moštveni namiznoteniški turnir za pokal «Danila Mladovana*. Prvo mesto je osvojilo moštvo pd Slavko Škamperle in z njim tudi pokal. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili moštvi pd Pregare A in pd škedenj A.
Favero in Baldini s tehničnim komisarjem Bindo
Turnir je kljub ne ravno najboljši organizaciji popolnoma uspel. Nudil je nekaj zelo lepih in zanimivih srečanj, predvsem pa je pokazal, da naš ping-pong ni več izključna do mena škedenjcev, ampak da imamo tudi celo vrsto drugih igralcev, ki se lahko škedenj-skim postavijo enakovredno po robu. To velja predvsem za oba predstavnika pd Škamperle A Klavdija Grbca in Luci-
MIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII11III MII IIIIIIHI1 lil IIIII Hill IlIHllllll lit Hilli llllllimilllHIIIIIIIIIIUIH llllllll iHtMlMMimiltlfMIMHMMIMIIIIMIflMlIHttlltlllMHIMi
120 kolesarjev na več kot 4000 km dolgo pot
Danes v Mulhouseju start za 46. «Tour de France»
Francoska koalicija proti Eaulu in Baldiniju
MULHOUSE, 24. — V malem alzaškem mestecu Mulhouse je včeraj in danes živahno kot še nikoli. Tu so namreč zbrani kolesarji, ki bodo jutri star-tali v prvi etapi 46. kolesarske dirke po Franciji. Teh je sicer samo 120, toda z njimi so še njihovi voditelji, maserji, mehaniki, da niti ne navajamo vseh drugih, ki ob takih priložnosti povečujejo gnečo in ustvarjajo preglavice organizatorjem.
Današnja slika Mulhjuseia se bo jutri prenesla v Metz in potem vsak dan do 18. julija v prav toliko mest, kolikor je etaj v tej 4355 km dolgi dirki.
Vseh 120 kolesarjev je razdeljenih v 10 moštev, ki so: Nizozemska-Luksemburg Belgija
Italija
Francija
Španija
Svica-Nemčija
Mednarodno moštvo (2 Avstrijca, 2 Danca, 2 Portugalca, 5 Angležev in 1 Poljak). Center-jug Pariz-severovzhod
IIIIIHHinilllHIIIIIIIIIIIItllllllllllltllllllllllHimmilHmmilHtlMIMIIIIIMIIIMIMMMMIMMIMHMIIMMIIIIMIMIIIIHIIIimilllllMIIIIIIIIIimHIHMIIIMIIIllllllllUIHIIIIIIIIIIIlIHIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimmHlimtim
NAVODILA ZA SESTAVLJAVCE ŠPORTNE STAVE
Pregled	argentinskega	n prvenstva
Ud 28. t. m. dalje bodo v stavne itolpce Totocalcia vključene tudi tekme prve lige argentinskega prvenstva. Zato prav gotovo ne bo odveč, če tudi našim čitateljem posredujemo sintetičen pregled dosedanjega poteka tega prvenstva, ki ga nudi urad Totocalcia in ki naj sestavljavcem športne stave služi za orientacijo.
Enajstorite prvenstva
ARGENTINOS JUNIOR.S - Buenos Aires ATLANTA - Buenos Aires BOCA JUNIORS - Buenos Aires NEWBLL’S OLD BOYS - Rosario ESTUDIANTES - La Plata FERROCARRIL OESTE - Buenos Aires GIMNASIA Y ESGRIMA • La Plata HURACAN - Buenos Aires INDEPBNOIENTE - Buenos Air«*
DANUS - Buenos Aires
C. CORDOBA - Cordoba
RACING - Buenos Aires
RIVER PLATE - Buenos Aires
ROSARIO CENTRAL - Rasario
SAN LORENZO DE ALMAGRO - Buenos Aires
VELEZ SARFIBLD - Buenos Aires
Dosedanji rezultati
PRVO KOLO: Atlanta - Raoing 3-1, Indepen-diente - Velez S. 2-3, G. y Esgrima - San Loren zo 1-4, Boca Juniors - C. Cordoba 2-1, Rosario C. - Old Boys 0-0, Lanus • River Plat« 2-2,
H-uracan - Estudiantes 1-1, F. Oeste - Argenti-nos Juniors (FO.
