]


La t inska slovnica.

Spisal

"V. Kermavner,

c. k. gymn. professor.


V Ljubljani.

tiskala in založila  *Ig.  v.  Kleiniriayr & Fed. Bamberg*.

1885 .


Predgovor.

Izmed čvet.erih delov slovniških, glasništva, pregibovanja, deblo-
slovja in skladnje, sta za šolsko slovnico poglavite važnosti drugi in
četrti, pregibovanje in skladnja. Na glasništvo se ozira in opira šolski
pouk le pri pregibovanji; okončuje naj se ves ta nauk z nekaterimi
pravili o debloslovji. Takim dejanskim potrebam ustreza ta naša
šolska  slovnica; radi tega so v njej le nekatere črtice iz glasništva
in debloslovja sprejete.

V pregibovanji smo z ozirom na dejanske potrebe današnje
pridržali tradicionelno razdelbo samostalnikov v pet. deklinacij in
glagolov v štiri konjugacije, dasi znanstveno ni opravičena.

Navzlic temu pa niti latinska slovnica dan današnji ne sme
do cela v nemar puščati znanstvenih načel in umovne methode, ker
bi se sicer preveč oddaljevala od drugih slovnic, zlasti od slovenske
in grške, kateri sti uže zdavna taka načela sprejeli; razlika v načelih
in methodi pa gotovo ne pospešuje učenja.

Radi tega je treba uže učence nižjih razredov opozarjati na
debla samostalniška in glagolska, da se polagoma navadijo ločiti
pripone od debel in razdeljevati besede po debelskih končnikih. To
delilo jim je uže iz slovenske slovnice znano: vokali in konsonanti,
goltniki, zobniki, ustniki itd. so jim znani; a da se po znanem delilu
lažje razdeljuje nego po novem, za latinščino posebe narejenem, tega
menda nikdo ne bode tajil; ob jednem bode lažje na taki podlagi
glasovne izpremembe latinske pojasnovati in umevati. Na to opozarjajo
tudi nove, od vis. naučnega ministerstva izdane instrukcije za gymna-
sijski pouk na str. 43., rekoč: Ein wichtiyes Forderungsmittel des
sprachlichen TJnterrichtes liegt zunachst in der rationellen Erklarung
der Wort- und Flexionsformen.  Le po tej poti se do dobra utrdi
znanje oblikoslovja; na ta način se še le omogoči pregled samo¬
stalnikov tretje deklinacije, in glagolov tretje konjugacije, tako da
učenec o vsaki novi besedi takoj v6, med katere jo ima urediti.
Isto tako se pravila o slovniškem spolu in o tvoritvi perfektov in
supinov uprostijo in olajšajo.

Nasproti pak se ogiblje naša slovnica zvanstvenega razlaganja,
ako ni pouku s koristi ali bi ga morda celo obtežilo. Radi tega uči,
da se tvori komparativ in superlativ od genetiva sing., ne pa od
debla. Razloček je sicer principialen, toda za pouk bistveno neznaten;
učencu 1. razreda pa je gen. sing. priročneji nego deblo pridevnikovo.
Jednako smo sprejeli «prvotne prislove* (§ 170.), ker bi njih izva¬
janje prekoračilo meje latinske slovnice.

V skladnji pazilo se je zlasti na to, da so pravila kolikor moči
kratka, določna in lahko umevna. To isto velja o primerih. Teh
smo za vsako pravilo le toliko navedli, kolikor jih je neogibno treba
v pojasnovanje. S kupičenjem lat. stavkov, katerih je obilo na raz¬
polaganje, bi knjiga preveč narasla in se podražila. Marsikateri
stavek pa se da z lahka pretvoriti ne samo pri nadomestovanji za-
visnih futurov (§ 311.) ali pri zavisni hypothetični periodi (§ 342.; 343.),
nego tudi pri mnogih drugih pravilih. Tako pretvarjanje s sodelo¬
vanjem učencev pojasnuje dostikrat pravila bolje nego množina raz¬
ličnih stavkov. Sicer pa dajejo «Vadbe» dovolj primerov.

V prvih treh delih slovnice so dolgi vokali končnic in odprtih
debelskih zlogov zaznamovani; nezaznamovani vokali so kratki, izimši
one, katerih dolžina je že iz poprejšnjega znana.

Pravopis je po znani Brambachovi knjižici uravnan.

Naposled izrekam častitim kollegom svojim, gospodom prof.
Fr. Wiest.halerju, L. Pintarju in K. Šegi, zato, da so mi pri
tiskovni popravi blagovolili pomagati, najtoplejšo zahvalo.

V Ljubljani,  dne 5. julija 1885.

V. K.

I. Glasništvo.

Poglavje 1.

A. Črke in glasovi.

Latinščina ima 24 črk, namreč: § 1

A a, Bb, C c, D d, E e, Ff, Gg, H h, li, K k, Ll, Mm, N n,

O o, P p, Qq, Rr, S s, T t, U u, V v, Xx, Y y, Z z.

Od teh je 6 samoglasnikov ali vokalov: a, e, i, o, u, y; h  je
le sapnik; drugi so soglasniki ali konsonant.i.

Izgovori: aut, liaud, habeo, herba, humus, nihil.

Grke j  Rimljani niso poznali, ampak i  je veljal pred vokali
početkom zlogov za j: iocus  šala, maior  večji; reci: jokus, major.

K  se je rabil le v takih besedah, ki so se tudi s samo kratico
K.  zaznamovale; redno v Kaeso  (predimek) in Kal.  — Kalendae  prvi
dan meseca.

Y  (ypsllon) in z  se nahajala lev nelatinskih besedah: pyramis
pyramida, zephyrus  zahodni veter.

P in F se nista razločevala; zdaj je u  vokal, v  konsonant.

Ako se dva vokala v jeden glas stapljala, imenujemo ga dvo- § 2
glasnik ali dift.hong. Navadni dift.hongi so: au, ae, oe,  redki eu, ei, ui
(izgovarjaj av, a, , o, ev, ej, uj).

Op. Kadar se imata ae  in oe  izgovarjaje ločiti, utegne se nad e  dvojna
pika postaviti, na pr. aeris  (zraka), da se loči od aeris  (medi). Tako ločenje se
zove diaeresis,  ločilna dvojna pika pa trema.

Zategnene ali dolge vokale zaznamuje ravna,  poluglasne ali § 3
kratke polukrožna  poteza nad njimi, na pr. a  = dolg a, d ~  kratek a
(izgovori mater, pater ); znamenje m  nad vokalom pa kaže, da je zdaj
dolg, zdaj kratek.

Z apostrofom se naznanja odpad vokala, na pr. nostin’  nam.
nostine  poznaš-li?

Izgovarjajo  se latinske črke v obče kakor slovenske. Vendar § 4
je pripomniti:

Kermavner, Latinska slovnica.

1

2

C  so izgovarjali Rimljani vselej kakor k;  zdaj se pa glasi pred
i, y, e, ae, eu, oe  kakor slovenski c,  sicer kakor k: Cato, Cicero,
caelum  nebo, clamor  krik; reci: Kato, Cicero, caelum, klamor.

Izgovori: causa, corpus, cur, crils, cancri, siccus, stan, pecco, hic, haec,
hoc, fac, nec.

Ti  se glasi pred vokali kakor slovenski d,  izimši 1.) če je i
dolg: totius  celega; 2.) če stoji pred njim t, s  ali x: Bruttium, ostium
ustje, mixtio  zmes; 3.) v grških in drugih tujih besedah: Miltiades,
Aeggptius  aegyptovsk; 4.) v starinskem infinitivu na -ier: nitier
opreti se.

S q  je vselej u  združen, ki dela z njim jeden glas: gualis
kakšen, reci: kvalis. Podobno se glasi, če mu vokal sledi, ngu  in v
nekaterih besedah su: lingua  jezik, suadeo  svetujem, suavis  sladek;
reci: lingva, svadeo, svavis; takisto urgneo.  Nasproti pa suns  svoj,
arguo  dolžim, izgovarjaj su-us, argu-o.

Ph  se glasi kakor/, x  kakor ks: Xenophon =  Ksenofon; ch
kakor slovenski h: pulcher  lep, Gracchus; sch  kakor slovenski sli: schola
šola; reci: s-chola; y  podobno nemškemu u  in z  kakor ds: zbphgrus.

§ 5. Pisali  so Rimljani s samimi velikimi črkami (litterae unciales);
zdaj rabimo velike  začetne črke  le: 1.) početkom govora in za
piko; 2.) v lastnih imenih in pridevnikih, ki se od njih izpeljujejo:
Borna  Rim, Romanm  rimsk; 3.) v pridevnikih, ki služijo za priimke:
Alexander Magnus;  4.) navadno v pesnih početkom vsakega versa.

§6. Za in ter punkcij  s ko  znamenje je služila Rimljanom pika
sama, ki je vrhu  vrste stoječa nadomestovala našo piko, sredi
vrste podpičje in zdolaj  sedanjo vejico. Zdaj rabimo tudi v latinščini
vsa ločila novejših jezikov, namreč: vejico (,), piko (.), dvopičje (:),
podpičje (;), klicaj (!), vprašaj (?), oklepaj (), pomišljaj (—) in
narekovaj („..“).

B. Izpremena glasov.

1. Vokali.

§ 7 . Sporedje vokalov po njih krepkosti je: «, o, u, e, i; a  je tedaj
najkrepkejši, i  najslabejši vokal.

Vokali se pogostem tako med seboj menjavajo, da krepkejši
oslabevajo.

Prvotni d  se izpreminja v o, u, e, i,  kateri se zopet med seboj
mnogotero menjavajo.

3

d  v o: par s portio oportet; a  v u: capio occupo, quatio con-
cutio ; a  v 8: dar e tradSre, sacer consecro; d  v i: capio accipio, facilis
difficilis, nam enim.

o  se menjava z u: colo cultus, fore futurus, corpor-is corpus,
niaior maius; d  z 8: lego toga, pendo pondus, cello collis; d  z homo
hotninis, locus illico.

h  se meni z 8: genus gener-is, pello pepuli, scribendus scribundus;
u z i: famulus familia, exsul exsilium, maodmus maxumus, Siculus
Sicilia.

8  se menjava z i: nomen nomin-is, mare  iz debla mari, dulce
iz dulci, turrim turrem, lego colligo.

Iz ai  postaja ae: aquai aquae;

» ae  » i: quaero exquiro, aequus iniquus;

» au  » d: Claudius Clodius, plaudo explddo;

» au  » u: causa accuso, claudo includo;

» oi  » o: nt>oi dat. sing. rivo;

» oi » *: rH;oi nom. pl. rim, rivois  dat. pl. rivis; proior

prior, proimus primus.

2. K o n s o n a n f i.

Konsonanti se razlikujejo po govorilih (organih), ki med izgo- § 8.
varjanjem posebno sodelujejo, in so:

1. ) goltniki  (gutturales) c (k), g, q (eh);

2. ) zobniki  (dentales) d, t (th), s, n;

8.) ustniki  (labiales) b, p, v, m, f (ph);

4. ) jezikovca  (linguales) l, r;

5. ) nebnik  (palatalis) i  consonans.

Nekateri konsonanti se čujejo brez vokalove pripomoči, drugi
ne; po takem jih delimo v mutavce  (mutae) in poluglasne
(semivocales).

1. ) Mutavci  so: goltniki, zobniki, izimši s, n,  ustniki razven m
in nebnik.

Po glasovni stopnji  so mutavci:

a)  trdi (tenues) c (k) y  q, t, p , /;

b)  mehki (mediae) g, d, b, v;

c)  nadihneni (asplratae) ch, th, ph.

Op. H  ni konsonant, nego znači, daje sledeči mu vokal iz grla nadilmen.

2. ) Poluglasni  ali doneči so l, m, n, r, s.

1 *

4

/

Ti so zopet: a)  topljivca (liquidae) l, r;

b)  nosnika (nasales) m, n;

c)  sičnik (slbilans) s.

Obojim pripadata dvojna konsonanta x  = cs, gs, qs  in z — ds,
ts  in sd.

Izpremena konsonantov.

§ 9- 1.) c  se menja z g: vicesimus vigesitnus, tricesimus trigesimus.

2. ) c  > j  s q: cotldie guottdie, quoins— cuius, quoi — cui.

Pred konsonanti sme le c stati: coquo, coc-si (coxi), coctiis.

3. ) s  se preminja med dvema vokaloma, kakor tudi pred m
in n  v r: mos moriš, eram  nam. esam, dirimo  iz dis-imo, gero uro
nam. geso uso; carmen  iz casrnen, veternus  iz vetes-nus.

4. ) v  se pred konsonanti premeni v u: soho solutus, auspex  iz
avispex.  S predidočim d se v  izpreminja v b: Us  iz duis dvis, bellmn
iz duellum dvellum.

Pripodabljanje, assimilatio.

§ 10. 1.) Mehki konsonanti se pred trdimi izpreminjajo v trde, na pr.

g  in b  pred t  v c  in p: ago actus, scribo scriptus; b  pred s  v p:
scribo scripsi.

2. ) Trdi mutavei, zlasti c,  prehajajo pred l, m, n, r  v mehke:
neglego  iz nec-lego, segmentum  iz sec-mentum, publicus  od populus,
quatuor quadraginta.

3. ) d  pred t  prehaja v s: claud-trum claustrum, ed-t (= edit)
est.  Jednako tudi t  pred t: equet-ter equester, potent-tas  izpahnivši n
potestas.

4. ) Pe-jevec prehaja pred n  v m: sop-or som-nus, Sab-ini
Sam-nium.

5. ) n  se izpreminja pred ka-jevci in te-jevci v n: princeps  od
primus, tune  iz tum-ce, eundem  iz eum-dem.  Vendar circumdo, cireum-
cido  in poleg unquam  tudi umquam;  takisto tamquam, quamquam,
quicumque.

6. ) Večkrat si konsonanti poleg stoječe po polnem pojedna-
č ij  o,  na pr. I: facillimus  iz facil-simus, vellem  iz vel-sem, corolla  iz
coron-la, puella  iz puer-la, pello  iz pel-jo.

r: celerrimus  iz celer-simus, ferre  iz fer-se, serra  iz sec-ra.

s:  v mnogih perfektih in supinih: cessi, iussi, pressi  iz ced-si,
iub-si, prem-si;  jednako missio, sessor, messis  iz mit-sio, sed-sor, met-sis;
essem  iz ed-sem.

5

Druga jednaka pripodabljanja so: summus  iz sup-mus, officium
iz op(i)ficium, quicquam quicquid  poleg quidquam, quidquid.

Pogostneje nastopa pripodabljanje v sostavah z jedno- § 11 .
zložnimi predlogi,  sosebno z ad, ob, sub.

1. ) ad  se assimiluje pred vsemi drugimi konsonanti razven pred
b, m, v (h), i;  tedaj vselej pred c  in t: accedo, attendo,  navadno
pred p: appello.  Obe obliki se dopuščati pred f g, l, r  in s: affero,
aggredior, attno, arripio, asseguor  poleg adfero, adgredior, adluo,
adripio, adsequor  itd.

Pred q  in n  se to raje opušča, tedaj adquiro, adnitor  bolje
nego acqmro annitor.

2. ) ob  in sub  se pripodabljata pred c, f, g, p: occido, offero,
oppugno, succumbo, sufficio, suppono.  Pred m  in r  se to pri ob  vselej,
pri sub  navadno opušča, torej submitto  bolje nego summitto.  V ostendo,
suscipio, suscito  itd. je b  izpahnen iz predlogov obs  in subs,  prim.
obs-olesco, obs-cenus.

3. ) cum  ima v sostavah pred ustniki b, p, m  starejšo obliko
coni,  ki se pred drugimi konsonanti v con  izpreminja, pred l  in r
pa obieno pripodablja: comburo, confero, collaudo, corripio.

4. ) in  se izpreminja pred ustniki b, p, m  v im: imbellis, im-
primis;  pred l  in r  se assimiluje: illustris, irruo.  Vendar utegne
tudi  to neizpremenjeno ostati: inprimis, inlustris, inruo.

5. ) ex  se le pred f  assimiluje: effero,  za kar se je tudi ecfero
pisalo.

6. ) Per  se le včasi pred l  assimiluje: poleg perlicio  tudi pellicio.

7. ) Izmed dvozložnih  predlogov je le inter  v jedinem intellego
assimilovan.

8. ) Od nerazdružnih  predlogov se dis  pred f  assimiluje:
differo  in por  pred l: pol-liceor.

Izpah in odpah konsonantov.

Konsonanti se pogostem izpahujejo (elisio), pri čemer se pred- § 12.
idoči vokal zateza (daljša); nadomestna zateza.

Tako se izpahujeta 1.) c in g  med topljivcem in sledečim s
ali t,  često tudi pred m  in n: spar(g)si, quin(c)tus, lu(c)m.

2. ) g  je izpadel pred soglasnim i  v maior  iz mag-ior, aio  iz
agio (nego  iz ne-agio);  pred v  v vi(g)vo (vig-si — vixi); g z v  vred
v flu(gv)o (fluxi), stru(gv)o (struxi)  itd.

3. ) Iz x — cs  se izpahne goltnik c: sescentipoleg sexcenti. x  je
izpal v sedečim, semestris  idr.

13 .

4.  ) d  in t  izpadata redno pred s: virtu(t)s , mi(t)si, ca(d)swn.

5.  ) n  se izpahuje pred s: sangui(n)s, toties, quoties, sexies.
Ohranil se je n  pred s,  kjer je med njima t  izpadel: mon(t)s,
aman(t)s.

6.  ) r  izpada redko: pe(r)iSro, s  pogostem: i(s)dem, po(s)no.  V
hau(s)-si, cen(s)-sus  idr. je s  izpadel, ker se ss  za dvoglasniki in kon-
sonanti ne piše.

7.  ) v  izpada v iutus, motus (iuvo, moveo), bo(v)s, bo(v)um,
audi(v)erunt.

8.  ) Soglasni i  se izpahuje pred samoglasnim i: Gdi, Pompei
(gen. sing.), Vei, Veis  (toda Vei-orum, Vei-os);  v zloženkah z iacio:
ab-icio, de-icio, m-icio  idr.; prim. tudi bigaa, cunctus  iz bi-(i)ugae,
co-(i)undus.

1.  ) Koncem  besede se od dveh konsonantov jeden odpahuje:
fil, mel, os  brez nadomestne zateze, as, far,  nam .fell  itd. — V cor
brez nadomestne zateze in lac  sta odpahnena d (cord-is)  in t (lact-is).

2.  ) Cesto se odpahujejo končni konsonanti v predlogih,  po¬
sebno v sostavah.

ab  ali a,  poslednji le pred konsonanti. V sostavah odpada b
pred ustnikoma m  in v: amitto, avoco  itd.; pred / in p  samo v afui,
afuturus, afore  in dperio  (brez nadom. zateze).

ex  ali e,  poslednji le pred konsonanti. V sostavah odpada x
pred vsemi konsonanti, izimši / in s  in trde mutavce c, t, p: elido,
emitto,  toda ejfero  (§ 11., 5.), exsisto, excludo, exquT.ro , extorqueo,
expugno.

com  odpahuje m  v sostavah pred vokali, h, gn  in tudi pred n:
coerceo, cohaereo, cd-gnosco, co-nedo, cb-nitor, cd-nubium, cb-icio  bolje
nego con-icio  (§ 12., 8.), toda con-ieci  (§ 11., 3.)

ob  odpahne b  v o-mitto  in o-perio  (brez nadom. zateze).
suh  izgublja b  v sostavah pred sp: su-spicio.
ad  sme d  v sostavah pred sc, sp, st, gn  ali odpahniti ali ob¬
držati: a-scnbo, a-spicio, d-sto, a-gnosco  poleg adscribo, adspicio  etc.
in  izgublja n  pred gn: i-gnosco, i-gnobilis.
circurn  sme m  v sostavah z Tre  ali odpahniti ali obdržati: cir-
cumeo  ali circueo,  navadno drcuitus, circuitio.

trans  odpahuje s navadno pred s: tran-silio,  vselej pred sc:
tran-scendo;  pred d, l, m, n, v  in soglasnim i  utegne ns  odpahniti:
tra-duco, tra-icio,  pa tudi transduco, transicio, transmitto.

post  izgublja t  v pos-merldianus  poleg postmendidnus  (oboje
bolje nego pomendianus ) in st  v po-merium.

7

prod  je d  izgubil; ostal je d  le v prod-esse, prod-ire, prod-igere,
prod-igus.

Nerazdružni  predlogi: § 14 .

amb  se izpreminja pred^> v am,  pred c, q  in/v  an: amplector,
anceps, anquiro, anfractus,  razven tega am-icio , an-helo.

dis  ostaja le pred trdimi mutavei c, t, p  in pred s z vokalom:
dis-cedo, dis-pello, dis-turbo, dis-seco;  pred soglasnim i  sme dis  in dl
stati: dis-iungo  ali dl-iungo  (vselej dl-iudico ); pred drugimi konso¬
nanti stoji dl: di-mitto, dl-labor, di-ruo.

sed  in rM  izgubljata d  pred konsonanti, red  brez nadomestne
zaleze: sed-itio, se-cedo, rM-eo, rS-paro; rM  tudi pred soglasnim i,
toda z nadomestno zatezo: re-icio.  Pred konsonantom je rSd  v red-do
d  ohranil.

S početka  so konsonanti redkeje odpadli: (g)nosco,  prim. § 15.
co-gnosco; (g)nascor,  prim. gndtus  (poet..); (g)navus,  prim. i-gnavus ;
(g)nitor  od genu; Idtmn  iz tlatum.  Tudi h  odpada početkom besed:
poleg harena, harundo, hedera, herus  tudi arena, arundo  itd.

Med m  in naslednji s  ali t  se p  vtika: coniem-p-si contem-p-tus,  § 16.
dem-p-si dem-p-tus, sum-p-si sum-p-tus; tem-p-to  poleg tento.

C. Zlogi.

Razzlogovanj  e. Ako imajo besede po več zlogov, razzlogujejo § 17.
se po teh vodilih:

1 . ) .leden konsonant med dvema vokaloma se jemlje k nasled¬
njemu zlogu: a-ger, a-mi-ci-ti-a-rum.

2. ) Kadar sta med dvema vokaloma dva ali več konsonantov,
jemljemo oba ali vse k naslednjemu zlogu, če smeta kako latinsko
besedo začenjati: a-gri (gratus), pa-tris (tres), fa-scis (scio), magi-stri
('struo), a-sper (spes);  če ne, jih razdružujemo: mel-lis, an-nus, doc-tus,
rap-tus, scripsi, oni-nis, mon-strum, Grac-chus.

3. ) Zložene besede se tako krojijo, kakor so zložene: ah-est,
prod-eo, red-eo, trans-eo, slc-ut, long-aevus.

Dolžina in kratkota  zlogov (zlogomerje). § 18.

Zlog je po času, ki ga izgovarjaje potrebujemo, ali kratek
ali dolg,  in sicer dolg:

1.) Kadar ima dolg vokal ali difthong: prirodna dolžina:
mater, poena.

8

2.) Kadar za prirodno kratkim vokalom nastopita po dva ali
več konsonantov ali dvojen konsonant: stavna  (posicijska) dolžina:
mons, ferre, absum, dux.

Vendar ostaja zlog kratek, kadar nastopi mulavec s topljivcem
(mutci cum liquida) l  ali r: arbitrov, tenebrae, mediocris, locuples.  A
to ne velja za zložene besede: db-rumpo, db-ruo, db-lino  itd.

19. Zlog je kratek:  1.) kadar ima prirodno kratek vokal in to
brez posicije; 2.) kadar je vokal v tej isti besedi neposredno pred
vokalom ali pred h (vocalis ante vocalem brevis): audio, fino, prior,
traho, veho.

Izjeme so: 1.) e  v gen. in dat. pete deklinacije je dolg, če je vokal pred
njim: diet;  2.) dolgi so vokali pred izpahnenim soglasnim i: Gui, Pompei; coicio,
reicio  (§ 12., 8.); 3.) gen. sing. na ms: unlus, ilUus  itd.; le v altenus  je bil i
dvojnotrajen (anceps);  4.) v oblikah glagola fto,  razven če r nastopi; 5.) grškim
besedam ostaja grško zlogomerje: Ser, Dnreus, Menelaus.

20. Naglašanje.  Vsaka beseda ima na jednem zlogu glavni naglas
ali akcent,  in sicer ga imajo:

1.  ) dvozložne besede vselej na predzadnjem zlogu: Roma, rosa.

2.  ) mnogozložne besede na predzadnjem zlogu, kadar je dolg,
na predpredzadnjem, kadar je predzadnji kratek: sermones, Mmines.

Op. Ako se dva poslednja zloga v jednega skrčita, ima predidoči tudi
tedaj naglas, kadar je kratek: Vergili, ingeni  (§ 35.); takisto ohranja facio  v
zloženkah z neoslabljenim a  svoj naglas: calefdcis, satisfdcit  (toda pirficit  idr.)
in v pass. calef it.

2 1. Breznaglasnice que  (in), ve  (ali), ne  (li), ki se drugim besedam
pri tikajo, potegujejo naglas na neposredno predidoči zlog, ako je ta
dolg ali ako ima beseda sama naglas na predpredzadnjem zlogu:
plerique, minusve, corpordque.  Le kadar je zadnji zlog kratek in pred¬
zadnji dolg, dobiva dolgi zlog naglas: pleraque, musaque, tdntane (\
abl. pa musaque, tantane).  — Ločiti se ima itdque  (in tako) in utique
(in da) od itaque  (torej) in utique  (vsakako).

Pripomniti je še, da so Rimljani naglas in dolžino natanko ločili. Ako
je tedaj zlog kratek in ima naglas, se zato ne sme dolgo izgovarjati; pa tudi
dolg nenaglašen zlog se ne sme izgovarjaje kratiti. Loči torej na pr. populus
ljudstvo in populus  topol, mdlum  zelo in malimi  jabelko, Uois  lahek in leviš
gladek. Izgovarjaj pravilno ob, ni, os, os, solo, solo, arina, amin, legit, legit  itd.

9

II. Pregibovanje.

Poglavje 2.

Razredba besedi.

Po pomenu so besede vsakega jezika: 1.) imena,  i, t. samo- §22
stalniki, pridevniki in števniki (nomina substantlva, adiectlva, nurne-
ralia); 2.) zaimki  (pronomina); 3.) glagoli  (verba); 4.) členci
(partieulae), i. t. prislovi (adverbia), predlogi (praepositiones), vezniki
(coniunctiones) in medmeti (inferiectiones).

Imena, zaimki in glagoli se pregibljejo, členci so nepregibni.
Pregibanje imen in zaimkov se imenuje sklanjava  (decllnatio),
pregibanje glagolov spreganje  (coniugatio).

A, Sklanjava.

Latinščina ima: 1.) dvoje število  (numerus): jednino (nume- §23
rus singularis) in množino (numerus pluralis); ta nadomestuje tudi
slovensko dvojino;

2. ) šestero sklonov  (c£sus): nominativus (imenovalnik),

genetlvus (rodilnik), datlvus (dajalnik), accusatlvus (tožilnik), voca-
tlvus (zvalnik), ablallvus (ločilnik);

Op. Nominativ in vokativ se imenujeta nezavisna sklona (cSsus recti),
drugi so zavisni skloni (casus obllqui).

3. ) troji spol  (genus): moški (genus mascullnum), ženski
(genus feminlnum) in srednji (genus neutrum).

1. Samostalnik, substantivum.

Spol spoznavamo ali po pomenu besed: prirod ni spol,  ali §24
po njih obliki: slovniški spol.

Na prirodni spol besedi je najprej paziti, in le kadar ta ne
odločuje, ravnati se je po slovniškem spolu.

Op. O slovniškem spolu se bode pri vsaki sklanjatvi posebe govorilo.

Pravila o prirodnem spolu.

1.) Mož, narodov, vetrčv in rek §25

Imena moška so povprek.

Moškega spola so torej: agricola  poljedelec; Persa  Persijan;
aquilo  sever (veter), etesiae  passatni vetrovi; Garumna, Seguanct, Ti-
beris  Tibera (primerno moškim appellat.ivom ventus , amnis , Jiuvius).

10

Op. 1.) Po slovniškem, ne po prirodnem spolu se ravnajo feminina:
copiae  vojaške čete, excubiae  in vigiliae  straže, operae  delavci, in neulra:  man-
cipium  suženj, servitia  robovi, auxilia  pomočne čete, ker ta imena osebe samo
v drugotnem pomenu značijo.

2.) Ženska so imena rek: Allia, Matrona, Leths, Stgx; Albula  je commune.
Ako se flumen  pristavi, utegne vsako rečno ime neutrum biti: flumen Axona,
quod influit.  Jednako so gorska imena, ki se sicer po slovniškem spolu ravnajo,
moška, če se mons  pristavlja; torej Aetna  f., Aetna mons  m.

§ 26. 2.) Ženil, dreves, ot.čkov zgolj,

Dežel in mesi je ženski spol.

Ženskega spola so torej: mater  mati, mulier  žena, lastna imena
Itino, Venus, Glycerium;  nadalje Aeggptus, Epirus, Cgprus, Corinthus,
fagus  bukva, guercus  hrast itd., ker se misli na term, urbs, arbor.

Op. 1.) Po slovniškem spolu se ravnajo ter so mase.: a)  pluralna mestna
imena na -i, -onim,  n. pr. Delphi, Puteoli; b) Croto, Frusino, Hippo, Narbo, Ve-
sontio,  kakor tudi CanSpus, Orchomenus, Oreus; c)  deželska imena Pontus, Helles-
pontus  in navadno Isthmus,  ker prihajajo od moških appellativov.

Neutra  so: a)  vsa deželska in mestna imena na -um,  gen. -i  in pluralia
na -a, -orum: Latium, Suša; b)  mestna imena na -e  in -ur,  kakor Praeneste,
Tibur,  in vsa indeclinabilia: Delta, Argos  (nom. in akk., sicer navadno Argi, -orum).

Op. 2.) Od drevesnih imen je mase.  oleaster  divja oljka; neutra  so
imena na -er, -cris,  kakor acer  javor, siler  iva, siiber  plula; jednako robur  graden.

§ 27. 3.) Commune zovi, kar možd

In ženo značiti ima.

Občnega spola (generis communis) so na pr.: comes  spremljavec
in spremljavka, dux  voditelj in voditeljica, sacerdos  svečenik in
svečenica.

§ 28. Premenljive  (mobilia) pa imenujemo samostalnike, ki imajo
za moške in ženske osebe posebne oblike: dominus  gospod, domina
gospa, magister  učitelj, magistra  učiteljica, rex  kralj, regina  kraljica itd.

§ 29. Posebno znamenita so živalska imena.

1.  ) Nekatera so mobilia,  na pr. cervus  jelen, cerva  košuta;
gallus  petelin, galllna  kokoš; leo  lev, leaena  levinja. Toda simius  in
simitn  opica, coluber  in colubra  kača, bodi si samec ali samica.

Redko je za vsak spol posebno ime: aries  oven, ovis  ovca;
taurus  bik, vacca  krava.

2.  ) Druga so commnnia,  posebno bos  govedo, canis  pes, lepus
zajec, mus  miš, anser  gos, turtur  grlica, vespertllio  netopir. A rabijo
se navadno kot moška, če se nima samica zaznamovati; redkeje
prevladuje ženski spol, kakor pri grus  žerjav, sus  svinja, serpens
kača, tigris  tiger. Vultur  jastreb je le moškega spola.

11

3.) Še druga se ravnajo po slovniškem spolu; tako so na pr.
cof ms  krokar, glls  polh, pavo  pav, papilio  metulj vselej moški; anas
raca, feles  mačka, vulpes  lisica so vselej lem. Taka imena zovemo
v kupna  (epicoena). Ako je treba prirodni spol ločiti, pristavlja se
mas (masculus, mascula)  za samca, femina  za samico: vulpes mas
ali mascula  lisjak, pavo femina  pavica.

4.) A kar se sklanjati ne da, § 30.

To naj za neutrum sploh velja.

Srednjega spola so nesklonljive besede: mane novam  novo jutro,
supremum vale  poslednji pozdrav, vivere ipsum  življenje samo, illud
semel  ona beseda semel, a longum  dolgi a,  pa tudi: a longa  (umevaj
littera).

Poglavje 3.

Sklanjatve.

Sklanjatev šteje latinščina petero. Po kateri sklanjatvi je kako § 31.
besedo sklanjati, kaže končnica genetiva sing.; ta je pri sklanjatvi

I.: ae,  II.: i,  III.: is,  IV.: us,  V.: el.

Op. Razven na končnico je pri sklanjanji paziti na deblo in sklonilo.

Deblo se imenuje ona besedna oblika, ki služi vsem sklonom za občno pod¬
stavo, sklonilo pa, kar se v snovanje posamičnih sklonov deblu prilika.
Končnico zovemo le končni zlog ne glede na deblo ali sklonilo. Tako je na pr.
v servus  deblo servo,  sklonilo s,  končnica us.

Vokativ je po vseh sklanjatvah, izimši imena druge sklanjatve
na -us,  jednak nominativu.

Neutra so le v drugi, tretji in četrti sklanjatvi; imajo v sing.
in plur. akk. in vok. jednak nominativu.

Ablativ plur. je pri vseh sklanjatvah dativu jednak.

Prva sklanjatev.

V prvo sklanjatev štejemo besede, ki imajo v gen. sing. -ae;  § 32.
nom. sing. se končuje na -a.  Deblo je tu vselej nominativu jednako
in po a-jevskem deblu se imenuje ta sklanjatev tudi a-jevska
(a-deklinacija).

Vsi substantivi prve sklanjatve, izimši imena moških oseb, so
ženskega spola.

— 12  —

Pregled.

Singular Plural

Jednako sklanjaj: F e in.: aquila  orel, corona  venec, rosa  roža,
gloria  slava, fabula  tabla. — Mase.: agricola  poljedelec, nauta
brodnik, poeta  pesnik.

Tako se tudi sklanja ženski spol pridevnikov na -a: rosa
pulehra  lepa roža, gloria magna  velika slava.

Op. 1 .) Familia  družina ima v zvezi s pater, mater, filius, filia  v gen.
sing. poleg familiae  tudi prvotno obliko familias: pater familias  hišni oče, mater
familitts  hišna mati; v plur. patres famUias(-ae)  poleg familiarum.

2. ) V gen. plur. dobivati grški imeni amphora  vrč in drachma  gršk srebrnik
v zvezi s števniki -um  poleg -arum,  na pr. decem milia ampliorum  ali ampho-
rUrurn  deset tisoč vrčev. Pesniki rabijo takisto tudi grška rodbinska imena,
kakor Aeneadum, Dardanidum,  in besede s -cola  in -gena  zložene: caelicolum
nebeščanov, terrigenum  pozemeljčanov.

3. ) Dea  boginja in filia  hči imati v dat. in abl. plur. deabus  in filiabus  v
zvezi z moškimi dils  in fllils.

Druga sklanjatev.

§ 33. Po drugi sklanjatvi se pregibljejo besede, ki imajo v gen. sing. -i;
norn. se končuje na -us, -er  ali -um.  Prvotni debelski končnik je o:
servo-s  (rob, suženj), ki je pozneje v nom. in akk. v u  oslabel: servu-s,
in po tem končniku se imenuje druga sklanjatev tudi o-jevska (o-de-
klinacija).

Pregled.

Mase. in fem. Neutra.

13

Jednako: Masa: minus  leto, campus  ravan, dominus  gospod,
nuntius  poročnik. — Fem.: platanus  javor, ultnus  brest. — Neutr.:
bel/um  vojna, damnum  škoda, exemplwn  zgled, signum  znamenje.

Op. 1.) Substantivi na -us  imajo v vok. sing. -e,  samo deus  bog ima
deus  bože.

2.) Neutra imajo v nom., akk. in vok. jednake končnice, v sing. -um,  v
plur. -a.

Po teh sklanjalih se ravnajo tudi masculina in neutra pridev¬
nikov na -us, -a, -um,  na pr. bonus, -a, -um  dober, dobra, -o.

Sing. Nom. bonus  dober, bona  dobra,

Gen. bom  dobrega, bonae  dobre,

Plur. Nom. bom  dobri, bonae  dobre,

Gen. bonorum, bonarum,

bonum  dobro
bom,  dobrega itd.

bona  dobra

bonorum  dobrih itd.

Nekatera masculina  se končujejo v nom. in vok. sing. na -er;  § 34.
po drugih sklonih se ne razlikujejo od onih na -us.  Večina njih
izpahuje e  pred r  po zavisnih sklonih; nekatera ga ohranjujejo,
namreč:

Op. 1.) e  ostaja po vseh sklonih tudi v besedah s fero  in gero  zloženih:
signifer, -i  zastavnik, armiger, -i  orožnik; pestifer 3  pogubonosen, frugifer 3
plodonosen.

Dexter, dextera  in dextra, dexterum  in dextrum  desen slove v gen. dexteri
in dextri.

2.) Kakor puer  se pregiblje tudi vir, viri  mož s svojimi zloženkami duumvir
jeden od dvojih mož, triumvir  .jeden od trojih mož etc. in satur (-a, -um)  sit.

t’r i [Kun ii. j e.

1.) Substantivi na -ius  in -ium  skrčujejo genetivno končnico ii  § 35,
pogostem v 1: Vergilius , gen. Vergili, consilium,  gen. consili  itd.

14

2.  ) Rimska lastna imena na -ius, -aius  in -eius  skrčujejo v vok.
sing. ie  v i,  kakor Tullius Tulit, Vergtlius Vergili; Gaius Goi; Pom-
peius Pompei. e  ostaja za dolgim  * v grških imenih: Darius (Dareus)
Darie,  nasproti pa Demetrius Demetri.

3.  ) Filius  sin in genius  duh-čuvar imata v vok. fili  in geni.
Od drugih appellat.ivov na -ius,  kakor fluvius  reka, nuntius  poročnik,
socius  tovariš, se vok. sing. ni rabil.

4.  ) Adjektivi na -ius  imajo v vok. ie: pius  pobožen pie;  vendar
so se dobri pisatelji tacih vok. ogibali in rabili v vok. samo od
lastnih imen izvedene ali kot lastna imena navadne pridevnike na
-ius,  kakor Saturnie, Delie, Cgnthie.

Meus  moj ima v vok. mi (mea, meum): mi deus  moj bog!

5.  ) Deus  ima v nom. in vok. pl. dii (dl),  v dat. in abl. diis (dis),
redkeje dei, deus.

6.  ) V gen. plur. imajo -um  nam. -orum: a)  besede za denar,
mero ali vago,  če so v zvezi s števniki, na pr. denarium, nummum,
sestertium, iugerum, modium, talentum; b)  pogostem le-t.a osebna
imena: deum  bogov (redkeje v prosi), liberum  otrok, socium,  če znači
it.alske zaveznike, redno duumvirum  dvojih mož, triumvirum  trojih
mož, decemvirmn  desetoriee in prae/ectus fabrum  načelnik pionirjev;
c)  narodska imena, izredka v prosi, na pr. Celtiberum,  često v poesiji:
Achivum, Danaum, Pelasgum; d)  nekateri števniki, navadno distri¬
butivni: binum, senum, denum  etc.; takisto duum  (češče duorum ),
ducentmn, trecentum.

Op. 0 gen. in dat. od unus, solus, tstus  etc. gl. § 105., 1.

Slovniški spol.

§ 36 . Besede na -s  in -r  so masculina, na -um  neutra.

Izjeme: Feminina  so na -us: alvus 1 , colus' 1  in humus. 3

Vselej neutrum  je na -us: virus 4  največ tudi rulgusD

Op. Vrhu tega je več grških besed na -us  ženskih, ker so v grščini
ženskega spola: dialectus  narečje, diphthongus  dvoglasnik, pardgraphus  paragraf,
periodus  perioda idr. — Neutrum je poetiška beseda pttagus, -i  morje.

Tretja sklanjatev.

§ 37. Po tretji sklanjatvi se pregibljejo besede, ki imajo v gen.
sing. -is;  nominativ kaže razne končnike: a, e, o, c, l, n, r, s, t, x.

‘Trebuh, 2  preslica, 3  zemlja, prst; ‘strup, 5  nižje ljudstvo (akk.: vulgus
in vulgum).

15

Debla, katera dobivamo odpahnivši genetivno končnico -is (-s)
se končujejo ali na konsonante, kakor victor-is,  ali na vokale, kakor
animali-s;  po debelskih končnikih delimo torej tretjo sklanjatev v
konsonant.no in vokalno.

a) Konsonantna deklinacija.

Konsonantna debla se dele po nominativu na dve vrsti.

1. ) Prve vrste debla so v nom. sing. brez sklonila -s.

2. ) Druge vrste debla dobivajo v nom. sing. sklonilo -s.

Prva vrsta.

V nom. sing. so brez sklonila -s debla na l, r, n, s;  sklanjajo
se po le-teh sklanjalih:

Sing.

Plur.

§ 38 .

Op. Sklonske končnice so torej v sing. gen. -is,  dat. -i,  akk. -em,  abl. -e;
v plur. nom., akk. in vok. -Ss,  neutr. -a,  gen. -um,  dat. in abl. -ibus.

Jednako sklanjaj: Mase.: exsul , exsul-is  izgoj, pugil , pugil-is  roko¬
borec, agger, agger-is  nasip(ovina), labor, labdr-is  trud, vietor, victor-is
zmagal ec. — F e m.: soror, soror-is  sestra, mulier, mulier-is  žena. —
Neutr.:  guttur, guttur-is  grlo, aeguor, aequor-is  morska gladina.

Op. Neutra /Ur, farr-is  brašno, žito, /el, fell-is  žolč, mel, mell-is  med, os,
oss-is  kost in mase. Us, ass-is  bakren penez rimsk odpabujejo v nom. sing. jed-
nega od obeh debelskih končnikov (§ 13, 1).

Prav tako se sklanjajo tudi debla na -n  (gen. -inis, -enis,
-onis ) in -s  (gen. -ris),  na pr. peden, pedin-is  češelj, lien, lien-is  sle-
zena, leo* ledn-is  lev, pavo, pavdn-is  pav; mm, mor-is  običaj, flds,
flbr-is  cvet, ds, or-is  usta, ms, iur-is  pravo.

§ 39 .

* o  je dolg, le v dvozložnicah s kratkim predzadnjim zlogom tudi kratek: homo.

IG

Posebe je o teh pomniti: 1.) Debla na -n  so dvojna: ali imajo
v nom. sing. -en  ali -o  odpahnivši n.

a)  Kratki  e(n)  v nom. sing. je oslabel iz kratkega debel-
skega i(n),  na pr.: Mase.: fldmen, fiamin-is  svečenik; peeten, pectin-is
češelj. — N e utr.:  agmen, agmin-is  vlak; carmen, carmin-is  pesen;
nomen, nomin-is  ime, idr. mnoga na -men.

Dolgi  debelski e(n)  ostaja neizpremenjen, kakor lien, lien-is
slezena; ren, ren-is  obist.

b)  Debla  na -on  odpahujejo -n  v nom. sing. Ako o  ni na¬
glasen, izpreminja se v i;  to se godi večji del v imenih na -do  in -go,
dalje v Apollo, Apollin-is  Apollon; homo, homin-is  človek; nemo,
(riemin-is)  nikdo; turbo, turbin-is  vihra.

Op. Po teh se ravnajo največ tudi grška osebna in domovinska imena,
na pr.: Hiero, -onis, Plato,-onis, Ženo, -onis; Laco, -onis  Lakonec; Macedo, -onis.
Mestna in gorska imena pa ohranjujejo n  v nom.: Babylon, -onis, Lacedaemon,
-onis, Marathon, -onis, Cithaeron, -onis.

2.) Debla na -s  (nom. -as, -es, -is, -os, -us  in aes  med, -i) izpre-
minjajo pred končniškimi vokali s  v r  (§ 9., 3.): mos  običaj, mor-is,
mor-i, mor-em, mor-e;  plur. mor-es, nior-um, mdr-ibus  itd.

Op. 1.) Le vas, vttsis  posoda ohranja s  po vseh sklonih.

2.) i  se pred r  izpreminja v e: cinis, ciner-is  pepel; cucumis, cucumer-is
kumara; pulvis, pulver-is  prah; vomis  (češče vomer), vomer-is  lemež.

§40.  Dvo-inmnogozložna debla na s,  največ neutra, oslabljajo o
in e v nom. sing. v u: corpus, corpor-is  telo; opus, oper-is  delo; decus,
decor-is  kras; grnus, gener-is  rod; facinus, -noriš  dejanje idr.

Po teh se ravna tudi commune lepus, lepor-is  zajec in fem.
Venus, Vener-is  Venera.

Op. 1.) Pred -r  slabe v nom. sing. štiri neutra o v u: eh ir, ebor-is  slono-
kost; femur, femor-is  stegno; iectfr, iecor-is  jetra; robur, robor-is  hrastovina.

2.) Nekatera dvozložna debla na -r  so tudi na konci izpremenila s  v r,
kakor honor  čast poleg lionos; rObur, robor-is  hrastovina (prim. robus-tus).

§ 41. Po substantivih te vrste se ravnajo tudi:

1. ) Adjektivi  jednega končaja na -l  in -r: vigil, -ilis  buden;
cicur, -uriš  pitom; degener, -eris  izpriden; discolor, -oris  raznobarven;
memor, -oris  pomljiv; immemor, -oris  nepomen; par, pariš  poleg com-
pdr  jednak; dispar, disparis  in impar, imparis  nejednak; pauper, -eris
ubog; liber, -eris  obilen; puber (m pubes), -eris  dorasel; impubes, -ris
nedorasel; vetus, -eris  star.

2. ) Vsi kom parati  vi  na -ior (-or)  mase. in fem. in -ius (-us)
neutr., na pr .altior, altius,  gen. altioris  višji; minor, minus,  gen .minbris

manjši.

17

Pripomnj e.

1. ) Imber  ploha in besede na -ter  izpahujejo e  po zavisnih § 42 .
sklonih sing. in v pl.: pater oče, patr-is, patr-i, patr-em, patr-e;  jed-
nako mater  mali, frater  brat idr. Samo later  opeka ima later-is.

2. ) V a bi. sing. ima imber imbre  ali imbri  (prvotno deblo imbri).

3. ) V gen. pl ur. imajo besede, katerih deblo seje prvotno na i
končalo, -ium  nam. -um: imber  ploha imbrium, linter  plav, čoln
lintrium, uter  meh utrium, venter  trebuh ventrium.

Jednako dobivajo -ium  sledeča jednozložna debla na -s: as  as
assiurn, glis  polh glirium, mas  mošk marium, mus  miš murium, os
kost ossium, vis  sila virium.

Op. Gen. plur. nimata: sal  sol in sol  solnce. — Samo v nom., akk. in
vok. pl. se rabijo: aes  med, -i (stlat. aerum ), far  brašno, fel  žolč, mel  med, os
usta (redko oribus ), rus  selo, tus  kadilo. — Pravilno slovejo: crus  stegno crurum,

'ius  pravo iurum, lar  duh-hranitelj navadno larum, rbs  rosa rorum.

4. ) Izmed pridevnikov jednega končaja, ki sem spadajo, se je
nom. in akk. plur. neutr. rabil le od vetus  star (vetera)  in od par
jednak in njega kompositov, ki imajo -ia,  gen. -ium: paria, parium,
imparia, -ium  (prvotno deblo pari).

Op. Posamič se nahaja ubera  od uber  obilen in versicoloria  od versicolor
raznobarven, pisan.

Plus  več in complures  imata plurium  in complurium,  toda plura
in compliira.

5. ) V a bi. sing. imajo adjektivi vigil, memor  in par  s kompositi
vselej, uber  navadno -i;  nasproti pauper  in puber  vselej, vetus  in vsi
kom par ati vi navadno -e; drugi dopuščajo -e in -i.

Op. Kot substantiv ima vigil  le vigile, par  bolje pari  nego pare.

Slovniški spol.

1. ) Debla na -l  so masculina;  oboje na -ll (fel, mel  §38.) § 43.
neutr  um.

2. ) Debla na -n,  hraneča n  v nom., so mase.; na -men  neutr  a.

Jednako so mase.  debla na -n,  ki se v nom. na -o  končujejo;

le besede na -do, -go  in abstraeta  na -io  so feminina.

Izjeme.  Pomni, da so izvzeta slova skoro vsa concreta;
kajti masculina so: car do, ligo, pugio,
ordo, margo, sclpio,  • scorpio, septentrio.

cardo, -inis  stožer, ligo, -onis  motika, pugio, -onis  bodalce, ordo, -inis  red,
margo, -inis  rob, kraj, scipio, -onis  palica, scorpio, -onis  škorpijon, septentrio,
nav. plur. septentriones, -um  upr. sedmero juncev, Velika kola (sedmero zvezd na
Severji), sever.

Kermavner, Latinska slovnica.

2

18

3.) Debla na -r  in -s  so zvečine mas culi na; neutra so le
subst.anfiva na -ar, -ur, -us,  na pr. far, nectar (-oris)  nektar, ebur,
corpus  idr.