DRUGO KOLO: C; Cordoba - Gimnasia y Esgrima 2-1, N. Old Boys - Booa Juniors 2-1, San Lorenzo - Independiente 0-1, Raoing - Fer-rocarril Oeste 4-0, Argentinos - Huraean 1-1, Estudiantes - Lanus 3-1, Velez S. - Atlanta 1-0, River Plat« - Rosario C. 2-1.
TRETJE KOLO: Velez S. - Raoing 0-1, Atlanta - San Lorenzo 0-4, Independiente - C. Cordoba 3-0, Gimnasia y Esgrima - N. Old Boys 2-0, Lanus - Argentinos 4-1, 11 u racan - F. Oeste 2-1, Boca Juniors - River Plate 5-1, Rosario Central • Estudiantes 2-1.
ČETRTO KOLO: Racing - Huraean 3-3, F. Oeste - Lanus 1-2, Argentino« Juniors - Rosario Central 5-0, Estudiantes - Boca Juniors 0-1, River Plate - G- y Esgrima 2-1, C. Cordoba - Atlanta 1-1, San Lorenzo - Velez Sarfield 1-0, Newell’s Old Boys - Independiente 1-1.
PETO KOLO:	San Lorenzo - Racing 2-4,
Independiente - River Plate 1-0, Velez S. - C. Cordoba 3-1, Boca Juniors - Argentinos Juniors 0-3, Lanus - Huraean 2-1, Atlanta - N. Old Boys 1-0, Rosario C. - F. Oeste 2-1, Gimnasia y Esgrima - Estudiantes 0-1.
SESTO KOLO: Racing Lanus 3-1, Huraean -Rosario Central (VO, F. Oeste - Boca Juniors 1-1, Argentinos Juniors - G. y Esgrima 1-1, Estudiantes - Independiente 2-0, River Plate - Atlanta 10-, N. Old Boys - Velez Sarfield 2-0, C. Cordoba - San Lorenzo 1-4.
SEDMO KOLO: C. Cordoba - Racing 1-3, Ban Lorenzo - N. Old Boy* 2-1, Velez Sarfield -
River Plate 1-2, Atlanta - Estudiantes 2-0, Independiente - Argentinos 1-1, Gimnasia y Esgrima - F. Oeste 2-2, Boca Juniors - Huraean 1-2, Rosario Central - Lanus 3-1.
OSMO KOLO: Racing - Rosario Central 4-0, Newell's Old Boys - C. Cordoba 1-0, Argentinos -Atlanta 2-2, River Plate - San Lorenzo 1-2, Lanus - Bioca Juniors 1-3, Estudiantes - Velez S. 3-3, Ferrocarril Oeste - Independiente 0-2, Huraean -Gimnasia y Esgrima 3-1.
DEVETO KOLO: N. Old Boys - Racing 1-0, San Lorenzo - Estudiantes 3-3, Velez Sarfield -Argentinos 2-2, Atlanta - F. Oeste 1-1, Independiente - Huraean 4-0, G. y Esgrima - Lanus 3-1, Boca Juniors - Rosario C. 2-0, C. Cordoba - River Plate (odložena zaradi neuporabnosti igrišča).