Op. 0 spolu živalskih imen lepus, mus, turtur, vultur  gl. § 29, 2.

Izjeme. Feminina so na-r in- ms: arbor, linter (lintris)  in tellus.

Štiri neutra štejemo na -s: os  usta in os  kost, vas  in aes.
Neutra dalje so na -or: aequor, marmor  in udor;
in na -er: cadaver, ver, iter, verber, papaver,
cicer, tiiber, piper, uber.

arbor, -oris  drevo, linter, -trie  čoln, tellus, -uriš  zemlja, vas, vOsis  posoda,
aes, aeris  med, -i, aequor, -oris  morska gladina, marmor, -oris  mramor, ador, -oris
pira, cadaver, -eris  truplo, vir, veris  pomlad, iter, itineris  pot, verber, -eris  Šiba,
udarec, papaver, -eris  mak, cicer, -eris  čičerika (grah), tTiber, -eris  grba, piper, -eris
poper, uber, -eris  vime.

Druga vrsta.

§ 44 . Te vrste debla, izimši neutra, prijemljejo v nom. sing. sklonilo -s.
Končujejo se na goltnika g, c,  na zobnika d, t  in na ustnika b, p.

Goltnika se stapljata s sklonilom s  v x,  zobnik se pred -s  izpa-
huje: reg-s — rex  kralj, mont-s  = mons  gora.

Na -m  je jedino deblo hiems, hiemis f.  zima.

§ 45. Sklanjaj po sklanjalu consul  (§ 38.) mase.: rex, regis  kralj,
grex, gregis  čreda, calix, -icis  kelih, čaša; pes, pedis  noga, pons, -tis
most (gen. plur.: pontium  § 47., 1.); Ar abs, -bis  Arabec; — fem.:  lex,
legis  zakon; laus, laudis  pohvala, virtus, -utis  krepost, pars, -tis  del;
urbs, -bis  mesto, stirps, -is  deblo (gen. plur.: partium, urbium, stirpium
§ 47, 1.)

Po sklanjalu fulgur  (§ 38.) neutra:  lac, lactis  mleko, cor, cordis
srce (§ 47, 1.), caput, -pitis  glava, poema, -tis  pesen (§ 50, op.)

Op. 1.) Nox, noetis  noč izpahuje v nom. sing. t  pred s,  ki se s c stopi
v x.  — Neutra cor, cord-is  srce in lac, lact-is  mleko odpahujeta v nom. sing. d
in t;  takisto grške besede na -ma: aenigma, -mat-is  uganka, poema, -mat-is  pesen.

2. ) Sama grška debla na -ant  in -ent  izpahujejo pred s v nom. sing. razven t
tudi n,  pri čemer se predidoči vokal daljša: ctdamas, -antis  diamant, elephas,
-antis  slon, gigas, -antis  velikan, Trapezns  (iz -oent-s), -antis  Trapezunt. — Tripus,
-odis,  m. trinožnik ima po grško u  v nom. sing.

3. ) Kratek i  oslabljajo v nom. sing. v e  debla na -ip  in -it  (razven jedno-
zložnih stips, stipis  darek in lis, Utis  pravda), mnoga na -ic  in nekatera na -id,
na pr. municeps, -cipis  meščan; mlles, -itis  vojak; iudex, -icis  sodnik; obses, -idis
talnik idr. Auceps  ptičar ima aucupis.

§46. Po substantivih te vrste se ravnajo tudi adjektivi  jednega
končaja z jednakimi debli, na pr. audax, -dcis  drzen, felix, -icis  srečen,
ferox, -dcis  divji; concors, -cordis  zložen; compos, -otis  deležen, ingens, -tis
velikansk; inops, -opis  ubog idr. — Jederi končaj velja za vse tri spole.

19

Op. Tudi adjektivna debla na -ib, -ip, -ic, -id, -it  oslabljajo v nom. sing
i  v e,  na pr. caelebs, -libis  neoženjen, particeps, -cipis  deležen; supplex, -icis  po¬
nižno proseč; dSses, -idis  nemaren, dives, -itis  bogat.

Pripomnj e.

V gen. pl ur. imajo mnoge besede, katerih deblo se je prvotno § 47.
na i  koneavalo, -ium  nam. -um.

1. ) Vsi substantivi, katerih deblo se na dva ali več konsonantov
končuje, na pr. mont-i-um, noct-i-um, part-i-um  delov, urb-i-mn  mest.

Razven teh imajo tudi dos  dota dotium, fauces  (plur.) golt
faucium, fraus  prevara fraudium, lis  pravda litium, trabs  bruno
trdbium  in cor  srce (redko) cordium.

Op. 1.) Druge jednozložnice dobivajo -um,  kakor crux  križ, dux  vodnik,
fax  baklja, faex  drozga, nux  oreh, pgs  noga, prex  prošnja, voz  glas. — Gen.
plur. besed: adeps  salo, calx  peta, cos  osla, dapes  pojedina, lanx  skleda, lux  luč,
pax  mir, vas, vadiš  porok se nikjer ne bere.

2. ) Od parentes  stariši je bilo parentum  navadnejše nego parentium,  in
poleg serpentium (serpens  kača) se bere ponekodi tudi serpentum.

3. ) Iz grščine sprejeti substantivi imajo samo -um: gigantom  velikanov,

Igncum  risov, Cretum  Krečanov; takisto imena barbarskih narodov: Garamantum
Garamantov.

2. ) Samostalna in pridevna domovinska imena na -as,  gen.

-atis  in -is,  gen. -itis: Arpinas  Arpiuec Arpinatium, Samnis  Samničan
Samnitium  in pluralia: optimates  boljari optimutium  in pendtes  penati
penatium;  tudi nostras  našinec slove nostrdtium.

Op. Tudi abstracta  na -tas  imajo, vendar menj pogostem, -ium;  najčešče
civitutium  poleg civitdtum  držav.

3. ) Adjektivi, katerih deblo se na dva konsonanta ali -c  kon¬
čuje: concors  zložen, concord-i-um; ingens  silen, ingent-i-um; iners
neroden, inert-i-um; audax  drzen, audac-i-um; felix  srečen, fellc-i-um.

Op. 1.) Nekateri adjektivi z deblom na -nt  dopuščajo  samostalno rabljeni
poleg -ium  tudi včasi -um: adulescentum  mladeničev, prudentum  zvedencev,
sapientum  modrijanov.

2. ) Drugi adjektivi te vrste, zlasti če imajo kratek  vokal v debelski kon¬

čnici, dobivajo -um: caelebs  neoženjen, caelibum; compos  oblasten, deležen, com-
potum; deses  nemaren, desidum; dives  bogat, divitum  (toda ditium) ; inops  nbog,
inopum; particeps  deležen, participum; princeps  prvi, principum; guadrupls  čve-
teronog in sploh sostave s pgs (quadru)pedum; sospes  nepoškodovan, sospitum;
superstes  preoslavši, superstitum. "  «

3. ) Locuples, etis  premožen ima locupletium,  redkeje locupUtum. Artifez
umeten in supplex  ponižno proseč se nahajata v gen. plur. le kot samostalnika,
torej: artificmn, supplicum.  Sicer imajo adj. na plex  in trix -ium: simplicivm
(simplex  jednojen), victricium (victriz  zmagovit).

2 *

20

48. V nom. in akk. plur. neutr. imajo -ia  adjektivi, ki dobi¬
vajo v gen. plur. -ium : audacia, concordia, felicia, inertia, simplicia;
takisto Samnitia, nostratia, locupletia.

Op. Drugi pa, ki imajo v gen. plur. -um,  in trux  srep se v neutru plur.
sploh ne rabijo; le izredka hebetia, teretia, quadrupedia  od hebes  top, teres  okro¬
gel in guadrupes  čveteronog.

49. 1.) V abl. sing. imajo druge vrste adjektivi navadno -i,  red¬
keje -e.

Op. Zlasti adjektivi na -x  in taki, ki so z imenskimi  debli zloženi, imajo
redno -i: audnci, artifici, simplici; amenti, concordi, inopi, quadrapedi  (poleg
ipiadrupede)  etc. Locuples  ima locupleti  in locuplste.

Le nekateri, sosebno z glagolskimi  debli zloženi adj., ki dobivajo v gen.
plur. -um,  imajo v abl. sing. samo -e: compos, impos, deses, particeps, princeps,
superstes; caelebs, sospes; dlves, ules  (ki se v gen. plur. pridevno ne rabi) krilat.

2.  ) Adjektivi na -ns  imajo v obče pri osebah -e,  pri stvareh -i:
indice elemente, campo ingenti, bedo Veienti, sermone eleganti.

3.  ) Sam os tal n o rabljeni pa dobivajo vsi adjektivi t.e vrste v
abl. redno -e: ob artifice  od umetnika, a felice  od srečnjaka; ah
Arpinate  od Arpinca, a Clemente, a Felice  (lastni imeni); vendar in
Arpinati  na Arpinskem.

50 . Participi na -ns  imajo -e, -ia, -ium: a dicente  od govo¬
rečega, teeto ardente, tecta ardentia, teetorum ardentium.  Ako se rabijo
kot adjektivi,  veljajo o adjektivih dana pravila: ardenti studio  z
gorečo prizadevnostjo.

Prip. V pomenu participov imajo adjektivi vselej -e: me supplice (— me
supplicante)  na mojo prošnjo, me imprudente  brez moje vednosti.

Op. V dat. in abl. plur. imajo grške besede na -ma  navadno -is: poematis,
nam. poematibus.

Slovniški spol.

51 . Druge vrste subst.antiva so v obče feminina.

Op. Nekatera so po prirodnem  spolu maseulina, kakor pontifez, -icis
pontifik, praes, -dis  jamec, vas, -dis  porok; druga so communia,  na pr. artifex
umetnik, -ica; coniux  soprog, -oga; custos  čuvar, -ica; dux  voditelj, -iea idr.

Maseulina  so le: 1.) imena, ki izpremene v nom. sing. debelski
i  v e,  na pr. vertex, -icis  vrh; gurges, -itis  žrelo; limes, -itis  meja;
pahneš, -itis  mladika in vsa na -unx,  na pr. quincunx, -cis  pet dva¬
najstin.

Vendar je fem.:  merges, -itis  snop; communia  so:  adeps, -ipis  salo
Itles, -itis  ptič; cortex, -icis  skorja; imbrex, -icis  žlebnjak; obice  (def. abl. od obex)\
z zapahom; silex, -icis  kremen.

21

2.) M as cu lin a so na -s: lop is, pes  in paries,

fons, mons, pons  in dens, bidens, tridens  in rudens;
dalje te na -ix  in -ex: calix, fornix  ino grex.

lapis, -idis  kamen; pes, pedis  noga; paries, -ietis  stena; fons, -tis  studenec;
mons, -tis  gora; dens, -tis  zob; bidens, -tis  dvozob (v pomenu žrtvena žival, namr.
ovis,  je f.); tridens, -tis  trizob; rudens, -tis (fiinis)  ladijska vrv; calix, -icis  kelih
Saša; fornix, -icis  oblok; grex, greejis  čreda.

Pri oriens, -tis  vzhod in occidens, -tis  zahod umevaj sol,  pri torrens, -tis  pa
antnis ; zato so mase. Animans, -tis  životinja ima vse tri spole, kakor se dopol-
nuje s homo, bestia  ali animal.

Iz grščine sprejete besede pridrže svoj spol; zato so adamus, -antis  dia¬
mant; thdrax, -acis  prsni oklep; tripus, -odis  trinožnik mase., kakor v grščini.

Neutra  so: caput, -itis  glava; cor, cordis  srce; Ide, lactis  mleko,
in grška imena na -mu,  kakor aenigma, -atis  uganka; poema, -atis
pesen idr.

b) Vokalna deklinacija.

V to deklinacijo štejemo besede, katerih debla se na i  ali u  § 52.
končujejo, ter jo delimo na i-jevsko in u-jevsko.

I. Besede i-jevske deklinacije pritikajo, izimši neutra, v nom.
sing. -s  na deblo, pred katerim je nekaj besed e  ohranilo, na pr.
aedes  (bolje aedis ) hram, caedes  uboj, clades  izguba, fames  lakota,
feles  (poleg felis ) mačka, niibes  oblak, sedes  sedež, in grška osebna
imena, kakor Aristldes, Miltiades, Pericles  idr. Jedino deblo šeni  se
končuje v nom. sing. na -ex: senex  starec. Neutra oslabljajo i  v e,
kateri se pri mnogozložnih deblih na -ali  in -ari  odpahuje; vsled
tega se a  krajša v a,  na pr. deb. animdli,  nom. animal.

Po drugih sklonih debelski i  ali ostaja, kakor v gen. plur., včasi

22

Jednako sklanjaj: Mase.: amnis  reka, collis  holrn, finis  konec.
—• F e m.: avis  ptica, ovis  ovca, sedes  sedež. — N e u t r a: cubile  ležišče,
ovile  ovčarnja; animal  žival, calcar  ostroga: gen. anirnalis, calcdris.

Op. Ker imajo besede te deklinacije v nom. in gen. sing. jednako zlogov,
imenujejo se jednakozložnice,  parisyllaba,  nasproti drugim besedam tretje
sklanjatve, ki so nej ednako  zl  ožn  i ce,  imparisijllaba,  ker v gen. sing. jeden
zlog pridobivajo.

§ 53. Po teh substantivih se ravnajo adjektivi dveh končajev
na -is,  mase. in fem., in -e,  neutr., in razven moškega nom. in vok.
sing. tudi oni treh končajev  na -er, -is, -e,  na pr. brevis,-e
kratek; dulcis, -e  sladek; facilis, -e  lahek; acer, aeris, aere  oster;
celeber, celebris, celebre  mnogo obiskovan idr. (prim. § 71., 2., op.)

Sing.

Plur.

acer aeris aere

aeris
aeri

aerem aere
acer aeris aere

aeri

aeres aeria
aeriurn
aeribus
aeres aeria
aeres aeria
aeribus

Pripom h. j e.

§ 54. 1.) Vokalne deklinacije besede imajo v gen. plur. -ium,  v nom.,

akk. in vok. plur. neutr. -ia.

Izjeme.  Pomni, da imajo -um:

canum, senum, iuvenum
in pa vdtum, voluerum;
rabi apum, apium,
sedum, mensum, mensium.

canis  pes, senex  starec, iuvenis  mladenič, vatBs  vedež, volucris  ptič, apis
bučela, sedes  sedež, mensis  mesec.

2.) V akk. sing.  imajo -itn,  t. j. ohranjajo debelski i:

a)  Vsa rečna in mestna imena na -is,  na pr. Tiberis  Tibera,
Alb is  Laba, Nedpolis  Neapolj.

Op. Tudi reki Arar  in Liger  sloveti v akk. Ararim  in Ligerim,  ker je
bil prvotni nom. Araris  in Ligeris.

23

b) sitis  žeja, tussis  kašelj in vis  sila. Druge imajo -im  poleg -em;
sploh velja pravilo:

Sklanjaj vselej te na -im:

Tiberim, Neapolim, sitim, tussim.  ino vim.

Bolje nego -em  je -im  v

febrim, pelvim, tur rim, restim, puppim  in seciirim;

a navadno navem, messem  ino cldvem.

febris  mrzlica, turris  turen, puppis  krnj ladijsk, securis  sekira, nuvis  ladija.
messis  žetev, daviš  ključ.

3. ) V a bi. si n g. imajo -l:

a)  Vsi substantivi, ki dobivajo v akk. sing. -im;  torej: Tiberi,
Neapoli, siti, tussi, vi.

Ako se rabi v akk. -im  poleg -em,  ima redno tudi abl. -i  in -e;
torej navadno febri, puppi, turri,  ioda ponajveč messe; navis  ima
nave  in navi,  jednako clavis; securis  pa le securi.

Pa še drugi substantivi imajo, dasi ne dobivajo v akk. -im,  včasi v abl. -i,
zlasti igm  (vselej v zvezi aquU et igni interdlcere  izobčiti), amni , classl, clvi,
avl, fini, sodall.

b)  Vsa neutra te vrste: mari, animali, calcari.

Op. Neutralna mestna imena na -e  imajo v abl. -e: Praeneste, Reale.

c)  Vsi adjektivi dveh in treh končajev: brevi, dulci, acri.

Jednako imajo -i  v abl. sing. taki samostalniki, ki so uprav le

samostalni adjektivi, na pr. mesečna imena: Aprilis Aprili, September
Septembri;  nadalje aequalis  sočasnik, annalis  letopis, consularis  bivši
konsul, natalis  rojstni dan, vocalis  samoglasnik; navadno tudi affinis
svak, Atheniensis  Athenec, familiaris  zaupnik, iriremis  trovesljača idr.
Le iuvenis  mladenič ima iuvene  in aedilis  aedil aedile.  Takisto imajo
samostalni adjektivi rabljeni kot lastna imena v abl. samo -e: Civilis
Civile, Iuvenalis Iuvendle, Martialis Martiale, Celer Celere.

4. ) V gen. plur. ima celer  hiter celermn;  nahaja se skoro le
samostalno: tribunus celerum  poveljnik konjenikov.

Slovniški spol.

1.) Jednakozložnice na -es,  izimši vepres  trnje, in -is  so femi  nina.

Izjeme  na -is:

M as  cul  in  a so na -ds, -alis, -ollis, -guis  in -nis;
axis, x  fustis, * 9  orbis, 3  ensis, 4  postis, 5  vectis , B  vermis, 1  mensis 3
cassis, 9  caulis, 10  sentis, 11  torris j* 8  a commune: callis, 13  torquis. 14:

'os, 2  batina, 3  krog, 1  meč, 5  podboj, banger, 6  dvigalo, 7  črv, 8  mesec,

9  lovska mreža, zanka, 10  kocenj, steblo, 11  trnje, 12  glavnja, 13  steza, 14  ovratnica.

55 .

24

Na pr.: fascis collectus  nabrana butara, piscis mutus  nema riba, collis
aprlcus  prisojen hrib, unguis sectus  porezan nohet. amnis latus  široka reka, fines
angusti  ozko ozemlje, ignis restinctus  ugasnen ogenj, pBnis cotidittnus  vsakdanji
kruh.

Op. AnnUlis  letopis in natulis  rojstni dan sta mase., ker se dopolnujeta
z liber  in dies; flnis  namen v zvezah ea (hac, qua) fine  je fem.

2.) Substantiva na -e, -al (-alis), -ar (-arin)  so neutra.

§ 56. II. Na u  se končujeti sami dve debli tretje sklanjatve: grus,
gru-is  žerjav in sus, su-is  svinja, ki pritikati v norn. sing. -s  na po¬
daljšano deblo; sicer se pregibljeti po sklanjalu consul  (§ 38.), samo
da se je poleg su-ibus  češče rabilo su-bus.  0 spolu teh besed gl.
§ 29, 2.

Anomala,

§ 57. t. j. nepravilne besede, snujejo sklone na raznih  deblih.

1. ) Anio,  pritok Tiberin, gen. Anien-is  itd.

2. ) caro  f. meso, gen. carnis  itd.; gen. pl. carnium  (od deb. čarni).

3. ) iter  n. pot, hodaj, gen. itiner-is  itd.

4. ) iecur  n. jetra, ima v gen. poleg iecoris  tudi iecinor-is.

5. ) nix  f. sneg, iz nigvs,  izpahuje v nom. v: nigs — nix,  po
drugih sklonih g  pred v: niv-is;  gen. plur. nivium.

6. ) sanguis  m. kri, gen. sanguin-is  itd.

7. ) supellez  f. pohištvo (orodje), gen. supellectilis  itd, abl. supel-
lectile  in supellectili;  plur. nenavaden.

8. ) bos  c. govedo, iz bov-s,  gen. bov-is  itd.; gen. plur. boum,  dat.
in abl. bubus  (redko bobus).

9. ) luppiter,  nastavši iz Iov-pater,  gen. Iov-is,  dat. Iov-i,  akk.
Iov-em,  abl. Iov-e.

10. ) vis  f. sila, ima samo akk. vim  in abl. vi;  plur. mres, virium,
viribus  itd.

11. ) dives  bogat, divitis,  ima v nom. in akk. plur neulr. samo
skrčeno obliko ditia,  gen. pl. divitum  (redko ditium).

12. ) praeceps  strm, anceps  dvojen, dvojben, biceps  dvoglav, triceps
t.riglav imajo, ker so s caput, -itis  zloženi, v gen. -cipitis: praecipitis,
ancipitis, bicipitis, tricipitis  itd.; abl. slove na -i,  nom. plur. neulr. na
-ia;  gen. plur. se ne nahaja.

Četrta sklanjatev.

§ 58. Po četrti sklanjatvi se pregibljejo substantivi končujoči se v
gen. sing. na -us.  V nom. se prilika za mase. in fem. -s  na u-jevska
debla (u-deklinacija); neutra kažejo tudi tu prosto deblo brez s,  toda
s podaljšanim u.

25

Mase. in fem.

N e u t r a.

Sing.

Plur.

Tako sklanjaj: Mase.: gradus  korak, exercitus  vojst.vo, sensus
cul. — Fem.: manus  roka. — Neutr.: cornu  rog.

Pripomnj e.

1. ) V dat. in abl. plur. ohranja debelski u a)  pet dvozložnih
debel na -cu: acus  igla, arcus  lok, lacus  jezero, guercus  hrast, specus
votlina; b) artus (-man)  udje, partus  porod, tribus  soseska, tribua.
Portus  pristanišče in veru  raženj imata -ibus  in -ubus;  boljše je -ibus.

2. ) V dat. sing. se -id  včasi skrčuje v -u: eguitatu  konjeništvu,
senatu  starejšinstvu idr. Pri neutrih je to krčenje navadno.

3. ) Starinsk je gen. sing. na -i,  na pr. senati  nam. senatus.

4. ) Domus, -us  hiša ima v abl. sing. le domo,  v gen. plur. poleg
domuum  tudi domorum,  v akk. pl. domos,  redkeje domus. Tolle me,
mu, mi, mis, si declinare domus vis. Domž  doma je lokativ; prim.
§ 262.

5. ) Cupressus  cipressa, ficus  smokva, laurus  lovor in pinus
smreka gredo po drugi sklanjatvi, pa sprejemljejo tudi končnici -us
in -u  iz četrte. Pinus  slove v abl. samo pinu.  — Tonitrus  grom
ima v nom. in akk. plur. tonitrus  in tonitrua.

59.

Slovniški spol.

Substantiva na -us  so masculina, na -u  neutr a.
Feminina so: idus, tribus, porticus, acus, manus  in domus.
Iclus, -uum  (ščip) 13. ali 15. dan meseca, porticus  klonica, stebrenik. Druge
gl. zgoraj.

§ 60 .

26

§ 61.

Peta sklanjatev.

V peto sklanjatev spada le nekoliko substanfivov končujočih
se v gen. sing. na -el;  v norn. sing. prijemljejo na e-jevska debla

Jedina ta dva substantiva pete sklanjatve imata v plur. vse
sklone; od nekaterih so sami skloni na -es  (nom., akk. in vok.) na¬
vadni, kakor spes  nade,. acies  vojne vrste, species  podobe, efjigies
slike; večina besed pete sklanjatve nima plurala.

Op. 1.) - e  je v gen. in dat. sing. dolg, če je i  pred njim: diei,  sicer
kratek: rei, spel, Jidei.

2. ) -ei  se v gen. in dat. sing. včasi skrčuje v -e  ali -i,  na pr. acie; pernicii
od pernicies  poguba ; plebi,  nam . plebel: tribunus plebl (= plebis)  narodni tribun.

3. ) Nekatera abstraktna imena prve sklanjatve na -ia  imajo drugotno
obliko na -ies  po peti, toda navadno le v nom. in akk., redko v abl. sing., na pr.
luxuria, luziirils  nasladnost; mater ia, muteries  tvarina; mollitia, mollities  meh-
kužnost.

'Slovniški spol.

§ 62. Substantivi pete sklanjatve so ženskega  spola; samo dies  dan
je v sing. večji del, v plur. vselej mase.; jednako je meridies  poldan
samo mase.

Op. Dies  je v sing. v pomenu čas, dan ali rok fem.: die certa, con-
stituta  na določeni, postavljeni dan (rok).

Poglavje 4.

Substantiva defectiva in abundantia.

I. D efekti  v a (pomanjkljivi) so substantivi, ki se ali sploh ne
pregibljejo (indecllnabilia) ali imajo le posamične sklone (def. casibus)
ali le po jedno število (def. numero).

27

1. Indeclinabilia, nesklonljiva.

Samo v nom. in akk. rabna (def. declinatione) so: fds  pravo, § 63.
ne/as  greh, instar  lik, nalik, kakor: montis instar  nalik gore. Pondo
uprav abl. po teži: cordna aurea libram pondo  zlat venec funt težek;
v plur. funti, služi v zvezi s števniki za vse sklone: tria pondo aari
tri funte zlata. Mane  zgodaj, zjutraj je nom., akk. in abl. mane est
zgodaj je; multo mane  na vse zgodaj; primo mane  s prvim svitom;
a mane ad vesperam  od davi do drevi.

2. Defectiva casibus.

a)  Besede z jednim sklonom (monoptota): 1.) dicis causa  na § 64.
videz; 2.) derisui, ostentui esse  v posmeh, na pokaz biti; venum dar e

na prodaj dati, prodati; infitids ir e  tajiti (in-fateri);  3.) iussu  na povelje,
iniussu  brez povelja, mandatu  po naročilu, monitu, admonitU  na opo¬
min, rogatu  na prošnjo, in promptu est  očitno je, natu  po rojstvu:
maior natii  starejši., sponte (med, tud, sud)  sam o sebi, svojevoljno.

b)  Besede z dvema  sklonoma (dipt.ota): fars  naključba, farte
po naključbi; far ds  ven, fbris  vne.

c)  Besede s tremi  skloni (triptota): nemo, -ini, -em  nikdor, gen.
nullius,  abl. nullo;  plur. nima; opis  (gen.), opem, ope  pomoč; plur.
cel opes, opum  itd. moč, premoženje; ms, vim, vi  sila; plur, vires,
virium  itd.; vicis  (gen.), vicem, vice  premena, mesto; plur. brez gen.
vices, vicibus  itd., impetus  napad, impetum, impetu;  plur. le impetus
(nom. in akk.)

d)  Besede s štirimi  skloni • (tetraptota): dapis  (gen.), dapi,
dapem, dape  gostba; plur. brez gen. dapes, dapibus  itd.; dicidnis
(gen.), -i, -em, -e  oblast; frugis  (gen.), -i, -em, -e  plod; plur. cel
fruges, -um  itd.

3. Defectiva numero.

1.) Singularia tantum  (samo v sing. rabna) so lastna, § 65.
abstraktna, snovna in zborna  imena, na pr. Roma, Cicero;
indoles  darovitost, scientia  znanje, znanost (znanosti litterae ); aurum
zlato, ferrum  železo, takisto aes alienum  dolgovi; plebs  ljudstvo, vulgus
množica, supellex  hišno orodje, vestis  obleka (= vestitus,  vendar tudi
vestis  oblačilo = vestimentum, vestes  oblačila).

28

§ 66 .

2.)  Pluralia t ant um (samo v pl ur. rabna):

angustiae  soteska,
argutiae  premetenost,
deliciae  radost, slast,
divitiae  bogastvo,
exsequiae  sprevod,
facetiae  pošalice,
šaljivost,

gemini  dvojčki.

Uberi  otroci,
posteri  potomci,
fasti  kalendar,

manes, -ium,  m. mani,
duše rajnkih, tudi
duša rajnkega,
maiores  predniki
optimates, -ium  boljari,

indutiae  premirje,
inimicitiae  neprija-
teljstvo,

insidiae  zaseda,
minae  pretenje,
nugae  burke,
nuptiae  svatba,

Delphi  (mesto),

Vei, Veiorum  (mesto),
arma  orožje,
cibaria  živež,

penates, -ium  hišni
bogovi,

cervices, -um  tilnik,
fides, -ium  (strune),
gosli,

sordes, -ium  nesnaga,
Alpes, -ium  Alpe,

([uadrlgae  čvet.er f.,
religuiae  ostanki,
scalae,  stopnice,
tenebrae  tema,

Athenae  Athene,
Thebae  Thebe.

exta  drob,
praecordia  prisrčje,
spolici uplenjeno orožje,
Leuctra  (mesto).

Gades, -ium  Gadi
(mesto),

Sardes, -ium  Sardi
(mesto),
altaria  oltar,
moenia  ozidje,
munia  službeni
opravki.

Op. ambttges, -mn  ovinki, compedes, -um  f. okovi za noge, fauces, -ium
golt, žrelo in preces, -um  prošnje imajo tudi abl. sing., toda skoro le poetiški.

Nekatere besede imajo v plur. poleg navadnega še drug, toda
soroden pomen:

aqua  voda, aquae  vode, toplice,
copia  zaloga, copiae  zaloge, vojne
čete,

fortuna  sreča, fortunae  imetek,
blago,

littera  črka, litterae  črke, pismo,
znanosti,

auxilium  pomoč, auxiUa  pomočni
polki,

častnim  gradič, castra  tabor,
comitium  zborišče, comitia  zbor,
impedtmentum  napo tj e,

impedlmenta  napotja, pratež,
rostrum  kljun, rostra  kljuni, govo-
rišče,

aedes  in aedis  hram božji, aedes,
-ium  hiša,

carcer  ječa, carceres  pregrade,
facultas  zmožnost, facultates  zmož¬
nosti, premoženje,
finis  konec, meja, fines  meje,
ozemlje,

pars  del, partes  deli, stranka, uloga,
sal  sol, sales  osoljeni reki, dovtip.

Op. Plur. litterae, castra, comitia  etc. pa utegne tudi značiti: pisma, taborji,
zbori itd.

29

II. Substantiva abundantia imajo obilno oblik, bodi si da §67.
prijemljejo končnice raznih sklanjatev (heteroelita), bodi si da v jedni
sklanjatvi spol izpreminjajo (heterogenea).

1. Heteroelita, raznosklone besede.

Razven uže imenovanih luxuria  § 61., 3.; domus  § 59., 4.;
cupressus  idr. § 59., 5.; plebs  § 61., 2. pomni:
balneum  kopel, plur. balneae  in balnea;
conatus, -us  in conatum  poskus;
epulum  pojedina, plur. epulae  jedi, obed;
iugerum  oral, plur. gen. iugerum,  dat. in abl. iugeribus;
vesper, -eri  večer, tudi vespera, -ae;  akk. vesperum,  redkeje vesperam,
abl. vespere,  t.udi vespera;  prislovno vesperi,  redko vespere  zvečer.
vas, vasis  posoda, plur. vaša, -orum, vasis;

James, -is  lakota, abl. Jame  po peti sklanjatvi;
penum, -i  živež slove tudi penus, -oris  n. in penus, -us  ali -i
comm., plur. penora.

reguies  pokoj, reguietis,  (dat. nima), requietem, reguiete,  češče
reguiem, requie;

elephantus, -i  in elephas, -antis  slon, po drugih sklonih prevla¬
duje druga sklanjatev.

Prazniška imena na -alia  imajo v gen. plur. poleg -um  tudi
-orum,  na pr. Bacchunalia  Bacchova svečanost, Bacchanalium  ali
Bacchandliorum; Saturnalia  Saturnova svečanost, Saturnalium  ali
Saturnaliorum.

2. Heterogenea, raznospolne besede.

Baculus  in baculum  palica; clipeus  in clipeum  ščit;
caelum  nebo, plur. caeli, -orum  nebesa;
frenum  uzda, plur. freni  in fr ena, -orum;
iocus  šala, plur. ioci  in ioca, -orum;

locus  kraj, plur. Ioca, -orum  kraji, mesta; loči, -orum  v knjigi
mesta, strani, oddelki.

Poglavje 5.

Sklanjava grških imen.

(trški substantivi se navadno latinski sklanjajo. Marsikateri
obdrže vendar v posamičnih sklonih grško obliko ali imajo latinsko
poleg grške oblike.

Op. Pesniki rabijo radi grške oblike.

30

Prva sklanjatev.

§ 68. Sing. Nom.

Gen.

Dat.

Akk.

Vok.

Abl.

epitome  posnetek

epitomes

epitomae

epitomen

epitome

epitome.

Aeneas cometes  komet

Aeneae cometae

Aeneae cometae

Aeneam (-an) cometen
Aenea comete

Aenea cometa (-e)

Jednako: boreas  sever, Lednidas; anagnostes  eitalec, dynast.es
oblastnik in vsa patronymica na -ides (-iades): Atrides, Tgdldes;
aloe  aloa, Lethe.

1. ) Besede na -e  so fem., na -as  in -es  mase.

2. ) V sing. gredo besede na -as izimši vok. (in pri pesnikili
akk.), one na -es  izimši akk. in vok., one na -e  le v dativu po mensa.
— V plur. skozi in skozi po mensa: cometae, epitomae  itd.

3. ) Besede na -e  prijemljejo cesto latinsko končnico -a;  ta ima
pri umetniških imenih prednost: rhetorica, mušica, phgsica  (tudi
phgsica, -bruni).

4. ) Nekatera ženska lastna imena imajo v prosi redno latinsko
končnico -a: Andromacha, Helena, Greta.  Tudi pri moških na -as  in
-es  se cesto nahaja -a: sophistes sophista, Philoctetes Philocteta, Her-
magoras Hermagora.

Druga sklanjatev.

§ 69. 1.) Nekatere grške besede ohranjajo, zlasti pri pesnikih, v nom.

in akk. sing. grški končnici -os  in -on: Delos, Delon, Ilion  poleg Delus,
Delum, llium.

2. ) Grška lastna imena na -eus  so sklanjali po latinsko, toda
z grškim vokativom -eu,  pesniki tudi z grškim akk. -ea: Orpheus,
Orphei, Orpheo, 0?-pheum (Orphea), Orpheu, Orpheb.  Jednako Pro-
metheus, Plrae-eus  ( Pirae-us  gre pravilno) idr. — Panihus,  vok. Panthu.
— Iesus,  akk. lesam,  po drugih sklonih lesu.

3. ) Athbs,  dat. in abl .Athb,  akk. Athon, Atho  (ali Athb,-onis  itd.);
Cos  (otok) poleg Cous, -i (Coi, Coo, Coum,  abl. Co); Ceos,  akk. Ceo.

4. ) Gen. plur. na -bn  se rabi v knjižnih naslovih: libri georgicbn
od georgica  poljedelstvo.

Tretja sklanjatev.

§ 70. 1.) V gen. sing. imajo nekatera grška lastna imena na -es  poleg

-is  tudi -i: Achilles,  gen. AchiUis  in Achilli  nastavši iz Achillei;
Ulixes, Ulixis  in Ulin.

2.) Pan  (pastirski bog) ima v gen. Panos , v akk. Vana.

31

3. ) Grška feminina na -o imajo v gen. -us,  po drugih sklonih -o
Dido,  gen. Dldus,  dat., akk., abl. Dido; echd, eclius, echd;  pa tudi
pravilno latinski Dido, -onis  itd.

4. ) V akk. sing. se nahaja tudi -a  poleg -em: Agamemnona  od
Agamemno  (ali -on),  zlasti pri krajevnih imenih: Marathdna, Salamina
od Marathon, Salamis.  — Vselej aera  in aethera  od aer  zrak in
aether  jasnina.

5. ) Jednakozložnice na -is  imajo v akk. -im,  v abl. -i: poesis
pesništvo, poesim, poesi;  one na -ys  imajo v akk. -ijn: Halgs  (reka)

Halgn.

6. ) Jednakozložna lastna imena na -es  imajo v vok. tudi -e:
Achille, Socrate, Pericle  poleg Achilles  etc.

7. ) Lastna imena na -is  in -ys  odpahujejo -s  v vok.: Alexi  od
Alexis, Coty  od Cotgs.

8. ) Moška imena na -ds,  gen. -antis  imajo v vok. -a: gigd  od
gigds  velikan, Atld  od Atlas.

9. ) Gen. plur. na -on  se nahaja le v knjižnih naslovih: Meta-
morphoseon libri  od metamorphdsis  preobrazba.

10.) Pogosten je akk. pl. na -as: Cgcladas  od Cgdades  fem.
Cyklade; zlasti pri narodskih imenih: Thrdcas  od Thrax, -dcis  Thra-
ean, Macedonas  od Mdcedo, -cidonis  Macedonee; celo v prosi pri
negrških: Allobrogas  od Allobrox, -obrogis  Allobrožan.

Poglavje 6.

2. Pridevnik, adiectivum.

O sklanjavi adjektivni se je govorilo pri substantivih. Po takem § 71.
ma latinščina

1. ) adjektive treh končaj  e v na -us (-er), -a, -urn: bonus, -a,

-um  dober (§§ 33., 34.);

2. ) adjektive dveh končaj  e v na -is,-e: dulcis,-e  sladek in
treh končaj  e v na -er, -is, -e: dcer, acris, acre  oster (§ 53.)

Op. Na -er-,-is, -e  se končujejo naslednji adjektivi:

acer, -cris, -ere  oster; alacer, -cris, -ere  čil; volucer, -cris, -ere  krilat;

celeber, -bris, -bre  mnogo obiskovan; saluber,-bris,-brc  zdrav(ilen); pufer,

-tris, -tre  gnjil, prhek;

eguester, -tris, -tre  konjenišk; pedester, -tris, -tre  pešašk; terrester, -tris, -tre
zemeljsk;

campester, -tris, -tre  poljsk; Silvester, -tris , -tre  gozdnat; paluster, -tris, -tre
močvirnat.

Jedini celer, celeris, celere  (hiter) ohranja debelski e  pred r.  — Posamični
izmed teli so se tudi z dvema končajema rabili, na pr. annus salubris  zdravo
leto, collis silvestris  gozdnat hrib, exercitus terrestris  vojstvo na suhem.

32

3.) adjektive jednega končaja  na konsonant.na debla: par,
vetus, felix, ingens  (§§ 41, 1.; 46.)

§ 72. Razven teh pomni:

1. ) Indeclinabilia:  frugi  vrl in neguam  zanikaren.

2. ) Defectiva casibus:  cetera, ceterum,  ki se rabi le pri
kollekt.ivih: cetera multitUdo,  nima nom. sing. mase.; nam. ceterus  rabi
religuus.  Jednako so brez nom. sing. mase.: ludicra, -um  kratkočasen;
postera, -um  naslednji; gen. primoris  itd. najprednji.

3. ) Defectiva numero:  parni, -ae, -a  malokateri, plerigue,
pleraegue, plerague  večina njih (gen. plurimorum ); redko plerague  kot
fem. sing.

4. ) Heteroclita:  hilarus, -a, -um  in hilaris, -e  vesel; zlasti
zloženke, kakor semiermus  in semiermis  poloborožen; exanimus  in
exanimis  mrtev (poslednje v plur. samo v nom. in akk.)

5. ) Substantivi na -tor  in -trix  se rabijo tudi p r i d e v n o:
exercitus vietor  zmagovito vojstvo, litterae vietnees  poročilo zmage.
Pesniki tvore od fem. celo neutr. plur. na ~ia: arma victricia  zmago-
nosno orožje.

Stopnjevanje (comparatio) pridevnikov.

§ 73. Latinski adjektivi imajo kakor slovenski trojo stopnjo (gradus
comparationis): positlvus  (prva stopnja) znači lastnost samo ob
sebi, eomparativus  (primernik) višjo ali nižjo stopnjo njeno, su¬
per lat Ivu s (presežnik) naj višjo, najnižjo ali prav visoko ali nizko
stopnjo.

§ 74. Komparativ  se tvori, če se positivu, odpahnivši genetivno
končnico -i  ali -is,  za mase. in fem. -ior,  za neutr. -ius  pritakne:

dltus  visok alti: altior, altius  višji, -a, -e

liber  svoboden liberi: liberior , liberius  svobodnejši -a, -e

puleher  lep pulehri: pulehriov, pulehrius  lepši, -a, -e

acer  oster aeris: aerior, aeri/us  ostrejši, -a, -e

dulcis  sladek dulcis: dulcior, dulcius  slajši, -a, -e
prudens  pameten prudentis: prudentior,prudentin8  pametnejši, -a,-e.

Dexter  desni in sinister  levi imata dexterior  in sinisterior  (§34., 1.)

Sklanja se komparativ po tretji sklanjatvi; gen. ima -oris za
vse tri spole, dativ -dri,  abl. -e;  nom. plur. neutr. -a,  gen. -um
(§§ 41, 2.; 42, 5.)

33

Superlativ se tvori, če se positivu, odpahnivši genetivnd § 75.
končnico -i  ali -is, issimus, -a, -um  pritakne:

altus, alti: altissimus, -a, -um  najvišji, -a, -e (jako visok),

dulcis, dulcis: dulcissimus, -a, -um  najslajši, -a, -e,

prudens, prudentis: prudentissimus, -a,-mn  najpametnejši, -a, -e.

Sklanjajo se superlativi po bonus, -a, -um.

Adjektivi na -er  tvore superlativ na -errimus  (§ 10., 6.): § 76.

pulcher pulcherrimus, -a, -um,  najlepši, -a, -e;
acer acerrimus,  -a, -um najostrejši, -a, -e.

Jednako vetus,  gen. veter-is,  star veterrimus  in
matur-us  zrel maturrimus  poleg matur issimus.

Šest adjektivov na -ilis  izpreminja -ilis  v -illimus  (§ 10., 6.): § 77.

facilis, difjicilis, gracilis,  lahak, težak in droben
humilis, similis, dissimilis,  nizek, podoben, nepodoben:

facillimus, difficillimus, gracillimus,
humillimus, sim,illimus, dissimillimus.

Nekateri adjektivi na -us  se stopnjujejo iz drugotnih oblik § 78.
na -ms:

egenus  potreben, egentior, egentissimus  (kakor od egens ),
prTmidus  previden, providentior, prbvidentissimus (providens).

Zlasti se sost.ave z -dicus, -ficus, -volus  tako stopnjujejo (kakor
od -dicens, -ficens, -volem)-.

maledicus  opravljiv, maledicentior, maledicentissimus,
magnificus  veličasten, magnificentior, magnificentissimus,
benevolus  dobrohoten, benevolentior, benevolentissimus.

Iz sorodnega debla so nadalje:

frugi  vrl, frugalior, frugdlissimus  (kakor od nerabnega frugalis ),
neguam  zanikaren, neguior, neguissimus,

dlves  bogat, poleg divitior, divitissimus  tudi dltior, dJtissimus  (od red¬
kega posit.iva dls, dl,tis).

Adjektivi na -eus, -ius, -uus  (ne pa na -quus)  opisujejo  kom-
parativ z magis  bolj,  superlativ z mazime  najbolj:

idoneus  sposoben, magis idoneus, mazime idoneus;

nozius  škodljiv, magis nozius, mazime nozius;

arduus  strm, magis arduus, mazime arduus;  toda

antlquus  star, antiquior, antlquissimus.

Kermavner, Latinska slovnica. 3

79 .

34

Op. Redki so superlativi kakor strenuissintus  od strenuus  vrl, assiduis-
simus  od assiduus  marljiv; pogostneji, toda neklassičen je superl. piissimus  od
plus  pobožen, blag.

§80. Nepravilno stopnjavo imajo:

Op. Plus  se rabi v sing. le kot neutrum ali samostalno v noin. in akk„
na pr. plus (nUvium) mihi est, cupio  imam, želim več (ladij), plus valet  več more,
ali v gen., na pr . pluris aestimo  vižje cenim; v plur. pa po vseh sklonih pridevno
in primerjalno: plures, plura, plurium;  jednako complures, complura, complurium
itd. več njih, samo da nima primerjalnega pomena: plures nUves  več ladij (nego
morda tri), complures nUves  več (nekoliko) ladij.

§ 81. 2.) Nepravilen dvojen superlativ  imajo:

exterus  vnanji, exterior, extremus  (redko extimus)  najskrajnji;

inferus  dolenji, in/erior, infimus  in imus  najdolenji, najnižji;

superus  gorenji, superior, supremus  in summiis  (§ 10., 6.) najgorenji,
najvišji, najposlednji;

postera  (§ 72., 2.) naslednja, posterior, postremus  najzadnji, postumus
naj poslej rojen.

Op. Positiv se nahaja ponajveč v plur.: inf eri  podzemeljčani, superl  ne-
beščani, exterae nationes  vnanji nArodi, posteri  potomci; v sing. le v posamičnih
zvezah: more inferum  (Tuščansko morje), mare superum  (Jadransko morje),
postero diS  naslednji dan; exterus  v dobri prosi sploh nima singulara.

82. Pomanjkljiva  slopu java.

1.) Nekateri komparativi in superlativi so brez adjektivnega
positiva; ohranila so se njihova debla samo v predlogih, prislovih
ali v glagolu.

prior, prius  prejšnji,
propior, -ius  bližji,
citerior, -ius  t.ostransk,
interior, -ius  notranji,
ulterior, -ius  onostransk,

( de-terere  potreti, slabiti) deterior, -ius  slabejši, deterrimus  najslabejši;
(potiš  mogočen) potior, -ius  boljši, potissimus  najboljši;

(ociter  brzo) ocior, -ius  bržji, ocissimus  najbržji.

§ 83. 2.) Drugi adjektivi imajo superlativ, ne pa kom parati v a:

dtversus, 1  falsus,' 1  inclitusmeritus,* novus , 5  sacer, a  vetrn.

(pro  pred)

(;prope  blizu)
[citra  tostran)
(intra  notri)
(ultra  onkraj)

pr imus  prvi (§ 7.);
proximus  najbližji;
citimus  najbolj tostransk;
intimus  najnotranji;
ultimus  naj kraj nji;

nasproten, 2  kriv, 3  slaven, 1  zaslužen, 5  nov, 6  svet, 7  star.

35

Op. Komparativ tvore z magis,  kakor magis diversus,  ali od druzega
adjektiva, kakor vetus: vetustior  od vetustus  (star).

3.) Superlativa nimajo: adulescens  in iuvenis  mlad (komp. § 84.
iunior ), senex  star (komp. senior), alacer  čil, insignis  znamenit., Ion-
ginquus  oddaljen, proctivis  strm, propinguus  bližnji, salutaris  zdravilen,
in večina na -bilis  in -ilis.  Vendar imajo obojo stopnjo: amabilis
ljubezniv, fertilis  rodoviten, nobilis  imeniten, ignobilis  neimeniten,

■Utilis  koristen.

Niti komparativa  niti superlativa  nimajo: § 85.

1.  ) Z imenskimi in glagolskimi debli zloženi adjektivi: degener  izpriden,
inops  ubog, particeps  deležen, frugifer  plodonosen idr., izimši  sostave z ar s,
eor, mens: iners  len, concors  složen, umens  brezumen, in z dicus, ficus, volus  (§ 78.)

2.  ) Adjektivi na -icits, -Umus, -Brus, -ulus, -ster,  na pr. rnodicus  zmeren,
UgUimus  zakonit, canorus  miloglasen, sBdulus  marljiv, paluster  močvirnat.

Takisto mnogi na -tilu,-aris,-ilis: nttturUlis  naraven, vulg&ris  navaden,
prost, liostilis  sovražen.

3.  ) S per, pme  in suh  zloženi adjektivi: pennagnus  prav velik, praedives
prebogat, subdolus  nekoliko zvit; i zim Si praeclurus  izvrsten: praeclarior, prae-
clarissimus.

4.  ) Adjektivi, ki zaradi pomena  stopnjave ne dopuščajo, značeči snov:
aureus  zlat; barvo:  alhus  bel; rod:  latinus  latinsk; čas:  mtttTitmus  jutranji idr.

5.  ) Se marsikateri drugi, na pr. ferus  divji, gnurus  vešč, impiger  neutru¬
den, medioeris  srednji, memor  pomljiv, mi rus  čuden, rudis  surov, trux  srep,
vagus  nestalen idr.

Nasproti se pa dajo participi  praesentis in perfecti (ne pa § 86.
futuri) stopnjevati, ako so pravi adjektivi poslali, na pr. abstinent;
zdržen, amans  ljubeč, ditigens  marljiv, florens  odličen, praestans  iz¬
boren ; accomodatus  prikladen, apertus  odprt, prost, doctus  učen, eru-
ditus  izobražen, munitus  utrjen, trden idr.

Prav visoka stopnja se zaznamuje tudi a)  s per  in (redkeje) prae: per-  § 87.
multus  premnog, praepotens  prernogočen; h)  s členci, kakor admodum  precej
(na pr. admodum pauci), valde  jako ( valde inlguus  jako neugoden), summl  celo
( summe studiosus  celo vnet).

Ti in taki (na pr. magis, mazimč  § 79.) členci se dajo tudi porabiti, kadar
je treba adjektive stopnjevati, ki sicer stopnjave ne dopuščajo, na pr. admodum
adulescens  ali iuvenis  prav mlad; magis frugifer  rodovitniši, praecipuB frugifer
posebno rodoviten idr.

Poglavje 7.

3. Števnik, numerale.

Števniki, numeralia, so: § 88.

1.) Glavni  števniki, 'tardinalia: septem  sedem; 2.) vrstilni
števniki, ordinalia: septimus  sedmi; 3.) delilni  števniki, distributlva:
septeni  po sedem; 4.) pri sl ovni  števniki, adverbia: septies  sedemkrat;

5.) m n ožil  ni  števniki, multiplicStiva: septknplex  sedmeren; 6.) so¬
razmerni  števniki, proportiOnalia: septuplus  sedmernat..

3 *

36

37

38

§ 89. 5.) Multiplicativa

(quotuplea;?  kolikeren?)

Sami ti so v porabi:
simplez  jednojen, duplez  dvojen,
triplez  trojen, quadruplex  čveteren,
quincuplez  peteren, septemplez  sedrneren,
decemplez  deseteren,
centuplez  stoteren,
multiplez  mnogoterem

6.) Proportionalia
(i juotuplus?  kolikernat? kolikrat
tolikšen?)

Sami ti so v porabi:
simplus, -a, -um  jednoternat, jedenkrat
tolikšen, duplus  dvojnat, triplus
troj nat, guadniplm  čveternat, sep-
tuplus  sedmernat, octuplus  osmernat.
Ponajveč stoje v neutru kot substan-
tivi, na pr. duplum  dvojina, qua-
druplum  čveterina.

Pripomn.j e.

§90. oj Cardinalia: 1.) Unus — tres, ducenti -—nongenti  in plur.
milia  se sklanjajo, drugi so nepregibni.

N. unus, -a, -um

G. unius}

_ <  § lUo., 1.

D. um >

Ak. unum, -am, -um

Ab. uno, -a, d

Op. Unus  se rabi v plur. razven pri pluralih tantum (§ 92.): 1.) če po¬
meni j edini, sami:  Suebi lini;  2.) če znači to, kar idem: unis moribus  po jednih
in istih šegah; 3.) v zvezi z alteri: uni  — alteri  jedni — drugi.

2.  ) Kakor duo  se pregiblje anibo  oba. 0 gen. duum  gl. § 35., 6.

3.  ) Ako je unus  z drugimi št.evniki v zvezi, stopi substantiv
navadno v plur.: annos unum et viginti, signa unum et viginti, unum
et triginta oppida, viginti unus tribuni militum, und et viginti legionibus.

4.  ) Mille  se rabi kot nepregiben pridevnik: mille milites,  gen.
mille militum  itd.; v nom. in akk. včasi kot nepregiben samostalnik
z zavisnim gen.: mille hominum ceciderunt.  V plur. je milia (-ium,
-ibus)  pregiben samostalnik,  ki se druži le z gen.: duo milia ho¬
minum.  Ako pristopi k milia  nižje število, skladajo se štete stvari
s tem, če stoje za njim:  tria milia (et) trecenti milites caesi sunt
poleg: tria milia militum et trecenti caesi sunt  ali caesi sunt militum
tria milia trecenti.

5.  ) Od 13—17 se včasi jedinke ločene pred decem  z et  ali za decem  z et
ali brez et  postavljajo: tres et decem, decem et tres, decem tres.  — 18 in 19 slove
tildi decem et octo (decem odo)  in decem et novem (decem novem).  — Od 21 dalje
se stavljajo jedinke z et  pred desetice ali brez et  za desetice: quinque et viginti
ali viginti quinque.  Pri osmerkah in deveterkah se navadno odšteva: duodetri-
ginta  dva od (menj ko) Irideset, undetriginta  jeden od (menj ko) tr.; vendar se
rabi samo: nonaginta octo  ali octo et nonaginta. —  Od 100, 1000 dalje stoji vsako
višje število pred nižjim ali brez et,  ali se et  le za najvišjim pristavlja: centimi
(et) quinquaginta sex; dno milia (et) centurn viginti quinque.

39

b)  Ordinalia: 1.) Jeden in dvajseti, jeden in trideseti slove: § 91.
unus el vicesimus, unus et tricesimus / 22., 32. alter et vicesimus, alter

et tricesimus,  ali brez et: vicesimus unus, tricesimus alter  itd.

2.  ) Prvi, drugi izmed dveh je prior, alter,  ne primus, secundus.

3.  ) Letna števila in dnevne ure, strani in paragrafi v knjigi se
izražajo z vrst.ilci: anno milesimo octingentesimo odogesimo gaarto
ante diem odavum Kal. Martias hord sextd; paragraphus nona-
gesima.

c)  Distributiva  štejejo vrste jednakih stvari ter nastopajo: § 92.

1.) namesto glavnih števnikov pri pluralih tantum z jedninskim po¬
menom: binae litterae  dve pismi (duae litterae  dve črki). Prim. slov.
dvoja vrata, troje grablje.

Vendar slove jeden in trije  v tem slučaji uni  in trmi: una,
lina, trina castra  jeden, dva, trije t.aborji. A v množinskem pomenu
se rabi pri plur. tantum duo, tres: duo Izberi  dva otroka ( lini liberi
po dva otroka).

2.  ) Kadar so štete stvari v jednoto zbrane: lini boves  dvoje
jednakih (= par) volov.

3.  ) Pri pomnoževanji: bis bina  (dvakrat po dve) sunt quattuor.

O gen. plur. distributivnih števnikov gl. § 35., 6.

d)  Pri prišlo v n ih števnikih od 20 dalje se et  ne izpušča: § 93.
bis et vicies,  kajti bis vicies  bi bilo dvakrat dvajsetkrat.

Pri vsotah nad 100,000 se prislovni števnik navadno sam po¬
stavlja ter s centena milia  v mislih dopolnuje: sestertium decies —
1.000,000 sestercev.

Druga vrsta prislovnih števnikov stoji na vprašanje koli kič? § 94.
kat.er ikrat?  Izvajajo se od vrstilcev s končnico -um  (redkeje-o):
primum  prvič, prvikrat, iterum  (ne secundum)  drugič, tertium (tertio)
tretjič, guartum  četrtič, ultimum  zadnjič: iterum, tertium, septimum
(tudi septies) consul.

Op. Naštevajoč znači primum  poredje:  prvič, primo  čas:  izprva; drugič,
tretjič itd. slove cleinde, tum, denique (portretno  poslednjič).

Pnmanus  prvega oddelka (razreda, legije), secundanus  drugega, § 95.
tertidnus  tretjega itd. —- Sendrius  šestak; sexdgendrius  šestdesetak,
šestdeset,(let)nik. — Z minus  zloženi: biennis, triennis, quinquennis,
decennis  dveleten itd.; odtodi biennium, triennium, quinquennium  dve-
letje itd.; bimus  (iz bi-himus ) dvozimen, trlmus  trizimen; — z dies:
blduum, trlduum, quadriduum  dvodnevje itd.; — z mensis: bimestris,
trimestris, semestris  dva-, tri-, šestmesečen.

40

§96. Lomi: */ a  dlmidia par s  ali dlmidium; l / 3 , i l i ,  V 5  itd., t. j. če je
števec 1: tertia, quarta, quinta  etc. (pars);  2 / 3 , s / 4 , 4 / B  itd., t. j. če je
števec za jedinko manjši ko imenec: duae, tres, guattuor  etc. partes;
sicer se mora števec in imenec posebe izraziti, na pr. tres guintae — 3 j s .

Poglavje 8.

4. Zaimek, pronomen.

§ 97. a) Osebni zaimki, pronomina personalia.

1. ) Nom. ego, tu  etc. se le tedaj izraža, kadar se izrekuje s
poudarkom ali st.i si dve osebi v nasprotji: ego scribo  jaz pišem, tu
legis  ti bereš.

2. ) Nostrum, vestnim  zaznamujeta kot partitivna gen. celoto,
od katere se del v misel jemlje: multi, optimi nostrum,  ali sta v
zvezi z omnium: nostrum omnium salus  nas vseh blagor; nostri  in
vestri  sta objektovna gen.: memor nostri  spominjajoč se nas, amor
vestri (amamus vos)  ljubezen do vas.

3. ) Povratni zaimek se  rabi latinščina samo za tretjo osebo,
ne pa za prvo in drugo, kakor slov.; torej laudo me  hvalim se,

laudas te  hvališ se, laudat se  hvali se, laudamus nos  hvalimo se, lau-
datis vos  hvalite se, laudant se  hvalijo se. A latinščina ima vselej
povratnik se, sms,  kadar se dejanje odnaša na subjekt stavkov,
slov. rabi pogostem njega, njemu itd.: hotno placabilis iniuriam šibi
illatam ignoscit  spravljiv človek odpušča njemu storjeno krivico
(§ 277.)

41

4. ) V okrepek se pritika -met  sklonom osebnih zaimkov: egomet  (jaz sam),
mihimet, memet, sibimet, semet, nosmet,  vendar ne genetivorn tui, nostri, nostrum,
vestri, vestnim.  — Tu  se okrepljuje s -te: trite; se  pak se v ta namen podvaja: sese.

5. ) Nam. miki  se rabi, toda redko v prosi, tudi mi.

6. ) Z menoj, s teboj, s seboj, z nami, z vami  se pravi: mecum,
tecum, seeum, nobiscum, voblscum.

b) Svojilni zaimki, pronomina possessiva. § 98.

Osebni zaimki so samostalni. Iz njihovih debel se izvajajo pri¬
devniki treh končajev, pron. possessiva zvani, ki se sklanjajo kot.
navadni adjekt.ivi:

meus, mea, meum  moj, -a, -e; noster, nostra, nostrum  naš, -a, -e;
tuus, tua, tuum  tvoj, -a, -e; vester, vestra, vestrum  vaš, -a, -e;
suus, srn, suum  svoj, -a, -e, njegov, njen, njihov (povratno § 97., 3.)

Op. 1.) Ablativu suo, suCl  se v okrepljenje zaobeša -pte  (postavši iz pote,
prim. pot-ior): subpte pondere  po svoji lastni teži, suUpte manu  s svojo lastno roko.

2.) Iz noster  in vester  sta izvedena domačinska zaimka (pron. gentilia)
nostrSs (-mis)  naš, našinec, domač, in vestrCls (-Citis)  vaš (rojak), na pr. nostrdtes
philosophi  naši, domači modrijani; verba nostratia  naše, domače besede; ulmus
nostras  domač brest (§ 47., 2.)

c) Kazalni zaimki, pronomina demonstrativa.

1.) hic, haec, hoc ta, ta, to  (pri meni, ta moj itd.)

hic, haec, hoc

huius
huic

hunc, hanc, lioc
hoc, hac, koc

ta, ta, to
lega, te, tega
temu, tej, temu
tega, to, to
(s) t.em, to, tem

Ju, hae, haec
horum, liaruni, horum
his

kos, lias, haec
Ms

99.

ti, te, ta

teh

tem

te, le, ta
(s) temi.

Op. -c je okrajšan iz kazalnega -ce  (le). Ako se demonstrativ poudarja
rabijo se polne  oblike: Inče, lictece, hoče, hunce  (ta-le, to-le, lega-le); v isti
namen se prilika -ce  sklonom na s: hisce, hosce, hasce  (tem-le, te-le). Vprašalni
členec -ne  se druži navadno s polnimi oblikami, pri kojih se potem v e  oslab¬
ljeni i  pojavlja: hicine? haecine? huncine? hoscine ?  (ta-li? itd.); vendar tudi:
hicne? huicne? hctcne?

2.) Ule, Uta, illud oni, ona, ono  (pri njem, njegov).

ille, illa, illud  oni, ona, ono

illius  onega, one, onega
illi  onemu, oni, onemu

illum, illam, illud  onega, ono, ono
Mo, illa, ilto  (z) onim, ono, onim

Uti, illae, illa  oni, one, ona
illorum, illarum, illorum  onih
illis  onim

illos, illas, illa  one, one, ona
illis  (z) onimi

Jednako se sklanja iste, ista, istud,  gen. istvus,  dat. isti  itd.
la tam, ta tam, to tam (toti, -a, -o, gen. totega; ta pri tebi, ta tvoj itd.)

42

§ 100 .

Op. Tudi ille  in iste  prijemljeta kakor hic -c,  in to v nom., akk. in abl.;
končnice so taiste, kakor pri hic,  samo da je v neulru -Sc, ne - oc,  navadno:
Ulic, illaec, illunc, illanc, illoc, Mac  (oni-le itd.); istic, istaec, istunc, istanc, istoc,
istUc  (ta tamkaj) in neutralne oblike: illuc, istuc, illaec, istaec.

3.) ipse, ipsa, ipsum sam, sama, samo,

se pregiblje, izimši gen. ipsius  in
čajev na -us, -a, -um.

4.) is, ea, id
is, ea, id  on, ona, ono
eias  njega, nje, njega

el  njemu, njej, njemu

mm, eam, id  njega, njo, njega (nje)
ed, ea, ed  (z) njim, njo, njim

Op- Is, ea, id  zaznamuje ali už
(brez poudarka) tisti, tista, tisto,
določiti: ta, ta, to; tak,-a,-o.

dat. ipši,  kakor adjektivi treh kon-

on, ona, ono.

ii (el), eae, ea  oni, one, ona

eorum, earum, eorurn  njih, jih

us (eis)  njim, jim

eds, eas , ea  njih, jih, nje, je
ils (eis)  (z) njimi.

e omenjeno  stvar:  on, ona,  ono  ali
ali stvar, ki se ima v naslednjem Se le

5.) ulem, eadem, idem. ta isti, ta ista, to isto; tisti, -a, -o,

postavši iz is, ea, id  in pritekljaja -dem,  se sklanja kakor is,  samo
da se m  pred d  v n  izpreminja; eundem, eandem, eorundem,
earundem.  — Nom. plur. mase.: ildem (idem);  dat. in abl. iisdem
(isdem).

d) Oziralni zaimki, pronomina relativa.

1.) qui, quae, quod kateri, katera, katero; ki; kdor, kar.

Op. 1.) Nam. cum quo, cum qua, cum quihus  se rabi ponajveč: qaScum,
qutlcum, quibuscum;  prim. § 97., 6.

2.  ) qiu  se rabi kot abl.: 1.) nam. neutra quo,  pred katerim se utegne
aliquid  dodati: habeo, qul iitar  (kar bi rabil); Ar isti det' vix reliquit, <pa cfferretur
(s čimer so ga mogli pokopati); 2.) s priobešenim cum  za mase. qudcum  (redko
quUcum ): is, quicum mihi familiaritas esl.

3.  ) Starinska je oblika quls  nam. quibus.

43

2.) uter, utra, utrum  (§ 105.. 1.) kateri, -a, -o od, obeh.

Splošnega pomena r e la tivi so: § 101.

1. ) quisquis  kdorkoli; vsak, ki; vsi, ki; quidquid (quicquid)  kar
koli; vse kar (samostalno).

2. ) quicumque, quaecumque, quodcumque  kateri, -a, -o koli;  vsak,
ki; vsi, ki (samostalno in pridevno).

3. ) utercumque, utracumgue, utrumcumque  kateri, -a, -o koli od

obeh.

4. ) qmliscimque, qudlecumque  kakoršen, -a, -o koli.

5. ) qmntuscumque  etc. kolikoršen koli.

6. ) quoquot, quotcumque  kolikor njih koli (nepregibno).

,le-li relativ podvojen, sklanjata se oba dela; ako se priobesi
-cumque,  samo prvi,  na pr. abh: quoquo, quocumque.

Op. Raz ven quisquis  in quidquid  je v dobri prosi skoro sam abl. quoquo
(le pridevno: quoquo modo  na kateri koli način) navaden.

O drugih relativih prim. § 106.

e) Vprašalni zaimki, pronomina interrogativa.

1.) quis ? — quid? kdo? kaj?  (samostalno).

quis?  — quid?
cliius?
cui ?

quem?  — quid?
qud?

kdo? —• kaj?

koga (čegav, -a, -o)? — česa?
komu ? — čemu ?
koga? — kaj?

(s) kom? — čim?

102

2. ) quis?  in qui? quae? quod? kateri, -a, -o?  (pridevno).

3. ) utev? utra? utrum kateri od obeh?  (samostalno in pridevno).

Op. 1.) qui? quae? quod ?  se sklanja kakor relativ. — Samostalni quis?
quid?  in pridevni quis?  vpraša po imenu  osebe ali stvari, qui  po njeni last¬
nosti (— gualis?): Quis hoc scripsit? Caesar.  — Quis auctor? Caesar.  — Qui
aaetor? praeclarissimus ; quae?  in quod?  se za oboje rabi: quae domus ?  katera
hiša? Ciceronis,  in quae domus?  kakšna hišna? ampla  prostorna. — Samostalno
stoji qui  le v zavisnih vprašanjih: Senatus decrevit, qui liomae regnaret.

2. ) Kot abl. od quid  stoji cesto qui: qul fit?  kako je to? Redkeje qui  kot
abl. od quis  s cum : guicum locutus es?  s kom si govoril?

3. ) Vsem oblikam od quis t  in qui  se zaobeša poudarni  nam  (pa, li):
quisnam?  kdo pa? kdo li? quidnam?  kaj pa? gumam? guaenarn ? guvdnam?
kateri, -a, -o pa? cuiusnam? quemnam? guibusnam ?  itd.

4. ) Redko se nahaja cuius, -a, um?  čegav, -a, -o (svojilni vprašalnik):
cuium pecus (est )?  čegava je drobnica? in z njim sorodni cUids, -Utis ?  s katere
strani, odkodi doma?

44

§ 103. Sem spadajo tudi adjektivni zaimki:

gualis,-e?  kakšen, -šna, -o? j guotus, -a, -um?  kolikateri, -a, -o?
quantus, -a, -um?  kolik, -a, -o? | quotusquisque?  kolikateri vsakrat?

quot?  (nepregibno) koliko njih? | kako malokateri?

§ 104. f) Nedoločni zaimki, pronomina indefinita.

1. ) quis , quid  kdo, kaj (samostalno).

2. ) quis (qul), quae, quod  kateri, -a, -o, kakšen (pridevno).

Op. Uporabljajo se ti zaimki zlasti za relativi, nadalje za sl, nisi, ne,
nuni.  Sklanjajo sa kakor vprašalni quis,  le da se v norn. sing. fem. in v nom.
in akk. plur. neutr. poleg quae  pogostem rabi qua.  — Ako se z en  (lej, evo)
zlože, postane ecguis? ecguid?  samost, in ecqitl? eequae (ecqua) ? ecguod?  pridev.
ter se vprašaje rabi kakor numguis? numquid?  je-li kdo? v sklonih: (brez gen.),
eceui, ecquem, ecguam, ecquo, ecqui, ecguos, ecguas.

3. ) aliquis  in aligui, aliqua, aliguid  in aliguod  nekdo (kdo) (ne
ve se kdo), nekaj (kaj), nekateri, -a, -o; gen. alicuius,  dat. alicui,
neutr. plur. aliqua  itd.

4. ) quidam, quaedam, guiddam  in guoddam  neki, -a, -o, jeden
(en), -a, -o, nekdo, nekaj; gen. cuiusdam,  akk. guendam, guandam,  gen.
pl. guorundam, guarundam  (prim. § 99., 5.)

5. ) guispiam, guaepiam, guidpiam  in guodpiam  nekdo (kdor koli
že); gen. cuiuspiam  itd.

6. ) guisguam  —- guidguam (guicguam)  samostalno, sploh kdo,
sploh kaj (v nikalnih stavkih: non guisguam  nikdor); gen. cuiusguani  itd.
brez plurala.

7. ) ullus, -a, -um '  kateri, -a, -o, kak, -a., -o (v nikalnih stavkih:
mn ullus  nikak, nobeden) pridevno; vendar samostalno, kadar na-
domestuje pomanjkljive oblike od guisguam,  torej v abl. sing. ullo
(prim. nullo  k nemo)  in v celem plur. ulli  itd.

8. ) guisgue, guaegue, quidque  in guodgue  vsak, -a, -o, vsaka-
teri, -a, -o; gen. cuiusgue  itd., v plur. le: guigue, guaegue  in guibusgue.

9. ) unusguisgue, unaguaegue, unumguidgue  in unumguodgue  vsakdo,
vsak posamezen, sleliern; gen. uniuscuiusgue,  dat. unTcuigue  itd.

10. ) guilibet, guaelibet, guidlibet  in guodlibet'*)  kdor si bodi, kar si

11. ) guivis, guaevis, guidvis  in guodvis 3  f  bodi, kdor hoče, vsak

12. ) utergue, lUrague, utrumgue  vsakateri njiju (od obeh), oba,-
pl. oboji.

1  ullus  iz unulus  (deminutiv od unus).  — 1 2  guilibet  iz qui libet  (poljubi

se). — 3  guivis  iz qui  in vis  (hočeš).

45

13. ) uUrlibet, utrdhbet, utrumlibet  j

' ,, ; , ’  . r kdor S1  5°di njiju (od obeh).

14. ) ut&rvis, utravis, utrumms J

15. ) neuter, nkitra, nhdrum  nobeden njiju (od obeli).

16. ) nullus, -a, -um  (pridev.) nobeden; nemo  nikdo, nihil  nič
(samost.)

17. ) nonnullus, -a, -um  (pridev.) marsikateri, nekateri; nonnemo
marsikdo, nonnlhil  marsikaj (samost.)

18. ) aiius, alia, aliud  drug (izmed treh ali več); alter, -era, -um
drugi (izmed dveh).

19. ) alUruter  (§ 105., 3.) jeden ali drugi (od dveh).

Op. s quis, qui  zloženi zaimki so v teh moških oblikah samostalni in
pridevni (aliquis, qmdam;  toda quisquam  le samost., aliqui  le pridev.); v ženskih
oblikah pridevni; v srednjih quid  samost. (aliqidd, quiddam), quod  pridev. (ali-
quod, quoddam). —  Pritekline -dam, -piani, -quam, -que, -vis  in -libet  ostajajo
neizpremenljive.

1.) Razven unus  (§ 90.) imajo za vse tri spole v gen. -ius,  v
dat. -i  (pronominalni gen. in dat.):

aiius, solus, 1  totusullus,  \
alter, uter, neuter, nullus

1  sam, 2  cel, ves.

na pr. aiius  (iz ali-ius,  se redko rabi), alti; nullius, nulli; utrius,
utri, alterius  (§ 19.), alteri  itd.

2. ) Sklanjaj: nemo, nullius, nemini  in nulli, neminem, nullo.  —
nihil, nullius rei, nulli rei, nihil, nulla. ve.

Op. Nihilum  dobiva sklone le v nekaterih zvezah: nihili facere  nič ceniti.
ad nihilum redigere  uničiti, nihilo minus  nič menj, ex (de) nihilo fieri  iz nič postati.

3. ) Od alUruter  se sklanjata ali oba dela: altera utra, alterum
utrum, alterius utrius, alteri utri  itd., ali le poslednji: alUrutra,
alUrutrurn, alterutrms, altirutri  itd.

105 .

g) Soodnosni zaimki, pronomina correlativa
so taki kazalni, oziralni, vprašalni in nedoločni zaimki, ki se jeden
na druzega odnašajo.

Kazalni

tališ, -e
tak, -a, -o

tantus, -a, -um
tolik, -a, -o

tot

toliko njih

Oziralni Vprašalni

gualis, -e gualis, -e?

kakoršen, -Sna, -o kakšen?

Nedoločni

gualislibet
kakoršen si hodi

guantus, -a, -um cjuantus? aliguantus, -a, -um
kolikoršen,-šna,-o kolik,-a,-o? nekolik,-a,-o

quot quot? aliguot

kolikor njih koliko njih? nekoliko njih.

10 ( 5 .

46

Poglavje 9.

B. Glagol, verbum.

§ 107. Latinski glagol ima:

, I. Troji položaj  (genus verbi): 1.) tvorni  ali aktivni (genus

activum): laudo  hvalim; 2.) srednji  ali medialni (genus medium):
delector  veselim se; 3.) trpni  ali passivni (genus passivum): laudor
hvalim se, hvaljen sem.

Op. Srednji in trpni položaj se razlikujeta le po pomenu, ne po obliki;
jednako služi v  slov. pogostem obema taista oblika: lav&tur  medialno: umiva se
(sam sebe), passivno: umiva se (= umivajo ga). — O deponentnikih gl. pogl. 12.

TI. Dvojo vrsto časov  i v aktivu i v passivu: a)  glavne
čase: 1.) sedanjik  (praesens): lavdo  hvalim; 2.) pretekli  čas
(perfectum): laudavi  pohvalil sem; 3.) prihodnji  čas (futurum I.):
laudabo  hvalil bodem; b)  stranske  (pripovedne) čase: 1.) pretekli
n c do  vrš  n i k (imperfectum): laudabam  hvalil sem; 2.) prej pretekli
čas (plusquamperfeetum): laudaveram  pohvalil sem bil; 3.) pri¬
hodnji dovršnik  (futurum exactum ali secundum): laudavero
pohvalil bodem.

III. Troje načinov  (modi): 1.) znanilnik  (indicStlvus): hm-
das  hvališ; 2.) ve z n i %  način  (coniunctlvus): laudes  da hvališ;
3.) velevnik  (imperatlvus): lauda  hvali.

IV. Pet imenskih oblik,  kjer se kaže glagol v podobi samo¬
stalnika ali pridevnika: 1.) nedoločnik  (intinitlvus). -  laudare  hvaliti;
2.) deležnik  (participium): laudans  hvaleč; 3.) glagolnik  (gerun-
dium): laudandi  hvaljenja; 4.) g 1 a g o 1 n i š k i pridevnik  ali glagol-
nieek (gerundlvum); laudandus, -a, -urn  pohvaljevan; 5.) namenilnik
(suplnum): laudatum  hvalil.

V. Dvoje število  (numerus): singular in plural; poslednji
velja tudi za slovensko dvojino.

VI. Po troje oseb  (personae), kakor slovenščina.

Op. Ako stoji glagol v indikativu, konjunktivu ali imperativu, imenuje se
verbum finltum, ker je z njim izrek po dasu, načinu, številu in osebi določen.

Pripone.

§ 108. Osebila so 1.) v aktivu:

a)  za indikativ in konjunktiv:
sing. 1. os. -m  plur. 1. os

2. » -s  (perf. -sti) 2. ■»

3. » -t  3. »

-mus

-tis  (perf. -st.is)
-nt  (perf. -runt).

47

b)  za imperativ:
sing. 2. os. nima ali -to
3. » -to

plur. 2. os. -te, -tote
3. » -nto.

2.) V p as šivu .se prilika aktivnim oblikam zaimek se —  slov.
se: laudo-r  iz laudo-se  hvalim se (§ 9., 3.); lauda-ris  iz lauda-si-se
hvališ(i) se; lauda-tur  iz lauda-tl-se  hvali(ti) se; laudamur  iz lauda-
mu-si-se  hvalimo se; lauda-ntur  iz lauda-ntl-se  hvalijo se. — 2. os.
pl. je otrpnen nom. pl. starinskega participa na -minus: laudamini,
kateremu se ima v indik. estis,  v imper. este  dodati. — Aktivno
osebilo -m  se izpahuje pred se: laude-r  iz laudem-se.  — Imper.
lauda-re  je iz lauda-se  hvali se; laudato-r  iz laudato-se  itd. —
Inf. praes. pass. pripenja na konsonantna debla -ie-se,  na vokalna
pa -s-ie-se. s  se je sprevrgel v r  in, ker je e  odpadel, navstale so
starinske oblike agier, darier, nitier.  Naposled so te tudi r  odpahnile
in iz -ie  je postal -i: agi, davi, niti.

Op. Pripona inf. praes. act. je -se: es-se, vel-le  iz vel-se  (§ 10., 6.); za
vokali prehaja s v r: da-re.  — Part. praes. act. ima pripono -ns,  gen. -ntis:
lauda-ns, lauda-ntis  in se pregiblje kakor adj. jednega končaja (§ 50.) — Part.
fut. act. ima pripono -turus (-surus), -a, -um;  part. perf. pass. -tus (-sus),
-a, -um;  oba se sklanjata po bonus, -a, -um.  — Gerundij  dobiva pripono -ndi,
-ndo, -ndum,  v kateri odgovarja d  slovenskemu j glagolnikov na -nje; torej
arando —  oranju. Iz gerundija je postal ge rund iv na -ndus, -a, -um.

Deblo  je nepregibni del glagola. V latinščini je deblo troje: § 109.

1. ) sedanjikovo: lauda-, mone-, leg-, audi-;

2. ) perfektovo: laudav-, monu-, leg-, audiv-;

3. ) supinovo:  laudat-, monit-, lect-, audit-.

Na tem trojem deblu se snujejo vsi časi in načini, in to

a)  na sedanjikovem deblu: 1.) indikativ in konjunktiv praesentis
in imperfecti; 2.) imperativ in indikativ futuri I.; 3.) infinitiv in par-
ticip praesentis, gerundij in gerundiv;

b)  na perfektovem deblu: 1.) indikativ in konjunktiv perfecti
in plusquamperfecti activi in infinitiv perfecti aetivi; 2.) futur II.
aetivi;

c)  na supinovem deblu: 1.) oba supina; 2.) particip futuri
aetivi in perfecti passivi.

Občno podstavo temu trojemu deblu imenujemo glagolsko
ali golo  deblo. V latinščini je glagolsko deblo večji del sedanjiko-
vemu jednako; izjeme omenjata §§ 120. in 121.

Deblo in osnov a.

48

§ no.

K deblu pristopa v tvoritev načinov osnovni  vokal; s takim
vokalom podaljšano deblo imenujemo osnovo,  na pr. deb. leg,
osnova lega.

V indik. p ra e s. pristopa k deblu osnovni vokal a  ter prehaja v t. os.
sing., v 1. in 3. os. pl., nadalje v imper. in deloma v gerundiji in gerundivu
3. in 4. konjug. v o, oziroma u; m  izza o se v 1. os. sing. odpahuje: leg-o, lego-nt,
iz česar legu-nt; volu-mus; audiu-nto, scnbu-ndi.  Poznej je v 1. os. pl., kakor po
vseh ostalih oblikah osnovni vokal oslabel v i,  oziroma e: legi-mus  (§ 7.), legi-tis,
lege, lege-re, lege-ns.  V 1., 2. in 4. konjug. se osnovni a  debelskim vokalom assi-
miluje ter z njimi staplja: laudcto laudo, laudaas laudas; monees mones; audiis
audis.  Pred osebili m, r, t  se vsak dolg vokal okrajšuje: laudaat lauddt.

V konj. praes. 1. konjug. in v indik. fut. 3. in4. konjug. je osnovni vokal
optativni i: laude-m  iz lauda-i-m; lege-s  iz lega-i-s;  jednako audiis.  Konj. 2., 3.
in 4. konjug. pa prijemlje pripono a: mone-a-m, leg-a-m, audi-a-m.  1. os. konj.
3. in 4. konjug. služi ob jednem za 1. os. fut. I.

Indik. in konj. imperf.  sta zložena; kajti v indik. se pripenja na dolge
vokale b-am,  postavši iz -fu-am, -bvam  (= bivati); konj. impf. pa prijemlje -rem
od prvotnega konj. (e)sem  (glag. esse  biti). — Podobno je zložen ind. fut. na -bo,
post.avši iz fu-i-o, bjo  (= bom), kakor ero  iz esjo.

Osnovni vokal perfekta  je i  (starinski ei),  ki se v 3. os. sing. in v 1. pl.
okrajšuje in pred r  v e  izprerninja, kateri se v konj. perf., v indik. plusquamperf.
in fut. II. takisto krajša. Sicer pa služi v tvoritev šibkega perf. fui  in -esi; fui
je izpremenil svoj / v h  in, ko je ta sapnik izginil, ostal je za konsonanti -ui,
za vokali -vi; -esi  izgublja e.  Torej laudaverim  iz lauda-fue.nm, scripserim  iz
scrip-eserim  da sem bil hvaleč, pišoč.

Poglavje 10.

Spregatev glagola esse  biti.

Pomožni glagol esse  tvori oblike iz dvojnega debla: es  (slov.
jes) je sedanjikovo, fu  (slov. bi) je perfektovo deblo. Sedanjikovo
deblo es  izgublja v nekaterih oblikah e: sum  nam. -esum  (slov. sem
nam. jeseni); s  se izprerninja med dvema vokaloma v r  (§ 9., 3.):

* Plural rabi ob jednem za slov. dvojino (§ 107., V.)

Imperativ. Futur II. Plusquamperf. Perfekt. Futur I. Imperfekt.

49

Indikativ.

S. 1. era-m  bival (bil), -a,-o sem

2. era-s  bival (bil) si

3. era-t  bival (bil) je

P. 1. era-mus  bivali (bili), -e, -a smo

2. era-tis  bivali (bili) ste

3. era-nt  bivali (bili) so

S. 1. ero  bodem

2. eri-s  bodeš

3. eri-t  bode

P. 1. eri-mus  bodemo

2. eri-tis  bodete

3. ern-nt  bodo

S. 1. fui  bil, -a, -o sem

2. fui-sti  bil si

3. fui-t  bil je

P. 1. fui-mus  bili, -e, -a smo

2. fui-stis  bili ste

3. fue-runt  bili so

K o n j u n k t i v.

esse-m  bil, -a, -o bi jaz
esse-s  bil bi ti
esse-t  bil bi on

esse-mus  bili, -e, -a bi mi
esse-tis  bili bi vi
esse-nt  bili bi oni

futurus, -a, -um sim  da bodem
futurus, -a, -um sis  da bodeš
futurus, -a, -um sit  da bode

futuri, -ae, -a simus  da bodemo
futuri, -ae, -a sitis  da bodete
futuri, -ae, -a sint  da bodo

fue-rim  da sem bil, -a, -o
fue-ris  da si bil
fue-rit  da je bil
fue-rimus  da smo bili, -e, -a
fue-ritis  da ste bili
fue-rint  da so bili

S. 1. fue-ram\  ,

2. fue-ras  bl1 sem bl1 ah

3. 'fue-rat  J bl1 sem  P re J ltd -

P.

1. fue-ramus

2. fue-ratis

3. fue-rant

I bili smo bili ali
j bili smo prej itd.

fm-ssem  bil bi bil jaz
fui-sses  bil bi bil ti
fui-sset  bil bi bil on

fui-ssemus  bili bi bili mi
fui-ssetis  bili bi bili vi
fui-ssent  bili bi bili oni

S. 1. fue-ro '  ko bodem I. 2 3

2. fue-ris  ko bodeš

3. fue-rit  ko bode

P. I. fue-rimus  ko bodemo

2. fue-ritis  ko bodete

3. fue-rint  ko bodo

I. S. 2. es  bodi

3. -

P. 2. es-te  bodite

3. -

nima

II. S. 2. es-to  bodi

3. es-to  naj bode
P. 2. es-tote  bodite
3. su-nto  naj bodo.

1  Končni o  glagolov je dolg, pa večkrat tudi kratek, zlasti v dvozložnih
oblikah s kratkim predzadnjim zlogom (ttmS, le<)i5, ero, dttio). —  2  bil bom; Mi¬
klošič, Syntax str. 806.

Kermavner, Latinska slovnica.

4

— 50

§ Ul.

I n f i n i t i v.

Praes. es-se  biti, bivati. — Perf. fui-sse  bivši biti, da je bil (kdo).

Fut. fu-turum, -am, -um  me) . bodoč) ... , , , /t  , .
' _ ; ;  ali fo-re  , , . biti, da bode (kdo).

juturos, -as, -a esse  J hoteč ) '

P a r t i c i p.

Praes. in perf. nima. j Gerundija, gerundiva in

Fut. fu-turus, -a, -um  bodoč, -a, -e j supina nima.

Op. 1.) u  v sum, sumus, sunt, sunto  je osnovni vokal postavši iz a  (§ 109).
Sum  in inquam  (pravim) sta jedina glagola, ki ohranjata osebilo m  v 1. os. sing.
indikativa praes.; vsi drugi ga odpahujejo. V 2. os. sing. je s  odpal: es  nam. es-s.
Osnovni vokal konjunktiva praes. in indik. fut. I. je optativni », skrčen iz ie: sim
iz siem, ero  iz esjo, erunt  iz esjont.  V 3. os. pl. fut. II. se je oni i  ohranil: fue-rint.
Osnovni vokal impf. je a: era  (iz es-a ), kar je torej imperfektova osnova:
era-mus.  V konj. impf. pristopi k tej osnovi ie,  kakor v konj. praes., torej
esa-ie-m: es-e-m,  poostreno v ess-e-m.  Osnovni vokal perfekta t  pristopi k perf.
deblu/«: fu-i,  kar je torej perfektova osnova ter se ohranja v ind. in konj. perf. in
plusqpf., v inf. perf. in v fut. II., le da se i  deloma okrajšuje in pred r  v e  izpre-
minja. Osebilo -m  je v 1. os. perfecti kakor v 1. os. futuri I. in II. odpadlo. Pri¬
pone -sti, -stis  in -runt  (nam. -sunt)  veljajo samo za indikativ perf.; prim. § 108.
Končnice -rim  v konj. perf., -ram  in -ssem  v plusqpf., -sse  v inf. perf. in -ro  v
fut. II. stoje nam. sim, eram, essem, esse  in ero;  ti časi so tedaj zloženi iz debel
fu  in es.

2.) Nam. essem, esses, esset  in essent  se nahaja pogostem f oveni, fores, foret,
f oveni  (deb./«), zlasti v namernih in uvetnih stavkih; takisto v inf. fut. fove.

Jednako se pregibljejo sostave:

obsum  sem proti čemu, škodim (offui)
possum  morem

praesum  spredaj, na čelu sem
prosum  v prid sem
super sum  ostajam.

absmn  odsoten sem (afui)

adsum  prisostvujem

desum  manjka me, nima

insum  sem v čem ) .

, n -i brez pert.

subsum  sem pod cim J

inUrsum  sem vmes, zraven

Op. 1.) Partic. praes. imata le ab-sum  in prae-sum: ab-sens  odsoten,
prae-sens  prisoten, pričujoč. — Part. fut. imajo: Ufutuvus, adfuturus, defutuvus,
pvofuturus, superfuturus.  Odtodi inf. fut. U-, ad-, de-, pvofutUvum (-am, -um) esse,
redkeje Ufore, adfove, defore, pvofore, supevfore.

2. ) prosum  postavši iz prod-sum  ohranjuje d  samo pred vokalom e:
prod-es, prod-est, pvod-estis, pvod-evam, pvod-essem, prod-ero;  sicer ga izpahuje:
pro-sim, pro-fui  etc.

3. ) Possum.  morem  je sostavljen iz pot  (starinski, nepregibni adj.
potiš,  oslabljen v pote)  mogoč  in sum.  Sprega se kakor sum,  vendar pomni:

1.) pot-  se assimiluje pred s  v pos-: pos-sim;  2.) iz pot-essem, pot-esse  po¬
stane pos-sem, pos-se;  3.) / se za t  izpahuje: potui  iz pot-fui, pot-uevam  etc.

Fut.II. Plusq. Perf. Fut. I. Impf. Praes.

— 51 . —

Indikativ. Konjunktiv.

Imper. nima. — Part. nima (potens, -entis  mogočen je adjektiv).

Inf. praes, in fut. pos-se.  — Inf. perf. pot-uisse.

Poglavje 11.

Spregatev (coniugatio) pravilnih glagolov.

Latinščina ima čvetero spregatev,  ki se razlikujejo med § 112.
seboj po debelskem končniku; te so:

I. spreg., debla na a: lauda-re  hvaliti (a-konjugacija);

IJ. spreg., debla na e: mone-re  opominjati (e-konjugacija);

III. spreg., debla na konsonante in u: leg-S-re  brati, lu-e-re  prati

(konsonantna in u-konjugacija);

IV. spreg., debla na i: audi-re  slišati (i-konjugacija).

Op. Ker se iz končnic inf. praes. sedanjikovo deblo najlažje spoznava,
treba je, da glagol konjugujemo, razven sedanjika, perfekta in supina vedeti
tudi njegov infinitiv praesentis.

Prip. Zastran debel in pripon primeri §§ 108., 109. Kakor praes. pass.,
tako se tvori passivni indik. in konj. imperf. in indik. fut. I. — Perf. konj..
plusqpf. ind. in konj., fut. II. in inf. perf. act. so sostavljeni, kakor podobne oblike
glag. esse  (§ 110., op. 1.) V passivu se perf., plusqpf. in fut. II. opisujejo s par-
ticipom perf. pass. in glagolom sum, eram, ero  itd.

4 *

53

§ H3.

I.

laudo  hvalim
laudU-s  hvališ
lauda-t  hvali
laudU-mus  hvalimo
laudtl-tis  hvalite
lauda-nt  hvalijo

a) Indikativ.

n.

moneo  opominjam
rnone-s  opominjaš
mone-t  opominja
monl-mus  opominjamo
mone-tis  opominjate
mone-nt  opominjajo

III.

j lego  berem
•legi-s  bereš
\legi-t  bere
\jigi-mus  beremo
I Ugi-tis  berete
| legu-nt  bero

laudn-bam

sem


laudu-bant

laudu-bo

laudU-bis

laudU-bit

laudU-bimus

laudU-bitis

laudU-bunt

laudUvi

laudUvi-sti

laudUvi-t

laudUvi-mus

laudUvistis

laudUvB-runt

laudnve-ram

>

-c

so

moni-bam  opominjal sem j lege-bam  bral sem

i. t. d.

kakor v

v sem
> ..

^ cs si
o . .
-S3 J e
os f smo

Ji ste

o —r

so

sem 1

IcmdUve-rUs >  h si
o ? •

oj. J e

? smo

laudUve- rtttis  ® ste
lauddve-rant  o.-5 so

laudUve-rat
laudUve.-rUmus

lauddve-ro

d

bodem

laudUve-ris  J; bodeš
laudUve-rit  g, ' bode

laudUvi-rimusrs

laudUve-ritis 91
lauduve-rint

.O <e

O 1

p.

bodemo

bodete

bodo

monui  opomnil sem
monui-stt  opomnil si

i. t. d.

monue-rnm  opomnil sem bil

t. d.

momie-ro  opomnil bodem

i. t. d.

bodem

bodeš

bode

bodemo

bodete

bodo

lig?  (pre)bral sem
leg isti  (pre)bral si

kakor v

Uge-ram  prebral sem
bil

kakor v

Pregled

I. Ak-

IV.

audio  slišim
audi-s  slišiš
audi-t  sliši
audl-mus  slišimo
audi-tii s slišite
audiu-nt  slišijo

audil-bam  slišal sem

I. konjugaciji

audia-m  slišal bodem
audie-s  slišal bodeš

i. t. d.
kakor v III. konjugaciji

aud.hn  (za)slišal sem
auilivi-s/i  (za)slišal si

I. konjugaciji

audtve-ram  zaslišal
sem bil

I. konj u gači ji

llge-ro  prebral bodem

kakor v

andlveso  zaslišal
bodem

I. konj ugaci ji

čveterili konj ugaci j.

t i v.

b) Konjunktiv.

IV.

'audia-m  da ali naj
slišim

II. konjugaciji

audi-rem  slišal  bi
jaz

I.  konjugaciji

audlturus, -a, -um
sim  da bod. slišal

, konjugaciji

audlve-rim  da sem
(za)slišal

I. konjugaciji

bi jaz bil
I. konjugaciji

54

55

rativ.

laudo-r  hvalim se ef -’a

CD O

laudn-ris  hvališ ‘„■5.
laudtt-tur  hvali seji ' Jg
laudU-mur  hvalimo se J
laudct-mini  hvalite se 's
lauda-ntur  hvalijo se "g

laudn-bar
lauda-bsris

lauda-btttur A  ^

lauda-bumur  ® os S

lauda-bttmini  3 '■ o3- a ’ 13

|> ^ g ‘ r " H  "JZi

lauda-bantur  -c m os

3  0
3  1

>  td

. £

£ *
o

moneo-r  opominjam se ^
monS-ris  opominjaš se
monB-tur  opominja se J
mone-mur  opominjamo se §
monB-mini  opominjate se-|
mone-ntur  opominjajo se &

mone-bar  opominjal sem se
ali opominjan sem bival

i. t. d.

-r  berem se
-ris  bereš se

lego-
lege-
legi-
legi-
legi-

legu-ntur  bero se

tur  bere se §
»Mfcberemo seiS

lege-

a.

■bar  bral sem se
bran sem bival

kakor v

laudd-bor

laudd-beris

laudd-bitur

laudU-bimur

lauda-bimini

lauda-buntur

-a  £
‘ 'S ffl

3  o o
3

i i « C S
JS 1  Cfl <D

^ C "TJ

^ I Or

ei ^  ■
> ? 4 >‘

<x> :

if

ci

monB-bor  opominjal se bo¬
dem a. opominjan bodem

i. t. d. kakor v
I. konjugaeiji

£

lega-r
lege-ris
lege-tur

legB-mur  ^ m g
lege-mini  3 g

\lege-ntur  43 l “~ r §

g ?-§S g

-a r- O g
TS
o

rQ

• c

audio-r  slišim se _ c ;

audl-ris  slišiš se "2

e

audl-tur  sliši se .b

-J=

audl-mur  slišimo se g
audl-mini  slišite se %
audiu-ntur  slišijo se ““

audiB-bar  slišal sem se
ali slišan sem bival

I. konjugaeiji

audia-r  slišal se bodem
audiB-ris  slišal se bo¬
deš a. slišan bodem,
bodeš

i. t. d. kakor v
III. konjugaeiji

laude-r  da ali naj se hvalim
laudB-ris  da se hvališ
laudB-tur  da ali naj se hvali
laudS-mur  da se hvalimo
laude-mini  da se hvalite
laude-ntur  da se hv., naj se hvalijo

laudm-rer \  hvalil bi se ali
laudtZ-rBris  ! hvaljen bi bival
lauda-retur  ) jaz, ti, on
lauda-rBmur  ] hvalili bi se ali
lauda-remini\  hvaljeni bi bivali
lauda-rentur J mi, vi, oni

nima

monea-r  da se opominjam
moned-ris  da se opominjaš
moneu-tur  da se opominja
moned-mur  da se opominjamo
moned-mini  da se opominjate
monea-ntur  da se opominjajo

mone-rer  opominjal bi se
ali opominjan bi bival

i. t. d.

lega-r  da se berem
lega-ris  da se
bereš

i. t. d. kakor v

ge-rer  bral bi se
a. bran bi bival

kakor v

audi-to  sliši, poslušaj
audi-to  naj sliši
audl-tote  poslušajte
audiu-nto  naj slišijo

audiB-ns, -ntis  poslu¬
šajoč, -a, -e

audl-turus, -a, -um
slišati hoteč, -a, -e

audi-tum  poslušat
audi-tu  slišati, poslu¬
šati

IV.

audia-r  da se slišim
auditl-ris  da se slišiš

II. konjugaeiji

audl-rer  slišal bi se
ali slišan bi bival

I. konjugaeiji

monitus, -a, -um situ  da sem
opomnjen ali opomnil se

i. t. d.

lectus, -a, -um sim
da sem (pre)bran
ali (pre)bral se

kakor v

audltus, -a, -um sim,
da sem (za)slišan
ali (za)slišal se

1 . konjugaeiji

Futur II. Plusguamperf.

56

57

I* as- siv.

a) Indikativ.

b) Konjunktiv.

iv.

audltus, -a, -um essem
zaslišan bi bil ali
zaslišal bi se bil

I. konjugaciji

c) Impe- rativ.

i.

I. laudn-re  (po)hvaljen bodi
laudU-mini  (po)hvaljeni bodite

II. laudn-tor  hvaljen bodi
laudn-tor  hvaljen naj bode
lauda-ntor  hvaljeni naj bodo

II.

monS-re  opomnjen bodi
monl-mini  opomnjeni bodite

monS-tor  opominjan bodi
mone-tor  opominjan naj bode
mone-ntor  opominjani naj bodo

III.

lege-re  (pre)bran bodi
legi-minl  (pre)brani bodite

legi-tor  bran bodi
legi-tor  bran naj bode
leau-ntor  brani nai bodo

IV.

audl-re  (za)slišan bodi
audl-minl  (za)slišani bodite

audl-tor  poslušan bodi
audl-tor  poslušan naj bode
audiu-ntor  poslušani naj bodo.

Praes. laudn-rl  hvaliti se, hvaljen biti
Perf. laudntum, -am, -um esse  pohvaljen biti
Fut. laudntum Irt  1  hvaliti se hoteti (imeti)

Praes. nima

Perf. laudn-tus, -a, -um  (po)hvaljen, -a, -o

lauda-ndus, -a, -um  hvaliti se imajoč,
-a, -e (pohvaljevan, -a, -o)

Imenske

a) Infl-

monS-rl  opominjati se, -njan biti
monitum, -am, -um esse  opomnjen biti
monitum tri  opomniti se hoteti (imeti)

b) Par-

nima

moni-tus , -a, -um  opomnjen, -a, -o ali opominjan, -a, -o

c) Ge-

mone-ndus, -a, -um  opominjati se imajoč, -a, -e
(opominjevan, -a, -o)

oblike.

nitiv.

leg-l  brati se, bran biti

lectum, -am, -um esse  (pre)bran biti

lectum Irt  brati se hoteti (imeti)

tiči p.

nima

lectus, -a, -um  (pre)bran, -a, -o

rundiv.

lege-ndus, -a, -um  brati se imajoč, -a, -e (prebi-
ravan, -a, -o)

audl-rl  slišati se, slišan biti
audltum, -am, -um esse  (za)slišan biti
auditum trt  slišati se hoteti (imeti).

nima

audl-tus, -a, -um  (za)slišan, -a, -o.

audie-ndus, -a, -mn  slišati se imajoč, -a, -e
(zaslišavan, -a, -o).