Lestvica
Raoing ....................... 9	6	1	2	23	11	13
San Lorenzo................... 9	6	1	2	22	12	13
Independiente . s ...	9	5	2	2	15	7	12
Boca Juniors ......	9	5	1	3	16	U	11
Huraean ...................... 9	3	4	2	13	14	10
Argentinos Juniors ...	9	2	6	1	16	11	10
Newell’s Old Boys	;	.	.	9	4	2	3	8	7	10
River Plate . . .	j	.	,	8	4	1	3	U	13	9
Atlanta................s	..	9	3	3	3	10	11	9
Estudiantes	9	3	3	3	14	13	9
Rosario Central .-...	9	3	2	4	8	16	8
Velez Sarfield .....	9	3	2	4	13	14	8
Lanus......................... 9	3	1	5	15	20	7
Gimnasia y Esgrima	.	.	9	2	2	5	12	15	6
Ferrocarril Oeste .	.	i	.	9	0	4	5	7	16	4
C. Cordoba........................8116	7	18	3
Zahod — jugozahod
Na papirju in po splošni sodbi je najmočnejše francosko državno moštvo v katerem so združeni vsi trenutno najugled nejši francoski kolesarji od Bobeta do Anquetila, Geminia-nija in Riviera. Združil jih je strah pred Gaulom in Baldini-jem, toda vprašanje je, ali bodo ostali združeni in složni tudi v primeru če bi se pokazalo, da je bil strah pred Gaulom, Baldinijem ali pa proti komu drugemu neupravičen?
La malo zaostaja za tem moštvom tudi formacija Center-jug v kateri so poleg drugih novi francoski cestni prvak Anglade, dalje Forestier, Ana-stasi, Gauthier ter gorski specialisti Dotto, Huot in Rohr-bach. Ostali pokrajinski moštvi sta šibkejši.
Od ostalih moštev se zdita najmočnejši italijansko in pa kombinirano ninozemsko - luksemburško moštvo. V tem poslednjem bo lahko zmagovalec Gira Carly Gaul računal na pomoč izvrstnih nižinskih nizozemskih vozačev Voortinga, P. Van Esta, Damena, De Jongha, Kerstena in De Grota ter lastnih rojakov Bolzana, Ernzerja in Schmitza.
Kako pa je z italijanskim moštvom? Njegova glavna predstavnika sta Baldini in Favero v svojstvu kapetana in podkapetana, toda njuna t-e-nutna forma je žal taka, da ne vzbuja posebnega optimizma. Na Giru sta oba zatajila in niti dirka po Toscani ni razjasnila negotovosti glede njiju. Toda s tem seveda še ni rečeno, da oba nista sposobna prijetno presenetiti, posebno če oosta v ostalih članih moštva imela dovolj podpore. To pa bo odvisno od starih preizkušenih vozačev kot so Padovan, Baffi in Gismondi ter novih rekrutov kot so Falaschi, Bar-tolozzi, Cestari, Fabbri, in Bo-no, ki je v zadnjem trenutku vskočil namesto Pambianca. Mnogo bo seveda odvisno tudi od tehničnega komisarja Binde, kako bo znal voditi svojo četo.
Moč ostalih ekip je neznana, na vsak način pa uživajo nekaj prednosti Belgijci, ki v ostalem že več kot 20 let niso zabeležili na Touru nobenega pomembnejšega uspeha. Španci se bodo po izločitvi Lorona oslanjali v glavne na Suareza in Bahamontesa, švicarsko-nemška kombinacija pa na Grafa in Friedricha.
jana Kovačiča, ki se nista odlikovala samo z dobro igro, temveč tudi z vzglednim športnim ponašanjem. Njuna zmaga je bila jasna, prepričljiva in zaslužena. Nasprotnikom nista prepustila niti ene igre, čeprav so nastopile vse najmočnejše skupine z našega področja. Vse sta premagala z rezultatom 3-0.
Grbec je znova potrdil svojo izredno hladnokrvnost in ni popustil niti v najtežjih tre nutkih, ko mu je nasprotnik ušel že za precejšnje število točk. Mirno je nadaljeval s svojim tempom igre in vse lej je bil njegov trud poplačan. Odlikoval se je predvsem v ofenzivni igri, ugajal pa je tudi v obrambi. Na splošno je bil najpozitivnejši igralec vsega turnirja in le Merlaku je moral prepustiti en niz.
Toda najbolj razveseljivo presenečenje nam je pripravil Lucijan Kovačič. Čeprav je že na zadnjem tekmovanju dosegel visoko četrto mesto’, ni vseh prepričal in mnogi so menili, da je bil njegov takratni uspeh odvisen bolj od sreče kot od njegovih realnih sposobnosti. Vse te domneve je sedaj ovrgel. Predstavil se je kot kompleten igralec, s katerim bo treba računati pri vsakem nastopu. Želeti bi samo bilo, da bi nam vsak turnir nudil vsaj eno tako presenečenje in nivo našega ping-ponga bi se hitro dvignil.
Skupno Je na turnirju nastopilo 11 moštev v naslednjem sestavu:
ŠKAMPERLE A: Grbec - Kovačič
ŠKAMPERLE B: Jurltič • Vuga
NABREŽINA A: Svetlič -Stanissa
NABREŽINA B: Caharija -Radovič
PROSEK A: K. Cibic - Sirca
PROSEK B: E. Cibic - Ukmar
SKEDENJ A: Merlak - Sosič
SKEDENJ B: Patrizio - D. Hrevatin
SKEDENJ C: Berginc - J. Hrevatin
R. PREGARC A: Rudolf - Ce-sarec
R. PREGARC B: Klun - Zi-vic
Takoj za zmagovalnim moštvom se je uvrstilo A moštvo organizatorja turnirja v sestavi Rudolf - Cesarec. Rudolf se je lepo oddolžil za neuspehe na nekaterih zadnjih nastopih. Privoščil si je celo slavno žrtev — Merlaka, Zdi pa se nam, da še ni dosegel svoje najboljše forme in da smo ga videli tudi bolje igrati.
Cesarec je povsem spremenil svoj način igre in ga še ni v cloti Osvojil. Zato so njegovim res lepim igram sledile tudi zelo slabe z naravnost začetniškimi napakami.
Škedenjci so tokrat razočarali in od vseh njihovih predstavnikov je samo Berginc i-gral na njegovi običajni višini. Vsi ostali vključno z Merlakom so bili slabi, predvsem pa so bili slabo psihološko pripravljeni. Zelo nestalno je igral Sosič, ki je bil proti Kovačiču in Cesarcu odličen, v igrah dvojic pa neverjetno raztresen.
Prosečani so igrali na običajnem nivoju. Širca in Cibic sta premagala v dvojicah Pa-trizia in Hrevatina, njihovo B moštvo pa je po zmagi nad moštvom Škamperle B moralo kloniti pred Pregarcem, čeprav je Ukmar premagal Ce-sarca.
Nabrežince je oškodoval žreb. Caharija in Radovič nista mogla nuditi močnejšega
odpora Grbcu in Kovačiču pa tudi Stanissa in Svetlič se nista mogla uspešno upirati Merlaku in Sosiču, čeprav sta pokazala precejšen napredek V igri.
Srečanja v finalu so bila precej izenačena, kar velja posebno za dvoboj Škedenj A - Pregare A. Zanimiva, čeprav ne lepa, je bila igra med Merlakom in Rudolfom. Oba sta «pimplala» in prvi je izgubil živce Merlak. Začel je napadati, toda tako netočno, da je izgubljal točko za točko in končno tudi igro. Mnogo lepša je bila igra med Sosičem in Cesarcem. Oba sta u-darjala zelo čisto in precizno. Na popolnoma nemogoč način pa sta Škedenjca zapravila zmago v doublu. Prvi niz sta izgubila v glavnem po krivdi Merlaka. Drugega sta z nekoliko boljšo igro dobila, v tretjem pa sta že vodila z 9 točkami razlike. Tedaj je nenadoma popustil Sosič, zgrešil nekaj lahkih udarcev in že je bil izgubljen. Sosič je nato nekoliko popravil slab vtis v igri z Rudolfom.
Škamperlovci so zaigrali v finalu zelo odločno. Grbec je z veliko lahkoto premagal Rudolfa, Kovačič pa Cesarca, oba pa sta zmagal? tudi v doublu.