Sostaja iz tri,  inf. praes. pass. glag. ire  iti, in supina, ki je nepregiben.

58

Po-

§ 115  Deponentni

Deponent.niki (verba deponentia) so glagoli passivne  ali uprav medialne
aktivno  obliko v participih na -ns  in -urus,  aktivni inf. fut. (ne passivnega) in p a s -

I.

Praes. hortor  hrabrim, kakor laudor
Impf. hortnbar  hrabril sem

Fut. I. hortnbor  hrabril bodem

Perf. hortntus sum  (o)hrabril sem

Plusgpf. hortntus eram  ohrabril sem bil

Fut. II. hortntus ero  ohrabril bodem

Indi-

ii.

vereor  bojim se, kakor moneor
veribar  bal sem se
verSbor  bal se bodem
veritus sum  (z)bal sem se
veritus eram  zbal sem se bil
veritus ero  zbal se bodem

Praes. horter  da hrabrim

Impf. hortUrer  hrabril bi

Fut. I. hortnturus sim  da bodem hrabril

Perf. hortntus sim  da sem (o)hrabril

Plusgpf. hortntus essem  ohrabril bi bil

Kon-

verear  da se bojim
vererer  bal bil se
veriturus sim  da se bodem bal
veritus sim  da sem se (z)bal
veritus essem  zbal bi se bil

hortnre  ohrabri

verere  boj se

i. t. d.

lmpe-

Imenske

Praes. hortnri  hrabriti

Perf. hortntum esse  ohrabrivži biti

Fut. hortaturum esse  hrabriti hoteti

Praes. hortans  hrabreč

Perf. hortntus, -a, -um  ohrabrivži

Fut. hortaturus, -a, -um  hrabriti hoteč

Gen. hortandi  hrabrenja

hortandus  hrabriti se imajoč

hortntum  hrabrit
hortntu  hrabriti

veren  bati se

veritum esse  zbavži se biti

veriturum esse  bati se hoteti

verens  boječ se

veritus, -a, -um  zbavži se

veriturus, -a, -um  bati se hoteč

verendi  (banja) spoštovanja

i. t. d.

verendus  spoštovati se imajoč

veritum  bat se
veritu  bati se

Infl-

Par-

Ge-

Ge-

Sn-

giavje 12.

glagoli.

oblike, toda aktivnega  pomena: hortor  hrabrim (prim. slov. bati se). Vendar imajo
sivni  pomen v gerundivu. Imajo tudi gerundij in supin.

kativ.

60

§ 116. Štirje glagoli so le v perfektu in od njega tvorjenih oblikah
deponentih; imenujejo se torej polude^onentni  (semideponentia):

1. audeo, -ere  upati si; ausus sum  upal sem si (ausurus);

2. gaudeo, -ere  veseliti se; gavisus sum  veselil sem se (gamsurus);

3. soleo, -ere  navajen biti; solitus sum  navajen sem bil;

Op. soleo  nima futura. niti partic. fut.

4. fido, -ere  zaupati; flsus sum  zaupal sem.

Jednako confido  zaupati in diffldo  ne zaupati.

Particip perf. pas s. z aktivnim  pomenom imajo sledeči
štirje glagoli:

1.  ceno, -are, -avi, -atum  obedovati; cenatus  odobedovavši;

2. iuro, -are, -avi, -atum  priseči; iuratus  prisegši;

3. poto, -are, -avi, potatum,  nav. potum  piti; potus  napivši se;
potus  tudi passivno: pit;

4. prandeo, -ere, prandi, pransum  kdsiti; pransus  odkosivši.

Poglavje 13.

Pripomnje k eveterim konj ugacij  a m.

§ 117. 1.) Okrajšane oblike,  a)  Glagoli dico  rečem, duco  peljem,

facio  tvorim, fero  nesem odpahujejo e  v 2. os. sing. imperativa: dic,
duc, fac, jer.  Jednako sostave z duco  in fero,  na pr. educ  izpelji,
effer  iznosi; toda vselej -fice,  včasi -di.ee: effice  stori, edice  poleg edic;
tudi calface  ogrej.

b)  Perfekt (plusquamperf. in fut. II.) na -avi, -em, -ovi  izpahuje
pogostem v,  ako -r  ali -s  sledi, in i  ali e se z debelskim končnikom
skrčuje v -d, -e, -o,  na pr. laudasti, laudastis, lauddrunt; laudarim,
laudasse; laudaram, laudassem; consuesti, consuesse, consuerant  (od
consuesco  navajam se); nosti, nosse, norant  (od nosco  spoznavam).
Vendar ostaja v, če  spada k deblu, torej lav-isti  (od lav-o  umivam),
fov-isse  (od fov-eo  grejem). Le sostave  z moveo  gibljem imajo tudi
skrčene oblike: commossem, admorint  etc. — O oblikah na -ivi  je
pomniti:

1. ) Polne  oblike so najnavadnejše v 1. in 3. os. sing. in zlasti
v 1. os. pl. indik. perf. : audivi, audivit, audivimus.

2. ) v  se najraje izpahuje, če ima končnica r: audierunt, audierim,
audierani, audiero.

3. ) Skrčujeta  se oba i  navadno pred -s: audisti(s), andisse,'
audissern.  Spregaj torej: audivi, audisti, audivit, audivimus, audistis,
audierunt  — audieram, audiero, audisse, audissem  etc.

61

4.) peto  (poganjam se) izpahuje ponajveč tudi v 1. in 3. os. sing.
v: petii, petiit. Eo  (idem) in njegove sostave, jednako desino  (neham)
izpahujejo v  redno po vseh končnicah. Spregaj torej: adii, adisti,
adiit, adiimus, adistis, adierunt; adieram, adiero, adisse, adissem;
desii, desiit  itd.

2.) Drugotne oblike, a)  Namesto -erunt  se nahaja, zlasti § 118.
pri zgodopiscih, pogostem -ere,'  toda ne v skrčenih oblikah: lauda-
vere, circumvenere, audivere;  izimno petiere  poleg petivere.

b)  Namesto -ris  v 2. os. sing. pass. stoji cesto -re: condemnere,
sequare, videbare, viderere, abutere;  celo navadno je v fut. -bere:
hortabere.  Le v indik. praes. so se te oblike zaradi jednakosti z inf.
praes. act. in imper. pass. ogibali; nahaja se pri deponentnikih: arbitrare
nam. arbitrdris.

c)  Prvotna oblika na -undus  v gerundivu 3. in 4. konjugacije se
je pri nekaterih glagolih ohranila: potiundus  (od potior  polastim se)
in v nekih pravdoznanskih izrazih: in iure dicundo  v deljenji pra¬
vice, lex de repetundis  (o povračevanji).

Op. Scio  vem ima samo II. imper.: sctto, scttote.

Opisna sprega, coniugatio periphrastiea.

•

Opisna sprega  je zveza participa fut.  act. na -urus  ali § 119.
gerundiva  z glagolom esse  po vseh časih in načinih. Prva se
imenuje coniugatio periphrastiea actlva ter znači, da hoče, misli,
n amer  j a kdo kaj storiti; druga je coniug. periphr. passiva in zazna¬
muje, da se ima, mora,  sme  (to le z nikalnico) kaj zgoditi.

1. laudaturus (-a, -um) sum  hvaliti hočem, mislim, natnerjam.

2. laudandus (-a, -um) sum  hvaliti se imam, moram, hvale
vreden sem; laudandum est  hvalili je.

laudaturus sum
laudaturus eram
laudaturus ero
laudaturus fui

laudaturus sim
laudaturus essern

laudaturum esse

laudaturus fuerim

laudaturum fuisse

laudandus sum
laudandus eram
laudandus ero
laudandus fui

laudandus sim
laudandus essem

laudandus fuerim

Op. Gerundiv se tvori zaradi passivnega pomena
(tudi od deponentnikov).

laudandum esse

laudandum fare
laudandum fuisse
le od prehodnih glagolov

nt  je odpal in u  je v e  oslabel.

62

§ 120 .

§ 121.

Poglavje 14.

a) O sedanjikovem deblu.

Sedanjikov o deblo je v 1., 2. in 4. konjugaciji, kakor tudi
pri u-jevskih deblih 3. konjug. jednako glagolskemu in se končuje na
a, e, i, u: lauda, mone, audi, tribu  od laudare, monere, audire, tri-
buere.

Vendar spada pri mnogih deblih končni a, e, i  samo k sedanji-
kovemu deblu, dočim se glagolsko na konsonante končuje, na pr.
lava-re  umili, vide-re  videti, veni-re  priti, sentl-re  čulit.i imajo gla¬
golska debla lav, vid, ven, sent.

Konsonantna  debla 3. konjug. se v sedanjiku pogostem
okrepljujejo (sedanjikov okrepek), in to:

1.) S poluglasnim i.  Tacih glagolov je 15; vsem je debelski zlog
kratek:

capio, 1  capi6,' i  rajno, 3
*specio, i  fugio 3  sapio, c ’
*lacio,~ fodio, H  facio
quatio, 10  pario, 11  iacio ; 12
gradior, 13  morior, li  patior 15

' lovim, 2  želim, 3  grabim,

3  zrem, 5  bežim, 6  dišim,

'  vabim, 8  kopljem, 9  tvorim,
10 tresem, “rodim, 12 mečem,
13 stopam, “umiram, 15 trpim.

Ta i  se vendar tudi v oblikah sedanjikovega debla pred i  in
kratkim e  izpahuje. Spregajo se torej tako:

capio, capis, capit, capimus, capitis, capiunt.
capior, caperis, capitur, capimur, capimini, capiuntur.
cape, capite; capito, capito, capitote, capiunto.
capere, capimini; capitor, capitor, capiuntor.
capiebam, capiebas  etc.; capiebar, capiebaris  et.c.
capiam, capies  etc.; cajnar, capieris  etc.
capiam, capias  etc.; capiar, capiaris  etc.
capere, capi; capiens, capiendus.

Jednako: morior, moreris, moritur, morimur,morimini, moriuntur.
moriebar; moriar, morieris, moriaris; mor er e, moriuntor;
moriens, moriendum.

2. ) S podvajanjem končnikov l, r  postavših po assitnilaciji
kratkega i: jjello, fallo, curro, verro  iz pel-i-o, fal-i-o, cur-i-o, ver-i-o.
— Mitto  (iz mit-i-o ) podvaja t,  deblo mit.

3. ) Z n,  in to

a)  pred končnimi mutavci d, c, g: fid: Jindo; vic: vinco; frag:
frango.  Pred pe-jevcem prehaja n  v m: rup: rumpo; cub: cumbo.

63

b)  za končnikom r  ali m: cer-no, tem-no;  deblo glag.: cer, tem.

c) sino  in lino,  dasi vokalski debli, imata taisti okrepek; deblo

glag. si, li.

4. ) S t  v flect-o,pect-o,plect-o, nect-o;  deblo glag .flec,pec,plec, nec.

5. ) S -sco  ali -isco: cresco, pro-fic-iscor  idr.

6. ) Sedanjikova reduplikacija  okrepljuje malokatere gla¬
gole s tem, da stopi začetni konsonant z i  pred deblo: gen: gi-gno;
sta: si-sto; sa: se-ro  (iz si-so).

b) Tvoritev perfekta.

Perfekt. se tvori ali šibko ali krepko.

1. Šibko: a)  Vokalska  debla 1., 2. in 4. konjugacije dobivajo
v perfektu -vi;  vokal pred -vi  je dolg:, lauda-vi, dele-vi, audi-vi.  —
Vendar izgublja nekoliko glagolov 1. in večina 2. konjugacije debelski
končnik a,  oziroma e  in namesto -vi  pristopa prvotni -ui: son-ui
(sona-re), hab-ui (habe-re).

Op. Pri vokalskih deblih na -u  je v  izpadel, vsled česar se je predidoči
u  okrajšal: plu-it  (iz plu-vit, plu-it ), acu-o acu-i.

b)  Konsonant  na  debla, ki imajo prirodno ali vsled posicije
dolg vokal v sebi, prijemljejo -s,  kateri se s ka-jevci v x  staplja,
te-jevce pa pred seboj izpahuje, redko si assimiluje: dic diod, lud
lu-si, ced ces-si; b  pred s  prehaja v p  in med m  in s se j) vriva:
scrib scrip-si, sum sum-p-si.

Op. 1.) Izvzeta so debla na -nd,  ki imajo krepki perfekt na prosti -7:
defend-o defend-i.

2. ) Ka-jevska debla s predidočim l  ali r  izpahujejo ka-jevce: tore (torgueo)
tor-si, sparg-o spar-si.  — Ako sedanjikov okrepek v perfektu ostaja, prijemlje
ta tudi s: fingo finxi  (deb -fig),  toda vinco vici  (deb. vic).

3. ) Navzlic kratkemu deblu imajo v perf. -si:  sostave s guatio  kakor
con-cussi,  nadalje gero ges-si, premo pressi, maneo mUnsi, divido dimsi, coguo coxi,
iubeo iussi, rego rSxi, tego tSxi, veho vexi, troho trUxi  in sostave s specio, tacio
in lego  kakor suspexi, illlxi, neglSxi.

II. Krepko: a)  z reduplikacijo,  t. j. začetni konsonant stopa
z naslednjim vokalom pred deblo; za deblo stopi osnovni vokal per-
fekta l.  Reduplikacijski zlog je vselej kratek:  tend: te-tend-l, tond
to-tond-i, pel pe-pu-li, pug pu-pug-i.  — Reduplikacijo prijemlje
le nekoliko konsonantnih dčbel; od vokalskih samo dve: da  in sta
(dare, stare, sistere),  ki odpahujeti debelski vokal: de-d-i, ste-t-i, sti-t-i.

Op. 1.) Ako debelski vokal preglasa, stopi e  v reduplikacijo: cad
ce-cidi, caed ce-cidi, pare pe-perci, pel pe-puli.  Preglašajo pa a v i, ae  v 7,
vsled posicije dolgi a  v e;  drugi vokali e, i, o, u  se ne izpreminjajo, le pred l
prehajata e in o v u: pepuli, sus-tuli  (od tol-lo).

§ 122 .

64

2.) Pri spondeo, sto, sisto  stopita oba začetna konsonanta v reduplikacijo,
deblo pa s izpahuje: spo-pondi, ste-ti (sto), sti-ti (sisto).  — V sostavah odpada
reduplikacija: oc-cidi, oc-cidi, im-puli, sus-tuli.  Vendar ostaja pri do, sto, sisto,
disco, posco,  kakor circum-de-di, con-sti-ti, e-di-dici, ex-po-posci; curro  dopušča
oboje: pro-curri  in pro-cu-curri.  ■— Reduplikacijski e  je izpahnen v: re-ppuli,
re-pperi, re-ttudi, re-ttuli, re-ccidi,  nam. re-pe-puli  itd.

b)  Konsonantna debla  s kratkim debelskim vokalom
daljšajo ta vokal; za deblo stopi osnovni -i;  ob jednem prehaja a
v e  razven pred v  in b: em emi, vid vidi; a g egi; lav lavi, scab
scabi.

Op. Podaljšani vokal nadomestuje prvotno reduplikacijo, ki se je z deblom
stopila in ga podaljšala, na pr. pango  ima poleg pe-pig-i  tudi pegi.

Pripomnja.  Naposled je nekoliko ali prirodno ali vsled po-
sicije dolgih konsonantnih  debel, ki prijemljejo v perfekt.u
samo -i; strld strid-i; cud cud-i; vert vert-i  idr.

c) Tvoritev supina.

§ 123. 1.) Vokalska  debla pripenjajo -tum  na podaljšani  končni

vokal: lauda-tum, dele-tum, audl-tum, acu-tum.

Op. 1.) K ratek ostaja vokal v teh supinih: datum, vatam, satum, statum
(sisto); citum, itum, litum, quitum, situm  in v sostavah z rutum.

2.) Nekoliko glagolov 1. in večina 2. konjug. nadomestuje izpahnem a,
oziroma e z i: son-i-tum (sonare), mon-i-tum (monSre).  Štirje pritikajo -tum  na
konsonantna debla: doceo, misceo, teneo, torreo. Censeo censum  nam. cens-sum.

2.) (toltniška in ust niška  debla imajo -tum: fac-turn,
rap-tum.  Pred t  prehaja g, qu, h  v c: reg-o rec-tum, coqu-o coc-tum,
trah-o trac-tum.

Op. 1.) Debla na -av  izpreminjajo v  v u: lav-o lau-tum,  ona na -ov  daljšajo
o v o  izpahnivši v: mov-eo mB-tum.

2. ) -sum  imajo 1.) od goltniških  debel a)  štiri s sedanjikovim okrep-
kom t: flexum, nexum, pexum, plexum; b)  pet z izpahnenim goltnikom: mersum,
tersum, parsum, sparsum, mulsum; c)  nekatera v razliko od jednako slovečih
glagolov: figo fixum (fingo fictum);  2.) tri ust n iška  debla: lap-sum, ius-sum,
pres-sum.

3. ) Zobniška  debla imajo -sum.  Pred s se zobnik z namestno
zat.ezo izpahuje, redko assimiiuje: ed-o esum, liid-o lu-sum, fod-io
/os-sum.

4. ) Jezikovska  debla na l  in r  imajo navadno -sum:pul-sum,
cur-sum;  ona na -n, -tum: can-tum, ven-tum.

Op. -tum  dobivajo od debel na l  in r  tista, ki imajo v praes. -io  ali v
perf. -iti (-vi): par-tum, sepul-tum, al-tum, deser-tum.  — -sum  ima od n-ovskih
debel le man-sum.

G5

Poglavje 15.

Razredba glagolov v dopolnitev navedenih pravil.

Perfekti in supini prve konjugaeije.

NB. Vsi tukaj nenavedeni glagoli 1. konjug. imajo -Uri, -atum,  — Supini
se končujejo sploh na -Pum.

Naslednji glagoli prestopajo, odpahnivši debelski končnik a,  v § 124.

2. ali 3. konjugacijo.

Prvi razred: prestop v 2. (e-)konjugacijo.

a)  Z vokalom i  v supinu:

1. ) crepo -are, erepui, crepitum  škripati:

increpo -are, -id, -itum  karati; -brez sup. diserepo, -ui  ne skladati se, razli¬
kovati se.

2. ) cubo -are, cubui, cubitum  ležati;

incubo -are, -ui, -itum  ležati na čem; brez perf. in sup.:
accubo  ležati pri čem, recubo  znak ležati. — Sostave, ki sedanjik z m  okrep-
ljujejo, gredo po 3. konjug.: accumbo -ere, -cubui, -cubitum  uleči se k
čemu; incumbo -ere, -cubui, -cubitum  uleči se na kaj; succumbo  podleči idr.

3. ) domo -are, domui, domitmn  krotiti;

edomo (p(rdomo) -are, -ui, -itum  ukrotiti.

4. ) eono -are, eonui, sonitum  (toda sonaturus ) zveneli, doneti;

cdnsono -Ure, -ui  soglasiti; risovo  odmevati (resonavi),  oba brez sup.

5. ) tono -are, t.onui, (tonitum)  grmeti;

dttono -Tire, -ui, -itum  zagrmeti na koga, osopniti; attonitus  osopnen.

6. ) veto -are, vetui, vetitum  prepovedati.

7. ) ptico -are  gubal i (redko). Sostave -ui, -itum,  vendar češče -dvi, -atum:

applico -Ure, -ari, -atum. (-plicui, -plicitum)  prisloniti; explico,  razgibati; com-
plico  zgibati; implico  zamotati.

Drugi na -ptico  so tvorjeni od pridevnikov na -plex  ter imajo
le -avi, -atum,  kakor duplico  podvojiti, multiplico  pomnožiti.

b)  Brez vokala i  v supinu:

1. ) frico -are, fricui, frictum  in fricatum  drgniti;

perfrico -are, -fricui, -frictum, -fricatum  predrgniti.

2. ) seno -are, secui, sectum  (toda secaturus ), sekali, rezati;

dlseco -are, -ui, -sectum  odsekpti (-rezati).

3. ) neco -dre, necdvi, necatum  moriti; toda:

Ineco -are, enecui, enectum  umoriti.

4. ) mico -dre, micui  (brez sup.) migljati, trepati;

imico, emicui, emicUtum  zalesketati se.

Pravilno: dtmico -Ure, -Ttvi, -atum  bojevati se.

Kermavner, Latinska slovnica.

5

66

125.

Drugi razred; prestop v 3. (konsonantno) konjugaeijo.

a)  Perfekti  s podaljšanim  deblom:

1. ) iuvo -are, iuvi, iutum  (toda iuvaturus ) pomagati;

adiuvo -Ure, aditivi, adiutum (adiuttirus)  podpirati.

2. ) lavo -are, lavi, lautum, loturn  in lavatum (lavaturus)  umiti, ko¬

pati; lautus  part.  (umit) in adj.  (čeden, sijajen); lotus  le

part.

b)  Perfekti z reduplikaeijo:

1. ) do, dare, dkli, datum  dati (dabam, ddbo, ddrem  etc.; š le v

da, das  in v nom. dans);  jednako sostave:

circumdo  obdati; satisdo  zadostiti, porok biti;

pessumdo  po zlu deti, ugonobiti; venumdo  prodati, -dajati.

Druge sostave, kojih prvi del je jednozložen, so celo prestopile
v 3. konjug. ter imajo -didi, -ditum:

abdo -ere, abdidi, abditum  skriti; jednako:

addo -ere  dodati; Sdo -ere  izdati (na svetlo dati); reddo -ere  nazaj dati;

condo -ere  ustanoviti; indo -ere  prideti; subdo -ere  dejati pod kaj;

crido -ere  verovati; perdo -ere  pogubiti; trtido -ere  predati;

dedo -ere  oddati; prod o-ere  izdati; vendo -ere  prodati.

abscondo -ere  ima ubscondi, absconditum  skriti.

Op. Perdo  in vendo  imata v passivu le perditus  (ki je adj.: malopriden
in perdendus, venditus  in vendendus,  toda ne v zvezi z esse.  Namesto njih rabi
pereo -ire  poginiti in veneo -tre  na prodaj biti.

2. ) sto, stare, stki, statum  stati.

Od sostav imajo trozložne  v perf. -šteti,  dvozložne  -stiti;
brez supina so vse razven praesto;  vendar imajo nekatere part. fut.
act., kakor: constaturus, instaturus, obstaturus, perstdturus, praestdturus.
antlsto (antesto)-are, antisteti  — spred stati, prekositi;
circumsto -are, circunisteti  — okoli stati; toda:
praesto -are, praestiti, praestitum  prehiteti, izkazati;
consto -are, constiti  sostajati, veljati; jednako:
insto  nastopati, pritiskati; persto  ostati pri dem;

obsto  nasproti (na poti) stati; resto  preostati.

disto  narazen stati in exsto  iznad česa stati, nahajati se, sta tudi brez perf.
Iz debla sta  je po sedanjikovi reduplikaciji postal prehodni
glagol 3. konjugacije

sisto -ere, stiti, statum  staviti; status  postavljen.

Sostave so neprehodne:

dBsisto -ere, destiti, destiturn  odstopiti; brez supin.:

exsisto, exstiti  postati; resisto, restiti  ustaviti se

persisto, perstiti  ostati pri čem;

toda prehoden: circumsisto, circumsteti  obstaviti, obstopiti.

67

Perfekti in supini druge konjugaeije.

NB. Vsi tu nenavedeni glagoli imajo -ui, -itum.

Prvi razred: perf. na -vi  (za vokali), -ui  (za konsonanti), sup. na -tam.

Le pet. glagolov ohranja debelski končnik e:  §

1. ) deleo -ere, delevi, deletum  razrušiti.

2. ) fleo -ere, ftevi, fleturn  plakati; jednako defleo  oplakovati.

3. ) neo -ere, nevi, netum  presti.

4. ) pleo, plere, plevi, pletum  polniti (nerab.);

compleo -Sre, -Svi, -Uum  napolniti.

5. ) aboleo -ere, abolevi, abolitum  iztrebiti, zatreti.

Večina glagolov 2. (e-)konjug. odpahuje debelski e  v perf. in §
sup. ter prijemlje v perf. -ui,  v sup. -tum  ali z vokalom i  ali brez
njega; mnogi nimajo supina.

a)  Z vokalom i  v supinu:

1. ) moneo -ere, monui, monitum

opominjati; jednako:

2. ) caleo -ere  žeret.i, vroč biti.

3. ) careo -ere  biti brez česa.

4. ) doleo -ere  boleti.

5. ) habeo -ere  imet.i;

7. ) mereo -ere  zaslužiti (tudi de-

ponens  § 153., 2.)

8. ) noceo -ere  škodovati.

9. ) pčireo -ere  ubogati.

10. ) placeo -ere  dopadati;

displicco -Sre  ne dopasti.

11. ) taceo -ere  molčati.

12. ) terreo -ere  strašiti.

13. ) valeo -ere  veljati, zdrav bili

idr.

adhibeo  upotrebiti; cohibeo  zadr¬
žati; dibeo (— dehibeo)  dolžan
biti; praebeo (— praehibeo)  po¬
dati.

6.) iaceo -ere  ležati.

Op. Caleo, careo, doleo, iaceo, valeo  tvorijo od supinskega debla le part.
fut. act.: caliturus, cariturus, doliturus, iaciturus, valiturus.

b)  Brez vokala i:

1. ) doceo -ere, docui, doctum  učiti;

edoceo, idoccs, -ere, edocui, edoctum  izučiti.

2. ) misceo -ere, miscui, mixtum  mešati.

3. ) teneo -ere, tenui, (tentum)  držati; sost.ave: -tineo, -tinui, tentum:

retineo, rkines, -ere, retinui, retentum  pridržati.

Brez sup.: abstineo,-ui  vzdržati se; contineo,-ui  zadržati (contentus
zadovoljen,  adj.); pertineo, -ui  raztezati se; sustineo, -ui  vzdržati (part.
perf. sustentatus).

4. ) torreo  (nam. torseo) -ere, torrui, tostum  (iz torstum ) sušiti, pražiti.

5. ) censeo -ere, censui, censum  (§ 12., 6.) ceniti, meniti; sostave:

recenseo, -ui, recensum  pregledati; brez sup.: percenseo  prešteti in suscenseo
(tudi succenseo)  za zlo vzeti, zameriti.

126

127

5 *

c)  Supina nimajo,

1. ) arceo -ere, arcui  odvračati.

Vendar imata sup.:
coerceo -Sre, -ui, -itum  omejiti;
exerceo -Sre, -ui, -itum  uriti;
exercitus  mučen ; exercitatus  izurjen.

2. ) calleo -ere, -ui  izkušen biti

(i callidus  prekanjen).

B.) egeo -ere, -ui  potrebovati;
incligeo  pogrešati.

4. ) emineo -ere, -ui  ven moleti.

5. ) floreo -ere, -ui  cveteti.

6. ) horreo -ere, -ui  groza biti;

abliorreo  zgroziti se od.

7. ) lateo -ere, -ui  skrit biti.

ponajveč neprehodni:

8. ) liqueo -ere, licui  tekoč, jasen

biti.

9. ) niteo -ere, -ui  bliščati se.

10. ) oleo -ere, -ui  dišati;

redoleo  dišati, duli imeti.

11. ) pateo -ere, -ui  odpirati se.

12. ) sileo -ere, -ui  molčati.

13. ) sorbeo -ere,-ui  srebati, srkati;

ob-, ex-sorbeo  po-, iz-srebati.

14. ) studeo -ere, -ui  prizadevati si.

15. ) timeo -ere, -ui  bati se.

16. ) vigeo -ere, -ui  živeti, živ(ahen)

biti.

17. ) vireo -ere, -ui  zeleneti.

128. Tudi glagoli na -veo  imajo v perf. za vokali -vi,  a vokali se
zatezajo, za konsonantom -ui,  v sup. -hm  (§ 123., 2., op. 1.)

1. ) caveo -ere, cavi, cautum  varovati se.

2. ) faveo -ere, fčivi, fautum  naklonjen biti.

3. ) foveo -ere, fovi, fotum  greti, gojiti.

4. ) moveo -ere, movi, motum  gibati, premikati;

admoveo, ddmoves, -Sre, admovi, admotum  primakniti.

5. ) voveo -ere, vovi, votlim  obljubiti;

dSvoveo, divoves, -Sre, devovi, devotum  zaobljubiti (božanstvu), prokleti.

Brez supina:

6. ) paveo -ere, pavi  plašiti se.

7. ) ferveo -ere, ferbui  vreti.

8. ) coniveo  1  -ere, conivi  ali conixi  ponikniti, zamižati.

129 . Drugi razred: perf. -si,  sup. -trnu  ali -sum.

a)  Goltnik se staplja se s v a::

1. ) augeo -ere  (deb. aug.), auxi, auctum  večati, množiti.

2. ) frigeo -ere  (deb. frig), frixi  zebsti, mrzniti.

3. ) luceo -ere  (deb. luc), luxi  svetiti (se);

SlTiceo  svetiti se izza česa.

4. ) liigeo -ere  (deb. lug), luxi  žalovati.

brez sup.

nam. comgoeo

69

b) Goltnik izpada izza i in r pred -s*':

1. ) indulgeo -ere  (deb. indulg), indulsi, (indultum)  ugajali, ustrezali.

2. ) torgueo -ere  (deb. tore), torsi, tortum  vrteti, sukati.

3. ) mulceo -ere  (deb. mule), mulsi, mulsum  božati, gladiti. -»

4. ) mulgeo -ere  (deb. mulg), mulsi, mulsum  molsti. [§ 123., 2.,

5. ) tergeo -ere  (deb. ter g), tersi, ter sum  brisati; ( op. 2.

dbstergeo -&re, abstersi, abstersum  obrisati. J

6. ) algeo -ere  (deb. alg), alsi  zmrzovati.

7. ) fulgeo -ere  (deb. fulg), fulsi  blesketati se. ^

8. ) turgeo -ere  (deb. turg), tursi  nabrekel biti. rez KU ^‘

9. ) urgeo -ere  (deb. urg), ursi  tiščati.

c) Zobnik izpada pred s;  zobniška debla imajo v supinu -sum:

1. ) ardeo -ere  (deb. ar d), ar si, ar sum  goreti.

2. ) rideo -ere  (deb. rid), risi, risum  smejati se;

adrideo, adrldes, -ere, adrisi, adrisum  nasinehljati se.

3. ) suddeo -ere  (deb. suad), suasi, suasum  svetovati.

persuUdeo, persuUdes, -Sre, persudsi, persudsum  pregovoriti, preveriti.

d) Posamična debla na b, n, s (r);  v sup. -sum:

1. ) iubeo -ere  (deb. iub ), iussi, iussum  ukazai.i.

2. ) maneo -ere  (deb. man), mansi, mansum  ostati;

remaneo, remanes, -Sre, remansi, remansum  zaostati.

3. ) haereo -ere  (deb. haes), haesi  (nam. haes-si), haesum  tičati, viseti.

Tretji razred: perf. -i,  sup. -sum:
a)  Vsi reduplikovani glagoli imajo v perf. -i:

1. ) mordeo -ere  (deb. mord), momordi, morsum  grizli.

2. ) spondeo -ere  (deb. spond ), spopondi, sponsum  obetati;

respondeo -ere, respondi, responmm  odgovoriti.

3. ) tondeo -ere  (deb. tond), totondi, tonsum  striči;

detondeo -ere, detondi, detonsum  (p)ostriči.

Brez supina:

4. ) pendeo -ere  (deb. pend), pependi  viseti ;

dlpendeo  zaviseti; impendeo  previseti, bližati se, oba brez perf. in sup.

bj  Deblo se podaljša:

1. ) sedeo -ere  (deb. sed), sedi, sessum  sedeti;

circumsedeo  obsedati; supersedeo  opustiti; drugi -sideo: obsideo, ibskles,-ere,
obsedi, obsessum  obsedati; possideo,  posedati, v posesti imeti.

2. ) video -ere  (deb. vid), vidi, visum  videti;

invideo, Invides, -ere, invidi, invlsum  zavidati.

§ 130 .

70

c)  Brez izpremene, s prostim -i  v perf.:

1. ) prandeo -ere  (deb. prand), prandi, pransum  kositi ( pransus  § 116).

2. ) strideo -ere  (deb. strid ), strTdi,  (brez sup.) cvrčati.

§ 131. Drugi nimajo niti perfekta  niti supina:  aveo -ere  hlepeti
(avidus); immineo -ere  čez moleti, pretiti; maereo -ere  žalovati;
polleo -ere  premoči, močen biti; renideo -ere  odsevati; scateo -ere
vrvreti, kipeti; squaleo -ere  okaljen, zamazan biti, idr.

Perfekte s passivno obliko gl. v § 116.

Perfekti in supinl tretje konjugaeije.

§ 132. Glagoli 3. (konsonantne in u-) konjugaeije se dele v sedem raz¬
redov; ti so: 1.) goltniški  z debli na c, g, h, qu;  2.) zobniški
na d, t;  3.) ustniški na b, p, m;  4.) jezikovski na l, r, n;
5.) sičnikov na s(r);  6.) u-jevski; 7.) verba incohatlva.

Prvi razred: c, g, h, gu.

§ 133. Goltniška debla imajo v perf. -si,  v sup. -tum.

Op. Krepki perf. imajo le reduplikovana in nekatera podaljšana debla.
Izjeme supina gl. § 123., 2., op. 2.

1. ) dico -ere, dixi, dicturn  govoriti, reči;

praedlco -ere, praedixi, praedictum  prorokovati; indlco -ere, indixi, indictum
napovedati (praedico -are  povedati, indlco -are  naznaniti, oba -avi, -atum).

2. ) duco -ere, duxi, ductum  vesti, peljati;

idUco -ere, eduxi, eductum  izvesti (editeo -are -avi -atum  vzgojiti).

3. ) fligo  tolči (starinski);

conJUgo -ere, conflixi, conflictum  biti se; — (jrrofllgo -are -avi -atum  potolči).

4. ) frigo -ere, frixi, frictum  pražiti, sušiti.

5. ) sugo -ere, suxi, suetum  sesati.

6. ) coquo -ere, coxi, cocturn  kuhati, peči.

7. ) lacio  vabiti (nerabn.); sostave: -licio, -lexi, -lectum:

illicio -ere, illexi, illectum  zvabiti; toda elicio -ere, elicui, elicitum  izvabiti.

8. ) specio  paziti, gledati (nerabn.); sostave: -spicio, -spexi, -spectum:

adspicio, adspicis, -ere, adspexi, adspectum  pogledati.

9. ) rego -ere, rexi, rectum  ravnati, vladati ( rectus  raven, adj.); so¬

stave: -rigo:

cdrrigo -ere, correxi, correctum  popraviti;

pergo  (iz* perrigo) -ere, perrexi, perrectum  dalje iti, nadaljevati;
surgo  (iz * surrigo ) -ere, surrexi, surreetum  vstati.

10.) tego -ere, texi, tectum  kriti;

edntego -ere, vontexi, contectum  pokriti.

71

11 .)

12 .)

13-)

14. )

15. )

16. )

17. )

18. )

19. )

20 . )

21 .)

22 .)

23. )

24. )

cingo -ere, cinxi, cinctum  opasati, obstopiti.
iungo -ere, iunxi, iunctum  vezati.
lingo -ere, linxi, linctum  lizati.

mungo  samo v sost.: emungo -ere, emunxi, emunctum  usekniti.
plango -ere, planxi, planctum  (poet.) biti (na prša), žalovati.
stinguo  gasiti, (v)takniti (nerabn.); sostave: -stinxi, -stinctum:
exstinguo -ere, exstinxi, exstinctum  ugasiti, razdejati; distinguo -ere  razločiti.

— instinctus  nagnan (sicer instlgo -are),
tingo (tinguo) -ere, tinxi, tinctum  omočiti, barvati.
ungo (unguo) -ere, unxi, unctum  mazati.

ango -ere, anxi  (redko), tesnobit.i, plašitij ^  gu
ningit- ere, ninxit  sneži. / SU ^'

fingo -ere, finxi, fictum  upodobiti, izmisliti.
pango -ere, panxi, pactum  zabili (na pr. clavum ), zlagati
(carmina); pepigi, pactum  skleniti (pacem, foedus;  praes.
navadno paciscor);  sostave imajo: -pingo, -pegi, pactum;
compingo -ere, complgi, compactum  zbiti, sklopiti.
pingo -ere, pinxi, pictum  slikati.

stringo -ere, strinxi, strictum  smukati, potegniti (gladium).

25. ) troho -ere, traxi, tractum  vleči;

cdntraho -ere, contraxi, contradutn  zvleči, stisniti.

26. ) veho -ere, vexi, vectum  voziti;

ddveho -ere, advexi, advectum  privažati.

27. ) vivo -ere  (deb. vigv  § 12., 2.), vixi, victum  živeti.

28. ) struo -ere  (deb . strugv), strmi, structum  skladati, graditi;

construo (exstruo) -ere, construxi, constructum  napraviti, zgraditi.

V supinu -sum:

29. ) figo -ere, fixi, fixum  bosti, speti;

adflgo -ere, adfixi, adfixum  pripeti; transflgo  prebosti.

30. ) fiuo -ere  (deb. flugv), fiuxi, fluxum  teči;

cčnfluo -ere, confluxi, confluxum  stekati se.

31. ) mergo -ere, mersi, mersum  potopiti.

32. ) spargo -ere, sparsi, sparsum  sipati; sostave: -spergo, -spersi,

-spersum:

adspergo -ere, ads-persi^ adspersum  oškropiti.

33. ) vergo -ere  nagibati se, brez perf. in sup.

34. ) flecto -ere  (deb.^ flec), flexi, flexum  vihati, kreniti. ^

35. ) necto -ere  (deb. nec), nexi,  češče nemi, nexum  vezati, vozlati;/^ 121- ’

sostave imajo v perf. samo -ui:
conecto -ere, eonexui, conexum  zvezati, zavozlati.

brez n  v supinu.

72

§ 134 .

36. ) pecto -ere  (deb. pec ), pexi, pexum  česati.

37. ) pledo -ere  (deb. pleč)  plesti ima samo part. perf. plezus  plet.en.

Krepki perfekt  imajo a)  Reduplikovani glagoli:

1. ) parco -ere, pepfaci, (parsurus)  štedit.i, prizanesti.

Namesto parsum est  rabi temperatum est.

2. ) pungo -ere  (deb. pug), pupugi, punctum  pikati, bosti; sostave

imajo v perf. -punxi:

interpungo -ere, -punxi, -punctum  razločiti (s pikami), razdeliti.

3. ) tango -ere  (deb. tag), tetigi, tactum  dotakniti se; sostave: -tingo,

-tigi, tactum:

attingo -ere, attigi, attactum  dotakniti se, doseči; brez sup.: contingit, contigit
doleti in obtingit, obtigit  pripade.

b)  Glagoli, ki debelski vokal daljšajo:

4. ) ago -ere, egi, actum  gnati, delati; jednako:

circumago  obračali in perago  dovršiti;
drugi slabe v praes. a  v i:

abigo -ere, abegi, abactum  odgnati; adigo  prignati; exigo  dognati; redigo
nazaj gnati; subigo  podvreči;
cogo  (iz co-igo) -ere, coegi, coactum  zganjati, siliti;

digo -ere,  (redko) degi  (nam. tega: egi, transSgi, perlgi ) preživeti (vltam).  —
ambigo  dvojiti, brez perf. in sup.

5. ) facio -ere  (deb. fac), feci, factum  tvoriti, storiti (pass. flo  prim.

§ 161.); jednako:

calefdcio, calefacis, -ere, ccilefeci, calefactimi  greti; passiv: caleflo calefls,
calefierl, calefactus sum  greti se; cirefacio  sušiti; labefacio  majati; pate-
facio  odpreti; satisfacio  zadostiti.

Z re-  in predlogi zloženi imajo v aktivu -ficio -ere, -feci, -fectum;
v passivu -ficior, -fici, -fectus sum:

interficio, intčrficis, -ere, -feci, -fectum  pokončati; interficior, interfici, inter-
fectus sum; afficio (adf.-)  prizadeti; conficio  zvršiti; dvficio  odpasti, pe¬
šati; ef-, perjicio  izgotoviti; officio  ovirati; praeficio  postavili na čelo;
proficio  uspevati; reficio  popraviti; sufficio  voliti po kom (sufficit  dosti je).
6 ) fr ang o -ere  (deb. frag), fregi, fractmn  lomiti; sostave: -fringo,
fr egi, -fractmn:

effringo -ere, -fregi, -fractum  razlomiti; infringo  ulomiti; perfringo  prelomiti.

7. ) iacio -ere  (deb. iac), ieci, iactum  metati; sostave; -icio, -ieci, -iectum:

abicio  (reci: abjicio) -ere, abilci, abiectum  zavreči;

adicio  dodati; conicio  zmetati; trans-  ali tra-itio  prepeljati; subicio  podvreči.

8. ) fugio -ere  (deb. fug), fugi, (fugiturus)  bežati;

effugio, iffugis, -ere, effiigi, (effugiturus)  izbezati;
aufugio  in profugio  ubežati; con-, per-fugio  pribežati;
per-, trans-fugio  prebežati; diffugio  razkropiti se.

73

9. ) lego -ere, Ugi, lectum  brati, voliti;

perlego -ere, perlegi, perlectum  prebrali;
colligv -ere, collegi, collectum  zbrati; deligo  odbrati;
eligo  izbrati. — Toda -si  imajo: diligu, dilexi, dilectum  spoštovati;
intettego, intellexi, intellectum  izprevideti; neglego, neglexi, neglectum  zane¬
mariti.

10. ) linguo -ere  (deb. lic), ftgui  (poet.), brez sup., pustiti; sostave:

-llcjui, -lictum:

relinguo -ere, rellgui, relictutn  zapustiti; dehnguo  grešiti.

11. ) vinco -ere  (deb. vic), vici, victum  zmagati;

convinco  z dokazi premoči; devinco  do cela premagati.

12. ) (ico -ere), ici, ictum  udariti ( foedus  skleniti zavezo).

Cesto ictus.  Oblike sedanjikovega debla nadomestuje ferio  (§ 151. a).

Drugi razred: d, t.

Zobniška debla imajo v perf. -si,  v sup. -sum.  § 135.

Op. Reduplikovana, nekatera dolga ali podaljšana in debla na -nd  imajo
v perf. -i;  štirje glagoli prestopijo v 2., oziroma 4. konjugacijo.

1. ) claudo -ere, clctusi, clausum  zakleniti, zapreti; sostave: -dudo,

-clusi, -clusum:

concludo -ere, conclusi, conclusum  skleniti; excludo  izključiti; intercludo  zapreti.

2. ) divido -ere, divisi, divisum  deliti.

3. ) laedo -ere, laesi, laesum  kvariti, uvrediti; sostave: lido, -lisi,

-lisum:

elldo -ere, elisi, elismn  izbiti, razdruzniti; collldo  vkup trčiti.

4. ) ludo -ere, lusi, lusum  igrati;

eludo, deludo, illudo -ere, -lusi, -lusum  rogati se, norčevati se.

5. ) plaudo -ere, plausi, plausum  ploskati; jednako:

applaudo  ploskati na pohvalo; toda: explodo, explosi, expl6sum  izploskati,
izpokati.

6. ) rado -ere, rasi, rasum  strgati.

7. ) rodo -ere, rosi, rosum  glodati ( 'rostrum  kljun).

8. ) trudo -ere, trusi, trusum  riniti, suniti;

abstrudo  odriniti, skriti; detrudo  zriniti.

9. ) vado -ere  — hoditi; sostave: -vasi, -vasum: evado -ere, -evasi,

evasum  iziti, postati; invado  napasti; pervado  prehoditi.

10. ) fido -ere, Jisus sum  zaupati (§ 116.)

Zobnik se assimiluje:

11. ) cedo -ere, cessi, cessum  ust opiti se; jednako:

accido-ere, accessi, accessum  pristopiti; antecido  pretčkati; concido  dopustiti;
incedo  šetati; intercedo  vmes stopiti; succedo  nastopiti.

74

§ 136 .

12. ) mitto -ere  (deb. mit), miši, missum  poslati; jednako:

admitto  pripustiti; Umitto  izgubiti; committo  izročiti, doprinesti; dlmitto  raz¬
pustiti; omitto  opustiti; permitto  prepustiti; promitto  obetati.

13. ) quatio -ere  (deb. quat),  brez perf., quassum;  sostave: -cntio, -cussi,

-cussum:

concutio, cdncutis, -ere, concussi, concussum  stresti; percutio  prebosti.

Krepki perfekt  imajo a)  Reduplikovani glagoli:

1. ) cado -ere, cecidi, casum  pasti; sostave: -cido, -cidi, -casum:

occido, occidis,-ere, occidi, occasum  zapasti; rdcido (reccidi), recasurus  nazaj
pasti.

Drugi brez supina: accido  pripasti, pripetiti se; concido
propasti; decido  odpasti; excido  izpasti.

2. ) caedo -ere, cecidi, caesum  posekati, pobiti; sostave: -cido, -cidi,

-cisum:

occido, occidis, -ere, occidi, occlsum  ubiti; abscldo  odsekati; concido  sesekati;
incldo  vrezati; recldo  obrezati.

3. ) pendo -ere, pependi, pensum  obesiti, tehtati, plačati; sostave brez

reduplikacije:

expendo -ere, expendi, expensum  izdati; impendo  potrošiti.

4. ) tendo -ere, tetendi, tensum  in tentum  stegniti, napeti.

Sostave brez redupl. in 1.) z obojim supinorn: extendo  in prStendo
raztegniti; retendo  odjenjati; 2.) le -sum  v sup.: detendo  odpeti; 3.) -tuni:
vsi drugi: attendo  paziti; contendo  poganjati se; intendo  napenjati.

5. ) tundo -ere  (deb. tud), tutudi, tunsum  in tUsum  tolči, butati; so¬

st.ave: -tudi, -tusum (tunsum):

contundo -ere, cdntudi, contUsum  stolči; obtundo  otopiti, (obtusum  in obtun-
sum); retundo  zatopiti, zatumpati (retusum  in retunsum).

Odpadla je reduplikaeija v:

6. ) findo -ere  (deb. fid), fidi, fissum  cepiti, klati;

diffindo -ere, diffidi, diffissum  razcepiti.

7. ) scindo -ere  (deb. scid), scidi, scissum  parati, trgati;

discindo -ere, discidi, discissum  raztrgati; jednako: exscindo  izdreti; v po¬
menu razrušiti  (urbem) &xscidi, exclsum  (supin od excido).

b)  Naslednji glagoli z dolgim ali v perf. podaljšanim deblom:

1. ) čudo -ere, (čudi, ciisum)  kovati;

prOcudo -ere, procudi, procusum  kovati.

2. ) sido -ere, sedi, sessuni  sesti (§ 130., b,  1.);

consido -ere, consldi, consessum  usesti se; possido  posesti, vzeti v posest.

3. ) verto -ere, verti, versum  vrteti, obračati;

Clverto  odvrniti; converto  obrniti; iverto  prevrniti; revertor  vrniti se (§ 154., 6.)

75

4. ) edo -ere, edi, esum  jesti (prim. § 156., 1.);

comedo -ere, comtdi, comesum  snesti.

5. ) fodio -ere  (deb ./od), /odi, fossurn  bosti, kopati;

effodio, iffodis, -ere, effodi, effossum  izkopati; con fodio  prebosti; defodio  po¬
kopati, infodio  zakopati.

6. ) frendo  (deb. /red),  brez perf., fresurn  ali fressum  škripati z zobmi.

7. ) fundo -ere  (deb. /ud), /Udi, fusum  liti;

effundo -ere, effttdi, effusum  izliti; confundo  zliti, zmesti; perfundo  politi;
profundo  preliti.

c)  Debla na -nd:

1. ) cando  žgati (nerabn.); sostave: -cendo, -cendi, -censum:

accendo -ere, accendi, accensum  prižgati; incendo  zažgati; succendo  podžgati.

2. ) fendo  pehati (nerabn.); sostave: -fendo, -fendi, -fensum:

defendo -ere, dsfendi, dSfensum  odbijati, braniti; offendo  udariti, žaliti.

3. ) mando -ere, mcmdi, rnamum  žvečiti.

4. ) pando -ere, pandi, passum  razpeti.

5. ) prehendo -ere, prehendi, prehensum  prijeti;

redkeje prendo -ere, prendi, prensum; comprehendo  zgrabiti; dtprehendo  za¬
sačiti; reprehendo  karati, grajati.

6. ) scando -ere, scandi, (scansum)  stopati; sostave imajo e:

conscendo -ere, conscendi, conscensum  vzlezti, stopiti kam; diecendo  zlezti;
transcendo  prestopiti.

Prestop v 2., oziroma 4. konjugacijo: § 137 .