Tudi s Škedenjci sta Sveto-ivančana hitro opravila in niti Merlak ni mogel preprečiti poraza proti Grbcu.
TEHNIČNI REZULTATI:
Prosek B - Škamperle B 3-1
E. Cibic - Vuga 2-0, Ukmar -Jurkič 2-0, Cibic-Ukmar - Vuga-Jurkič 2-1.
Prosek A - Skedenj B 1-3
K. Cibic - Patrizio 1-2, Širca - Hrevatin 1-2, širca-Cibic -
Danes ponoči v Ne tv Yorku
Patterson - Johansson Amerika ali Evropa?
Patrizio-Hrevatin 2-1, Širca ■ Patrizio 0-2.
Škamperle A - Nabrežina B 3-1
Grbec - Caharija 2-0, Kovačič - Radovič 2-0, Grbec-Kova-čič - Caharija-Radovič 2-0. Skedenj A - Nabrežina A 3-1 Merlak - Stanissa 2-0, Sosič. * Svetlič 2-0, Merlak-Sosič - Sta* nissa-Svetlič 2-0.
Skedenj B - Pregare B 1-3 Berginc - Klun 2-0, »reva-tin - živic 0-2, Hrevatin-Ber* ginc - Klun-Živic 1-2, Bergin«
- Živic 1-2.
Prosek B - Pregare A 1-3 E. Cibic - Rudolf 0-2, Ukmar - Cesarec 2-0, Cibic-Ukmar
- Rudolf-Cesarec 0-2, Ukmar -Rudolf 1-2.	. Škamperle A - Skedenj B 3-1
Grbec - Patrizio 2-0, Kovačič - Hrevatin 2-1, Grbec-Ko-vačič - Patrizio-Hrevatin 2-1* Skedenj A • Pregare B 3-1 Merlak - Klun 2-0, Sosič -Živic 2-0, Merlak-Sosič - 2ivie' Klun 2-0.
REZULTATI V FINALU Škamperle A • Pregare A 3-* Grbec - Rudolf 2-0 (21 21:16), Kovačič - Cesarec 2-0 (21:11, 21:17), Grbec-Kovačič -Rudolf-Cesarec 2-1 (16:21, 21:1® in 21:18).
Skedenj A - Pregare A 1-3 Merlak - Rudolf 1-2 (21:14. 18:21.	11:21), Sosič - Cesarec
2-0 (21:16,	21:19), Merlak-So-
sič - Rudolf-Cesarec 1-2 (13:21. 21:18, 19:21), Sosič - Rudolf 1-2 (21:19, 13:21, 14:21).
Skedenj A - Škamperle A #-3 Merlak - Grbec 1-2 (18:21; 21:17, 15:21), Sosič - Kovačič 1-2 (22:24, 21:18, 17:21), Merlak-Sosič - Grbec-Kovačič (15:21. 16:21).
KONČNA LESTVICA 1. Škamperle A, 2. Pregare A. 3. Skedenj A.
Se bo Johansson pridružil Fitzsimmonsu, Schmelingu in Carneri?
NEW YORK, 24. — Evropski prvak težke kategorije Šved Ingemar Jo-hannson bo jutri zvečer poskušal v New Yorku o-avojiti svetovno prvenstvo kategorije in se pridružiti Angležu Bobu Fitzsimmonsu, Nemcu Maxu Schmellingu in Italijanu Primu Carneri, ki se doslej edini med Evropejci lahko ponašajo s tem naslovom.
Dvoboj Patterson-Johansson velja za največji dogodek leta v boksarskem športu in za največji dogodek od 1. 1955, ko sta se v borbi za isti naslov pomerila Archie Moore in Roeky Marciano.
Johansson se je na svetovni lestvici povzpel do mesta prvega izzivalca z zmago nad Machenom s k. o. Dotlej se je o njem komaj vedelo in še to predvsem po zaslugi njegove diskvalifikacije v finalu olimpijskega turnirja v Helsinkih zaradi neborbenosti. Po tem porazu je Johansson prešel med profesionalce in od tedaj do danes je nastopil 21-krat, pri čemer ni doživel niti enega poraza. 13 srečanj je odločil v svojo korist s k. o.