1. ) 7neto -ere (messui,  nav. rnessem feci), messmn  žeti, kosili;

d.imeto -ere, demessui, demessum  požeti, pokositi.

2. ) sterto -ere, stertui,  brez sup., smrčati.

3. ) peto -ere, petivi, petitum  sezati po čem, napadati;

repeto -ere, repetlvi, repetUum  nazaj zahtevati, ponavljati.

4. ) rudo -ere, rudivi,  brez sup., rjuti.

Tretji razred: b, p, m.

Dolga ustniška debla imajo v perf. navadno -si,  kratka -i;  v § 138.
supinu vsa -tum  razven prem-o.  Nekoliko glagolov prestopa v 2. ali

4. konjugacijo.

1. ) carpo -ere, carpsi, carptum  puliti, trgati; sostave: -cerpo, -cerpsi,

-cerptum:

dlcerpo -ere, decerpsi, decerptum  utrgati.

2. ) nubo -ere, nupsi, nuptum  možiti se (viro).

3. ) repo -ere, repsi, reptum  lezti, plaziti se:

arrepo -ere, arrepsi, arreptum  prilezti.

76

§ 139 .

4. ) scribo -ere, scripsi, scriptum  pisati;

praescribo -ere, praescripsi, praescriptum  predpisati;
adscrtbo  pripisati; descrlbo  popisati; inscribo  napisati;
perscnbo  zapisati; proscrlbo  proglasiti, prognati.

5. ) scalpo -ere, scalpsi, scalptum  črtati, krempati.

6. ) sculpo -ere, sculpsi, sculptum  dolbsti;

exsculpo  izdolbsti; insculpo  vdolbsti.

7. ) šerpo -ere, serpsi,  brez sup., lezt.i, gomzeti; brez sostav;

one od repo  veljajo i za šerpo.

Med m  in s  ali t  se vriva p:

8. ) como  (iz co-emo) -ere, compsi, comptum  urejati, lišpati.

9. ) demo  (iz de-emo ) -ere, dempsi, demptum  odvzeti.

10. ) promo  (iz pro-emo ) -ere, prompsi, promptum  ven jemati;

promptus  pripraven  je adj.

11. ) sumo  (iz sub-emo) -ere, sumpsi, sumptum  vzeti (na se);

consumo -ere, consumpsi, consumptum  porabiti.

12. ) temno -ere  (deb. tem), - -zaničevati (poet.);

contemno -ere, contempsi, contemptum  zaničevati.

m  se assimiluje pred s:

13. ) premo -ere, pressi, pressum  tiščati; sostave: -primo, pressi, pressum:

cčmprimo -ere, compressi, compressum  stiskati; opprimo  zatreti.

V perfektu -i:

1. ) capio -ere  (deb. cap), cepi, captum  lovili, jemati; sostave: -cipio,

cepi, ceptum:

accipio, dccipis, -ere, accBpi, acceptum  prejeti; incipio, incipis, -ere, incipi
(§ 162., op. 1.), inceptum  začeti.

2. ) rumpo -ere  (deb. rup), rupi, ruptum  lomiti, razdreti;

corrumpo -ere, corrupi, corruptum  pokvariti (transit.); Srumpo, prSrumpo
prodreti (intransit.); perrumpo  predreti (transit.), udreti (intrans.)

3. ) scabo -ere, scabi,  brez sup., čehat.i, praskati.

4. ) emo -ere, emi, emptum  kupiti (prvot.. jemati); jednako:

cčemo  pokupiti; drugi izpreminjajo v praes. e  v i:

ddimo -ere, ademi, ademptum  odvzeti; dirimo  (iz dis-emo)  razstaviti; inUrimo,
pirimo  uničiti, zatreti.

Sedanjikov okrepek ohranjata v perf'.:

5. ) bibo  (reduplikovan, nam. bi-po 1 ) -ere, hibi, potum  piti;

ebibo -ere, čbibi  — izpiti; c&mbibo  popiti.

6. ) lambo  (deb. lab,  subst. labea  ustnica) -ere, lambi,  brez sup., lokati,

lizati.

t, j. koren pa  je omehčan v deb. ba,  ki je reduplikovano: bibo  (§ 121., 6.)

77

Prestop v 2., oziroma 4. konjugacijo : § 140.

1. ) fremo -ere, fremui, (fremitum)  mrmrati, bučati.

2. ) gemo -ere, gemui, (gemitum)  ječati, zdihovati.

3. ) rapio -ere  (deb. rap), rapui, rapturn  grabiti, ropati; sostave:

-ripio, -ripui, -reptum:

Sripio, iripis,-ere, Sripui, ereptum  iztrgati; abripio  ugrabiti; corripio  zgra¬
biti; dlripio  razgrabiti, opleniti.

4. ) strepo -ere, strepui, (strepitum)  šumeti, hrumeti.

5. ) tremo -ere, tremui,  brez sup., drgetati, tresti se.

6. ) vomo -ere, vomui, vomitum  bljuvati; evomo  izbljuvati.

7. ) cupio -ere, cupivi, cupitum  hrepeneti.

8. ) sapio -ere, sapii (sapivi),  brez sup., okus-, pamet imeti.

Četrti razred: l, r, n.

Debla na l, r, n  imajo v perf. -i,  v sup. -sum,  izjemno -turn.  § 141.
Mnogi glagoli prestopajo v druge konjugacije.

Krepki perfekt  imajo a)  Reduplikovani glagoli:

1. ) curro  (iz cur-jo) -ere, cucurri, cursmn  teči.

Od sostav imajo le -curri: occurro  srečati occiirri; recurro  nazaj
teči recurri; succurro  na pomoč priteči succiirri;  ponajveč -curri:
concurro  stekati se; decurro  dol teči. Druge imajo i -cucurri  i -curri:
accurro  priteči accucurri  in accurri  etc.

2. ) fallo  (iz fal-jo) -ere, fefttli, falsum  varati, goljufati (bil sem

goljufan deceptus sum); falsus  adj. neresničen;
refčllo -ere, ref lili,  brez sup., opovreči (part. perf. refutatus).

3. ) cano -ere, cicini, (cantum)  peti; sostave: -cino, -cinui:

cčncino, concinui,  brez sup., soglasno peti, soglašati.

Supin in part. fut. in perf. se nadomestuje s cantare, cantitare;  ope¬
van:  carmine dictuš  ali celebratus.

4. ) pario -ere  (deb. par), pčperi, pnrtuni (pariturus)  roditi;

partus  je tudi part. perf. k parare:  pridobljen.

5. ) pello  (iz pel-jo ) -ere, pipuli, pulsum  (plati) pahniti, gnati;

appello -ere, dppuli, appulsum  pripahniti; expello  izgnati; repello  odgnati
(r&ppuli).

6. ) cello  (iz cel-jo) -ere  klati, suniti (nerabn.);

percetto -ere, pirculi, percul.um  pretresti, podreti;

antecello, excello, praecello  moleti iznad česa, odlikovati se, nimajo perf. in
sup.; za perf. služi ecccellens exstiti, eluxi, fi.drui  etc. (eelsus, excelsus,
praecelsus  vzvišen, adjektivi).

7. ) tollo  (iz tol-jo ) -ere, sus-tuli, sub-lutum  vzdigniti, odstraniti.

Sostave brez perf. in sup. attollo, extollo  povzdigati. (Prim. fero  § 157.)

78

b)  Brez reduplikacije:

8. ) psallo  (iz psal-jo ) -ere, psalli,  brez sup., strune ubirati.

9. ) vello  (iz vel-jo) -ere, velli, vulsum  vleči, skubsti; jednako:

avello  odkrhniti; ivello  izdreti; pervello  ščipati.

10.) verro  (iz ver-jo ) -ere, verri, versurn  mesti, grebsti.

§ 142. Prestop v 2. konjugacijo:

1. ) alo -ere, alui, altum  rediti, vekšati.

2. ) colo -ere, colui, cultum  obdelovati (zemljo), častiti;

incolo -ere, incolui,  brez sup., prebivati v čem (■incultus  neobdelan); excolo,
excolui, excultum  izobraziti.

3. ) consulo -ere, consului, consultum  posvetovati se, skrbeti.

4. ) molo -ere, molui, molitum  mleti.

5. ) occulo -ere, occului, occultum  skrivati.

6. ) volo  hoteti, ndlo  ne hoteti, malo  raji hoteti § 158.

7. ) sero -ere, (serui), sertum  vrstiti, vezati;

cdnsero -ere, conserui, consertum  stikati;
disero -ere, dlserui, desertum  zapustiti;

dissero -ere, disserui, dissertum  razvijati, govoriti; perf. pass. disputatum est.

8. ) /uro -ere,  brez perf. in sup., besneti.

§ 143. Odpahnivši n  postajajo debla vokalska (a-, e-, i-konjugacija);

1. ) lino -ere  (deb. li), levi (livi), litum  namazati; sostave: -levi:

dblino -ere, oblivi, oblitimi  pomazati (Ablttus  pomazan, oblUus  pozabivši, od
obliviscor  § 154).

2. ) sino -ere  (deb. si), sivi, situm  pustiti, dopustiti (prvotni pomen

posaditi, položiti ima le v part., situs  položen, ležeč);
dtsino -ere, desii, desitum  popustiti, nehati.

3. ) pono 1  -ere, posui / positum  posaditi, postaviti, položiti;

antepono -ere, -posui, -positum  predpostaviti; jednako: appbno  pristaviti;
compOno  sostaviti; depOno  odložiti; dispuno  razpostaviti; expSno  izpoložiti.

Po odpahnenem n  nastopa melalhesa:

4. ) cerno -ere  (deb. cer: ere),  — — ločiti, zreti; sostave: -crevi,

-cretum:

dtcerno -ere, deertvi, decrltum  določiti, ukreniti; jednako: discemo  razločiti;
sicemo  odločiti.

5. ) sperno -ere  (deb. sp er: spre), sprevi, spretum  zamefati, zavreči.

6. ) s terno -ere,  (deb. sfer,  pervot .star: str a ), stravi, stratum  razprostreti;

consterno -ere, constrUvi, constrdtum  pokriti; prosterno  podreti, poraziti. —
Tem je analogen:

1  iz por-sino  (t. j. por  tja in sino  položiti) posno  -- pono. —  2  iz po-sivi,

pdsivi, posvi — posui.

79

7.) tero -ere  (deb. ter: tri), Mm, tntum  treti, tratiti;

cinte.ro -ere, contrivi, contrltum  streti, stratiti; uttero  otreti, oslabiti; prot er o
potreti, poteptati.

Sedanjik je okrepljen z reduplikacijo: § 144.

1. ) gigno (= gi-gen-o,  deb. geti.) -ere, genui, genitum  roditi.

2. ) s ero  (iz si-so,  deb. sa) -ere, sevi, satum  sejati, saditi;

cčnsero -ere, con sevi, consitum  posejati.

Peti razred: s (r).

Samo trije glagoli tega razreda tvore perf. po 3. konjugaeiji; § 145.
vsi drugi prestopajo v 2. ali 4. konjugacijo.

1. ) gero -ere  (deb. ges), gessi, gestum  nesti, peljati;

cčngero -ere, congessi, congestum  znositi.

2. ) Uro -ere  (deb. us), ussi, ustum  žgati;

adiiro -ere, adussi, adustum  ožgati; jednako:
comburo -ere, combussi, combustum  sožgati.

3. ) viso -ere, visi  (redko), — ogledavati (frequentativ od video)]

invlso  obiskati; remso  zopet (ogledati) obiskati.

Prestop v 2., oziroma 4. konjugacijo: § 146.

1. ) depso -ere, depsui, depstum  gnesti.

2. ) pinso (piso) -ere, pinsui (pinsi), pistum (pinsitum, pinsum)  phati

(prim. pšeno).

3. ) texo -ere, texui, textum  tkati.

4. ) arcesso -ere, arcessivi, arcessitum  prizvali.

5. ) capesso -ere, capessivi, capesšUum  lotiti se.

6. ) facesso -ere, facessivi, facessitum  zvrševati, pobrati se.

7. ) lacesso -ere, lacessivi, lacessitum  dražiti.

8. ) incesso -ere, incessivi,  brez sup., napasti.

9. ) guaero -ere  (deb. quaes ), guaestvi, guaesitum  iskati, vprašati; so-

st.ave: -quiro  etc.

acgujro (adquiro) -ere, etcgulslvi, acgulsttum  pridobiti; jednako: cong/ulro
poiskati; exquiro  izpraševati; requTro  pozvedati.

Ohranili sti se dve starinski obliki od debla quae$: quaeso  prosim,
guaesumus  prosimo: tu, guaesumus, parcas nobis.

Šesti razred: u-jevska debla.

U-jevska debla imajo v perf. -i,  v sup. -tum.  § 147.

1. ) acuo -ere, acui, (acutum)  ostriti, adutus  oster je adj.

2. ) arguo -ere, argui, argutum  razjasniti, spričati, dolžiti;

argutus  bistroumen je adj.; za part. perf. služi accustltus;
coarguo, coargui  dokazati, okriviti (convictus); redarguo, redargui  ovreči
(refutatus).

80

§ 148.

3. ) ex-uo -ere, exui, exiitum  izut.i, sleči.

4. ) ind-uo -ere, indui, indutmn  obuti, obleči.

5. ) imbuo -ere, imbui, imbutum  pomočiti, napojili (subst. imber  ploha).

6. ) luo -ere, lui, (lutum)  oprati, čistiti, plačati;

abluo -ere, ablui, ablutum  očistiti; diluo  razmočiti;
iluo  izplakniti; polluo  oskruniti.

7. ) minuo -ere, minui, minutum  manjšati, drobiti.

8. ) ruo -ere, rui, rutum (ruiturus)  dreti, rušiti se; sostave:

brez  sup. (intransit.) corruo, corrui  zrušiti se; irruo  prodreti;
sč sup. (transit.) diruo, dirui, dirutum  (§ 123., 1., op. 1.) i - azrušiti;
obruo, obrui, čbrutum  zasuti; Brno  izdreti; — proruo, prorui, prčrutum
(intrans.) udariti, (trans.) podreti.

9. ) spuo -ere, spni, sputum  pljuvati; respuo  (brez sup.) zavreči.

10. ) statuo -ere, statui, statutum  staviti, ustanoviti; sostave: -stituo  etc.

constituo -ere, constitui, constitutum  postaviti, skleniti;
distituo  zapustiti; instituo  napraviti; restituo  popraviti.

11. ) suo -ere, mi, sutum  Siti, šivati; cdnsuo  sošiti.

12. ) tribuo -ere, tribui, tributum  dodeliti; distribuo  razdeliti.

u  je pred vokali otrdel v v:

13. ) soho  (iz se-luo ) -ere, sohi, solutum  rešiti, razvozlati, plačati;

ubsolvo  odvezati; dissolvo  razvezati; persolvo  poplačati.

14. ) volvo -ere, volvi, volutum  valiti, viti;

advolvo  privaliti; invdlvo  zaviti; Ivolvo  izvaliti, razviti.

Brez supina so:

15. ) yruo -ere  drkniti (nerabn.); sostave: -gruo, -grui:

congruo -ere, congrui  — skladati se; ing ruo, ingrui  — pridrviti se.

16. ) metuo -ere, metni  — bati se, strah je koga.

17. ) nuo -ere  migniti (nerabn.); sostave: -nuo, -nui:

abnuo -ere, abnui, (abnuiturus)  odmigniti, odreči;
adnuo  pomigniti, prikimati.

18. ) pluit -ere, pluit  — dežuje.

19. ) sternuo -ere, stemni  — kihati.

Sedmi razred: verba ineohativa . 1

Verba ineohativa, t, j. začetni glagoli značijo začetek ali pola-
gano nastopanje dejanja. Tvore se ali od glagolskih ali od
imenskih  debel ter okrepljujejo sedanjikovo deblo se -sc,  ki v per-
fektu in redkem supinu odpada.

1  incohare  začeti.

81

1.) Od glagolskih debel (in čoha ti v a verbalia).

Sama dva glagola ohranjata -sc  v perf. in jeden -s v sup.:

1. ) compesco -ere, compescui,  brez sup., speti, brzdati.

2. ) posco -ere, poposci,  brez sup., silno prositi, firjati;

dSposco -ere, dipoposci  zahtevati; jednako: exposco  silno (iz)prositi, zahte¬
vati; reposco  (brez perf.) nazaj tirjati.

3. ) pasco -ere  (deb. pa), pavi, pastum  pasti (gregem);

depasco -ere, dlpavi, dlpastum  popasti, požreti.

Drugi odpahujejo -sc  tvoreči perf. in sup. od glagolskih debel:
a)  Od nerabnih osnovnih glagolov:

4. ) cresco -ere  (deb. ere: creare ), er e vi, cretum  rasti.

5. ) nosco -ere  (deb. g-no), novi, riotum  poznati ( novi  znam, vem:

notus  znan, i-gnotus  neznan sta adj.); jednako:
ignosco -ere, igvovi, ignotum  odpuščati; druge sostave imajo -gnitum:
agnosco -ere, agnovi, dgnitum  pripoznati;
cognosco -ere., cognovi, dgnitum  spoznali.

6. ) guiesco -ere  (deb. quie), guievi, guietum  počivati ( guietus  pokojen).

7. ) suesco -ere  (deb. sne), suevi, suetum  navaditi se (redko);

consuesco -ere  navaditi se, consuSvi  navajen sem, consuetus  navajen, -vaden.

8. ) disco -ere  (iz dic-sco,  deb. dic), didici,  brez sup., učiti se;

addisco -ere, addidici  — priučiti se; dedisco, dedidici  odučiti se, odvaditi
se; edisco, edidici  učiti se na izust.

b)  Od rabnih glagolov s perf. in sup. svojih osnovnih glagolov:

1. ) inveterdsco -ere (inv eter ar e), inveteravi  Stareti, starati se ( 'inve-

teratus  zastarel, ukorenjen).

2. ) abolesco -ere (abolere), abolevi,  brez sup., giniti; toda:

ndolesco -ere, adolevi, adultum  vzrasti, dorasti;
exolesco -ere, exoUei, exolUum  iz-, vz-rasti, zastareti;
obsolesco -ere, obsoUvi, obsolUum  ostareti.

3. ) aresco -ere (arere), arui  sabnit.i.

4. ) calesco -ere (calere), calui  razgreti se.

5. ) conticesco -ere (tacere), conticui  umolkniti.

6. ) convalesco -ere (valere), convalui  ozdraveti.

7. ) effervesco -ere (fervere), efferbui  vzkipeti.

8. ) erubesco -ere (rubere), eritfbui  zarudefi.

9. ) exardesco -ere (ardere), exarsi, exarsum  ožgati se.

10. ) erhorresco -ere (horrere), exhorrui  zgroziti se.

11. ) eztimesco -ere (timere), extimui  zbali se.

12. ) indolesco -ere (dolere), indolui  zaboleti.

Kermavner, Latinska slovnica.

G

13. ) intumesco -ere (tumere), intumui  otekati.

14. ) languesco -ere (languere), langui  medleti, veniti.

15. ) obstipesco -ere (stupere), obstipui  ostrmeti.

16. ) putesco (putresco) -ere (putere), putui  trohneti.

17. ) tabesco -ere (tabere), tabui  hirati.

18. ) coalesco -ere (alere), coalui, coalitum  zrasti se.

19. ) contremisco -ere (tremere), contremui  zatrepetati.

20. ) ingemisco -ere (gemere), ingemui  vzdihniti.

21. ) revivisco -ere (vivere), revixi, revictum  oživeti.

22. ) concupTsco -ere (cupere), concupivi, concupitum  zaželeti, koprneti.

23. ) obdormisco -ere (dortmre), obdornuvi, obdorniitum  zaspati.

24. ) resipTsco -ere (sapere), resipii (resiplvi)  zopet se spametiti.

25. ) scisco -ere (sctre), setvi , scitum  odobriti;

conscHsco  skleniti; dlselsco  odpasti; resclsco  (zopet) zvedeti.

2.) Od imenskih debel (incohativa nominalia).

V perf. -ui,  brez sup.:

1. ) crebresco -ere (creber), crebrui  množiti se (neklass.); nam. tega:

increbrSsco  in percribresco  širiti se (o glasu).

2. ) evanesco -ere (vanus), evanui  izginiti.

3. ) innotesco -ere (notus), inriotui  znan postati, zasluti.

4. ) maturesco -ere (maturus), mnturui  zoreti.

5. ) obduresco -ere (durus), obdurui  otrdeti, otrpniti.

6. ) obmutesco -ere (mutus), obmutui  onemeti, obmolkniti.

7. ) recrudesco -ere  ( crudus  surov), reerudui  zopet pokniti, buhniti

(o ranah, vstaji).

Nekateri začetni glagoli nimajo ni perf. ni sup., na pr. albesco
blešeet.i, siveti; ditesco  bogateti ;fatisco  zevati \flavesco  rumeneti; gtisco
tleti; hisco  ziniti; ingrctvesco  nadležen postati, pritiskati; puerdsco
podetiniti se.

Perfekti in supini četrte konj n garij e.

149 . Glagoli 4. (i-)konjugacije imajo v perf. -ivi,  v sup. -itum.

Nekoliko jih prestopi v 2. ali v 3. konjugacijo; te razrejamo
na troje:

Prvi razred: perf. na -ui (-vi),  sup. na -tum.

1. ) aperio, dperis, -tre, aperui, apertum  odpreti;

apettus  odprt, prost, a d j.; patefcictus  odprt, par ti c.

2. ) operio, dperis, -tre, operni, opertum  pokriti.

83

3. ) salio -tre, salui  — skočili ( saltus  skok);

dSsilio, dhilis, -Ire, desilui  skočiti s česa.

4. ) sepelio, sepelis, -Ire, sepeUvi, sepuHum  pokopati.

Kratek vokal stoji pred -tum:

5. ) cio, etre,  navadno cieo, dere, civi, cttum  gibati; citus  hiter.

Sostave v pomenu zvali  gredo po 4. konjugaciji:
accio, aenre, acCivi, accitmn  prizvali: jednako: concio, conclre  sozvati;
exciu, exnre  izzvali; toda concitus, exdtus, perdtus  razdražen.

6. ) eo, is, ire, ii (ivi), ttum  iti (nepravih, gl. § 159., a).

7. ) queo, quis, qutre, quii (quivi), quitum  moči (nepravih, gl. § 160.)

Brez perfekta:

8. ) amicio, dtmicis, -tre  — amidu m  ogrniti.

Drugi razred: perf. na -si,  sup. na -tum.

Goltnik odpada za l  in r  pred s in t:

1. ) far cio -ire [Aob.farc), farsi, fartum  mašiti, trpati; sostave:

-fer cio, -fersi, -fer tum:

refercio, refircis, -ire, refersi, refertum  napolniti; refertus  napolnjen, poln, adj.

2. ) fulcio -tre  (deb. fulc), fulsi, fultum  podpreti.

3. ) sarcio -ire  (deb. sarc ), sarsi, sartum  krpali, popraviti.

4. ) saepio -ire  (deb. saep ), saepsi, saeptum  ograditi.

5. ) sancio -ire  (deb. sanc ), sanxi, sancitum  in sanctum  utrditi, odrediti

( sanctus  svet adj.)

6. ) vincio -ire  (deb. vitic), vinxi, vinctum  vezali.

7. ) haurio -ire  (deb. haus), hausi  (nam. haus-si), haustum  črpati, za¬

jemati, srkati.

V supinu -sum  ( t  pred s  izpada):

8. ) sentio -ire  (deb. sent ), sensi, sensum  čutiti, misliti;

consentio -ire, consensi, consenmm  skladati se;

adsentio  privoliti, pritegniti, navadneje adsentior,  perf. adsensi  in adsensus sum.

Tretji razred: perf. na -i,  sup. na -tum.
a)  Reduplikacija je odpadla:

1. ) comperio, comperis, -ire, edmperi, comperium  zvedeti. lsostavi s pario

2. ) reperio, rčperis, -ire, repperi, repertum  dobiti, najti. / § 141., 4.

b)  Perf. s podaljšanim deblom:

3. ) venio -ire  (deb. ven), veni, ventuni  priti;

advenio, ddvenis, -ire, advent, adventum  priti; jednako:
ante-, inter-, sub-venio  prej-, vmes-, na pomoč priti;

circumvenio  obkrožiti; convenio  sniti se; evenio  zgoditi se; invenio  najti;
obvenio  pripasti; pervenio  doiti.

§ 150.

§ 151.

6 *

84

§ 151 a. Nekateri so brez perfekta in supina:

ferio -tre  udariti, pobiti (kostem),  pf. percussi;  skleniti (foedus),
pf. tci, pepigi, feci; superbio -tre  ponašati se, in vsi zahtevni (desi-
derativni) glagoli na -urio,  na pr. esurio, isuris, -ire  (od edo ), vendar
esuriturus,  hoče se mi jesti, lačen sem.

Poglavje 16.

Verba deponentia.

§ 152.

Deponentniki prve konjugacije.

Deponentniki prve (a-)konjugacije se pregibljejo vsi po hortor;
najnavadnejši so:

1 adversor  nasprotovati
adulor  prilizovati se
aemulor  tekmovati
aguor  donašati vodo
5 arbitror  soditi
argumentov  dokazati
auxilior  pomagati
comitor  spremljati
contidnor  govoriti na
zboru

10 conftictor  bojevati se
conor  podjeti, poskusiti
conspicor  zagledati
contemplor  ogledovati
criminor  dolžiti
15 cunctor  obotavljati se
dominor  gospodovati
fabricor  zdelovati
glorior  bahati se
gratificor  ugoditi, po¬
kloniti

infitior  tajiti
insidior  zalezovati
interpretov  tolmačiti
iocor  šalili se
laetor  veselili se
lamentor  tarnati
latrocinor  ropati
meditor  premišljati
mercor  kupili
metov  razmeriti
minov, minitov  žugati
mirov  čuditi se
miseror  omilovati
moder or  umeriti, vla¬
dati

moror  muditi se
opinor  meniti
osculov  poljubiti
percontor  izpraševati
periclitor  biti v nevar¬
nosti

philosophor  modrovati
populor  pustošiti
precor  prositi
praedor  pleniti
proeiior  biti se
sciscitor  pozvedati
scrutor  preiskati
sector, consector  slediti
consblor  tolažiti
speculor  opazovati
suspicor  sumiti
testov  pričati
tutor  varovati
vagor, patov  klatili se
vatidnor  vedeževat.i
veneror  spoštovati
venor  loviti
versor  vrteli se, bivati.

§153. Deponentniki druge konjugacije.

1.  ) liceor -eri, licitus sum  ponujati na kaj, obljubiti;

■polliceor  (iz por-liceor ) -eri, pollidtus sum.  obetati.

2.  ) mereor -eri, meritus sum (merui)  zaslužiti, zasluge pridobiti;

mereo -ere  služiti: stlpendia merSre  plačo služiti, t. j. vojaško službo opravljati;
Smereor  doslužiti, češče Imereo; emeritus  dosluživši.

85

3. ) misereor -eri, miseritus sum  usmiliti se.

4. ) tueor -eri  varovati, tutatus sum  od tiitor -ari  (tutus  varen); v

prvotnem pomenu gledati je simpl. tueor, tuitus sum  poetišk;
contueor  ogledati in intueor  pogledati, redko -tuitus sum.

5. ) vereor -eri, veritus sum  bali se, spoštovati.

6. ) videor -eri, visus sum  videli se, zdeti se.

7. ) fateor -eri  (deb. fat  od fari), fassus sum  priznati, povedati;

sostave: -fiteor, fessus sum:

confiteor -eri, confessus sum  izpovedati, priznati; jedn. profiteor  ofiitno priznati.

8. ) reor, reri  (deb. ra), rdtus sum  meniti (brez part. praes.)

9. ) medeor -eri  zdraviti (morbo),  brez perf., zato satiavi, curavi

(morbum).

Deponentniki tretje konjugacije.  §154.

a)  Goltniški razred: sup. -tum:

1. ) fruor, frui  (deb . frugv), fructus  in fruitus sum (fruiturus)  uži¬

vati (voluptate);  perf. redek, nam. tega fructum cepi.
perfruor, perfrui, perfructus sum  (nav. fructum percepi)  naužiti se.

2. ) fungor, fungi, functus sum  opravljati (munere).

3. ) vehor, vehi, vectus sum  peljati se.

4. ) plector, plecti, plexus sum  (nerabn.) plesti se (§ 133., 37.);

amplector, amplecti, amplexus sum  objeti.

5. ) plector, plecti,  — — kaznovati se, grajati se.

b)  Zobniški in ustniški razred: sup. -sum:

1. ) labor, labi, lapsus sum  opolzniti, omahniti, pasti;

collabor, cullabi, collapsus sum  zgruditi se, posuti se.

2. ) gradior, gradi, gressus sum  grem, stopati; sostave: -gredior,

gressus:

aggredior, dggredi, ctggressus sum  napasti.

3. ) nitor, niti  (deb. g-nic ), nixus in nisus sum  (a le riisurus ) napeti

se, opirati se;

adnUor, adnlti, adnixus  in adnlsus sam  nasloniti se, napeli se.

nixus  o telesnem  napenjanji: nixus genu  oprt na koleno; adnixus
naslonivši se; obnixus  uprši se; lnixa  porodivši; nisus  o duševnem
napenjanji: adnlsus  napenši se; remsus  ki se je protivil.

4. ) patior, pati  (deb .pat), passus sum  trpeti;

perpetior, pirpeti, perpessus sum  pretrpeti.

5. ) utor, uti, usus sum  rabiti (ratione);

abutor, aboti, abusus sum  v zlo rabiti.

6. ) vertor, verti, versus sum  vrteti (nahajati) se (§ 136., b, 3.);

revertor  vrniti se, perf. le reverti; reversus  vrnivši se.

86

c) Jezikovski in sičnikov razred: sup. -tum:

1. ) morior, mori, mortuus sum (moriturus)  umreti;

imorior, emori, emortuus sum  izumreti.

Mortuus  (= mrtev) je adjektivna tvoritev, kakor mutuus.

2. ) queror, queri  (deb. ques ), questus sum  tožiti o čem;

c6nqueror, c6nqueri, conquestus sum  pritožiti se.

d) U-jevski razred: sup. -tum:

1. ) loquor, loqui, lociitus sum  govoriti;

dlloquor, dlloqui, allocutus sum  nagovoriti; cdUoguor  pogovoriti se.

2. ) seguor, sequi, semtus sum  sledili (naturam);

assequo>; dssequi, assecutus sum  doseči; cčnsequor  doiti; dxsequor  izvršiti;
persequor  prognati; 6bsequor  ugajati; prosequor  spremljati.

e) Deponentia incohativa.

«) A-jevska debla:

1. ) Irascor (ira), irasci,  — jeziti se, perf. suscensui (iratus  jezen).

2. ) nascor, nasci, natus sum  roditi se.

Deblo (jna,  odtodi a-gnUtus, co-gneitus  (soroden).

3. ) pascor, pasci, pastus sum  pasti se (prim. § 148., 1., 3.)

/9) Konsonantna debla:

1. ) apiscor  (nerabn.) doseči (deb. ap: aptus  prikladen, adj.);

adipiscor, adipisci, adeptus sum  doseči, dobiti.

2. ) defetiscor, defetisci  (deb. fat: fatisco ), defessus sum  utruditi se;

fessus  in defessus  truden (adj.)

3. ) expergiscor, expergisci, experrectus sum  zdramiti se (pergo

§ 133, 9.)

4. ) miniscor  (deb. men)  misliti (nerabn.);

comminiscor, comminisci, commentus sum  zmisliti si;

reminiscor, reminisci  spomniti se, brez perf., namestuje ga: memini, recor-
dutus sum.

5. ) nanciscor, nancisci  (deb. nac), nactus (nanctus) sum  dobiti (slu¬

čajno).

6. ) obllviscor, oblivisci  (deb. liv ), oblitus sum  pozabiti.

7. ) paciscor, pacisci  (deb. pac), pactus suni  pogoditi se (gl. pango

§ 133, 22.)

8. ) proficiscor, proficisci, profectus sum  potovati (uprav: dalje se

napraviti, prim. proftcio;  deb. fac).

9. ) ulciscor, ulcisci  (deb. ulc,  goltnik za l  odpada), ultus sum  mašče¬

vati se, kazniti.

10.) vescor, vesci,  brez perf, hraniti se (pome);  perf. edi.

87 —

Deponent niki četrte konjugacije. § 155.

1. ) blandior -in, blcmditus sum  laskati se; jednako:

iblandior  izsladkati si.

2. ) largior -iri, largitus sum  darovati (obilno).

3. ) mentior -iri, mentitus sum  lagali; ementior  izlagati.

4. ) molior -iri, molitus sum  premikati, snovati; jednako:

amolior  odpraviti; demolior  podreti.

5. ) partior -iri, partitus sum  deliti.

6. ) potior -iri, potitus sum  polastiti se (urhe).

7. ) pUnior -iri, punitus sum  maščevati se (depon. od punio  kazniti).

8. ) sortior -iri, sortitus sum  žrebati, žrebaje dobiti.

Prestop v konsonantno konjug.: a)  v sup. za zobniki -sum:

9. ) assentior, assentiri, assensus sum (assensi)  privoliti, pritegniti

(§ 150, 8.)

10. ) metior -iri, mensus sum  meriti; jednako:

dlmetior  izmeriti; Imetior  premeriti, prehoditi.

11. ) ordior -iri  (deb. ord), orsus sum  začeti.

b)  v sup. za r -tum:

12. ) experior  -iri  (deb. per), expertus sum  izkusiti;

opperior, -Iri, oppertus (opperlius) sum,  čakati, pričakovati.

13. ) drvar -iri  (deb. or), ortus sum (oriturus)  iz-, vz-hajati, nastati,

izvirati; oriundus  izvirajoč je adj.
orior  ima iz 4. konjug. samo inf.; druge oblike gredo po 3. konjug, torej:
oržris, oritur, orimur; orere, orUor, orimini;  nav. orčrer  etc.; jednako sostave:
coorior, exorior  in oborior  nastati, vzdigniti se; toda adorior  (napasti) gre celo
po 4. konjug.: adoriris, adoritur, adorlrer  etc.

Poglavje 17.

Nepravilni glagoli, veri)a anomala.

1.) Glagoli edo, fero, volo, ndlo, malo  prijemljejo v posamičnih § 156.
oblikah sedanjikovega  debla osebila neposredno  na deblo; to
so prvotne oblike, a ker so proti drugim v manjšini, imenujejo se
nepravilne.

a) Edo , edere, edi, esum jesti

ima poleg  pravilnih nekoliko prvotnih oblik, ki se od onih glag.
sum  le po dolgem e  razlikujejo: es  iz ed-s, est  iz ed-t, estis  iz ed-tis;
essem  iz ed-sem; esse  iz ed-se  etc. (§ 10, 6.)

88

§ 157 .

§ 158 .

Ind. praes. edo, es, est, edimus, estis, edunt.

Konj. impf. essem, esses, esset, essemus, essetis, essent.

Imp. I. es, este.  — II. esto, esto, estote, edunto.

Inf. es.se.

Jednako: cčmedo  snesti: comSst, comisse; exedo  izjesti: exsst, exgsse  etc.

b) Fero, ferre, tuli, latam nesti
gre po 3. konjugaciji, le da v praes., impf., imper. in inf. i  in kratek e,
razven pred m,  izpahuje.

Aktiv.

Ind. praes.
Konj. impf.

fero, fers, fert,
ferimus, fertis, ferunt.

ferrem, ferres, ferret,
ferremus, ferretis, ferrent.

| I. fer, ferte;

Imper. j II. ferto, ferto,

' fertote, ferunto.

Inf. praes. ferre

P a s s i v.

feror, ferris, fertur,
ferimur, feritnim, feruntur.

ferrer, ferreris, ferretur,
ferremur, ferremini, ferrentur.

ferre, ferimini;
fertor, fertor.
feruntor.

ferri.

Vse drugo je pravilno, kakor: ferebam, ferebas  etc.; ferebar,
ferebdris  etc.; konj. feram, fer as  etc.; ferar, feraris  etc.; fut. act. feram,
feres  etc.; fut. pass .ferar, fereris  etc.

Perf. in sup. sta izposojena od deb. tol  (prvot. tal,  po metžthesi tla): tuli
(nam. tetuli ), latum  (nam. tlatum).

Jednako se pregibljejo sostave:

anttfero (praefero), anteferre, antetuli, antelatmn  predpostaviti;
ref ero, referre, retuli, relatum  nazaj nesti, poročati;
adfero, adferre, attuli, allatum  donesti;
aufero, auferre, abstuli, abldtum  odnesti;
confero, conferre, contuli, colldtum  znositi;
differo, differre, distidi, dilatimi  odložiti; differre  razlikovati se
brez perf. in sup.;

effero, efferre, extuli, eldtum  iznesti, povzdigniti;
inf ero, inferre, intuli, illdtum  nesti v kaj;
o fero, offerre, obtuli, obldtum  nasproti nesti, ponuditi;
suffero, sufferre  prenesti (sustinui, sustentdtum).

c) Volo, velle, volui hoteti;

nolo  (iz ne volo), nolle, nolui  ne hoteti; malo  (iz mage  — tnagis
volo), malle, tndlui  raji hoteti (§ 142., 6).

89

I n d i k a t i v.

Deblo vol  oslabeva deloma v vul,  deloma v vel  in k njima pristopajo ne¬
posredno pripone (§ 10., 6.); konj. praes. vel-i-m  je tvorjen kakor sim.

Op. vin?  hočeš-li? = vime?  — sIs (— si vis  de izvoliš) za imperativi:
cave sis  izvoli, varuj se.

2.) Glagoli eo, queo, nequeo  in fio  se pregibljejo po 4. konju- § 159 .
gaciji, le da pri prvih treh debelski i  pred a, o  in u  oslabeva v e
(eo  iz i-o, eam  iz i-atn, eunt  iz i-unt);  vrhu tega imajo v impf ibam,
v ful. ibo,  v sup. kratek i: Uum  in eo  v gerund. in po zavisnih sklonih
part. praes. osnovo na -u: eundi, euntis. Fio  vsprejemlje v konj.
impf. in inf. praes. vezni vokal e,  pred katerim se sicer dolgi i  krajša.

90

160 .

a) Eo, tre, it (tvi), itum iti.

Passiv: itur  ide se; eatur  da se ide, naj se ide; ibatur, itum,
eundum est  et.c., se ve da le v 3. os. sing., ker je eo  int.ransitiven
glagol; transitivne sostave pa imajo cel passiv:

adeor, adiris, adltur  ete. zateče se kdo k meni, tebi, njemu itd.
Perf. v  navadno izpahuje: ii, isti, Ut, iimus, istis, ierurit; ierim;
ieram; issem; isse; iero;  tako tudi sostave (§ 117., 4.):
redeo, rediš, redire, redii, reditum  nazaj iti;
praetereo, pračterls, praeterire, praeterii, praeUritum  mimo iti;
pereo, peris, perire, perii, peritum  poginiti (passiv k perdo );
veneo  (iz venurn eo), venire (venibam, venibo), venii  na prodaj
biti, prodajati se, (brez imp., part., ger. in sup.; passiv k vendo).

ambio, ambire, arnbii, ambitum  okoli hoditi, prositi se pregiblje
kakor audio: ambiam, ambiebam, ambiens, -entis, ambiendi;  vendar
ambitio (-onis)  in ambitus (-us)  obhod.

b) Q-ueo, qudre, qnii (quivi), guiturn modi

in nequeo, nequire, nequii (nequivi)  ne moči se razven indik. in konj.
praes. ne rabita pogostem in nekatere oblike se celo ne nahajajo.

Od passiva se nahaja qmtur, nequitur  in guita est,  toda le v
zvezi s passivnim infinitivom: forma in tenebris nosci non quita est.
~  imper., part. ful. in gerundija celo nima.

91

Oblike perfektove osnove ohranjajo rade v: qulvi, qulvit, qulvire, qmvero,
quiverit; nequlvi, nequwit, nequlverant, nequlvero, nequlverit;  vendar tudi: nequisti,
nequičre, nequierat, nequisset, nequisse.  Prim. § 117.. 4.

c) Fio, fieri, factus sum postati, zgoditi se  § 161.

ima le oblike sedanjiltove osnove.

Op. 1.) Fio  nadomestuje tudi passiv glag facio;  torej: fio  tvorim se
(§ 134., 5.), fiam  tvoril se bodem. Nasproti pa prijemlje fio  od facio  oblike per¬
fektove osnove tvorjene s part. factus, -a, -um  s pomenom postal, zgodilo
se;  le faciendus  in factum Iri  imata zgolj passiven pomen.

2.) Kakor nadomestuje fore, futurum esse, futurus sim  f u t u r n e oblike
glag. fio,  tako nadomestuje fui  etc. njegove perfektove oblike: obvius fio  srečam,
obvius fui  srečal sem.

Poglavje 18.

Pomanjkljivi glagoli, verba defectiva

so taki, ki se le v nekaterih časih ali oblikah rabijo.

Same oblike perfektove in deloma supinske osnove imajo: § 162.

Coepi začel sem, memini pomnim, odi sovražim.

Kakor ima perf. memini  in odi  sedanjikov pomen, lako ima
plusquamperfekt pomen imperfekta, fut. II. pa pomen fut. I.: memini
pomnim, memineram  pomnil sem, meminero  pomnil bodem; odi  sovra¬
žim, oderam  sovražil sem, odero  sovražil bodem etc. Coepi  pa ima
pomen perfekta.

92

Op. 1.) Praes., impf. in fut. I. glag. coepi  nadomestuje incipio.  V perf.,
plusquamperf. in fut. II. se rabi v zvezi z akk. objekta incipio,  a z inf. coepi:
hostes proelium inceperunt,  toda pugnctre coeperunt.  V zvezi s passivnim inf. rabi
coeptus sum  etc.: urhs aedificari coepta est.

2.) Exosus, perSsus  (zelo sovražeč) se nahajata le kol part. z aktivnim
pomenom poet. in poklass.

§ 163. Nadalje so pomanjkljivi;

a) aio pravim, trdim.

b) inguam dejem, rečem

stoji samo v nezavisnem govoru ter se med navedene besede vpleta.
Rabne so oblike:

Jnd. praes. inquam, inquis, inquit, inquimus, inquitis, inquiunt.
Ind. impf. — — :  inquiebat,

Fut. — inquies, inquiet,  •— —

Perf. — inquisti, inquit,

Imper. inque, inquito.

c) fari, fatus sum govoriti,

zlasti slovesno kakor bogovi, orakuli, se nahaja v dobri prosi samo
v abl. ger .fando audire  pripovedovati čujem; pesniki rabijo še druge
oblike, namreč:

Ind. praes. fatur, famur, fantur;  — fut. I. fabor, fabitur.

Imper. fare;  — inf. fari;  — sup. fatu.

Part. praes. fans;  — perf. fatus;  — gerundij fandi, fando.
Gerundiv fandus (nefandus).

Perf. in plsqpf. cel: fatus sum, sim, eram, essem.

Sostave affari  ogovoriti, effari  in prof dri  izgovoriti, praefdri
pred govoriti se rabijo tudi v prosi imajoč poleg navedenih oblik še
nekatere druge:

Ind. praes. effaris, praefdmur, affamini.

Ind. impf. affabar, praefdbantur;  — konj. praefdrer, praefdrentur.
Fut. effabere, ejfdbimur.

'  t. j. njo  iz ag-jo,  protivno nego  iz ne-ig-o;  prim. ad-ag-ium  prigovor,
prod-ig-ium  prorokba, predznamek.

93

ali

Posamične oblike imajo nekateri glagoli služeči v pozdrave
ogovore:

1.) Salve (ave  ali have)  zdrav bodi, vale  zdrav ostani, srečno.

Imper. I. salve (ave)  zdrav bodi

salvete (avete)  zdravi bodite
II. salveto (aveto)  zdrav bodi

Fut. salvebis  zdrav bodi

Inf. salvere (avere)  zdrav biti

vale  zdrav ostani
valete  zdravi ostanite
valeto  zdrav ostajaj
valebis  zdrav ostani.
vaUre  zdrav ostati.

Op. Salve (ave)  etc. se rabi o prihodu in slovesu, vale  o slovesu. Sal¬
vebis  in valebis  v pismih: salvebis a Cicerone  Cicero te pozdravi. Inf. stoji le v
zvezi z iubeo: Cicero salvere (avere) te iubet  Cicero te pozdravljaj val ere te hibeo
zdravstvuj, zdravo, srečno.

2. ) Age,  plur. agite  dej! nuj! dejte!

3. ) Apage te,  tudi samo apage  poberi se!

4. ) Cedo  sem daj! povej! cedo, quaeso, librum!  sem daj knjigo,
prosim! Cedo, quid faciam!  povej, kaj naj storim!

Quaeso  prosim in quaesumus  prosimo gl. § 146., 9.

164 .

Poglavje 19.

Brezosebni glagoli, verba impersonalia, § 165 .

imenujejo se tudi brezsubjektni, ker kažejo le, da se dejanje vrši,
ne pa, kdo je zvišuje. Taki so:

a)  ki značijo vremenske  prikazni:
pluit  dežuje, pf. pluit fulminat  bliska se, treska

ningit  sneži, ninxit gelat  zmrzuje

grandinat  toča gre lapidat  dežuje s kamenjem

tonat  grmi, tonuit illucescit  dam' se, illuxit

fulgurat  bliska se advesperasc.it  večeri se, - ravit.

Op. S subjektom: Juppiter tonat, orator tonuit , dies illuxit.
b)  Brezsubjektni glagoli imajoči logični subjekt v kakem drugem sklonu:
miseret me  smili se mi, miseritum est (populi)
piget me  mrzi me, piguit
paenitet me  kesam se, paenituit
pudet me  sram me je, puduit
5 taedet me  gnusi se mi, jiertaesum est
oportet  gre (komu kaj), oportuit
libet  ljubi se, rači se mi, libuit  in libitum est
licet  svobodno je, licu.il  in licitum est

decet me  spodobi se mi, dedecet  ne spodobi se, dec,uit, de.decuit
10 refert  do tega je, retulit  (redko).

(consilii).

94

Op. Mimo tega so v porabi: 1.) infinitivi; 2.) partieip paenitens  kesajofi
se ( libentt  rad in pudens  sramežljiv sta adj.); 3.) genmdiva: paenitendus  kesanja
vreden, pudendus  sramovanja vreden z gerundiji: cavtsa paenitendi, pudendo  etc.
— lmper. se nadomestuje s konjunktivom: paeniteat te  kesaj se, pudeat te  sram
te bodi: ne te pudeat parentum  ne sramuj se starišev.

c)  Samo v določenem

ftt  zgodi se, factum est
accidit  pripeti se, accidit
contingit  posreči se, contigit
evenit  primeri se, evenit
5 accedit  pristopi, accessit
restat, restitit  ->
super est, superfuit f  l' reosla 'l a
sufficit  zadostuje, suffecit
attinet  zadeva, attinuit
10 nonvenit.  primerno je, convenit
expedit  koristi, expedivit
praestut  bolje je, praestitit

pomenu so brezosebni:
interest  na tem je, interfuit
apparet  očitno je, apparuit
patet  razodeva se, patuit
liguet  jasno je, limit
constat  dognano je, constitit
delectat  veseli, delectavit-
iuvat me  v prid mi je, iuvit
placet dop&da.,placuit  in placitum est
dolet mihi  boli me, doluit
fallit me, fefillit  » motim se,

fugit me, fugit  neznano

praeterit me, praeteriit)  mi je.

Poglavje 20.

O. Čl enci, particulae.

1. Prislov, adverbium.

§ 166. Prislovi naznanjajo a)  kraj  (adverbia loči): procul  daleč, eom-

minus  iz bliža; b)  čas (adverbia temporis): olim  nekdaj, saepe  cesto,
rursus  zopet.; c)  način  (adverbia modi): ita, sic  tako, frustra, neqm-
quam  zastonj. Po tem takem se strinjajo prislovi v pomenu z imen¬
skimi in zaimenskimi a k ku sati vi in ablativi.

§ 167. Pa tudi po obliki so prislovi otrpneni ali starinski skloni tvor¬
jenj a)  od imenskih  debel (adv. nominalia): partim  deloma, alte
visoko; b)  od glagolskih  debel (adv. verbalia): secreto  skrivaj,
statim  takoj; c J  od zaimenskih  debel (adv. pronominalia): quo  kam,
adhuc  še.

/lasti služijo za adverbe:

1.  ) Akkusativ  nekaterih samostalnikov \partim  deloma, foras  ven.

2.  ) Akkusativ neutr. mnogih pridevnikov:

ceterum  sicer
multum  mnogo
nimium  preveč
paulum  malo

parum  premalo
primum  prvič
potissimum  zlasti
plerumgue  ponajveč

alias  drugoč
bifariam  dvosl rano
facile  lahko
impune  brez kazni.