Njegova glavna in do neke mere «tajinstvena» moč je v desnici.
KljuD tej dokaj čedni legitimaciji pa je Patterson tudi danes favorit v razmerju 7:2. V svoji profesionalni karieri je Patterson v 25 dvobojih
dosegel 34 zmag in en sam poraz, ki je bil povrhu vsega dvomljiv. Od zadnjih 17 sr*‘ čanj jih je 16 zmagal s k. <j-Njegov doslej najtežji na sprotnik je bil Archie Moore, katerega je premag&l 30. novembra 1956 s k. o. v 5. rundi, s čimer je tudi osvop svetovno prvenstvo. Vsi ostali njegovi važnejši nasprotniki so bili manj briljantni. V borbi za naslov se je P°‘ meril s Hurioanom Jackso nom, z diletantom Radema-cherjem, z novincem Roy°m Harrisom in nazadnje v tre-ning-srečanju z Brianom Londonom. Prvega je premagaI v 10. rundi, drugega v 6., tretjega v 12. in četrtega v 1L> torej vse pred mejo 15 rund. Vsem skupaj je prepustil največ eno ali dve rundi, Pre5|;. pa je 16 aknock dnvvnsova- o' din,a Pattersonova hiba je tem, da ga je moč zadeti posebno v prvih rundah, ko se še ni ogrel. Med drugimi sta ga poslala na blazino tudi R® demacher in Harris.
Tako Patterson kot Johan*? son sta v perfektni fit'cn‘ kondiciji, kar še povečuje ** nimanje za ta dvoboj.
* n< *
NEW YORK, 24. — Newy°? ški meteorološki urad predvideva za to noč in za jutri na' live. Zaradi tega je možno, a
bo dvoboj med Pattersonom
in Johanssonom, ki bo na Pr stem, preložen za 24 ur ah P celo na sobote zvečer.
Dogovorni ureUniK STANISLAV KLNKO T'ska Tiskarski zavod ZTT • 151
MIŠKO KRANJEC
r
Povest	o dobri ljudeh}
Sl
In to je tisti dolgo pričakovani čas, o katerem koledar ne pripoveduje tako natančno in s toliko ljubeznijo, kakor bi zasluzil. Zakaj koledar ima še mnogo vetrovnih dni in fena deževno dobo. Na vse to je treba paziti; paziti je treba, kako je vreme na dan štiridesetih mučenikov, ker tako bo potem trar jalo štirideset naslednjih dni. In mnogo Je takih dni, po ka terih se ravna vreme. Vse to mora pametovati ne samo tisti, ki se boji za svoje zdravje kakor Ana Koštrčeva, temveč mora paziti tudi dober kmet na take predobre znake in napovedi Kleklovega koledarja; da, še Jožef kot rojar mora paziti na nekatere dni, da bo vedel presoditi količino medu v tem letu.
Več ko dovolj skrbi imajo ljudje, ki nimajo bog ve kakega velikega dela. A pri vsem tem je treba misliti na tisto malo zemlje, kolikor je je pri hiši, in tudi na vrt ne smeš pozabiti, ki ga je Jožef že začel prekopavati. Vendar ima v tem ietu izdatno pomoč v Ivanu in Petru. Eden ima rovnico, drugi motiko in delo napreduje kaj hitro. Ana je že stopila iz hiše, da bi pogledala to delo, da si ogleda svet in da se pomakne potem prebujena kakor vse stvari na svetu, kd se skrivajo pred mrazom, spet v sobo in bo laže čakala tiste pomladi, ki ne bo mogla biti več škodljiva zdravju.