95

3. ) Ah] ati v samostalnikov: forte  po naključji, foris  vne, sponte
sam o sebi, gratiis  ali gratis  brezplačno, zastonj, noc.tu  po noči, diu
po dnevi, dolgo,

4. ) Ablativ neutr. na -o nekaterih pridevnikov:

c,itd  brzo
falso  po krivem
fortulto  slučajno
improviso  nenadoma

inopinato  ne prieako v a no
necessario  po sili
perpetuo  neprenehoma
precario  s prošnjo

5.) Ablativ feni. na -a:

citra  tostran
ultra  dalje
extra  zunaj

infra  znotraj
infra  zdolaj
supra  zgoraj

sero  pozno, prepozno
secreto  skrivaj
subito  nagloma
tuto  varno.

reda  naravnost
una  skupaj

S posebnimi končnicami  1  tvore adverbe: § 168

1. ) Adjektivi in part.ieipi 2. deklinacije, ki izpreminjajo gene-
tivni -i  v -e: alt-i alte  visoko, dod-i dode  učeno, pulchr-i pulchre
lepo, liber-i Ubere  svobodno. Bonus  ima bene  dobro, malus male  slabo.

Op. Pomen izpremene: aegre  težko, komaj, plani  celo, sani  pač, rahli
(nam. valide ) jako, zelo.

2. ) Adjektivi 3. deklinacije izpreminjajo genetivni -s  v -ter:
forti-s forti-ter  hrabro, celeri-s celeri-ter  hitro, feroci-s ferdci-ter  srčno.

Adjektivni part.ieipi na -ns  izpreminjajo genetivni -tis  v -ter:
pruden-tis pruden-ter  previdno, sapien-tis sapien-ter  modro. — Jednako
sollers, soller-tis soller-ter  spretno.

Op. 1.) Audax  ima audaeter  drzno; difficilis difficulter  težko; redkeje
difficiliter  in difficile  (vendar je bolje: non facile., viz, aegri ); nequam nequiter
zanikamo.

2. ) Nekateri adjektivi 2. dekl. tvore adverbe na -e  in -ter: largus  obilen
large, largiter; hUmanus  človežk humane, humaniter; firmus  trden firme, firmi ter;
samo na -ter: violentus  silovit violenter, opulentus  premožen opidenter  (od starega
opulens); fldus  zvest le fideliter  od fidtilis; amens  brezumen dementer  od dSmens;
alius  drug dliter  drugače.

3. ) Nekateri so po razni končnici raznega pomena: rUre  redko, sem ter
tje (o prostoru), raro  redko; viri  resnično, vero  pak; composite  razložno, cnm-
posito  po dogovoru; — certe scio  gotovo, res vem; ceiio scio  za gotovo (res je,
kar) vem.

Druge končnice imenskih in glagolskih adverbov so: § 169.

1.) -tus: antiquitus  iz davna humanitus  po človeško

divinitus  po božji naredbi penitus  od znotraj (skozi in skozi)
funditus  iz dna radicitus  s korenino vred.

1  -5 je končnica zastarelega abl. fem.; -ter  (postavši iz tus)  in -tus  sta
ostanka nekdanje ablativne pripone; im  je akkusativna pripona.

96

2.) -tim (-sim),  ki se pripenja a)  imenskim deblom:

Op. Sem spadajo tudi predlogi, kadar določujejo glagole: ante  pred, circu,
circum, circiter  okoli, contru  nasproti, coram  osebno, iuxtll  poleg, pone, post  zadaj,
potlej, praeter  mimo, prope, propter  zraven, subter  doli, super  gori, usgue  vedno.

§171. Stopnjevanje adverbov.

Komparat.iv adverbov slbve kakor neutrum (akk.) sing. adjek-
tivnega komparativa; superlativ ima končnico -e.

Op. 1.) mature  rano, mtllurius, mttturissime  ali mtUurrime  (le: quam ma-
turrime  brž ko mogoče).

2.) Dva superlativa se končujeta na -o: meritissimo, tidissimo  od merito
zaslužno in tiito  varno.

97

Korrelativni adverbi.

a)  Krajevni.

§ 172.

98

§ 173 .

§ 174 .

Sostavljeni adverbi.

AbMnc  odslej, adhuc  doslej, še, abunde, affatim  obilno, antea
poprej, cotidie  vsak dan, diinde, dein  potlej, deinceps  zaporedoma,
dinigue  naposled, denuo (de novo)  znova, dudum  malo prej, dumtaxat
prav za prav, le, hodiš (hdc die)  danes, imprimis  zlasti, interdiii  čez
dan, interdum  včasi, interea, interim  med tem, tačas, magnopere  zelo,
nondum  ne še, nudius tertius (nune dies tertius)  predvčeranjim, pčrinde,
prdinde  prav tako, posteči, posthdc  potem, postridie  drugi dan, prae¬
ter ea  mimo tega, praeterguam  raz ven, pridie  v dan pred, propter ea
za tega delj, prorsus (pro-versus)  v pravo, protinus  nadalje, precej,
guapropter  radi česar, puotannis  vsako leto, rursus (re-versus)  zopet,
scilicet, videlicet (sel, vide licet)  namreč, subinde  zatem, sursum (sub-
versum)  gori, kvišku idr.

2. Predlog, praepositio.

Predlogi so prvotno prislovi in se deloma še tako nahajajo
(gl. §§ 167., 5.; 170., op.); uporaba jih je navezala na dva sklona:
akkusativ in ablativ;  navadno stoje pred svojim sklonom. Rabijo
se tudi v sostavah.

1.) Predlogi z jednim sklonom, in to a)  z akkusativom:

ad, adversus, ante, apud,
circu, circum, citra, cis,
contra, ergd, extra, infra,

supra, versus
ad  k, do, pri: ad urbem■
adversus (-um)  proti, zoper (pri¬
jateljski in neprijateljski); ad¬
versus rem puhlicam;
ante  pred: ante portam;
apud  pri: apud urbem;
circa, circum  okoli: circa (circum)
urbem;

iuxta  tik: iuxta murum;
oh  zaradi: oh iniuriam;
penes  pri (v oblasti): penes regem;
post (pone)  za, po: post portam,
post mortem;

praeter  mimo: praeter murum;
prope  blizu: prope murum;
propter  zraven: propter urbem;
zaradi, zastran: propter frigus;

inter, intra, iuxta, ob,
penes, pone, post  in praeter,
prope, propter, per, secundum,
ultra, trans.

citra, cis  tostran: citra montes;
contra  zoper (neprijat.): contra
rem puhlicam;

er ga  proti, do (prijat..): er ga rem
puhlicam;

extrd  zunaj: extra muros;
infra  pod: infra lunam;
inter  med: inter amicos;
intra  znotraj, v: intra muros;
per  skozi, po: per urbem; per
legatos;

secundum  poleg: secundum natu¬
ram;

supra  nad: supra lunam;
versus  proti: Romam versus;
ultra  onkraj, za: ultra montes;
trans  črez, čez: trans Danuvium.

99

Op. versus  stoji za svojim sklonom, in to pri mestnih imenih sam, pri
drugih prijemlje pa ad, in  pred akkusativ: ad Oceanum versus  proti oceanu, in
Italiam versus  proti Italiji.

b)  Predlogi  z ablativom:

a, ab, coram, cum, ex, de,
sine, tenus, pro  in prae.
a, ab, abs  od: a patre, ab hoste,
ab urhe, abs te;
coram.  vpričo: coram indice;
cum  s, z: cum patre;
e, ex  iz: ex urhe, ex hoste;

ex me, ex (e) numero;

\  s, z (c. gen.): de monte;
l o: de virtute (logui');
sine  brez: sine patre;
tenus  tj e do: Tauro tenus;
pro  za: pro patria;
prae  pred, od: prae se,prae lacrimis.

Op. ab, ex  se rabita pred vokali in h  in pogostem pred konsonanti; a in e
le pred konsonanti, a  zlasti pred ustniki (b, p, f, v, m); abs  le pred te,  vendar
tudi a te; tenus  se sklonu zapostavlja. O mecum  gl. § 97., 6.; o quocum  § 100., 1.,
op. 1.

2.) Predlogi z akkusativom in ablativom:

in, suh, super.

Na vprašanje kam?  stoji a k k., na vprašanje kje?  a bi.:

in  v: in urbem  v mesto; in urhe  v mestu;

suh  pod: sub potestatem  pod oblast; sub potestate  pod oblastjo;

super  nad: super arc.em  (krajevno le akk.); super virtute — de virtute.

Nerazdružni  predlogi so:

1. ) amb (agcpt)  ob, o: ambio  obhodim, ambages  ovinek, aniplector
objamem, anfractus  ovinek, krivina.

2. ) d,is  raz: disicio  razmečem, dilabor  razpadem, diffugio  raz¬
kropili se.

3. ) por  po: porrigo  pomolim, polliceor  obetam.

4. ) red  nazaj: reddo  nazaj dajem, remitto  nazaj pošljem; zopet:
relego  zopet berem; od: rescribo  odpišem.

5. ) sed  posebe, raz, brez: sed-itio  vstaja (razstop, razšestje),
separo  odločiti, securus  brezskrben; so  v socors  topoglav, sobrius
trezen, solvo  rešim (nam. se-cors ;  se-ebrius, se-luo).

6. ) in  («r-) ne: sostavlja se le z imeni, ne z glagoli: innoxius
neškodljiv, immaturus  nezrel.

7. ) ne  ne: nescio  ne vem, nemo  (iz ne-hemo — homo)  nikdo.

8. ) ve  zoperno, brez: vecors  brezumen.

Zastran assimilacije predlogov v sostavah gl. §§ 11.; 13., 2.; 14.

1 *

§ 175 .

§ 176.

§ 177.

100

3. Veznik, coninnctio.

§ 178. Vezniki so izvirno tudi prislovi, ki posredujejo zvezo med be¬
sedami in stavki. Dele se v dve poglavitni vrsti.

1. ) Priredni (koordinovalni). Ti so:

a)  vezalni,  copulativae: et,-que, atque, ac  in; neque (nec)  in ne,
niti; etiam, quoque  tudi;

b)  ločilni,  disiunctivae: aut, vel, -ve  ali;

c)  pr o til ni, adversativae: quidem  vsaj, sed  toda, ampak; at
nasproti pak; autem, vero  pa; tamen  vendar;

d)  razložni,  causales: nam, enim, etenim  kajti, saj;

e)  posledični,  consecutivae: ergo zatorej, itaque torej, igitur  tedaj.
Op. 1.) atque  stoji pred vokali in h  in cesto pred konsonanti, zlasti pred

goltniki c, g, q; ac  le pred konsonanti.

2. ) -que  in -ve  se navezani besedi zaobešata: terru marigue  na kopnem
in mokrem, plus minusve  več ali menj.

3. ) quoque, quidem, autem, vero, enim  se zapostavljajo: hic quoque, kic
guidem  itd.; navadno  tudi igitur: hic igitur.

2.) Podredni (subordinovalni). Ti so:

a)  časovni,  temporales: ut, ubi  kakor, cum  ko, kadar, kar, ut
primum, ubi primum, cum primum, simulatque  brž ko, kakor
hitro, postguam, postečiquam  potem ko, odkar, pokler, anteguam,
priusguam  predno, dum, doneč, quoad  dokler, quando  kadar;

b)  primerjalni,  comparativae: ut, uti, sicut  kakor; velut  kakor,
na primer; quam  kot, kakor; tamguam, guasi, ut si, ac si
kakor (da);

c)  posledični,  consecutivae: ut  (tako) da, ut non  (tako) da ne,
quin  da ne;

d)  razložni,  causales: quia, quod, cum  ker, guoniam  ker uže, ker ti;

e)  uvetni,  condlcionales: si  če, sin  če pa, nisi  če ne;

f)  dopustni,  concessivae: et-si, etiamsi, tametsi, quamquam:  če
tudi, dasi, čeprav, akoprem; guamvis  kakor naj, čeprav; licet,
naj si, ut  bodi si, cum  ko, dasi;

g)  namerni,  finales: ut  da, ne  da ne, neve (neu)  in da ne, niti
da, gub  da tem, guominus  da ne, dunmiodo  da le.

§ 179. 1 Medmet, interiectio.

Klik o o! oh! je splošen izraz vseh živahnejših občutov.
Drugi so:

1. ) Izrazi žalosti: hei (ei), heu (eheu), pro, vae  oj! joj! ah! gorje!

2. ) Izraz radosti in pobude: heia (eia)  hoja! ej! žila! hajdi!

101

3. ) Izrazi opozarjanja in začudenja: ecce, en, hem, hui  glej! lej!
dete! ov!

4. ) Izrazi nevolje in graje: ah (d), ohe  ah! hahži! oho! ojej!

5. ) Izraz zazova: heus  oj! čaj! čuj!

Izrazi uverjavanja so: ne  da, res, le pred zaimkom; Hercules,
hercule, hercle  ali tnehercules, mehercule, mehercle, medius fidius,  t. j.
me Hercules, me dius fidius  (bog zvestobe) iuvet  za Herkula! bogme!
za boga!

III. Debloslovje.

Poglavje 21.

Debloslovje je nauk o izvodu in sostavi  besed.

A. Izvod besedi.

Prvotna oblika, iz katere so izrasle besede, imenuje se koren  § 180.
in je vselej jednozložna.  Tako je na pr. am  koren od: am-or,
arn-a-o, am-a-tor, am-a-bilis, am-d-bili-tas, am-icus, am-icitia.

Besede neposredno iz korena izvirajoče zovejo se korenske
ali prvotne besede (primitiva), na pr. amor, amo, amicus;  a take, ki
se iz korenskih besed izvajajo, imenujemo izvodne  ali drugotne »
(derivata), na pr. amator  in amabilis  sti izvedeni od amo, amicitia
od amicus.  Oblika, od katere je kaka beseda tvorjena, je njeno deblo
ali osnova. Deblo je torej ali koren ali s kako pripono podaljšan
koren. Ako je deblo glagol, pravi se izvodnim besedam izglagolske
(verbalia), na pr. amabilis;  ako je pa ime, pravi se jim iz imenske
(denominativa), na pr. amicitia.  Končnice, ki služijo v izvajanje besed,
zovejo se pripone  (suffhd).

Izvod glagolov.  §181.

a)  Prvotni glagoli.

Glagoli 3. konjugacije so večinoma korenski; pregibne končnice
pristopajo ali neposredno na koren, kakor leg-o, scrib-o,  ali je koren
v sedanjiku okrepljen, kakor cap-i-o, sper-n-o, flec-t-o  (§ 121.)

Glagoli 1., 2. in 4. konjugacije se tvore iz korena s pripono
a, e, i: am-a-re, mon-e-re, aud-i-re.

Op. Le nekoliko glagolov ima korenski a, e, i: da-re, stu-re, Jiu-re, na-re,
fa-ri; nR-re, de-le-re, pls-re; i-re, cl-re, qui-re, scJ-re.

102

b)  Drugotni glagoli.

§ 182. a)  Izglagolski  in to:

1. ) Večinoma začetni (incohativa), gl. § 148., 1.

2. ) Ponavljavni (iterativa ali frequentati'va, tudi intensiva).
Tvore se od supina in gredo po 1. konjug.; cantare (canere), pulsare
(pellere), citare (dere);  nepravilno sectari (sequi).

Supini na -atum  izpreminjajo se v -itare: clamatum damitare,
volatum volitdre.

Op. 1.) Mnogi ponavljavni tvore drugotne ponavljavne (intensiva): canti-
tare, dictitnre.  Nekateri se le v tej obliki rabijo: actitare  (ne actare), haesitnre,
lectitare, scriptiture, ventitare.

2. ) Nepravilno od sedanjikovega debla se tvore: agit/lre, JhiitUre, scisci-
turi  etc.

3. ) Zahtevni (desiderativa); tvore se od sup. na -urio: esurio
(edo), parturio (pario)  porajati, empturio (emo).

4. ) Vzročni (causativa); ti okrepljujejo deblo ter postajajo iz
neprehodnih prehodni: cadere caedere, fugere fugare, pldcereplacare,
sSdere sedare.

/S) Izimenski  (denominativa) 1., 2. in 4. konjug. Na -čire  in -tre
so zvečine prehodni: donare (donum), laudare (laus), nominare (nomen),
liberdre (liber);  na -ere  neprehodni: lucere (lux), fidrere (flos).  Iz
3. konjug. jih je le malo in to na -uo  in 'sco: metno (metus), crebresco
(creber).

§ 183. Izvod samostalnikov.

Nekaj samostalnikov konsonantne deklinacije tvorjenih je brez
pripone; sklonilo pristopa neposredno na koren: sal, sol, mas, rex (reg-s).

Ako pristopi h korenu vokal i  (nom. is, es, e), a, o  (nom. us,
um), u, e  navstajajo substant.ivi i-, a-, o-, u-,  e-jevske deklinacije:
av-is, orb-is, caed-es, sed-es, niib-es, mar-e; fug-a, terr-a, com-a;  često
znači a  delujočo osebo: scrib-a, agricol-a, transfug-a; lud-us , ferr-um,
prat-um; ac-us, grad-us, gen-u; di-es, fid-es;  v re-s  in spe-s  je e
korensk.

Mimo teh služi v tvoritev samostalnikov mnogo drugih pripon,
ki se ali glagolskim ali imenskim  deblom pritikajo. Tu se
omenijo le pogostnejše in to zaradi okrajšanja v nominat.ivni obliki.

§ 184.  a)  Izglagolski samostalniki.

1.) Delujočo osebo značijo pripone:

a) -tor (-sor)  nastopivši nam. supinske končnice -tuni (-sum):
ard-tor  oratar, moni-tor, vic-tor, audi-tor, cur-sor, ton-sor  (nomina
agentis).

103

Op. Redki so izimenski: fundi-tor (funda), iani-tor (iunua)  vratar, via-tor
(via), sen-ti-tor (senex).

b) -trix  za ženske osebe: vic-trix, geni-trix, vend-trix, inven-trix.
Nu-trix  neposredno iz kor. (s)nu — raco.

c) c) -o (-onis): combibo  sopivec, praeco (—praevoco).

Op. Izimenski: cilrio, decurio, centurio.

2. ) Sredstvo ali orodje  zaznamujejo:

a) -men, -mentuni: medica-men, medica-mentum, doc-u-mentum,
ali-mentum, instru-mentum.

b) -trum: ara-trum, claus-trum, ros-trum (rod-o).

c) -ulum, -bruni, -bulum,  - crum, -culmn: cing-ulum, iac-ulum,
delu-brum, pa-bulum, sepul-crum, simula-crum, guberna-culum, peri-
culum  (prim. pen-tus ) poskus, nevarnost.

3. ) Dejanje ali stanje  značijo:

a) -io, -tio, -sio (-onis); -tus, -sus: reg-io  mer, (konkretno) kraj,
ac-tio, ra-tio, occa-sio; can-tus, md-tus, ca-sus, cur-sus.

Op. Ponajveč znači. -io (-tio)  nedovršeno, -tus (-sus)  dovršeno dejanje:
progressio  napredovanje, progressus  napredek.

b) -ius, -ium, -tium: gaud-ium, od-ium;  tudi konkretne: fiuv-ius,
gen-ius, incend-ium; ini-tium, exi-tium, vi-tium.

c) -tura (-sura): cul-tura, na-tura, pic-tura;  znači tudi oblastva:
guaes-tura, cen-sura.

d) -or, -os (-oris): hon-or  in hon-os, am-or, tim-or.  — Neutr.

-us (-oris, -eris): dec-us, frig-us, pond-us.

e) -do, -go (-inis): cupi-do, formi-do; ima-go, on-go.

f) -tela: tu-tela, corrup-tela.

g) -men (-minis): volu-men, ag-men, flu-men, fulmen  (iz fulg-men),
lu-men  (iz luc-men).

Op. Pripone -tor, -ter, -tro, -tra  so od kor. tar = tvoriti: arator —  oranje
tvoreč, culter  črtanje tvoreč (sorod, je -turus: daturus ); -ero,-era,-eri,-cer  od
kor. kar = krojiti, tvoriti: sepulerum; -fro, -bro, -bra, -bri, -ber  od kor. bhar  nesti,
činiti: lucifer  svetlonoša, delubrum  čiščenje čineč; -fu, -bu, -bo, -ha, -b  od kor. bhu
biti, postati: tri-bus  tri-bitje, trirod; pro-bus  spredaj bivajoč, krepek; acer-bus;
palu-m-bes (-ba),  golob, ki je plav  (siv).

b)  Izimenski samostalniki.  § 185.

1.) Kraj. shrambo  kažejo pripone:

a) -ile, -ina: ovile  ovčjak; offic-lna (opi-fic-ina)  delavnica.

b) -arium: aer-arium, plant-arium, semin-arium.

c) -torium, -trinum: terri-torium, pis-trinum  pah, stopa.

104

d) -tum,  nav. -etum,  kraj, kjer obilo raste: arbus-tum (arbor)
sadišče, diim-etum  trnišče, vln-etum  vinograd, querc-etum  dobrava,

2. ) Lastnost ali stanje  naznanjajo:

a) -tas, -tus: ctvi-tds, vir-tUs.

b) -tildo: forti-tildo, multi-tudo.

c) -ia, -tia: victor-ia, amici-tia, iusti-tia.

d) -rnonia, -monium: acri-mdnia  ostrost, testi-mdnium  svedočba.
Izglagolski: parci-monia  (nav. parsi-mdnid), queri-monia.

3. ) Razmero ali združenje,  jednako slov. stvo, kaže na
osebna imena pripet:

-tium, -ium: servi-tium  robstvo, sacerdot-ium  svečeništvo, con-
sort-ium  društvo.

4. ) Oblastvonaznanja -atus:consul-atus,magistr-atus,sen-atus.

5. ) Pomanjša  In  e besede (deminutiva) značijo kako malo,
zalo, včasi tudi uborno, zaničljivo stvar. Pripone za to so:

a) -lus, -la, -lum  1.) za o-  in n-jevska debla; debelski končnik
je vselej o,  če je pred njim e  ali i,  sicer oslabeva v u: alveo-lus
(alveus  korito), filio-lus (filius), filio-la (filia), praedio-lum  ( praedium
posestvo), toda nidu-lus (nidus), villu-la (villa  pristava), oppidu-lum
(oppidum).

Op. Debla na -lo, -la; -no, -na; -ro, -ra  odpahujejo končni vokal, potem
se n  in r  assimilujeta: pulvil-lus (pulvlnus), corol-la (corona), patel-la (patera).
Predidoči u  se izpreminja v e  ali i,  za predidočim konsonantom se vriva e:
ocel-lus (oculus), tabel-la (tabula), bacil-lum (baculum), agel-lus (ager), capel-la
(capra).  Od puer  je deminutiv puer-ulus  (poet. puel-lus),  fem. puel-la.

2.) za ka-jevska in te-jevska debla, pri kojih je u  vezilo:
reg-u-lus, vdc-u-la, adalescent-u-lus;  okrajšano lapil-lus  iz lapid-u-lus;
nepravilno codic-illus (cddex).

b) -culus, -cula, -culum  1.) za konsonantna, zlasti r-, s-,  »-ovska
debla: Jlos-culus, mater-cula, cor-culum. o  oslabeva v u: arbus-cula
drevesce; tako vselej pred n: homun-culus (homo), oratiun-cula(oratio).

2.) za i-, e-  in M-jevska debla: Jasci-culus (fascis), navi-cula
(ndvis), reti-culum (rete); e  je vselej dolg: nube-cula, vulpe-cula,
die-cula, spe-cula.  Pri deblih 4. deklinacije prehaja u  v i: arti-culus,
versi-culus, corni-culum (cornu).

6. ) Patronymica  (osebna imena po očetu) so sploh grška
ter se končujejo kakor v grščini na:

a) -ides, -ae  od besed na -us, -or, -os  in -s  s predidočim konso¬
nantom: Priamides (Priamus), Agenorides (Agenor), Cecropides (Ce-
crops);  fem. -is, -idis: Tantalis (Tantalus), Danais (Danaus);

105

b) -Ides, -ae  od besed na -eus  in -cles: Atrldes (Atreus), Neo-
clides (Neocles);  fem. -lis, -eidis: Nereis (Nereus);

c) -ades, -ae  iz besed 1. deklinacije na -as: Aeneades (Aeneas);
-iades, -ae  iz besed na -ius, -es, -on, -o: Thestiades (Thestius), Laer-
tiades (Laertes), Telamoniades (Telamon), ScTpiades (Scipio) ;  fem.
-ias, -iadis: Thestius (Thestius).

Izvod pridevnikov.

Več pridevnikov jednega končaja se tvori brez pripone nepo¬
sredno iz korena ali debla: trux (— truc-s), deses.  (iz de-sed-s),
discors  (iz dis-cord-s ), compos  (iz com-pot-s).

Ako pristopa h korenu ali deblu i  (nom. is, e)  ali o, a  (nom.
us, a, um)  navstajajo adjektivi dveh ali treh končajev: dulc-is, grand-is,
nut-is; div-us, fer-us, nov-us.

Druge pripone so podobne samostalniškim.

a)  Izglagolski pridevniki
imajo naslednje pripone:

1.  ) -ax (-acis),  ki znači zmožnost  ali (ponajveč napačno)
nagnenost.:  aud-ax, cap-ax, dic-ax, ten-ax; ver-ax  je izimensk.

2.  ) -ulus,  podobnega pomena: bib-ulus, cred-ulus, garr-ulus.

3.  ) -Ms, -bilis  značeč passivno  (redko aktivno) zmožnost:
doc-ilis, fac-ilis, frag-ilis, md-bilis;  aktivno: terr-i-bilis, fert-ilis.

4.  ) -dus  kažoč lastnost  podobno part. praes.: cup-i-dus,
rap-i-dus, av-i-dus, tim-i-dus.

5.  ) -bundus  ima nav. ojačeni pomen part. praes.: mira-bundus
čudenja poln, mor-i-bundus  umirajoč.

6.  ) -cundus  znači zmožnost, nagnenost: fa-cundus (fari),
ira-cundus (irasci), iu-cundus (iuvare), vere-cundus (vereri).

b)  Izimenski pridevniki.

1.  ) Tvarino  značijo:

-eus, -nus, -neus: aur-eus, ferr-eus; acer-nus, quer-nus  (iz
querc-nus), salig-nus, adamant-i-nus; ae-neus, ebur-neus.

2.  ) Obilje  razodevata:

-osus, -lentus: fructu-osus, gtbri-osus, labor-i-osus; ion- ska debla
izgube on: religi-dsus; fraud-u-lentus, op-u-lentus, vi-o-lentus.

3.  ) Čegavost  naznanjajo:

a) -alis, -aris, -dtilis, -ulis, -elis, -ilis: mort-alis, ndtur-alis; con-
sul-aris, milit-dris; aqu-atilis, fluvi-dtilis; cur-ulis (currus); crud-elis
(crudus  surov); civ-ilis, host-ilis.

§ 186 .

§ 187 .

§ 188 .

106

g 189.

<

b) -ius: reg-ius, patr-ius, Mart-ius, Thrac-ius.

c) -arius: aer-arius, agr-drius, legion-arius.

Op. Odtodi so mnogi subst. značeči osebo, ki se s čim peča: argenturius
menjač denarja, librUrius  prepisovač knjig.

d) -anus: hum-anus (homo ), mont-anus, urb-anus, Sull-dnus,
Mari-anus.

e) -inus: div-inus, mar-inus, Iugurth-lnus , egu-inus.

f) -ims, -nus: aest-ims, furt-ivus; pater-nus.

g) -cus, -cius: belli-cus, civi-cus; patri-cius, tribuni-cius ; Belgi-
cus, Galli-cus.

h) -ticus: rus-ticus, Ligus-ticus.

i) -ensis  kaže na kraj: castr-ensis, circ-ensis, for-ensis.

k) -tlnus, -tlnus, -turnus, -ternus, -ernus: vesper-tmus, cras-tinus,
diu-turnus, hes-ternus (heri), hodi-ernus.

4.) Posest ali priskrbljenost naznanja:

-tus: ius-tus, robus-tus (robiir), vetus-tus, hones-tus (honos),
barba-tus, crinl-tus, auri-tus, rostra-tus, avi-tus.

Od lastnih imen se tvore pridevniki na:

a) -eus: Epicur-eus , Pgthagor-eus, Sophocl-eus.

b) -as, -is: Arpin-as, Samn-is.

c) -aeus: Aegaeus, Smgrnaeus.

Op. Rodbinska imena rimska se vežejo z gens, !ex  ali imeni javnih naprav
adjektivno: gens Tidlia, lex Iulia, via Appia.

B. Sostava besedi.

Sostavljenka (compdsitum) ima dva dela, prvi določuje pomen
drugemu; prvemu pravimo torej določnica, drugemu osnovnica.
Osnovnica je ali glagol ali ime.

Op. Samo sklopek (Zusammenruckung)  je, kadar uporaba dve besedi, ki
sti med seboj v slovniškem skladu ter ohranjati vsaka svoj naglas, v jedno
združi: res-pub/ica, ius-iurandum, pUbi-satum, vlrl-simiUs, anim-adverto.  Take
besede se pižejo često tudi vsaksebi, nav. ris puhlica.

Ako je določnica pregibna, druži se z osnovnico samo njeno
deblo,  pri čemer se debelski končnik razno izpreminja: a, o, u  se
pred konsonanti ponajveč v i  slabe, pred vokali pa izpahujejo:
tubi-cen (tuba), signi-fer  (deb. signo ), corni-ger (cornu), magn-animus
(deb. magno).  Včasi se izpahujejo celo pred konsonanti: prin-ceps
(deb. primo).  A kadar je končnik določnice in začetnik osnovnice
konsonant, potrebuje sostava ali vezila i,  ali se prvi konsonant iz¬
pahne: disc-i-pulus, matr-i-cida; iu-dex  (iz ius-dex).

107

Ker dobivata oba sostavna dela le jeden naglas, nastopa cesto
tudi v osnovnici oslaba vokalov; zlasti oslabeva a  v e: tubi-cen
(cano), a  v i: in-imicus (amtcus), e  v i: col-ligo (lego); au  se sprevrže
v o ali u: ex-plodo (plaudo), ex-cludo (claudo),  in ae  v i: parri-clda
(caedo);  le v haereo  in pertaesum est  se ne izpreminja.

IV. Skladnja.

Poglavje 22.

O skladnosti besed.

1. Subjekt in praedikat.

Skladnja (syntaxis) uči, kako se besede v stavek skladajo, ali
kaj njih oblike v njem pomenijo.

Bistvena dela stavkova sta: a)  to, o čemer se kaj izreka,
subjekt;  b)  to, kar se izreka, praedikat.

Subjekt  stoji v nominativu  ter je navadno ali substantiv ali
pronomen; vendar utegne tudi adjektiv ali particip, vsaka nepregibna
beseda, infinitiv ali cel stavek subjekt biti: Aguila volat. lile scribit.
Beciti sunt possidentes. A littera est. Errare humcmum est. Incertum
est, quid cras futurum sit.

Ako je subjekt oseben zaimek, izraža ga latinščina le, kadar
se s poudarkom izgovarja, ali kadar so osebe med seboj ali s kako
drugo stvarjo v nasprotji (§ 97., 1.): Si vales, bene est, ego valeo.
Vos manetis, ego abeo.

Včasi se v latinščini, kakor v slovenščini, subjekt ne izraža,
ker tudi v mislih bistvenega subjekta ni, in to

a)  pri brezosebnih glagolih: pluit  dežuje, illucescit  dani se,
pudet  sram je;

b)  kadar se o nedoločenem številu oseb govori: dicunt  pravijo,
tradunt  poročajo;

c)  v passivu so vsi neprehodni in nekateri prehodni glagoli
brez subjekta, ker so v aktivu brez objekta: vivitur  živi se, itur  ide
se, dicitur  pravi se, venturn est  prišlo se je.

Prip. Vendar ima latinščina cesto splošni subjekt res,  kjer je slovenski
stavek brez subjekta: Ita res est  tako je; male se res habet  slabo je; teeu.m mihi
res est  s teboj mi je opraviti; res eo pervinit, perducta est  do tega je prišlo, se
je pripravilo; res venit ad mamiš  prišlo je do pestenja.

g 190.

§ 191.

108

§ 192. Praedikat je ali glagolsk ali imensk.

Glagolski praedikat se sklada s subjektom v osebi in številu;
imenski  pa, če je adjektiv, v spolu, sklonu in številu; no če je
substantiv, v sklonu, in le, če je commune ali mobile, kolikor moči,
tudi v spolu; sicer je v spolu in vselej v številu samostojen: Tempus
fugit. Divitiae dilabuntur. Ver est amoenum. Aquila est regina avium.
Usus  (skušnja) est omnium rerum magister. Captivi militum praeda
fuerunt.

t  § 193. Imenski  praedikat vežejo s subjektom sklepni  glagoli (verba
copulativa); ti so:

1.  ) esse,  ki se tudi v prosto copula (sklep) imenuje. V prigo¬
vorih se esse  celo izpušča: Summum ius summa iniuria. Omniaprae-
clara rara.

Op. Esse  služi tudi sam za praedikat: biti, živeti:  Est deus. Homer us
fuit multo ante urbem conditam.  Kot praedikat se določuje esse  z adverbi, kakor
drugi glagoli: Mihi bene est. Sic est vita hominum.

2.  ) Glagoli, ki pomenijo postati, n a vstati, prihajati (fio,
exsisto, evado),  ostati (maneo),  zdeti se, kazati  se  (videov); Nemo
fit času bonus. Doctus nemo sine litteris exsistit. Nemo mortalis usque
ad mortem beatus mansit. Tu mihi beatus videris.

3.  ) Passivi: a)  imenovati se, zvati  se  kaj; b)  postaviti
se, izbrati se, izvoliti  se  za kaj; c)  imeti se, držati  se  za
kaj, sloveti; d)  nahajati se, spoznati se; e)  dati se, jemati  se.

a) appellor, dicor, nominor, vocor, salutor, perhibeor, inscrlbor  (naslov imeti);
b) flo, efficior, creor, iligor, declUror , renuntior; c) habeor, existimor, iudicor,
putor, censeor, ducor, feror; d') invenior, reperior, cognoscor; e) dari, sumov.

Cicero consul factus, creatus est. Homines raro in victoria gr ali
reperiuntur, cognoscuntur. Monitor officii aliguis datur, sumitur.

§ 194. Kadar je infinitiv ali cel stavek  subjekt, stopi adjektivni
praedikat v neutrum: Dulce est pro patria mori. Mihi pergratnm est,
quod venisti.

Op. 1.) Adjektivni praedikat se včasi ne sklada s subjektom, nego stopi
v neutrum; tedaj ima pomen substantiva: Caesar erat omnia. Triste  (strah) hipus
stabulis. Omnium rerum mors est extremum  (konec).

2.  ) Adjektivni praedikat v superlativu s partitivnini genetivom se ravna
v spolu navadno po subjektu, a le tedaj po partitivnem genetivu, kadar stopi
subjekt na konec: Indus est omnium fluminum maximus. Velocissinium omnium
animaMum est delptnnus.

3.  ) Sklepni glagol se včasi ne ravna po subjektu, nego po praedikatu, če
je temu bližje: Athenae clarissima urbs Graeciae fuit. Nun omnis error stultitia
dicenda est.  — Potrebno  je to, če je subjekt infinitiv ali cel stavek: Contentum
suis rebus esse maximae sunt divitiae.

109

Prip. Slovenski glagol biti  je pogostem brez slovniškega subjekta in
logični subjekt mu stoji v trdilnih stavkih v akk. (ali norn., ne da bi se glagol
z njim skladal), v nikalnih vselej v genetivu, dočim se latinski esse  vsakdar
pravilno s subjektom sklada: Bilo je silo ljudstva magna vis hominum fuit.

Ljudi velika množica je bilo pri njem hominum magna multitudo fuit apud eum.

Nikogar ni bilo pri njem nemo apud eum fuit.  — Kakor biti  sklada se tudi
manjkati  deesse:  Žita je manjkalo frumentum deerat,  in v zvezi s subjekti, ki
značijo množ, in z glavnimi števniki od pet dalje vsi glagoli sploh: Ljudi cela
drhal se je nateplo hominum magna turba confluxit.  Deset vojakov je bilo
ranjenih decem milites mlnerati sunt.

1.  ) Ako je subjekt skupno  ime  (collectivum), se praedikat § 195.
veasi ne ravna v spolu in številu po slovniški obliki kollektiva, nego

po njegovem pomenu (constructio ad sensum, -/.ura ovveotv ); nahaja
se ta sklad zlasti pri Liviji in pesnikih: Magnapars nostrorum militum
vulnerati aut occisi sunt. Caesi sunt hostium duo milia ducenti.

2.  ) Če se jedninskemu subjektu pridruži še drugo ime s pred¬
logom eum,  stoji praedikat takisto pogostem v pluralu: Ipse dux eum
aliquot principibus capiuntur  (pa tudi capitur).

Op. Jednako se nahaja pri utergue, quisque, alius  — alium, alter  — altermn,
partim — partim  praedikat večkrat v pluralu: Utergue eorum exercitum ex castris
edueunt. Alius alium in pugna trucidaverunt.

Pri dveh  ali več  jedninskih subjektih stoji praedikat. v plu- § 19fi.
ralu:  Isocrates et Gorgias ad summam senectutem vixerunt. Beneficium
et gratia homines inter se coniungunt.

Vendar utegne praedikat. v singular  stopiti:

1.  ) Kadar se subjekti v jedno celoto povzemajo- ker so si po¬
dobni ali sorodni pojmovi: Religio et fides anteponatur amicitiae. Se-
natus populusque R. decrevit.

2.  ) Kadar se praedikat najbližjemu prilaga, zlasti če stoji po-
četkom stavka ali pri onem subjektu, ki se poudarja: Inter cedit M.
Antonius, Q. Cassius, tribuni plebis. Homerus fuit et Hesiodus ante
Romam eonditam.

3.  ) Kadar velja vsakemu subjektu posebe: Speusippus et Xeno-
crates et Volemo nihil ab Aristotele dissensit.  — Zlasti nastopa to
a)  v nasprotji: Legiones ipse dictator, magister eguitum suos eguites
ducit; b)  v razstavni zvezi z aut  — aut, vel  — vel: In kominibus
iuvandis aut moreš spectari dUt fortuna solet.  — V zvezi z et  — et
ali negue  — negue  utegne singular ali plural stati.

Ako je pa jeden subjekt v pluralu,  onde stopi praedikat ali
v plural ali se ravna po bližjem singularu: Frons, oculi, vultus saepe
mentiuntur. Cottae consules senatusgue assensus est.

110

§ 197. 1.) Pri dveh ali več subjektih jednakega spola  stoji prae-

dikat. v tem istem spolu: Pater et filius mortui sunt; mater et filia
mortuae sunt. Grammatice quondam et mušice iunctae fuerunt.

Op. Ženska stvarna imena imajo skupni praedikat češče v neutru
plui'.: Nox atque praeda  (plenjenje) castrorum hostes remorata sunt.

2. ) Pri dveh ali več subjektih nejednakega spola  stoji
praedikat v moškem spolu, če so živoča bitja, v srednjem množinskem
pa, če so neživoče stvari: lam pridem pater et mater mihi mortui
sunt. Amid sunt pavones et columbae. Divitiae et honores incerta et
caduca sunt.

Op. Cesto se ravna praedikat v spolu in številu po bližjem subjektu:
Cingetorigi principatus et imperium traditum est.

3. ) Ako so subjekti osebe in stvari raznega spola,  ima
spol oseb prednost: Rex regiaque dassis una profecti sunt.  Ali se
ravna praedikat po bližnjem subjektu ter stopi v singular: Thrasg-
biilus a tyrannis contemptus est atque eius solitudo.

Op. Primere kakor: Natura inimica sunt inter se libera civitas et rex
republika in monarchija sti si po naravi sovražni stvari, soditi je po § 194., op. 1.

4. ) So-li naposled subjekti po osebi  različni, to ima prva oseba
pred drugo in tretjo, druga pred tretjo prednost: Si tu et Tullia
valetis, lene est; ego et Cicero meus valemus.

Op. A tudi tu se včasi praedikat k jednemu subjektu postavlja in pri
drugih v mislih dodaje: Vos ipsi et senatus frequens restitit.

2 .  Skladnost zaimkov.

§ 198. 1.) Zaimki se rabijo ali pridevno in skladajo s svojim substan-

tivom v spolu, sklonu in številu: hic vir, illos homines, quibus auxiliis,
ali nadomestujejo substantive ter se ravnajo v spolu in številu po
nadomestovancih, sklon jim pa zavisi od stavka, v katerem stoje:
Magna vis est in virtutibus; eas excita, si forte dormiunt. Gallia est
omnis divisa in partes tres, quarum imam incolunt. Belgae.

Op. Ako se zaimek ne odnaša na jedno samo besedo, nego na cel stavek,
to stopi v neutrum in nam. quod  se rabi često id quod: reto, ut mm diligas;
erit id mihi gratum. Pompeius, quod (id quod) mihi sunimo dolori est, mortem obiit.

2.) Če se odnaša demonstrativ ali relativ na več substantivov,
veljajo v § 197. o praedikatu dana pravila: Pater et mater, qui
mortui sunt; grammatice et mušice, quae iunctae fuerunt; divitiae et
honores, quae caduca sunt.

Op. 1.) Constructio ad sensum  je tudi pri zaimkih v porabi. Tako utegne
a)  za kollektivom zaimek v plur. stati: Caesar equitatum omnem praemittit, qui
videant; b)  zaimek utegne v neutru stati, dasi se odnaša na mase. ali fem.:

111

Cum Pompeio in sermonibus de re puhlica versatus sum, quae non possunt scribi;
c)  namesto zaimka s predlogom se utegnejo, toda redko pri osebnih imenih,
krajevni adverbi (ibi, inde, eo; ubi, unde, quo)  rabiti: Unde (= a quo) discerem,
nemo fuit.  Potrebno je to pri mestnih imenih: Corinthus, ubi fui, unde veni,
quo veni,  nam. česar utegnemo reči: C., in qua urhe, ex qua urhe, in quam
urbem  etc.

2. ) Relativni zaimek se ravna pogostem po apposiciji odnosne besede:

Flumen Scaldis, quod influit in Mošam  poleg flumen Rhenus, qui. agrum Helvetium
a Germanis dividit.

3. ) Glagol relativnega stavka stoji v osebi  odnosnega stavka, kakor v
slov.: Tu, qui omnibus ignovisti, etiam miki, qui maestus ad te confugi, veniam
dabis.

1. ) Ako ima demonstrativni ali relativni zaimek pri sebi prae- § 199.
dikativni substantiv, sklada se z njim  v spolu in številu: Haec est
nobilis ad Trasumenum pugna. Pompeius, quod imperii lumen fuit,
interfectus est.

Op. Relativni stavek je tu podoben apposiciji in relativ se dd tolmačiti
z demonstrativom (in et, autem): Thebae ipsae, quod  (in to ali to) caput Boeotiae
est, in magno motu erant.

2. ) Vendar se zaimek ne sklada s praedikativnim substantivom,

a)  če mu je ta bistveno določilo, na pr. lastno ime: flumen, quod
appellatur Tamesis; in ea part e Italiae, quae Latium appellatur;

b)  kadar se praedikativni substantiv zaimku ne prireka, nego odreka:

Non sopor illud erat.

Op. Ako se s quid?  po bistvu ali pojmu osebe ali stvari vpraša, se za¬
imek ne ravna po praedikativnem substantivu, nego ostaja v neutru: Quid est
animus? Quid est pietas, nisi gr ata voluntas erga parentes?

3. Skladnost attributa in apposicije.

Attribut  imenujemo vsak nominalni pridevek,  ki je kot § 200.
bistveno določilo s svojim substantivom v j eden  pojem združen:
vir iustus; Numa rex; Athenae urbs; dies tertius; ille puer ; victus
hostis.  Attribut utegne tedaj biti substantiv, adjekt.iv, numerale, pro-
nomen ali particip.

1.) Je-li attribut substantiv, to stoji ponajveč v gen. ali abl.
qualitatis ali s predlogi: vir magmi ingenii; pugna ad Cannas  (§271., op.)

Ako ima pridejani substantiv“adjektiven pomen, stoji s svojim sub¬
stantivom v jednakem sklonu in, kolikor moči, tudi v jednakem
spolu in številu (prim. slov. ptica pevka, studenec ograjenec); slovenijo
se taki attributi pogostem adjektivno: proavi reges  kraljevi pradedi;
exercitus victor  zmagovito vojstvo; servus senex  star suženj.

— 112

2.) Adjektivni attribut se sklada s substantivom v spolu, sklonu
in številu ter stopi, kadar se posebno ne poudarja, za substantiv:
vir bonus.

Op. 1.) Ako pripada adjektivni attribut k več substantivom raznega spola
ali števila, ponavlja se ali pri vseh ali poslavlja samo k jednernu ter z njim
sklada: Semproniae multae facetiae multusque tepos inerat. Hominis utilitati agri
omnes et maria parent.  Participi, zlasti v absolutnem ablativu, stavijo se, kakor
praedikati, v plural: C. Graccho et Fulvio Flacco interfectis.

2. ) Ako zaznamujeta dva attributa različne lastnosti taistega imena, stoji
substantiv v singularu: bellum Punicum et Hispaniense.  Poredkem, zlasti pri
leyio,  se rabi tudi plur.: leglo tertia qnartaque  ali tertia et guarta legiones.  Jednako
stopi priimek, ki velja dvema ali več osebam, v plural: Ti. et C. Gracchi.

3. ) Kot distributivni  attributi, ki posamične osebe ali dele poudarjajo,
pristopajo često k pluralom quisque, utergue, alius, alter, pare  ter uplivajo včasi
celo na število praedikatovo: Servius edixit, ut omnes cives R. in suis quisque
armis in campo Motilo adessent. Poetae suum quisque opus considerari vult.

§ 201. Dopolnilen ali praedikativen  se imenuje attribut., ki se
osebi ali stvari le z ozirom na praedikat pridevlje, ker naznanja
lastnost, katero je substantiv med dejanjem  imel. V slov.se mu
včasi kot dodaje ali se s prislovnimi izrazi sloveni: Cato senex
historias scribere instituit  C. kot starček, v svoji starosti.

§ 202. Kot praedikativni attributi se navadno rabijo:

1. ) Substantivi,  ki  značijo dobo  življenja, puer, senex,  ali
oblastvo: consul, praetor, iudex: Ego non eadem volo senex, quae
puer volni. Cicero consul coniurationem Catilinariam patefecit. Puer
in forum. veni.

2. ) Adjektivi  (part.., numer.), ki naznanjajo red ali število,
telesno ali duševno stanje;  v to služijo pogostem tudi slovenščini
attributi: prior  prej; primus  ali princeps  najprvi; ultimus  ali extremus
poslednji, zadnji, naposled, nazadnje; superior  kot zmagalec; inferior
kot zmaganec; medius  srednji, v sredi; proximus, unus, solus, totus;
freguens  pogostem; rarus  redko; vivus  živ, za življenja; mortuus
mrtev, po smrti; ctbsens  odsoten, v odsotnosti; praesens  prisoten,
osebno; prudens  ali sciens  vedoma; imprudens  ali nescius  nevedoma;
libens  rad, invitus  nerad idr. Priori Remo augurium venisse fertur.
Hannibal princeps in proelium ibat, ultimus excedebat.

Op. 1.) Prelagaje na latinsko prislove: najprej, poprej, naposled idr. je
paziti, katera beseda se poudarja ter po njej attribut uravnati, na pr.

oče je ta list najprej bral (potlej drugi) pater kane epistulam primus legit;

oče je ta list  najprej bral (potlej kaj drugega) pater hanc epistulam
primam legit;

oče je ta list najprej bral  (potlej prepisal) pater hanc epistulam primum legit.

113

2. ) Tudi latinščina pristavlja takim attributom ut, velut, tamguam, quasi
kot, kakor,  če subst. ni v resnici to, kar attribut izreka, nego se temu le
primerja, ali če se izreka, da velja praedikat le z ozirom na ta attribut, pri
čemer ut  (drugi se tako ne rabijo) ali dokazuje ali omejuje:  Aegijptii canem
et felem ut deos colunt. Gloria virtutem tamquam umira seguitur. Diogenes liberius
ut Cgnicus  (kot cynik, ker je bil c.) locutus est. Meneclides fuit satis exercitatus
in dicendo, ut Thebanus scilket  (kot Thebljan seveda = kolikor utegne Th. biti),

3. ) Tudi kraj  in čas  se zaznamuje, zlasti pri pesnikih s praedikativnimi
attributi: Lupus noctumus obambulat. Aguila sublimis abiit.

Apposicija se imenuje oni attribut,, ki ni s substantivom v § 203.
j eden  pojem ubran, nego mu le v dopolnilen ali pojasnilen opis
pristavljen.  Apposicija se daje redno v postranski stavek razširiti:

Numa, rex Romanorum = Nitma, qui rex R. erat.  Apposicija se
sklada s substantivom v sklonu in, kolikor moči, tudi v spolu in
številu: Socratem, sapientissimum virum, Athenienses interfecerunt.

IIoc te docuit usus, magister egregius.

Op. 1.) Praedikat se pogostem ne ravna po subjektu, nego po apposiciji
(attributu). To nastopi vselej,  kadar je apposicija osebno ime: Duo fulmina
imperii Romani, Cn. et P. Scipiones, subito in Hispania exstincti occiderunt;  redno
tudi pri apposicijah oppidum, civitas, urbs: Corioli oppidum captum est. Apiolae,,
urbs Latinorum, a Targuinio rege capta est.  — Nalik temu je: Corinthum patres
vestri, totius Graeciae lumen, exstinctum esse voluerunt. Atheniensium urbs ut
propugnaculum oppositum est barbar is.

2.) Kadar pristopi k substantivu v apposiciji relativen stavek, jemlje se
substantiv navadno v ta stavek. Le če se apposicija posebno poudarja, zlasti
pri vir,  se to opušča: Mota sunt castra, guae res  (nam. res, guae) Romanis auxit
timorem.  Toda: Dictator dictus est Servilius, vir, cuius providentiam experta
civitas erat.

Poglavje 23.

O porabi sklonov.

A. Nominativ.

Nominativ imenuje osebo ali stvar, katera dejanje vrši ali § 201.
vršiti daje, ter je sklon slovniškega subjekta  in z njim skladnega
imenskega praedikat.a  (gl. § 191. in nasl.)

Op. Samo v skladu acc. c. inf. stoji subjekt in, če je v stavku infinitiv
subjekt imajoč pri sebi imensk praedikat, tudi imenski praedikat v akkusativu:

Leges ad salutem civium inventas esse constat. Non esse cupidum pecunia est.

B. Vokativ.

V vokativ stopi ogovorjena  oseba ali stvar. Vok. navadno § 205.
nima prvega mesta v stavku: Vincere scis, Hannibal, victoria uti
nescis;  vendar stopa na prvo mesto v slovesnem ogovoru ali strastnem
vskliku: Patres conscripti, Micipsa,pater meus, moriens miki praescripsit.
Quinctili Vare, redde mihi legiones measl

Kermavner, Latinska slovnica.

8

114

0  se pred vokativ v prosi samo v živahnejšem govoru po¬
stavlja: O fortunate adulescens, qui tuae virtutis Homerum praeconem
inveneris!

Op. Izimši deus  se nahaja nominativ nam. vokativa le pri pesnikih in
redko v prosi v slovesnih ogovorih: Agedum. pontifex publicus populi Romani,
praei verbal Audi tu, populus Albanus!

C. Akkusativ.

§ 206. Akkusativ je sklon direktnega ali bližnjega objekta,  zazna¬
mujoč v obče osebo ali stvar, čez katero se dejanje razteza, in je
ponajveč od glagolov zavisen.

Objekt je ali vnanji,  t.j. zunaj dejanja, katero ga zadeva, stoječ:
colo agrum  obdelujem polje, ali notranji,  t. j. v dejanji samem že
zapopaden: pugnam pugno  boj bijem.

T. Vnanji objekt zaznamuje akkusativ pri prehodnih (transitivnih)
glagolih: Romulus urbem Romam condidit.

Op. 1.) Pretvorjen v passiv postaja objektov akkusativ nominativ, dočim
stopa aktivni subjekt v ablativ, če je neživoč, brez predloga, če je živoč, s
predlogom a: A Romulo urbs Roma condita est. Studiis adulescentia alitur.

2.) Nikalni stavki imajo v slovenščini direktni objekt v genetivu, v latin¬
ščini vselej v akkusativu: Neeessitas non habet leges.

§ 207. Nekatere prehodne  glagole latinske slovenimo pogostem z
neprehodnimi:

1.) aeguo, 1  iuvo* adiuvo /’
fugiof deficio ,*
sequor, e  sectorfi imitorA

Kakor prosti fugere  in segui  skladajo se tudi sostave: defugere, effugere
ubežati, uiti; subterfugere  odtegniti se; consegui  doiti, dobiti; prosegui  sprem¬
ljati idr. razven obsequi  ustreči, pokoren biti, ki ima dativ (voluntati tuae).

Nemo mortem effugere potest. Fortes fortuna adiuvat. Eguitem
velocissimi pedites cursu aeguare possunt. Hostes tela deficere coeperunt.
(Toda animo deficio  srčnost izgubljam). — Adiuvor  pomaga se mi,
adiuvaris  pomaga se ti itd.

Op. 1.) «Bežati iz» pravi se vselej effugere ex (manibus, carcere, proelio).
— Deficere ob aliguo  izneveriti se komu, ad aliquem  pribegniti h komu. — Nam.
aeguare  se rabi tudi aeguiperare,  toda v poznejši prosi; aeguare cum virtute for-
tunam  izjednačiti srečo z zaslugo; aeguare solo  (dativ) do tal podreti. — Kakor
imitari  se sklada navadno tudi aemulari  skušati se s kom in adulari  hliniti se,
prilizovati se komu; aemulari  zavidati ima dativ osebe.

1  jednačiti se s kom, doseči; 2  in 3  pomagati komu, podpirati ga; 4  bežati

pred kom, ogniti se koga; 5 izmanjka komu, zapušča ga; 6  iti za kom, v sled koga,

spremiti; 7  slediti komu, spremljati; 8  ravnati se po kom, posnemati ga.

115

2.) Pa še pri mnogih drugih prehodnih glagolih se razlikuje lat., od slov.:
circumspicio aumlium  oziram se po pomoči; consolor dolorem alicuius  tolažim
koga v žalosti; curo omnia  brigam se za vse; desidero gloriam  hrepenim po
slavi; excuso morbum  izpričavam se z boleznijo; exspecto collegas  čakam tovarišev;
gratulor duci mctoriam  (tudi de mctoria ) čestitam vodji (na zmagi) zaradi zmage;
minor  ali minitor alicui. mortem  pretim, grozim komu s smrtjo, toda ferro  z
mečem; paro bellum  napravljam se na vojno; sortior provinciam  žrebam za
pokrajino; specto praedam  prežim na plen; ulciscor inimicos  maščujem se nad
neprijatelji, pdtrern  zaradi očeta, iniuriam  maščujem krivico.

2.) Objekt, v akkusativu imajo brezosebni  glagoli:
fallit, fugit, praeterit,
decet atque dedecet.

fallit me, fugit me, praeterit me  neznano mi je; decet me  spodobi
se mi, pristoji se; dedecet me  ne spodobi se mi. — Oratorem irasci
minime decet; oratorem irasci dedecet.

Op. Pri decet, dedecet  utegne tudi neut.ru m pronomina ali adjektiva
subjekt biti: hoc decet, haec decent. Parvum parna decent.  — Ako je subjekt
substantiv, rabi se bolje convenit, decorum est  idr.: Viris tabor convenit.

0 brezosebnikih piget, pudet, paenitet, taedet, miseret  gl. § 240.

Prehodni  postajajo v latinščini kakor v slovenščini mnogi § 208.
neprehodni glagoli po sost.avahs  predlogi: logui cum aliquo  govorili
s kom, alloqui aliquem  ogovorili koga; pugnare  vojevati, expugnare
izvojevati; venire  priti, invenire  najti itd.

Zlasti nastopa to pri glagolih premikanja in stanja,  in sicer:

a)  Redno pri sostavah s circum, per, praeter, trans:

circumire aciem  obhoditi vojni red; circumvenire kostem  obkrožiti

sovražnika; circmnsedere oppidum  obsedati mesto; percurrere agrmn
prepotovati ozemlje; praeterire hortos  mimo vrtov iti, — aliquid silentio
molče preskočiti kaj; praetervelu locum  voziti se mimo kraja; transire
fiumen  prestopiti reko idr.

Op. Pri circumducere, traducere, traicere, transportare,  kojih simplex je
prehoden, stoji poleg objekta tudi kraj, okoli katerega ali čez kateri se kaj pelje,
v akk. Vendar je treba, ako se cilj pristavi, predlog ponoviti. Caesar exercitum
Rhenum transportavit.  Akk. kraja ostaja v passivu: Exercitus a Caesare Rhenum
transportatus (transiectus) est.  Toda: Caesar ab Ariovisto postulavit, ne quam ho-
minum muttitudinem amplius trans  Rhenum in Galliam traduceret. Transmitto  se
skladale z jednim akk.: ezercitum transmitto, sirnim tr.,  ne: exercitum sinum tr.

b)  Ponajveč v prenesenem  pomenu so prehodni  glagoli
sostavljeni z

ad, ante, con, in, ob, sub;

pri pravem  pomenu se predlog rad ponavlja (§ 220., op. 2.)

adire ad aliquem  h komu pristopiti, ad. urbem  bližati se mestu; adire
aliguem  obrniti se do koga (proseč, vprašajoč); adire urbes, oppida, terras  iti v,
obiskati; adire pericula, laborcs  lotiti se.

8 *

116

<tggredi (adoriri) kostem  napasti; aggredi ad dicendum  lotiti se govorjenja,
ad rem puhlicam  nastopiti državno službo.

adscendere murum, in murum  stopiti na zid; conscendere navem (in navetn).

antegredi signa  iti pred zastavami.

coire societatem  skleniti zavezo; pass. societas coitur.

convenire aliguem  priti h komu, obiskati ga; convenit alqd alicui (ad, in
aliguid, aliguem)  prilega se, primerno je čemu, komu; convenit miki tecum de
aligua re  ali res convenit miki tecum, inter nos  dogovorjeno imam s teboj, zl&gava
se; condiciones conveniunt  pogajamo se.

inire urbem (in urhem)  stopiti v mesto, societatem  skleniti zavezo, magistratum
nastopiti oblastvo, proelium  začeti, consilium  storiti sklep, gratiam ob aliquo
(apud aliguem)  omiliti se komu, rationem  preračuniti.

ingredi urbem (in urban)  stopiti v m.; iter  pot nastopiti.
excedere ordinem, modum  prekoračiti (bolje modum transire, extra modum
prodire).

egredi  stopiti iz, finibus, ex finibus  (redkeje fines).

obire terras  obiskati, res suas, negotia  opravljati, diem supremum, mortem
življenje skleniti, smrt storiti.

subire tectum  iti pod streho, labores  na se vzeti, invidiam  nakopati si,
poenarn  podvreči se kazni.

c)  Sosebno je paziti na sostave z ante  in prae,  ki pomenijo
preteči, prehiteti, prekositi, odlikovati se: anteire, ante-
cedere, praecurrere aliquem  in alicui;  praecedere  samo aliquem;
praestare, antecellere alicui;  ezcellere ceteris  (nikdar singular); pa
tudi praestare, excellere inter (omnes, aequales); fiorere praeter ceteros.
V passivu se rabi od vseh teh le inf. anteiri.

209. Mnogi neprehodni  glagoli se utegnejo prehodno  rabiti,
zlasti glagoli, ki zaznamujejo največ nepovoljne čute (affekte):
dolere, lugere  žalovati nad ( maerere  t.ogovati po, queri, congueri  (ožiti
na, lamentari  tarnati nad) mortem patris; deflere  objokovati casus;
horrere  trepetati pred conscientiam; mirari  (nav. admirari ) čuditi se
komu se ipsum; ridere (irndere)  smejati se komu; ludere  rogati se
čemu inconstantiam.

Op. Celi passiv ima le ridere;  od drugih se nahaja samo gerundiv (do-
lendus, horrendus  etc.)

210. II. Notranji objekt zaznamuje akkusativ pri prehodnih, češče
pa pri neprehodnih glagolih. Notranji objekt je:

a) 7.  glagolom soroden  substantiv navadno z attributom:
claram pugnam pugnare  slaven boj biti; vitam iucundam, vitam exsulis,
deorum vivere; miruni somnium somniare.  Brez attribut.a: Soli sapientes
sunt, si servitutem serviunt  (če so pravi pravcati sužnji), reges.

b)  z glagolom soznačen  substantiv nav. z attributom: aetatem
miseram vivere; proelium atrox pugnare; mam tridui procedere.

117

Passiv:  pugna inclita pugnata, proelium male pugnatum.

c)  natančneje  določilo glagolovo: sitire sanguinem, honores
žejafi, hlepeti po krvi itd.; olere crocum, malitiam, redolere vinum,
antiguitatem  dišati po žefranu itd.; sapere herbam, resipere pičeni
slast imeti po zelišči, po smoli; scelus, crudelitatem anhelare  zlobo,
okrutnost dihteti.

d)  učinek  glagolskega dejanja: foedus ferire  zavezo skleniti
(— feriendo hostiam foedus facere).  Prim. slov. jamo kopati.

1. ) Pogostem se rabi neutrum  pronomina ali števnega adjek- § 211.
tiva (urnim, multum, plus, plurimum, tantum, guantum, nimium, omnia,
pauca)  kot notranji  objekt pri glagolih, ki sicer ne prijemljejo
akkusativa: id laetor  tega se veselim (sicer ne eam rem,  nego ea re,

de ea re); hoc non dubito  o tem ne dvojim (de hac re); id unmn
studeo  na to jedino težim (ei uni rei); multum prosum  mnogo koristim;
nihil utor  nič ne rabim.

2. ) Pri prehodnih glagolih se snideta tako dva akk., osebe
in stvari:  hoc te hortor  ali moneo  tega te opominjam; id te cogo
k temu te silim; plus te diligo.  V passivu ostaja akk. stvari: haec
monemur; id cogi non possum  k temu se ne dam siliti.

Akkusativ dvojnega objekta, osebe in stvari  imajo glagoli: § 212.

1. ) docere, edocere  učiti, naučiti koga kaj in celare  tajiti, skrivati
komu kaj: Cato senex ipse filium litteras  docuit. Non celavi te
ser mo nem hominum.

Op. 1.) Docere  prijemlje tudi inf. za dopolnilen objekt: Doceo te lati.ne
loqui.  — V passivu  nima v dobri prosi stvarnega objekta v akk., nego se
riadomestuje z discere aliquid ab aliquo  ali institut (imbui) aliqua re. Pericles a
Damone mušicam didicit  ali mušica (musicis) institutus est;  ali je inf. objekt:

Docemur latine loqui.  Part. doctus  se rabi ali brez stvarnega objekta: nos a
Graecis dueti  (izobraženi), ali z abl. instr.: Graecis litteris doctus  na grško knji¬
ževnost učen, ali z inf.: Graece loqui doctus,  okrajšano Graece doctus;  sicer je
adj. — Orodje, na katero se kdo uči, stopi v abl. instr.: fidibus docere alqm  na
gosli učiti, pass. fidibus discere; equo armisque docere.

2. ) Docere, edocere  naznaniti  ima v aktivu in pass. stvarni objekt v abl.
z de: aliquem de adventu hostium docere.  Tudi celare  ima v pomenu tajiti, ne
povedati v aktivu često stvarni objekt v abl. z de;  v pass. je to v obeh pomenih
pravotno: Bassus me de hoc libro celavit. Maximis de rebus a fratre celatus es.

Pač pa hoc, id celor; multa doctus  mnogo zveden, cuncta (= de cundis rebus)
edodtis  (§ 211.)

2.) poscere, reposcere, flagitare  zahtevati;  vendar stopi oseba
češče v abl. z ab,  kar je v passivu sploh in pri postalo  (tirjati) tudi
v aktivu pravilno. Verres Milesios navem poposcit. Caesar Aeduos

118

frumentum flagitabat. Amicus ob amico nihil nisi honestmn postulabit.
Noli cib altero vitae rationem reposcere, qui non possis reddere tuae.
Postulatur a te iam diu vel fiagitatur potius historia.

3.) orare, rogare  prositi in rogare, interrogare  vprašati,
vendar samo tedaj, kadar je stvarni objekt neutrum pronomina:
hoc te oro, illud vos rogo  (prim. to te prosim); interrogo te guaedam
geometrica;  passiv: hoc oraris; illud rogamini; interrogatus es guae-
dam  etc. Sicer le z jednim  akkusativom: oro, rogo  prosim aliquid
ab aliguo: auxilia a sociis;  passiv: auxilia a sociis orantur, rogan-
tur; rogo, interrogo  vprašam aliguem de aligua  re:  gmd me
rogaš de rebus molestis? interrogavit me de consilio meo (interrogatus
sum de consilio meo).  — Izjemo dela le uradni  rek: sententiam
rogare aliguem  (passiv: sententiam rogatur aliguis ) za mnenje vprašati:
Pompeius primus sententiam rogabatur.  Sicer se pravi: vprašam koga
za mnenje interrogo, rogo aliguem, quid sentiat.

Op. 1.) Peto aliguid ab aliquo  prosim koga česa: A te opem petimus.
Petere aliquem  napasti koga, aliquid  dosezati, iskati. — Precor deos  molim bogove
(z zavisnim stav.) in aliquid a diis  česa (za kaj) bogove.

2.) Consulere  (za svet vprašati) in percontari  (izpraševati) aliquem de
aliqua re  (kakor interrogo)', quaerere aliquid ex (ab, dej aliquo;percontari
{sciscitari  pozvedati) aliquid ex aliguo  (kakor quaero): Caesar eadem, quae antea
ex Lisco quaesierat, secreto guaerebat ab aliis.

§ 213. Akkusativ objekta in praedikata navstane, ako se imenski
praedikat odnaša na vnanji objekt. To se godi pri mnogih glagolih,
ki pomenijo koga za kaj narediti z dejanjem, besedo, mislijo.
V passivu stopita po § 193., 3. oba akkusativa v nominativ. Taki
glagoli so:

a)  imenovati, z vati koga kaj: aliguem peregnnum, senem
dicere, vocare, nominare; aliguem felicem appellare, dicere. Pgthagoras
primus se appellavit philosophum.

b)  narediti, postaviti, izbrati za kaj:  aliguem perltum
belli facere (efficere, reddere); aliguem certiorem facere  sporočiti komu
(rei alicuius  ali de re aligua); declarare, creare aliguem consulem;
constituere, creare aliguem regem; eligere, designare aliguem ducem;
nominare aliguem augurem. Populus R. Nimam regem creavit.

Stalni izrazi: Dictaiorem dicere (creare), Jlaminem pr o dere, senatu rem
legere, mrginem (Vestlllem) capit pontifex mazimus, coopto augurem.

Op. Narediti koga iz koga za kaj aliguem facere aliguem ex aliguo: te
locupletem ex paupere facio.  — Reddo  se rabi le z adjektivi in ne v pas¬
sivu:  peritum belli facio, efficio, reddo;  pass. peritus belli fio  ali efficior  (ne
reddor).  Toda le certiorem, facio, certior fio.

119

c)  imeti, čislati, proglasiti za kaj: victoriam praeclaram
ducere, putare, existimare; aliquem kostem iudicare. Nemo credit nisi
ei, quem fidelem putat.

Op. Vendar stoji za ducere, putare, existimare  pogostneje acc. c. inf.: puto
te beatum esse,  za čredo  vselej. — Habere  v pomenu za kaj držati  se v aktivu
redko nahaja z dvojnim akk., v passivu pa se rado rabi z dvojnim nominativom:

Servius filius Tarquinii liabitus est  (ne ductus  ali p ut at us est).  — Nam. praedika-
tovega akk. nastopijo pri habere (ducere, putare)  večkrat drugi skladi :/aha pro
cer is, aliguem pro hoste, (in) loco hostium, (in) numero kostimu. Nihil praeter
virtutem in bon 'is duco  (štejem med dobra).

d)  spoznati, pokazati se, izkazati se: te virmn bonum
cognosco, invenio, reperio  spoznavam te za dobrega moža, spoznavam,
nahajam v tebi dobrega moža; praesta te virmn  izkaži se moža.

Bene de me meritis gratum me praebeo. Te praebes superbum.

Op. 1.) Se praestare  izkazati se tacega, kakoršen mora kdo biti, se ne
druži z grajalnimi  praedikati; torej ne: crudilem te praestas.

2.) Se gerere  vesti se, pokazati  se  stoji le z adverbom: fortiter me
gero;  ako je substantiv zraven, pa s pro: se gerere pro cive  kot državljan.

e)  imeti, dati, zahtevati, vzeti, prejeti: carum t'e habeo
rad te imam; aliguem comitem habere, dar e, addere, poscere, capere,
sumere, adsumere, adsciscere; aliguam uxorem ducere; naturam naetus
sum maleficam. Helvetii Boios socios šibi adsciverunt.

Op. C emu se kaj vzame, izraža se ali z dativom,  ali z ad: Ivcum
castris capere; loca pacata ad hibernacula legere.

Akkusativ zaznamuje nadalje kakor v slovenščini raztezanje § 214.
v  prostoru in času.

1. ) Akkusativ prostora  stoji na vprašanje: koliko visoko?
globoko? široko? koliko dolgo? kako daleč?  pri adjektivih,
glagolih in adverbih:

Fossa pedes trecentos longa est, sex pedes alta  (globok). Turres
pedes odoginta inter se distabant. Terra duos pedes alte infossa est
(dva čevlja globoko izkopana). Campus Marathon abest ab oppido
(Athenis) circiter milia passuum decem. Caesar milia passuum tria
ab Helvetiorum castris castra posuit.

Op. 1.) Mero določuje tudi attributivni genetiv: fossa pedum quindecim.

— Drugi adjektivi nego altus, longus, latus  se tako ne rabijo; nam. magnus,
crassus  z akkusativom služi abl, qualitatis subst. magnitudo, crassitudo,  nam.
profundus: altitudo  (poleg altus): clavi ferrei digiti pollicis crassitudine  železni
žeblji debelosti palca, t. j. palec debeli železni žeblji (§ 231. a, op. c.)

2. ) Pri abesse  in distare  oddaljen biti  določuje razdaljo  poleg akku-
sativa tudi abl. mensurae (§ 252.); le inter se distare  ima sam akk.: Zama quinque
dierum iter a Carthagine abest. Aesctdapii templum quinque milibus passuum ab

120

Epidcmro distat.  — Pri spatium  in intervallum  stoji redno abl.: Tumulus aeguo
/ere spatio ab castris Ariovisti et Caesaris aberat, Hannibal guindecim milium
spatio (intervcdlo) castra ab Tarento posuti.

2.) Akkusativ časovnega traja  na vprašanje: koliko  časa?
in (v zvezi z natus ) koliko star?  Decem annos Troia oppugnata
est. Cato annos quinque et octoginta natus excessit e vita.  —• Tudi z
ordinali:  Quartum iam annum regnat Tarquinius.

Op. 1.) Pomni: puer novem annos natus  ali puer novem annorum  9 let
star deček. — Starejši, mlajši  nego 9 let: maior, minor novem annos natus
brez guam  (§ 247., op. 3.), ali maior, minor novem annis  (abl. comparationis
§ 247.)

2.) Poudarno stoji per  pri akk.: ludi per decem dies  (skozi , preko) facti
sunt.  — Abhinc  naznanja čas, od katerega se nazaj šteje: abhinc triennium  tri
leta odslej = danes pred tremi leti.

§ 215. V akkusativ stopi pri vskliku začudenja ali žalosti oseba ali
stvar, ki čut vzbuja, z attributom vred, toda brez glagola; slov. irna
akk. ali gen.: me miserum! o me miserum! heu me miserum!  oj me
siromaka! o speni fallacem!  oj goljufive nade!

Op. Pri o  in heu  stoji, toda redkeje, nominativ: O magna vis veritatis!
Pri en  in ecce  prevladuje nominativ: En caasa  ali en causam!  lej vzrok! to je
vzrok! EnPriamus!  lej Priama! Ecce tibi nuntius! Pro  stoji le pred fidem,  sicer
ima vokativ: Pro deum fidem!  za božjo voljo! Pro dii immortales!

§ 216. Nekateri samostojni, skoro adverbialni akkusativi naznanjajo,
v koliko, glede česa  velja beseda, katero določujejo (akkusativ
ozira).  Taki so: magnam, maximam partem  dobri del, večji del;
ceterum (cetera)  sicer; summum  največ; minimum  najmenj; plerumque
večinoma, sploh; nihil  nič: litteras Ms terce summum accepi; nikilpatri
similis ; vir cetera egregius.  — Quid ad me veniš?  kaj, zakaj prihajaš
k meni? Quid fl.es?  kaj, zakaj jokaš? je ločiti od quid fl.es ?  kaj
objokuješ?

Homo id aetatis  človek te dobe (starosti); id temporis  ta čas;
aliquid id genus  nekaj te vrste; id genus alia  druge stvari te vrste
(toda nav. eius aetatis, ea aetate, eo tempore, eius generis ): Caesar tuni
illud aetatis erat.

Op. Pesniki in poznejši prosaiki so po grškem običaji uporabo tega akk.
zelo razširili: os umerosgue deo similis  v lice in ramena bogu podoben; Cressa
genus  (Kprjcraa ~'o  yitvos) rodom Krečanka (v prosi: Cressa genere,  abl. limitationis).
— Rabi se pa zlasti pri adjektivih, neprehodnih in passivnih glagolih, zaznamujoč
dele života,  na katere se one besede odnašajo: nudus bracchia  golorok; eguus
tremit artus; evinctus m.anus.

121

D. Dativ.

Dat,iv je sklon namere;  v dativ stopa oseba ali stvar, kateri § 217.
je dejanje subjektovo namenjeno.

Op. Dativ zavisi ali od glagolov ali adjektivov (adverbov); prav redko
od substanlivov, in to od glagolskih, ki pridrže sklad glagola svojega debla:
lustitia est obtemperatio legibus institutisgue populorum  (pokorščina zakonom in
napravam).

I. Dativ udeležene osebe ali stvari.

Oseba ali stvar, h kateri se dejanje obrača ali giblje, stopa v § 218.
dativ kakor v slovenščini:

1.) pri glagolih, in to a)  pri prehodnih,  navadno poleg akku-
sativa — indirektni  (daljni) objekt.  Taki glagoli so: dati, dopustiti,
obetati, pisati, pokazati, poslati, povedati, zapovedati idr.: erranti
vicun monstrernus.

Op. Nam. dativa nastopa tudi ad  z akk., kadar se poudarja cilj gibanja
v prostoru: scribe ad nos  (ali nobis ); Utteras ad te  (ali tihi) miši.  Vendar le
mittere legatos ad aliguem.  Razločuj: alicui Utteras dare  izročiti komu in ad
aliguem Utteras dare  oddati na koga.

b)  pri neprehodnih,  na pr. do  p as  ti,  ne dopasti (placere,
displicere),  koristili,  škoditi (prodesse, obesse, nocere, officere, con-
ducit, ezpedit),  laskati se (blandiri, assentari),  manjkati (deesse),  po¬
koriti  se  (parere, oboedire, obtemperare),  pomagati (auxiliari, opi-
tulari, subvenire, succurrere),  prijati (favere),  služiti (servire),  sveto¬
vati (suadere),  udati se, ugoditi, umakniti se, upirati se (cedere,
indulgere, adversari, repugnare, resistere),  verjeti,  zaupati (credere,
fidere, confidere, diffidere);  naposled pri brezosebnih:  pripeti se,
naključi se, zgodi se (accidit, contingit, evenit),  ljubi se, dopušča se,
treba je (libet, licet, opus est).

Homines hominibus plurimum prosunt et obsunt. Virtuti omnia
parent. Fide deo: hominibus confidere non tutmn est.

Op. iubere  ukazati in vetare  prepovedati imata acc. c. inf. (§ 367.); fidere
in confidere  tudi abl. (§ 244., 4., op.)

Z dativom se skladajo, ponajveč različno od slovenščine, glagoli: § 219.
medeor, persuadeo, maledico, parco, supplico,
irascor  ino studeo, obtrecto  in invideo.

medeor morbo  zdravim bolezen; persuadeo populo  nagovarjam ljudstvo
(prigovarjam ljudstvu); irascor inimicis  jezim se na neprijatelje; studeo agricul-
turae  pečam se s poljedelstvom, libertati  težim na svobodo; maledico accusatori
zmerjam, kolnem tožnika; parco puero  prizanašam dečku, pretio  štedim denarje;
supplico Caesari  ponižno prosim Caesarja, klanjam se mu; obtrecto gloriae  obiram
(v nič devam) slavo; invideo nemini  ne zavidam nikomur.

122

§ 220 .

Philosophia medetur animis. Bonis nocet, quisquis par cit moliš.
Cave , maiori maledicas.  — Nubo, vaco, moderor, tempero  gl. v § 223., 1.,
op. 1.

Op. 1.) V passivu se rabijo ti glagoli le brezosebno in dati v ostaja: mihi
persuadetur  meni se prigovarja; vobis parcitur  vam se prizanaša; tihi invidetur
tebi se zavida. Prizaneslo se je temperatum est,  ker parco  nima perf. pass.

2. ) «Prepričan. preverjen sem » se pravi: mihi persuasum est, miki persuasi,
persuasum habeu; koc  (§ 211., 1.) tihi persuade  tega bodi prepričan; sicer pa de
tua fide persuasum est rtobis.

3. ) Zavidam prijatelju slavo invideo glortae amid;  zavidam ti srečo invideo
fortunae tune.  — Passiv: gloriae amid, fortunae tuae invidetur;  ali gloria amid,
fortuna tua invidiae est;  v perf. je to potrebno, ker se invisum est  ne rabi.

Z ad, ante, con, in, inter,
ob, post, prae, sub  in super

sostavljeni prehodni in neprehodni glagoli imajo pogostem d at,iv
pri sebi: adhibere  remedia morbis  rabiti zdravila za bolezni; ante-
ponere  honestatem utilitati  predpostaviti poštenost koristi; post-
ponere  utile honesto  zapostaviti; inferre  alicui bellum  prijeti koga
z vojsko; inicere  metum alicui  v strah pripraviti koga; incidit
timor exercitui  strah spreleti vojstvo; interesse  consiliis, pugnae
udeležiti se (toda le inter est inter  razloček je med); ob  rep  it
senectuspatri  zateče; praeficere  imperatorem bello  na čelo postaviti;
subicere  aliquid oculis  staviti pred oči; succumbere  oneri  one-
moči pod; supervenire  hostibus  napasti.

Op. 1.) Pogostem se predlog ponavlja, zlasti v sostavah z ad, con, in,
na pr. vselej: appellere classem, navem ad terram  pripahniti, pristati k; nav.
communicare aliguid cum aliquo  priobčiti komu kaj; in hac vita nihil inest
nisi miseriae  (v perf. samo fuit,  ne infuit ); incumbere iti gladium  nasloniti se,
nabosti se, in (ad) litteras  poprijeti se. — Cum  se navadno ponavlja pri con-
ferre, comparare  primerjati (Romanos cum Graecis), congredi  sniti se, spri¬
jeti se, coniungere  združiti, congruere  in consentire  skladati se.

2.) Predlog se nadalje rad ponavlja, če stoji glagol v pravem  pomenu
značeč gibanje v prostoru; prim. § 208., b. Torej:

accedere ad patrem, ad urbem  pristopiti, bližati se; vendar tudi ad rem
puhlicam  prevzeti državna opravila; toda his malis nova accesserunt.

accidere ad pedes alicuius  poklekniti pred koga; vox, somis accidit ad
aures  udarja na ušesa; toda accidit mihi calamitas.

adesse ad iudicium  prisostvovati; adesse misero  na strani stati, pomagati
(nasproti: deesse misero  zapustiti).

admovere copias ad urbem  primakniti; alicui stimulos, cruciatus  pritisniti,
uporabiti.

incidere in liostem  naleteti na; in morbum  oboleti; in periculum, in
invidiam  zabresti; incidit mihi in mentem  pride na um.

123

incurrere, irruere, invadere in hostem, in castra  udreti na sovraž¬
nika, napasti ga itd.; vendar tudi invadere hostem, castra; metus me invadit
strah me obide.

3.) Posebno je pomniti: attendere animum ad aliguid  ali attendere aliguid
pozor imeti, paziti na kaj; occumbere mortern  zgruditi se, smrt storiti v boji;
illudere praecepta  in praeceptis  rogati se naukom; insultare ret publicde
(dativ) in in rem puhlicam  zasramovati; irridere inconstantiam  zasmehovati;
adsuefacere  navaditi in adsuescere  navaditi se z ad: ad lionunes; z  dativom:
operi,  bolje z a bi.: puro sermone  (§ 248.), in z inf.  (§ 357., 3.)

Glagoli adspergo, circumdo, dono, induo  § 221

imajo dvojni sklad: alicui rem  in aliquem re.

adspergere gravitati comitatem  (pridejati) — aram sanguine  (oškropiti).

eircumdare urhi murum  — urbem muro  (obdati).

donare populo frumentum  (darovati) — populim frumento  (obdariti).

induere alicui torguem  (dejati nanj) — indutus veste  (oblečen).

induere vestem  (brez šibi)  obleči — ( exuere hostes armis  razorožiti).

2.) Dativ indirektnega objekta stoji takisto pri naslednjih in § 222
njim nasprotnih adjektivih, ki so z neprehodnimi glagoli v § 218., b.
sorodnega ali podobnega pomena. Taki so:

prijazen, 1  prijeten, 2  ugoden, 3
potreben, 4 *  koristen, 3  jednak, 6
prikladen,’'' podoben, 8  soroden,”
blizu, 10  zvest, 11  lasten, 12  lahak. 13

Miltiades amicior omnium libertati, quam suae f 'uit. Libri puero
necessarii sunt. Nihil est morti tam simile, guam somnus.

Op. 1 .) Pri adjektivih potreben, koristen, prikladen  in njim na¬
sprotnih stoji oseba v dativu, stvar pa navadno v akk. z ad: Multas ad res
perutiles Xenophontis libri sunt. Locus adpugnam idoneus; res ad vitem necessariae.

2. ) Similis  in dissimilis  prijemljeta tudi ge netiv,  ki zlasti pri osebah
prevladuje: patris similis;  vsakdar mei, tui, sui, nostri, vestri  in veri similis
(resnici podoben). — Jednako ima par  in dispar  v pomenu jednak, nejed-
nak  zaimke v genetivu:  par mei, tui  etc.: Metellus, cuius paucos pares tulit
haec civitas;  sicer dativ; v pomenu kos le dat.: Helvetii Romano exercitui pares
esse non poterant.

3. ) Proprius  lasten ima genetiv;  le osebni zaimki stoje v dativu:
mihi proprium est,  nam. česar tudi meum proprium: omnia, quae nostra erant
propria.  — Communis  skupen, contrarius  nasproten in superstes  preživevši

1  ainicus (inimicus), familiaris;  2  acceptus, gratus, iucundus (ingratus, iniu-

cundus, molestus, invisus);  3  propitius (alienus, infensus, infestus);  * necessarius;

6 Miliš (inutilis);  6  par, aeguus, aequalis, communis (dispar, impar, iniguus);  7  aptus,

idoneus, consentaneus (contrarius);  8  similis (dissimilis);  9  affinis, cognatus;  10  pro-

pinguus, vicinus, finitimus;  11  fidus,pidelis;  12 proprius;  13  facilis (difficiUs, gravis).

124

imajo genetiv in dativ: Mors omni aetati est communis. Amicorum sunt com-
munia omnia. Virtutis contraria est vitiositas; verba rebus contraria. Omnium
suorum  s uperstes; pater filio superstes.  Pri osebnem zaimku ima communis  dativ:
Omnia mihi cum amicis sunt communia.

4. ) Amicus, inimicus, familiaris  (in njih superlativi, ne pa komp.) se
rabijo tudi kot substantivi: amicus  ali amicissimus  (najboljši prijatelj) populi Ro¬
mani; inimicissimus noster  naš najhujši neprijatelj. Jednako aequalis  sočasnik,
afjinis, propinguus, necessarius  sorodnik in vicinus, Jinitimus  sosed.

5. ) Sacer  svet, posvečen ima v dobri prosi genetiv:  Terra sacra deorum.
Nam. tega se da consecratus  ali dicatus  z dativom rabiti: Sicilia Cereri et Pro-
serpinae consecrata, donum lovi dicatum.

6. ) Tem adjektivom primerni adverbi imajo isto tako dativ: naturae con-
gruenter  (prikladno), naturae  (ali cum natura) convenienter vivere; šibi constanter
(dosledno) dicere; alicui praesto esse  pri rokah biti; alicui obviarn ire  nasproti iti.

* § 223. II. Dativ interessa (zanimanja) zaznamuje osebo ali stvar,

za katero (v katere interessu) kaj biva ali se godi; torej:

1.) Osebo ali stvar, v koje prid  ali k var  se kaj godi, kot
dativus commodi ali incommodi na vprašanje za koga? komu za
ljubo? komu na čast? komu v prid ali kvar?  Non scholcte,
sed vitae discimus. Pisistratus šibi, non patriae Megarenses vicit.
Maioribus natu adsurgimus  starejšim na čast vstajamo. Filius meus
mihi peccat  (meni v kvar).

«Za» = pro  gl. v § 264., 7.

Op. 1.) Po tem je soditi dativ pri naslednjih glagolih, ki zvečine z drugim
skladom tudi drug pomen dobivajo:

cavere alicui  varnost dati komu, varovati koga; aliguem  in ab aliquo
varovati se koga: Lex cavet privatorum aedificiis. Hic niger est, hunc tu, Romane,
caveto.

consulere alicui  brigati se za, aliguem  za svet vprašati, in aliguem
(superbe, crudeliter)  ravnati s kom: Parti civium consulunt, partem neglegunt.
Athenienses oracidum consulunt.

cupere alicui  želeti komu (vse dobro), naklonjen biti, aliguid  želeti kaj:
Quid? ego Fundanio non cupio? non sum amicus?

metuere, tirnBre alicui  bati se za koga, aliquem  bati se koga, ab atiquo
strah imeti pred kom: Caesar legionibus timebat. Te metuunt cives tui.

moderari animo, irae  mero vedeti si v jezi, krotiti jo, equos  brzdati,
navem  voziti. Deus maria moderatur  (vlada) imperio.

nubere alicui  zagrniti se za koga, rnožiti se. Veuus nupsit Vulcano.  Pass.
nupta est alicui  ali cum aliquo.

prospicere  in providire  alicui  skrbeti za, aliquid  priskrbeti, pripraviti:
Prospicite patriae! Caesar rei frumentariae prospiciendum existimavit. C. dat
Labieno negotium, ut rem frumentariam provideret.  Pass. frumentum provisum
non erat.

temperare  irae  zdržati se; cinam  v pravem razmerji mešati; rem puhlicam
uravnati; sociis  prizanesti; a lacrimis, ab iniuria  zdržati se: Caesar Gennanos
šibi non temperaturos ezistimabat, quin in Jtaliam contenderent.

125

vacare alicui  čas imeti za kaj, baviti se s čim, (ab) aligua re  prost biti:

Ego philosophiae semper vaco. Vacare culpa magnum est solatium.

Op. 2.) Quid tibi vis?  kaj si hočeš, kaj misliš? Quid hoc šibi mit?  kaj
naj to pomeni?

3.) ei miki!  jojmene! vae victis!  gorje zmagancem!

2.) Zaznamuje dativ interessa posestnika  pri esse  (dat. pos- § 224.
sessivus) poudarjajoč, kaj kdo ima: Špes mihi est  nada mi je, nado
i m a m. Sunt mihi multi libri  imam mnoge knjige.

Op. Pa tudi: habeo speni, habeo multos libros.

Redno  se rabi ta sklad z esse  v izrazih s mm: Ilomini cum
deo similitudo est. Est mihi tecum amlcitia, consuetudo, hospitium  etc.

Op. 1.) Poleg tega tudi: habeo contentionem cum aliguo, nunguam cum
fratre fui in simultate.

2. ) Nima se rabiti ta dativ posesti z «e:

1. ) kadar se posestnik  poudarja, ne posest: Lib-i sunt patris, non filii
knjige so očetove, ne sinove.

2. ) pri duševnih ali telesnih lastnostih:  Summa fuit in Socrate sa-
pientia. Summn Socrates sapientin fuit. Catilina fuit magnU vi et onimi et cor-
poris. In Catilina fuit magna vis  etc.

3. ) ako imeti ne znači posesti;  na pr. modrijan ima navado, posebnost itd.:
sapientis est  etc.

4. ) kadar imeti  pomeni obsegati:  Haec oratio habet tres partes.

Pri est mihi nomen (cognomen)  ime mi je (priimek imam) se
sklada lastno ime navadno z mihi,  redkeje z nomen: Est mihi nomen
Gaio. Sgracusis est fons aquae dulcis, cui nomen Arethusa est. P.
Scipioni ex virtute Africano cognomen fuit.

Jednako dare, indere, imponere alicui nomen Ascanio  (prav redko
Aseanium  kot. apposicija k nomen ); nomen datum, inditum, impositum
est mihi Gaio.

3. ) Zaznamuje ta dativ pri gerundivu osebo, katera se dejanja § 225.
udeležuje: mihi scribenduni est  pisati mi je; omnibus moriendum est;
bellum est nobis gerendum  vojsko nam je voditi.

Op. 1.) Ako bi po dativu navstalo dvoumje, nastopi a  z abl.: civibus a
robiš consulendum est;  pa tudi sicer včasi, da se delujoča oseba poudari: te a
me monendum esse puto.

2. ) Tudi participi perf., zlasti auditus, captus, dictus, inventus, susceptus  idr.
prijemljejo tak dativ nam. a  z abl.: Cui non sunt auditae  (neznana, z adj. pomenom)
Demosthenis vigiliae ? Mihi consilium captum est. Haec satis dieta sunt nobis.

3. ) Redek je dativ pri passivnih oblikah sedanjikovega debla: honesta bonis
viris guaeruntur (— boni viri šibi guaerunt); sumatur nobis  vzemimo. Vendar
vselej: mihi probatur aliguid  dopada  mi kaj, kakor mihi videtur  zdi se mi;
probatur a me  odobravam.

Pesniški: non cernor, intellegor ulli  za nikogar nisem viden, umljiv.

126

4.) Dativ osebnih zaimkov 1. in 2. os.  izraža dušno  deležnost,
(dat. ethicus): Quid miki Celsus agit? Ecce tibi alter!  glej si še jed-
nega! (= tu ti pride drugi.) En vobis iuvenem!  glejte si mladeniča!
(to vam je mladenič.)

Op. Zanimanje izraža tudi dativ part. praes. kažoč, s katerega stališča
poved velja: Gomphi primum oppidum Thessaliae sunt venientibus ab Epiro  (za
prihajajoče, če se pride).

§ 226. III. Dativ zaznamuje namen (dat. finalis) in učinek  na vpra¬
šanje čemu? v (za) kaj? na kaj?  Virtus sola neque datur dono
neque accipitur  (se v dar niti daje niti prijemlje). Ker pristopa na¬
vadno še dativ osebe, navstaja sklad dvojnega dativa. Rabi se:

1. ) pri esse  biti, služiti v (za) kaj: est miki aliguid laudi  v
pohvalo mi je kaj, saluti  v prid, na srečo; cui bono (est)?  komu je
v prid?

Pogostem se tako rabijo: est milii aliguid laudi, honori, decori, dedecori,
saluti, calamitaU  (v pogubo), oneri, opprobrio  (na ukor), impedimento, detrimento,
emolumento;  brez osebnega dativa: res est argumento, documento  (v svarilo),
testemonio.

Op. Admirationi, odio, usui esse  občudovan, sovražen, rabljen biti nado-
mestujejo tudi passiv glagolov admirari, odisse, uti.

2. ) pri accipere, dare, mittere, relinguere, venire  etc. prejeti,
dati, poslati, pustiti, priti: dono accipere  v dar prejeti; dono (muneri)
ali praemio dare  v dar dati; subsidio (auxilio) mittere, venire  na
pomoč poslati, priti;

auxilio arcessere  (ne pa vocare!)  na pomoč poklicati; praesidio relinguere
v obrambo pustiti; diern colloguio constituere, dicere  dan za pogovor določiti;
receptui ccinere  na umak trobiti.

Op. Nam. namenskega dativa nastopi prav redko praedikatov akk.: citro¬
nam donum mittere.  Potrebno je to, če se namen z osebnim pojmom izraža:
amicum tihi comitem do, mitto  (za spremnika, v spremitev).

3. ) pri dare, ducere, habere, tribuere, vertere  šteti, pripisovati v,
vzeti, jemati za: dare alicui aliguid laudi  v slavo šteti; dare, vertere
vitio  za napako šteti, v pregreho obrniti;

crimini dare  za hudodelstvo šteti, vzeti, očitati; probro habere  v sramoto
šteti; superbiae, ignaviae tribuere  v prevzetnost, bojazljivost pripisovati.

E. Genetiv.

§ 227. Genetiv zaznamuje vrsto  (genus, odt. genetivus), katere je kaka
stvar, ter določuje ponajveč substantive in adjektive (adverbe), red¬
keje glagole.

Op). Attributivni genetiv določuje svoj substantiv jednako adjektivnemu
attributu in se pogostem adjektivno sloveni: amor fratrum  = amor fraternus
bratovska ljubezen; genus hominum = genus humornim  rod človeški; periculum
mortis  smrtna nevarnost.

127

1. Genetiv pri substantivih naznanja:

1. Vrsto v obče, katera splošni pojem omejuje pristavljaje  mu
posebno ime: gen. explicativus: nomen poetae  ime pesnik; vox
voluptatis  beseda slast; nomen carendi  beseda « pogrešati »; virtus
iustitiae  čednost, pravičnosti; verbum dicendi  glagol povedanja: Ex
amore nomen amicitiae ductum est. Sit sanctum apud vos nomen poetae.

Op. Lastna imena se skladajo s splošnimi v sklonu: rex Tullus, urbs
Borna, in fiumine Rheno.

II. Početnika in početek:  gen. auctoris, causae:  oratio
Ciceronis; periculum belli;  nadalje lastnika, posestnika in pri¬
stojnost: gen. possessivus:  domus Caesaris, militum fortitudo,
Socratis discipulus.  — Ves ta genetiv se imenuje tudi subjektivni:
gen. subiectivus, ker je, zlasti če ima substantiv pojem dejalnosti,
od njega zavisni genetiv njen subjekt: umor fratris (= frater amat);
civium timor (— cives timent): In promontorio Taenaro fanum Nep-
tuni fuit. Lijsander classe hostium potitus est. Vita mortuorum in
memoria vivorum est posita.

Op. 1.) Nam. genetiva osebnih  zaimkov 1. in 2. osebe in povratnega
zaimka se  rabijo se svojilni  zaimki: amicus meus, tuus, sum  moj, tvoj, svoj
prijatelj; epistula tua, vestra  tvoj, vaš list; toda amicus eius, eorum  njegov, nji¬
hov pr. Tako tudi men, tun, sua, nostrn, vestrn causU (grUtin)  zaradi mene,
tebe itd.; eius, eorum causn  zaradi njega, njih: Beneficium est, quod quis non
sun causn dat, sed eius, cui dat.  — Apposicija pri svojilnem zaimku pa stopi v
gen.: men ipsius causn  zaradi mene samega; vestrn ipsorum causn; men consulis
(unius, absentis) opern.

2. ) Ablativi causn, grntin, ergo  zaradi  imajo gen. pred  seboj: reipublicae
causn, emolumenti gratin, victoriae ergd. Instar  (§ 63.) nalik, kakor  ima tudi
gen.: instar montis eguum aedificant.

3. ) Vladalni substantiv se pri lastnih imenih včasi izpušča: Hannihal
Gisgonis  (namr. filius)', ad Vestae, ad loviš Statoris  (namr. templum).

III. Objekt  dejalnosti, katero izraža vladalni substantiv: gen.
obiectivus: cupiditas gloriae (cupere gloriam)  želja slave, hlepenje
po slavi, slavohlepje; timor dei  strah božji, bogaboječnost; memoria
beneficii  spomin dobrote, na dobroto; desiderium patriae  toževanje
po domu, domotožnost; odium hominum  črtenje ljudi, črt. do ljudi,
ljudočrtnost; studium litterarum  pečanje s književnostjo: Iucunda est
memoria praeteritorum malorum, Magna fuit guondam capitis reverentia
cani. Mors est laborum et miseriarum quies.

Op. 1.) V objektivnem genetivu stoje nav. tudi osebni  zaimki: arnor sui
ljubezen do samega sebe, samoljubje; »mora nosfn' spomin na nas; cura vestri
skrb za vas. Izjemno jih nadomestujejo svojilni zaimki: amor noster  (naša lju¬
bezen in) ljubezen do nas; fiducia tua  zaupanje v tebe: Ipse suus fuit accusator.

§ 228 .

§ 229.

§ 230.

128

2.) Zaradi jasnosti rabi tudi latinščina kakor slov., zlasti če je zraven
še subjektiven gen. ali svojilen zaimek, predloge (adversus, erga, in): pietas
adversus deos; tuus erga me amor; nostra in amicos benevolentia; Caesaris cum
Pompeio amieitia.  — Toda možno je subjektivni in objektivni gen. jednemu sub-
stantivu priložiti, ki stopi tedaj v sredo med oba: veteres Helvetiorum iniuriae
populi Romani.

§231. IV. Lastnost: gen. qua!itatis, toda le v zvezi s pridev¬
nikom  (števnikom, zaimkom), če nima substant.iv že sam adjekliv-
nega določila v sebi, kakor biduum, triduum, biennium  idr.