Ati nič več ji ne more skaliti velike radosti, da je dočakala pomlad. To je pravi blagoslov neba, ki rado nakloni revnemu in ponižnemu človeku svoje največje darove. Največji dar, ki ga lahko poklani bitju, kakršno je Ana, pa je, da mu podaljša življenje spet za eno poletje. Na svetu j« premnogo stvari, za katere si človek govori, da bi jih rad še enkrat videl,
da bi se jih rad še enkrat dotaknil in jih pobožal s svojo ljubeznijo. Vse stvari so željne, da se človek ozre po njih, da se jih dotakne s svojo roko; ker za kaj naj bi sicer bile na svetu, če ne, da razveseljujejo človeka? Zato pa jim mora človek vračati svojo ljubezen. In dober človek to rad stori in tudi vedno dela tako; dober človek pogladi živali, ki jih vidi, poboža rože, ki cvetejo, in ogovarja ptice, ki letajo po zraku ali pojo v gozdu in ga razveseljujejo, človek mora tudi sonce z ljubeznijo pobožati, prav tako sinje nebo in bele oblake na tem sinjem nebu, pomladne mehke vetrove, večerne zarje in drobne zvezde v jasni spokojni s pomlad ni noči.
Vse te stvari so željne človeške ljubezni. Človek pa, ki ni nehvaležen, se ozre z ljubeznijo po slednji stvari, ki je zaradi njega ustvarjena in slednji stvari posveti troho svoje brezmejne, neugasljive ljubezni. In dokler človek lahko izžareva svojo ljubezen na stvari okoli sebe, toliko časa živi. Kakor bo tudi sonce živelo na nebu in svetilo, dokler bo hranilo gor-koto v sebi.
Morda si ljudje nikjer tako kakor v Koštrčevi hiši ne želijo pomladi. Saj prinaša vsakemu od njih nekaj svojega, nekaj, s čimer se mu bo oddolžila in s čimer mu bo pokazala svojo ljubezen.
Izogibljejo se sobe in iščejo vsega mogočega dela na vrtu. Prekopane in poravnane so gredice, shojene so majhne ravne poti, ki ločijo gredico od gredice, vrženo je prvo seme, ki naj ga obudi sonce k življenju. Po gredicah je razmetan papir in krpe in lansko trnje, kar vse naj plaši drobne ptice, predvsem vrabce, da ne bodo pobirali semenja. Vrženo je solatno seme, posajen je lukec in posejane so prve rože, rumeni narcisi pa imajo že popje m se bodo kaj hitro razcveli. Prav tako kaže jurovšček, da bo kmalu cvetel, medtem ko dela večno zeleni pušpan plot okoli gredic.
Ljudje, ki so pobegnili iz sob, imajo nad vsako malenkostjo svoje posebne radosti; vse jih zanima, vse hočejo videti; radovedni so na sleherno malenkost, ali so se narcisi že razcveli, ali se je seme na gredicah prijelo. Iz gozda, kamor še vedno zahajajo po drva, prinašajo rože, ki jih postavljajo v lončke in v njih cvetejo rože dalje. Za koga? Za staro Ano
Koštrčko, ki se že giblje po sobi, ali za slepo deklico Katico? Kaj so rože za Katico, ki ne more videti njih barv; edino, kar dojema, je raznovrstni in opojni vonj teh rož. Toda če stoji Katica pred hišo, zadehti vsa narava; iz gozdov prihaja vonj rož, ki se meša z vonjem breskev, z vonjem zemlje in z vonjem jarkov.
Katica stoji sredi vsega tega življenja; zakaj ostala Je edino bitje v tej hiši, okoli katere se zbirajo ljudje; ostala je edina, ki še ume zbuditi v njih srcih nekaj stare, nikdar pojabne radosti lepih zimskih večerov. Zakaj Katica včasih še zapoje. Njen glas je postal samo otožnejši; niti pomladno sonce ne more vzdramiti kaj veselega v njej.
Katica poje ob večerih, kadar posede ljudje v Koštrčevi sobi, kajpada še vedno okoli peči, ker ta navada ne bo nikdar umrla; Katica poje, kadar sedi pred hišo in se greje na soncu. Ljudje, ki delajo na vrtu, postoje za trenutek in se zasanjajo.
Zakaj zdi se, da manjka v tem svetu nečesa, kar je bilo prej sicer skoraj neopazno; ko pa ni tistega, se jim zdi, da je nastala v hiši vrzel, ki se ne da z ničemer nadomestiti.
O tem, kaj je to, ne spregovori nihče, kakor bi se bili dogovorili, da bodo molčali. In zvesto molčijo, ko se tako na široko menijo o vsem drugem. Samo Katičina pesem o zavrženem otroku in njegovi materi razodeva, kaj mislijo.
Na Marto mislijo.
Marta je prizadejala temu domu hudo rano, ki ne bo nehala nikdar boleti. Marta je tista, ki je nekako oskrunila ta mir in lepoto te hiše in kraja, ker se je naveličala življenja v tem domu in med temi ljudmi. Vendar ji ni nihče tega niti malo zameril. Nasprotno, na vse je leglo nekaj težkega. Čutili so, da so sami krivi, da se je Marta naveličala življenja med njimi. Niso je znali pridržati, niso ji znali ustvariti tistega, kar bi jo zadovoljilo, kar bi ji nadomestilo željo po svetu. Marta je pomenila lepoto, tisto čudovito lepoto, ki se rodi tako redko. In ta lepota je zapustila njihovo zavetje.
Zdi se, da je lepota umrla. Po tej lepoti bodo vsi žalovali morda do smrti. Marta ni prizadejala bolečin samo Ivanu, ki
se je moral zdaj spet in spet vpraševati, ali ni bil morda kriv vsega, temveč prav tako Katici, a nič manj Ani Koštrče’*’ ki ne najde v ničemer več tiste radosti, kakor jo je čut„j prej v vseh stvareh; prav tako je obmolknil Jožef. A nič ma*r ne žaluje po njej Peter, ki se začudo še vedno obira pri KoM čevi hiši in se mu nikamor ne mudi, čeprav je prej t oh* govoril, da je že čas, ko bo moral na pot. Videti je, da ga ni*1 nikjer ne pogreša.	.
Samo Ivan govori o svetu, kamor pojde zdaj kmalu, za*c*0 njive prav lepo zelenijo in čas je tu, ko se bo začelo Pra pomladno delo.
Katica in Peter se še nista odločila, ali pojdeta po svetj* ali ostaneta še dalje v tej hiši, da bi kakorkoli že krajs»‘, samotne ure starima Koštrčevima. Zdi se, da se jima n1)c mor ne mudi.	,
Vendar je pomlad tu in potrebno je da vsakdo misli, bo počel prek poletja. Zakaj pomlad ne pomeni samo leP°je in življenja, temveč tudi začetek dela. in šele jeseni PTlh, čas, ko bo vsakdo lahko mislil ali celo moral misliti, kan5 sc zatekel, da bi laže preživel zimo.	.
Ljudje na tem otoku niso pričakovali nič posebnega ve,a' vsaj nič razburljivega. Tiha zgodba, ki se je bila razP1®.^ med Korenovo Marto in med Petrom Koštrco, se je zakljuClL Marte ni bilo več. Utopila je v svetu. Umrla je za njo vsafjv sled. In Petra Koštrce ni bilo, tistega namreč, ki je bil vse te zgodbe in te nesreče. Najsi je Jožef slutil v tem Pe p svojega razbojniškega vnuka in najsi je bila Katica o 9 še tako prepričana, ta Peter ni v ničemer predstavljal °J1 Petra Koštrco, niti ni bil njegova senca. Tega so imeh svoj način rajši kakor onega, ker je bil mirnejši, manj.*, sposki, ker je malo govoril in se tako dobrodušno nasnu*1 vsemu In vsakomur.
Kaj naj se še zgodi med ljudmi, kakor so vsi ti, f ostali v tem kotičku sveta, kamor ne prihajajo ljudje, kam^ vodi samo ozka pot, kamor se zatekajo samo divje kamor priletijo drobne ptice, ki pojo?
/Nadaljevanje sledi)