Rabi se vselej, kadar se določuje vrsta, mera  po številu, teži,
ceni, času in prostoru, potrebnost,  ali sploh bistvena  lastnost:
huius generis hostis; eius modi res; fossa pedum viginti; puer novem
annorum; corona aurea parvi ponderis; res nullius pretil; iter unius
diei, iter bidui; ager guattuor iugerum; res magni taboriš  (potrebuje
velikega truda); komo sui iuris. Targuinius fratrem habuit Aruntem,
mitis ingenii  (krotkega srca = krotkosrčnega) iuvenem. Nervii homines
er ant feri magnaegue virtufis  (hrabrost je bila njih bistvena, stalna
lastnost).

§231 a. Ablativus  qualitatis se rabi podobno kakor gen. qualit,atis:
iuvenis miti ingenio;  tako sosebno praedikativno  (§ 235., I.), kjer
se utegne esse z  imeti  sloveniti: Socrates summa sapientia j'uit.

Op. Samo abl. gnal. se rabi:

a)  pri slučajnih, nestalnih  lastnostih: bom, laeto animo sum; animo
sis forti et ereeto;

b)  pri lastnostih, ki se na telo  in njegove dele ali na postranske
vnanjosti  odnašajo: Agesilaus stat tir0 fuit humili et corpore exiguo.
Britanni sunt capillo promisso;

c)  ako se attributivni adjektiv z genetivom nadomestuje: uri sunt figurn
tauri; mcus oppidi magnitudine; clavus digiti crassitudbie;

d)  v izrazih, ki nadomestujejo passiv: magnil sum invidia  zelo sem sovražen.

§ 232. V. Celoto,  katere del je vladalni substantiv: gen. partitivus;
slov. rabi isto tako gen. ali predloge od, iz, izmed, med:  multitudo
hominum, magna copia frumenti, primus omnium.

Part.itivni genet.iv stoji sosebno:

1.) pri substantivih množi in mere:  pars, numerus militum;
magnum pondus (magna vis) auri  velika množina zlata; modius fru¬
menti  merica žita: Cicero magnam frumenti vini e Sicilia Romam
advehi iusserat.

Op. melior pars nostri  boljši del od nas, t. j. našega bitja (duša), melior
pars nostrum  b. d. izmed nas, t. j. naših.

129

2.  ) pri komparativih in superlativih: maior fratrum,
maximus fratrum • nobiliores Eomanorum, nobilissimi civitatis: Gallo-
rum omnium fortissimi sunt Belgae.  — Tudi za prislovnimi super¬
lativi, kadar je subjekt del celote: Sulpicius Gallus maxime omnium
nobilium Graecis litteris studuit.

3.  ) pri števnikih, števnih adjektivih in pronominih,
zlasti vprašalnih in nedoločnih: tres, tertius discipulorum; nemo, multi
discipulorum; alter, ut er discipulorum; aliguis, quisquis discipulorum:
Quis mortalium sine vitiis natus est? Elephanto beluarum nulla est
prudentior.

Op. 1.) Utergue  se s substantivom adjektivno veže: uterque consul; uterque
exercitus  obe vojski; zaimek stopa pri njem v gen.: nostrum utergue, horum
utergue, guorum utergue,  razven če je neutrurn: koc, id utrumgue,  ali utergue  v
pl.: hi utrigue  ti oboji.

2.  ) Nam. gen. se rabijo tudi predlogi ex, de, inter,  redko in  (z abl.), nikdar
uh: optimus ex (de) omnibus, inter omnes;  vselej stoji predlog ex  ali de,  če je
celota žtevnik sam ali s substantivom vred in pri unus,  če mu ne sledi alter
(alius): de tribus koc extrenmm; de tribus et decem fundis nobilissimi  najizvrst-
nejša od 13 zemljišč; unus ex captivis in castra rediit.  Toda: Gallia est omnis
divina in partes tres, guarum imam incolunt Belgae, aliam Aguitani, tertiam Galli.

3.  ) Pronomen possessivum s substantivom ali brez njega se pridevlje ali
v taistem sklonu ali s predlogom ex, de: nostri  (naših) circiter septuaginta ceci-
derunt; complures nostri milites  (nekoliko naših vojakov); multi ex (de) nostris
vulnerabantur; paucos ex (de) suis amisit.

4.  ) Partitivni gen. se ne more rabiti, ako števnik ni del, nego attribut ali
praedikat celote: nos sumus tres, multi, pauci; non plures estis quam centum;
amid, guos habeo multos. Quot vos estis?  koliko je vas? Pri guot  in tot  sploh ne
stoji partit. gen.: Stellae tot sunt, ut numerari non possint.

4.) pri nominativu in akkusativu (brez predloga) subslan-
tiviranega neutra števnih adjektivov in pronominov:

tantum, c/uantum, aliquantum,
multum, plus, plurimum,
nihil, minus, minimum,

dimidium, paulum, reliquum,

hoc, idem, illud, id,

quidquam, aliquid, quod  in quid.

Virtus nihil expetit praemii. Dimidium facti, qui bene coepit,
habet. Quid causae er at, cur Graecia interiret? Quid tu hominis es?

Op. Pri navedenih neutrih stojč a d j ek ti vi:

a)  druge deklinacije v gen.: aliguid novi, nihil novi;  vendar tudi attribu-
tivno: aliguid, nihil novum;  potrebno je to, če imajo določilo pri sebi: aliguid,
nihil dignum viro;

b)  adjektivi tretje deklinacije (tudi kompar.) in ali ud  attributivno: aliguid,
nihil memorabile, nihil ingratius, nihil aliud  (nič druzega).

Ako se snideta adjektiv 2. in 3. dekl., ravna se drugi po prvem: nihil
nori ac memorabilis, nihil memorabile ac novum;  često: nihil novum ac memorabile.

Kermavner, Latinska slovnica. 9

130

5.  ) stoji part., gen. pri nekaterih v n o m. in a k k. samostalno
rabljenih a d verbih:  satis  (dovolj) eloquentiae; parum  (premalo) pru-
dentiae ; abunde  (obilno) potentiae; nimis  (preveč) insidiarum.

Op. Pomni: satis magna pecunia  dovolj denarja, satis magnae copiae  dovolj
vojske, satis multi milites  dovolj vojakov in tako sploh pri konkretnih navadneje
ko satis militum.

6.  ) stoji part. gen. pri krajevnih adverbih  ubi, ubicumque,
nusquam  idr.; najpogostnejša sta gen .gentium  in terrarum: Ubinam
gentium (terrarum) sumus?  kje na svetu pa smo?

Op. Nam. eo, huc arrogantiae processit  (do tolike brezobzirnosti je prišel)
pravi se bolje: ad eam arrogantiam, ad tantam arrogantiam  ali tantum arrogantin
processit.

2. Genetiv  pri  a d j ek  ti  v ih.

§ 233. Mnogim relativnim,  tj.  takim adjekt.ivom, ki sami zase nimajo
popolnega pomena, služi genetiv v dopolnilo (gen. obiectivus), zazna¬
mujoč stvar, na katero se odnašajo: gen. relationis.  To so adjek-
tivi, ki pomenijo:

pohlepen, 1 *  pomljiv, a  vešč, 3
deležen, 4  zmožen, 5  poln, 6 *

ali kaj tem nasprotnega.

Op. 1.) Sem spada tudi aliguem certiorem facio rei ulicuius  = peritum
facio rei alicuius  (§ 213., b.)

2.  ) Juriš  in ture consultus,  redkeje peritus  z abl.; prudens  in rudis  pri¬
jemljeta tudi in  (v čem): in iure civili.

3.  ) Refertus  ima navadno le osebe v gen., sicer abl. instr., s katerim se
tudi plenus  nahaja: mare refertum praedonum, domus referta divitiis; omnia
erant plena laetitia et gratidatione.

§ 234. Objektivni genetiv stoji isto tako pri participih  praes. od
prehodnih glagolov, če se rabijo kot adjektivi, značeči stalno  lastnost:
mišljenje, navajenost, zmožnost, nagnenost: komo neglegens officium
kdor jedenkrat dolžnost zanemari; bomo neglegens officii  kdor dolžnost
navadno zanemarja, dolžnosti pozabljiv človek.

1  avidus, cupidus  ( gloriae:  slavohlepen); studiosus {eloguentiae:  težeč na

zgovornost); fastidiosus  (litterarum:  naveličan); — 2 memor, immemor (beneficii);

— s  g nar us loči; conscius (facinoris:  sovedoč za dejanje; s korn alicui; mihi

conscius sum  svest sem si); consultus  (zveden); peritus (belli:  vajen vojne); pru¬

dens  (rei militaris:  umen vojaštva); ignarus inscius  (neveden); imperltus insuBtus

(nevajen); rudis  (neuk); — *particeps (libertatis); expers (rationis:  nedeležen

pameti); — 6  compos  ( mentis:  zaveden); potens  ( sui:  sam svoj gospodar); impo-

tens;  — 8 plenus [consiliorum:  poln naklepov); refertus  (napolnjen); inops  potreben.

131

Najnavadnejši so: amans  (patriae,  domoljuben); appetens  (gloriae,  slavo¬
hlepen); diligens (veritatis,  resnicoljuben); fugiens (laboris,  dela se ogibajoč);
metuens  (legum,  zakonov se boječ); patiens  (frigoris,  mraza navajen); sciens
(belli,  vojne vešč); sitiens  (virtutis,  kreposti lakomen)

3. Genetiv pri glagolih.

1. Pri glagolih esse, videri, fieri, facere, habere, putare, ducere  § 235.
rabi se genetiv  praedikativno, zaznamujoč te iste razmere, kakor
subjektivni  pri substantivih, namreč početnika, lastnika, pristojnost,
lastnost. Po tein se tudi sloveni ali z genetivom in mesto njega s
svojilnim adjektivom ali s pristavki: lastno, lastnina, lastnost,
pristoji, kaže, je dokaz, dolžnost, naloga, navada, zna¬
menje:  Iiaec domus est patris. Celtiberia Romanorum facta est  (je
rimska postala). Onima victoris sunt, fiunt, videntur, putantur. Adu-
lescentis est  (mladeniču pristoji, mladeničeva dolžnost, je) maiores natu

ver eri. Non minus est imperatoris  (poveljnikova naloga) consilio
superare, quam gladio. Parvi animi est  (je znamenje nizkega mišljenja,
kaže nizko mišljenje) amare divitias. Honoris amplissimi est  (jako
častno je, najvišja čast. je) miseros defendere. Necessitati parere semper
sapientis est habitum. Facio aliquid dicionis meae  podvrženi svoji
oblasti (uprav: storim za lastnino svoje oblasti).

Namesto genetiva osebnih zaimkov se rabijo svojilni zaimki:

Quae antea patris fuerunt, nune mea sunt. Meum puto esse, quid
sentiam, ostendere. Tuum est maiores natu vereri.  Jednako: nostrum,
vestnim est; eius, eorum, quorum est; putat suum esse.  K meum  etc.
pristopa apposieija v genetivu: Meum consulis est vigilare.

Op. 1.) Pristavki: proprium, munus, negotium, officium, signum  niti v
latinščini niso nenavadni, če se poudarjajo: Proprium est oratoris  (posebna
lastnost) omote dicere. Principum munus est resistere levitati multitudinis. Illud
inceptum est animi pudentis signum.

2.  ) Stulti  ali stultitiae est  je bistveno toliko, kot stidtum est:  neumno je.

Le ad j. jed nega končaja morajo v praedikativnem gen. biti: Non est sapientis
(ni modro; ne: sapiens) dicere: non putavi.

11. Pri glagolih memoriae stoji genetiv (gen. obiect.) na vpra- § 236.
šanje česa? na kaj? kaj?  Taki glagoli so:

spomniti  česa (na kaj): admoneo, cormnoneo, commonefacio;

spomniti  se  česa: memini  (pomnim), reminiscor  (domislim se);

pozabiti  kaj (na kaj): obliviscor.

Admonuit me beneficii tui. Mei (nostri) memineris! Reminiscere
pristinae virtutis! Obliviscor iniuriarum. Prorsus oblitus sum tui
(vestri).

9

132

Op. 1.) Stvarni objekt stopa za glagoli spomniti se in pozabiti
tudi v akkusativ, pri glagolih admoneo, commoneo  in commonefacio  tudi z de  v
ablativ. Neutra zaimkov in nedoločnih števnikov (id, hoc, illud, alia, muha,
omnia)  stojž vselej v akk.: memini beneficia; obliviscor iniurias; de calamitate
invitus te admonui; haec memini; omnia obliviscor; illud te commoneo;  — recordor
bella,  toda oseba je vselej z de v  abl.: recordor de parentibus.

2.) Venit mihi in mentem Platonis, illius temporis  (pride mi na misel Plato,
oni čas); redkeji je nominativ  subst.; toda le: hoc, illud mihi in mentem venit,
multa mihi in mentem veniunt.

Memini Cinnam  spominjam  se  Cinne (pomnim Cinno) kot sočasnika,
memini de Cinna  omenjam  Cinno.

§ 237. III. Genetivus pretii (gen. nedoločne cenitve). Na vprašanje
kako visoko? koliko?  stoji genetiv neutr. števnih adjek-
tivov  pri glagolih  ceniti, čislati, spoštovati (aestimo, duco,
facio, habeo, pendo, puto),  vreden biti, veljati (sum):

magni, pluris, maximi  in plurimi aliguid aestimo  cenim
visoko, drago, zelo itd.

par vi, minoris, mininii aliguid aestimo  cenim malo, menj, najmenj.
guanti? fanti, nihili aeslimas  koliko? toliko, nič.
magni aestimor; tanti, pluris fio; magni habeor  veliko veljam.
magni, tanti, parvi, pluris sum  veliko, toliko, malo, več sem
vreden. — Est (non est) tanti  je (ni) toliko vredno (često z inf.)

Op. 1.) Nerabna sta genetiva malti  in maioris.  — Rabilo se je nihili
facere, esse  nič ne ceniti, vreden biti, toda navadno pro nihilo putare, ducere.

2.) Aestimo  nima, kakor slov. čislati, spoštovati, sam uže pomena visoko
čislati, spoštovati; torej: spoštujem tvoje mnenje tuam auctoritatem magni aestimo.

§ 238. Pri glagolih kupiti (emo, redimo),  prodati  (vendo,  pass. veneo),
veljati, stati (sum, sto, consto),  na prodaj biti (liceo),  v najem
dati, vzeti  (loco, colloco, conduco)  zaznamujejo cenitev le ti štirje
geneti  vi

tanti, guanti, pluris  in minoris;

vsi drugi adj. in subst. izrazi vrednosti stopijo v ablativ  instr.
(§ 250.): Emit hortos tanti  (tako drago, za toliko), guanti voluit. Vendo
meum frumentum non pluris  (dražje), guam ceteri, fortasse etiam
minoris  (ceneje). Vendo frumentum magno, plurimo  (ne maximo),
parvo, minimo. Agrum emi talento, vendidi duplo pluris. Quanti
constat, stat, est frumentum? Multo sanguine victoria Poenis stetit.

Op. Tudi aestimare  v pomenu ceniti, ceno določiti ima abl.: Lis magno,
parvo, quinquaginta talentis aestimata est.  V tem pomenu se rabi tudi: čare,
graviter  (drago, visoko), tenuiter  (nizko) aestimare.

Prip. Gen. pretii je uprav gen. qualitatis v praedikativnern položaji:
visoke, nizke cene, velike majhne vrednosti biti.

133

IV.  Genetivus criminis. Ime krivnje ali pregreška stopi § 239.
v genetiv pri sodnjih izrazih dolžiti, 1  tožiti 2  česa, dokazati 3

kaj, obsoditi 4  na, k, oprostiti. 5

Taki genetivi so: sceleris, furti, ambitus  (podkupovanja volilcev);
peculatus  izneveijenja državnega denarja; proditionis  izdajstva; repe-
tundarum  povraCevanja, izsilovanja; pecuniae captae  podkupnosti; irn-
pietatis  brezbožnosti idr.

Op. 1.) Pogostem se rabi de  (za, zaradi), zlasti pri postulo  tožiti: de
ambitu, de maiestate, de parrkidio, de repetundis, de vi; uccusare hiter sicarios
(za tihobojstvo).

2. ) Crimen  o b d o 1 ž b a stopi vselej v abl.: Miltiades crimine Pavio est
accusatus  zaradi obdolžbe glede Para.

3. ) Capitis accuso  tožim na smrt, capitis danimo, condemno  obsodim k
smrti, na smrt/ capitis absolvo  oprostim smrtne kazni.

4. ) Nedoločeno  denarno kazen izraža genetiv: quanti (damnor)?  v
koliko? tanti  v toliko, dupli  v dvojino (§ 237.), določeno  kazen v denarji in
blagu ablativ:  damnor quindecim milibus aeris, damnor tertia parte agri.

5. ) Multare vinculis, exsilio, morte  (abl. instr.) v ječo, prognanstvo, k smrti
obsoditi (ne damnare, condemnare) ; multare bonis, pecunia  z imetkom, denarjem
kazniti; — ad bestias, ad inetalla condemnare  na borbo z zvermi, na roboto v
rudnikih obsoditi.

6. ) Gen. criminis stoji tudi pri nekaterih adjektivih: reils criminis  krivnje
obdolžen, compertus sacrilegii  svetokraje previžan, manifestus sceleris  hudodelstva
očitno kriv.

V. Brezosebniki nepovoljnega čuta § 240.

piget, pudet, paenitet,
tciedet atque miseret

imajo osebo, katere čut. se vzbuja, v akkusativu, stvar,  katera
čut vzbuja, v genetivu.

piget me stultitiae mene  mrzi mi moja nespametnost; pudeat te neglegentiae
tuae  srain te bodi tvoje nemarnosti; paenitet me libidinis meae  žal mi je, kesam
se strasti svoje; sapientiam nunquam sui paenitet  ni s seboj nezadovoljna; taedet
'me negotii suscepti  gnusi se mi podjetje; miseret me populi  smili se mi narod.

Op. 1.) Pri piget, pudet, paenitet  sloji neutrum pronomina v nominativu:
hoc, id, illud, quid? qaod, nihil: hoc me paenitet; illud me pudet.

2. ) Pri pudet  (brez akk.) stopi tudi oseba, pred katero se kdo sramuje, v
genetiv: pudet deorum hominumgue  sramota je pred bogovi in ljudmi.

3. ) Stvar  izraža tudi infinitiv  ali vzročni stavek  s quod: pudet me
hoc fateri. Me paenitet, quod animum tuum offendi.

4. ) Osebni misereor  ima takisto genetiv: miserere nostri!  usmili se nas!
pa tudi brezosebno: misereatur te fratrum!  usmili se bratov! Miserari  milovati
je prehoden glagol z akk.: plebetn.

1  arguo, insimulo;  — 2  accuso, arcesso, reum facio; —  3  coarguo, convinco;

— 1  damno, condemno;  — 3  absolvo.

134

§ 241. VI. Pri interest  do tega je, na tem je ležeče stopi oseba
ali stvar, za katero je kaj zanimljivo, v ge ne ti v: patris interest  očetu
je do tega; salutis communis interfuit  bilo je na korist občne blaginje.

med, tud, eius, nostra, vestra, eorum, earurn interest  meni,
tebi, njemu itd. je do tega; toda omniurn nostrum, vestnim interest
nam, vam vsem je do tega. Dixit sna interesse  rekel je, da je njemu
do tega, dizerunt sua interesse; dixit, dizerunt eius, eorum, earum
interesse;  prim. § 277., 3.

§ 242. Refert  je ali gre za kaj, tiče se ne sklada se nikdar s sub-
stanlivom, nego le z mea, tua, nostra, vestra,  a ponajveč brez osebe:
Non adscripsi, quod tua nihil referebat. Refert videre, quid dicendum sit.

Op. Kot apposicija pristopa k genetivu pri interest  in k mea, tua  etc. le
relativen stavek: Ciceronis, gui tum consul erat, interfuit  konsulu Ciceronu je
bilo do tega. Mea, qui legatus sum, refert  (ne mea legati).

2.  ) Koliko  je do česa ali se tiče, zaznamujejo:

a)  adverbi; b)  neut.rum števnih adjekt.ivov; c)  gen.
pretii  (samo v positivu magmi, permagni, parni, quanti, tanti ):

Mnogo  mi je do tega: magnopere, multum, magni mea interest;
bolj: magis, plus;  prav mnogo, najbolj: permagni, maxime,
plurimum;  malo: non multum, parvi;  men j: minus;  premalo:
parum;  prav malo: minime, minimum;  toliko, kolikor: tanto-
pere, guantopere; tantum, guantum; tanti, guanti;  kaj? guid?  nekaj:
guid, aliguid;  nekoliko: aliguantum;  nič: nihil.

3.  ) Do česa  je komu, ne izraža se s substantivom,  ampak

a)  z neulrom zaimkov (hoc, id, illud, guod, guid): Hoc mea et
rei publicae interest;

b)  z infinitivom pri jednakih subjektih: Interest omniurn rede
facere;  z akkusativom c. inf. pri nejednakih subjektih: Interest mea,
te rede facere;

c)  z indirektnim vprašanjem, redko z ut  ali ne: Nihil mea
interest, guid de me homines imperiti loguantur. Interest mea, ut
rede facias, ne pecces.

Op. Stvar, za katero je kaj do česa, stopi v akk. z ad: Magni interest
ad laudem civitatis, res praeclaras litteris contineri.

F. Ablativ.

§ 243. Ablativ je sklon prislovnih  določil kraja, časa, načina in
vzroka. Latinski ablativ združuje v sebi več sklonov sorodnih si
jezikov in je: 1.) ločilnik  ali pravi ablativ; 2.) orodnik  ali
instrumental; 3.) mestnik  ali lokal.

135

1.  Ablativ kot ločilnik.

Pravi ablativ omenja stvar, od katere se ločitev vrši; strinja § 244.
se v obče s slovenskim rodilnikom (cesto s predlogom od, iz) in je:

I. Ablativus causae, ki zaznamuje brez  predloga stvar,  s
predlogom osebo,  od  katere dejanje navstaja ali se vzrokuje,
na vprašanje od koga (česa)? iz česa?

1.  ) pri pas šivu: Terra sole illustratur. Tei providentia, mundus
administratur. Corpora iuvenum firmantur labore.

Pri osebah  stoji predlog ab: Mundus a Teo administratur.

Roma condita est a Romulo.  Jednako pred kolleklivi, ki značijo osebe:
a populo, a senatu, a civitate, a multitudine civium  etc.

Op. 1.) Isto tako se rabi ab  pri živalih in poosebljenih  stvareh:
clipei a muribus sunt derosi; a fortuna data oceasio. Brevis a natura vita notne
data est.  Toda: natura  (po naravni legi) et opere munitus.

2.  ) Pri nascor, ortus  (sč ali brez sum)  se zaznamuje izvir  s samim ab-
lativom: Mercurius love natus erat et Mata. Eodem patre natus; municipio ortus.

Tako zlasti pri familia, gmus, locus: amplissima familia, nobili genere natus,
sunimo loco natus, ortus.  Rabi se pa tudi ex,  sosebno če materno ime ni nave¬
deno: ex serva Targuiniensi natus,  in pred p ro n orni ni: ex me, ex guo natus;
pri ortus (sum) ab: a me, ab illo ortus.  — Pri daljnem izviru stoji ab  (redkeje
ex): Galli ab Bite patre prognati.  Jednako pri mestnih imenih: oriundus ab
Sgracusis, a Zacyntho insula;  v prenesenem pomenu ab, ex: Nulla pestis est,
guae non homini ab kamine nascatur. Perturbationes omnes gignuntur ex intem-
perantia.  — Rečne izvire naznanja ex: Rlienus oritur ex Lepontiis.

2.  ) pri neprehodnih  glagolih in adjektivih,  če so s passi-
vom jednakega pomena: Iumenta farne perierunt (— absumpta sunt).
Phalaris a paucis interiit. Milites fessi (= defatigati) itinere.

3.  ) zaznamuje ablativ abstraktnih substantivov notranji na¬
gib ali vnanji povod:  koc non pigritid  (iz lenobe) facio. Sunt in
culpa, qui officia deserunt mollitia animi. Hostes frumenti inopia
(zaradi, vsled) colloguium petierunt.  Zastran causa, gratia  gl. § 229.,
op. 1 ., 2.

Facio aliguid: superbin  iz ošabnosti; metu supplicii  iz strahu pred kaznijo;
amore, avaritiu, irH, odio, spe, taedio; exsulto gaudio  poskakujem od veselja; ago
auctoritate, consilio alicuius. .,  ,

Op. 1.) Vnanji povod izražajo tudi ablativi 4. dekl.: adventu  (zaradi, vsled
prihoda), iussu, rogatu, admonitu, impulsu  (na povelje, prošnjo itd.)

2.) K ablativom substantivov, ki izražajo čute, pristopajo radi participi
perf. pass., ki se v prevodu včasi izpuščajo: amore ductus  iz ljubezni; adductus
familiaritate  iz prijaznosti; gaudio commotus  od veselja; ira incensus  iz jeze;

Umore, metu perterritus  od strahu.

136

245.

4.) stoji v ablativu vzrok  pri izrazih čutenja, zaupanja ali
telesnega počutja: delector libris  veselim se knjig; doleo delicto  žalujem
zaradi pregreška; confido pecunia  zanašam se na denar; laboro (aeger
sum) vulnere  bolan sem od rane;

gaudeo correctione  radujem se posvarjenja, laetor reda comcientia  veselim
se dobre vesti, glorior victoria  hvalim se z zmago; laetus victoria  vesel zmage,
contentus sorte  zadovoljen z usodo, frltus numero copiarum  zaupajoč v število
čet, superbus mrtute  ponosen s hrabrostjo (na hrabrost).

Op. fido,  nav. confido  ima v pomenu zanašati se stvar v a bi.: confido
natura loči;  osebo pa in v pomenu fidem habeo  tudi stvar v dat.: confido tibi,
virtuti vestrae  (§ 218 ., 1 ., b), op.)

Prip. Nam. abl. causae se rabijo tudi predlogi ob, propter  z akk., de, ex,
redkeje ab  z abl.: utilitaiibus  aii propter utilitates amicitias colimus.  Potreben je
predlog pri osebah: doleo de te  ali tim caustl  žalostim se radi tebe. — Navadno
stoji predlog ex  pri agnosco  spoznati: deum ex operibm; cognosco: ex litteris { tudi
de fuga  pozvedeti o begu); intellego: magna ex parvis;  predlog de  pri glorior:
de dimtiis  zaradi bogastva (in mrtute  iščem slave v hrabrosti); doleo, gaudeo
(redko), laetor, laboro  brigam se: de principalu; laboro  v stiski sem: ex aere
alieno, a re frumentaria; laboro  boli me: ex capite, ex pedibus.

II. Ablativus separationis določuje glagole inadjektive ločenja
na vprašanje od česa? iz česa?  in sicer pri stvareh ali sam ali
s predlogi ab, de, ex,  pri osebah z ab.  — Glagoli ločenja so:

1.  ) odgnati, odmakniti  s (iz) česa: sam abl. ali de, ex, (ab);
pello, depello, expello; moveo, amoveo, demoveo; deicio, deturbo;
umakniti  se:  cedo, abscedo, decedo, excedo;  redek je sam abl. pri
abeo, exeo, egredior, evado: Usipetes agris expulsi sunt. Haec tanta
virtus ex hac urhe expelletur?

2.  ) zadržati  od česa: sam abl. ali ab: arceo, prohibeo, excludo,
intercludo;  vzdržati  se česa: abstineo, desisto  (tudi de);  sam. abl.:
supersedeo: Homines ab iniuria natura, non poena arcere debet. Helvetii
Germanos finibus suis prohibebant.

3.  ) oprostiti, opleniti  česa: sam abl.: liber o  (pri osebah
ab), levo, solvo, exsolvo; spolio, orbo, privo, fraudo, nudo: Timotheus
Cyzicum obsidione liberavit. Murus defensoribus nudatus est.

pello (ex) regno  pahniti s prestola, patritt, civitate  prognati; depello hostes
(e) loco, ab urbe, de moenibus; de spe, de sententia  prisiliti, da odstopi; expello
domo, civitate, ex urbe; moveo loco  izpodriniti z mesta, tribu, senatu  pahniti iz;
deicio konore, principatu  izpodriniti iz, spe  vzeti, de sententia, de gradu; deturbo
aliguem de tribunali, (ex) spe  vzeti, de mente  spraviti iz uma; cedo (ex) loco za¬
pustiti, (ex) urbe, (e) vita, possessione hortorum alicui  odstopiti; decedo (de) pro-
vincia, ex ltalia, (de) vita; abeo magistratu  odstopiti, sicer ab  ali ex; abdico me
magistratu  odpovem se oblastvu.

137

arceo tecto; prohibeo fuga; excludo (a) re frumentaria, a reditu, a re pu¬
hlica  ne pripustiti; intercludo aliguem commeatu, a castris  odcepiti od (toda alicui
viant, fugam  preprečiti); abstineo iniuria, scelere  vzdržati se, toda mantis ah alienis
vzdržati; milites a praeda  zadržali; desisto conatu, de contentione  odjenjati. —
Jednako: interdicere alicui foro, aqua et igni  prepovedati komu rabo, izključiti
ga od (= excludere),  izobčiti.

liberare metu, patriam a tgrannis; levare ffnere; solvere cura, legibus; ex-
solvere se suspicione; vacare culpU; privare vita; fraudare pecunia; spoliare veste.

Op. 1.) Glagoli z dis-  in se-  soslavljeni imajo ab: discerno, distinguo  (raz¬
ločiti); differo, discrepo, dissideo, dissentio, disto  (razlikovati se); secerno, segrego,
seiungo, šepavo  (ločiti). Jednako imajo ab: abesse  oddaljen biti; deficio, descisco
odpasti; absterreo, deterreo  ostrašiti, odvrniti; defendo  braniti; alieno, abalieno
odtujiti; dbhorreo  ne zldgati se.

2.) Podobno se skladajo adjektivi  ločenja (pri osebah ab): alienus ab
aliguo  nenaklonjen komu; a litteris, res aliena (a) dignitate  (tuj, neprikladen); liber
svoboden, prost curis, metu, a delictis, locus ab arbitris; tutus ab hostibus  varen
pred sovražniki; urbs nuda praesidio  brez posade; contio ab optimatibus orba;
vacuus curis  brezskrben.

III. Ablativus inopiae nastopa:

1. ) pri glagolih pomanjkanja: ne imeti, biti brez česa:
careo;  potrebovati: egeo, indigeo: Mortui carent sensu  (nimajo, so
ločeni od. ‘) Natura parvis rebus eget. Milites indigebant Us rebus, quae
ad oppugnationem erant usui.  Prim. § 251.

Op. indigeo  ima pogostem genetiv: non auri, non argenti indigeo.

2. ) pri opus est  treba je; oseba ali stvar,  katere je treba,
stoji v ablat.ivu  ali kot subjekt v nominativu;  oseba, kateri
je česa treba, v dativu:  miki libris opus est; libri milu opus sunt
knjig mi je treba (potrebujem). Neutrum  adjektiva ali pronomina
mora  v nominativu biti: haec (omnia) nobis opus sunt; quae opus sunt.

Op. 1.) V nikalnih stavkih stoji stvar redno v ablativu: nihil opus est
simulatione; quid opus est verbis?  Zastran akk. nihil, quid  gl. § 216.

2.) Ako se to, kar je treba, z glagolom  izraža, nastopi inf. ali acc. c.
inf.: guid opus est tam muha dicere  ali te tam multa dicere?  — V trdilnih stavkih
se rabi tudi neutrum part. perf. pass. v abl.: consulto, facto opus est  posvetovanja,
dejanja je treba. — To, za kar je česa treba, pride v akk. z ad: haec ad oppugna¬
tionem opus sunt.

IV. Ablativus comparationis zaznamuje pri kom para  ti  vih
adjektivov in adverbov osebo ali stvar, od katere se druga po kaki
lastnosti loči; jednak je nominativu  s quam: Tullus ferocior fuit
llomulo  (od ali mimo Romula) = quam Romulus.  Zlasti v nikalnih
stavkih: Lacrimd nihil citius arescit.

§ 246. ,

§ 247 .

1  Prim. /.apijvat (xsfpw) odkrojen biti od česa.

138

Op. 1.) Jednako nam. subjektovega akkusativa: Livius narrat, Tullum
ferociorem fuisse Romulo (= quam Romulum),  ali če je quam  z akk. = quam est
z  nom., toda skoro le v nikalnih stavkih: Neminem Lycurgo maiorem virum Lace-
dciemon tulit (= quam Lycurgus erat).  Drugih zavisnih sklonov abl. comp. ne
more nadomestovati; torej ne: liber hominis doctioris Claudio,  ampak h. doctioris
quam Claudius fuit.

2. ) Potreben je abl. relativa nam. quam z  nom. ali akk,: Sequemur
Polijbium, quo nemo fuit diligentior  mirno katerega ni bil nikdo natančnejši, ki
je bil najnatančnejši od vseh (§ 283., 2., op.)

Zaradi dvoumja je abl. nemogoč: Hibernia dimidio minor quam Britannia
(ne pak Britannia) existimatur.

3. ) Za plus, minus, amplius, longius  se quam  navadno izpušča pred
določili števila in mere, in to brez upliva na njih sklon; komparativi ostajajo
kakor a d ver bi neizpremenjeni: Ceciderunt plus, minus deceni milia hostium.
Plus pars dimidia  (nad polovico) hostium caesa est. Plus annum aeger fui. Nix
non minus  (izpod) quattuor pedes alta iacuit.  — Vendar tudi: Plus uno verum
esse non potest. Catilina initio non amplius duobus »lilibus militum habuit.  Red¬
keje quam: Non plus quam quattuor milia hominum effugerunt.

4. ) Exspectatione, opinione, spe celerius venit  hitreje, nego se je pričako¬
valo, mislilo. Opinione omniutn (— quam opinio omniutn erat) maiorem cepi
animo dolorem.  Taki abl. stoje navadno pred komparativom.

2.  Ablativ kot instrumental
zaznamuje kakor slovenski orodnik sredstvo in način  dejanja.

248. I. Ablativus instrumenti znači sredstvo ali orodje  na
vprašanje s čim? po čem?: Cornibus tauri, apri dentibus] morsu
leones se tutantur. Concordia parvae res crescunt.

Večkrat stoji abl. instr. pri glagolih, ki odgovarjajo v slovenščini na vpra¬
šanje v čem (kaj)? na čem (kaj)? Sploh se rabi pri glagolih: a)  hraniti se,
živiti se od: alo me copiis, vivo frumento, lacte, nutrior čarne; b)  oblačiti:
pellibus vestior  (v kože); c)  opraviti: orno copias omnibus rebus; d)  učiti,
uriti: erudio artibus,  tudi in iure civili; imbuo studiis, litteris, instruo artibus,
instituo disciplina; Graeca lingua loquor; exerceo >ne genere pugnae,  tudi in con-
sultationibus; e)  igrati: ludo alea  v kocke igrati; cano cithartt, fdibus  na gosli
brenkati, tuba  v trobilo trobiti, tibiis  na piščal piskati; dražiti k, klicati na:
lacesso proelio, bello; f)  sprejeti v: recipio tecto  pod streho, v hišo, finibus,
oppido;  tudi in  z akk.; držati, prijeti za: teneo pallio; prehendo manu, auri-
cidis; traho capittis, pedibus;  zadržavati: teneo, contineo parietibus, castris;
teneo memoria; contineri  biti v čem zapopadan, sostajati; zapreti v: includo
carcere, moenibus,  tudi in  z abl. in akk.; g)  braniti se: defendo me moenibus
izza ozidja; skriti se v: occulto me latebris  v zakotje; abdo me litteris  zakopljem
se v književnost; zamotati v: implicor bellis, morbo, negotiis; h)  nesti na:
sustineo umeriš; f'ero capite,  tudi in capite; i)  iti, voziti se, jahati: profciscor
pedibus  (peš), navi, classe; vehor curru, navi; vehor equo; le)  deževati, potiti
se, kap ati: pluit lapidibus (lapides); siido sanguine  krvavo se potim; mano
sanguine  kri kapa od mene. — 0 glag. navaditi gl. 220., op. 3.

Oseba  kot sredstvo stopi v akk. s per: per nuntium, per servos
comperi. Per tres potentissimos populos totius Galliae potiri.

139

Op. 1.) Vojaške čete se smatrajo za sredstvo poveljnikovo: Caesar ea
legione, guam secicm habebat, militibusgue, qui ex provincia convenerant, murum
fossamgue penlucit.  — Sam abl. ima tudi comitatus  spremljan: puero; stlpatus
obkrožen: slcdrns.

2.) Adficere  delati, napraviti komu kaj aliguem aligua re  ima pogostem
abl. instr. pri sebi: adficio honore  častim, dolore  žalostim, exsilio  proganjam,
iniuria  žalim, laetitia  veselim, poeml  kaznim, praemio  obdarim; adficior morbo
zbolim, admiratione  občudujem se.

Abl. instr. stoji  pri  deponentnikih:  § 249.

utor, fruor, fungor, potior, vescor, nitor:

utor  okoristim se s čim, rabim, imam: ratione; fruor  naslajam se s, uži¬
vam: cibo; fungor  bavim se s, opravljam: munere; potior  (vzmagujem se s) po¬
lastim se: urhe; vescor  hranim se s, jem: čarne, glande; nitor  opiram se s čim,
na kaj: baculo, consilio.  — Jednako sostave: abutor palientiu  v zlo rabim; per-
fungor, defungor periculo  prestanem nevarnost.

Op. 1.) Utor  pomeni imeti zlasti, če ima abl. imenski praedikat pri sebi:
utor te amico, magistro  imam te za prijatelja, učitelja. — utor te familiariter,
maltam  občujem s teboj po domače, mnogo.

2.) Potior  ima včasi genetiv: Gattiae, imperii;  vselej: rerum potiri  naj¬
višjo oblast si osvojiti. — Nitor  prijemlje v prenesenem pomenu po redkem
in: in concordia.

Instrumentalni ablat.iv zaznamuje ceno  (abl. pretii). Prim. gen. § 250
pretii § 238.

Pri dignus  vreden, indignus  nevreden in dignor  zdim se vreden
stoji ablat.iv:  laude dignus  pohvale vreden, indignus luce  nevreden
svetlobe, dignor honore  zdim se časti vreden.

Op. Gratis  (ali graditi) constare  pomeni zastonj biti, nič ne stati:

Navis tihi gratis constat.  —- Pri mutare, commutare, permutare:  zameniti, dati
za, stopi to, za kar se kaj daje, v ablativ, včasi s cum  ali pro: Quis fidem suam
pecunid commutabit? Incerta pro certis mutare.

Ablativ instr. znaei nadalje sredstvo pri glagolih obilja:  abundo,  § 251.
redundo, adji,uo  obilujem's čim, in polnjenja:  compleo, expleo,

■impleo, refercio, cumulo  (nakopičim), onero  (obtežim): abl. čopi  a e:
villa abundat lacte et caseo; redundo copiis; adjluo honoribus; circum-
fiuens gloria. Deus bonis omnibus explevit mundum. Refercio aures
sermonibus; cumido aras doniš; onero naves commeatu.  Prim. § 246.

Op. Jednako adjektivi: onuslus  obložen: praedtt; opulentus  bogat: oppidum
armis; praeditus  obdarjen: virtute  kreposten. Plenus  in refertus  gl. 233., op. 3.

Abl. instr. zaznamuje, mero  (abl. mensurae), § 252.

1.) s katero  se kaj meri, po kateri se sodi: Magnos homines
virtute metimur, non fortuna. Golli spatia temporis numero noctium
finiunt  določujejo čase po številu noči. Iudico  (sodim) numero, pon-
dere, ratione, sensu oculorum  (po očeh).

Op. Včasi stoji ex,  zlasti pri aestimare: Vulgus ex veritate pauca aestimat.

140

§ 253. 2.)  za katero  kaka stvar drugo presega, in to pri vseh besedah

primerjalnega  pomena, namreč:

a)  pri komparativih:  dimidio  za polovico, tertia parte  za
tretjino; tanto, guanto, aliguanto, altero tanto, eo, guo, multo, paulo,
nihilo maior  za toliko, koliko, nekoliko, dvakrat toliko itd. večji:
Homines guo (quanto) plura habent, eo (tanto) ampliora cupiunt  čim
več imajo, tem več žele.

Op. Včasi  pri  superlativu:  multo formosissimus  (nav. longe formo-
sissimus).

b)  pri glagolih preseganja in pri malle: multo praestat  mnogo
bolje je; paulo antecedo; fortund te supero; multo malo.

Op. Pa tudi multum, tantum, guantum antecedo  etc.; toda češče ko multum,
multo  je longe praestare, superare.

c)  pri praeposicijah in adverbih: ante, post, infra, supra: IIo-
merus multis annis fuit ante Homulum  ali multis annis ante fuit
quam Bomulus  (ne antea, postea). Uri sunt magnitudine paulo infra
elephantos.  Tako multo ante  mnogo prej, paulo ante  malo prej, paulo
post  malo poznej, paulo infra  malo bolj zdolaj, non multo secus
ne mnogo drugače.

Op. l.) Ante, post  stopi ali za subslanliv ali med substantiv in aftribut:
tribus annis ante (post)  ali tribus ante (post) annis  tri leta prej (poznej) ali:
tertio anno ante (post)  in tertio ante (post) anno  (abl. temporis; v tretjem letu
prej, poznej).

2.) »Tri leta potem, ko je v Iiispanijo prišel,* slove: tribus annis post,
tertio anno post  (ali samo tertio anno), post tertium annum, guam in Hispaniam
venerat  ali zvezavši adverb post  s quam: tribus annis, tertio anno postguam  etc.

§ 254. Ablativus limitationis,  abl. omejitve ali ozira  naznanja,
s čim, po (v) čem,  na  kaj  se kaka lastnost omejuje, glede  česa
da kaj velja: Nemo ei par erat eloguentia. Neminem huic praefero
fide, constantid. Agesilaus fuit claudus altero pede  (na jedno nogo).
Jednako natione Medus; genere et nobilitate facile primus; Hamilcar
cognomine Bare,a; oppida numero duodecim.

grandis natu  prileten (ne magnus,  pač pa magno natu ), maior, mazimus
natu, minor, minimus natu. ■ — natu  se redno opušča, kadar se določuje starost
sinov, hčer, bratov ali sester (maior filius, minimus ex fratribus);  vselej se
opušča pri maior  in minor,  ako se dve osebi jednega imena po času, v katerem
sti živeli, ne po svoji starosti razločujeti: Cato maior, Sctpio minor.

Op. Sem gredo ablativi: iudicio, opinione, sententia, testinionio,  ki cel
stavek omejujejo: Mea guidem sententia pači semper consulendum est;  sem tudi
ablativ osebe pri esse, fieri, facere: Quid hoc homine faciam?  kaj naj storim s
tem človekom? Quid me fiet, futurum est?  kaj bode z menoj? Redkeje dat. po
§ 223.

141

II.  Ablativus modi zaznamuje način  dejanja na vprašanje § 255.
kako? s kom (čim)?

1. ) Ta abl. stoji na vprašanje kako?  navadno brez  predloga,
če ima substantiv pri sebi adjekliv; toda s predlogom cum,  če sub-
stantiv nima adjektiva pri sebi: Flumen Arar in Iihodanum influit
incredibili lenitate. Litterae cum cura et diligentia scriptae sunt. Cum
fide amicitiam colere; cum voluptate audire.

Op. 1.) Predlog cum  ne stoji a)  nikdar pred substantivi, ki sami pomenijo
način:  lioc modo, hac rationc  na ta način; antiquo more.  po nekdanjem običaji;
bestiarum more  po zverinsko; pecudum rltu  po živinsko; h)  nikdar pred besedo,
ki znači misel, namen, pogoj:  aeguo antmo  z mirnim srcem; hac mente  s
tern natnišljajem; lioc consilio  s tem namenom; ea condicione  s tem pogojem.

Nadalje se rabijo brez predloga ablativi: iure, merito, iniuria, immerito
(po pravici, krivici); consulto  navlašč; dolo  po zvijači; fraude  po goljufiji; vi
šiloma; meo nomine  v mojem imenu; ordine  zaporedoma; voluntate  iz dobre
volje; silentio  molče; vitio  napačno; cursu  v dir (ftigere); fuga  v begu (salutem
petere); specie, simulatione  na videz; commodo  v prid ; periculo  v nevarnost; damno
v izgubo; pace tua  s tvojim dovoljenjem.

2. ) Namesto abl. se rabi včasi per: per vini  po sili; per insidias  iz pre¬
vare; per fraudem  po goljufiji; per litteras  pismeno; per speciem  na videz.

2.) Naznanja ta abl. spremstvo.  Sam abl. in cum  stoji pri § 256.
vojaškem spremstvu z attribulom: Caesar omnibus copiis, cum omnibus
copiis llerdam projiciscitur;  toda poireben je cum:  1.) če ni attributa:
cum exercitu;  2.) če je attribut določno  število: cum mille eguitibus;

3.) pri mitto  in kompositih: Metellus legatum cum expeditis cohortibus
praemittit.

Op. 1.) Zlasti stoji cum  pri spremnih  okolnostih: magno lioc dico cum
dolore; multis cum lacrimis obsecrare coepit;  — potrebno je to, če je taka okol-
nost posledica  dejanja: Miltiades Athenas magna cum offensione civium suorum
rediti  (na veliko nevoljo). — Pomni: cum telo sum; cum gladio, cum nummis venio.

2.) Comitatus  z adj. in vestitus  rabi se brez cum: venit magno comitatu z
velikim spremstvom, vestitu pulcherrimo  v najlepši obleki; toda cum pallio pur-
pureo ambulo,  kakor cum gladio.

III.  Ablativus qualitatis. GL gen. qual. § 231 a. § 257.

3. Ablativ kot lokal

zaznamuje kakor slovenski mestnik (gori, jutri itd.) kraj  in čas.

I. Ablativus loči, abl. kraja  stoji na vprašanje k j e? navadno § 258.
s predlogom in: in urbe, in monte, in Asia; in flumine pontem facio;
in armis sum.

Brez predloga  stoji abl. loči:

142

1.  ) pri locus z  attributom in pri vsakem drugem krajevnem dolo¬
čilu s totus: hoc loco  (tudi o mestih v knjigi), certo loco, ciequo loco, multis
locis; tota Asia; tota urbe  (po vsem mestu); totis trepidatur castris.

Op. 1 .) Zlasti v prenesenem pomenu: slučaj, položaj stoji sam abl.:
eo loco; meliore loco  v boljšem položaji; patris loco colere  kakor očeta častiti;
loco, suo loco  na svojem (pravem) mestu. — Vendar ima tudi in  v obojem po¬
menu, na pr. pri is, hic, qui: Quo in loco res est? Iter in ea loca facere coepit,
quibus in locis Germanos esse audiebat.  Dalje: multis in locis, in liberum loco, in
hostium loco habere.  Jednako včasi pri totus: tota in Italia, in loto orbe terrarum.

2.  ) Liber, scriptum, oratio, sermo, caput  (poglavje) stoje v samem abl.,
kadar se vsebina cele knjige itd. navede (abl. instr.); no kadar se posamično
mesto v misel jemlje, stoji vselej in  z abl.: De amicitia alio libro  (to je vsebina
cele knjige) dictum est. Agricultura laudatur in eo libro, qui est de tuenda re
familiari.

2.  ) pri krajevnih določilih: terra marique  na suhem in mokrem
(tudi et terra et mari, et mari et terra ; toda in mari, in terra)] hac, alia
parte; religuis, omnibus partibus; brez parte: dextrči  na desni, sinistra
ali laeva  na levi; hac, illa, qua  na tej, na oni, na kateri strani.

3.  ) Sam abl. stoji tudi pri glagolih premikanja {ire, mittere  itd.)
na vprašanje kodi?  (abl. viae); portd Collina egredi  skozi Kollinska
vrata; vid Appid pro/edus est  po Appijevi cesti; terra  (po suhem)
Peloponnesmn petere. Flumine Arari frumentum subvehitur. Milites
eodern ponte revertuntur.

hoc, eodern itinere; hac, eadem via; reda (via)  naravnost; hac  todi, qua
kodi ali koder.

§ 259. 1.) Glagoli: položiti, staviti, postaviti se, posaditi:

pono, loco, colloco, statuo, constituo, consisto  in consido
sloje v lat. na vprašanje kje?  z in  c. abl., a slovenijo se na vpra¬
šanje kam?  pono librum in mensd  položim knjigo na mizo. Plato
iram in pedore locavit. Acies consistit in sinistra parte. Praesidia in
oppidis constituit.

Op. 1.) Jednako: aliquid in bonis nutnero, habeo, pono  štejem kaj med
dobra: Bias numeratur in septem sapientibus.

2.  ) inscribo, incldo  (vrežem, vsekam), insculpo  (vdolbem) nomen in statuti
napišem itd. ime na (v) kip (toda incido in aes)\ imprimo sigillum in cera  pri¬
tisnem pečat na vosek; defigo stcam in corpore  vsadim bodalo v život.

3.  ) Toda: collocare fliam alicui in matrimonium  v zakon dati; consistere
in orbem  v kolobar se razpostaviti; imponere in rogam, milites in naves, coronam
in caput.

2.) Nasproti pa se skladajo glagoli: priti, sniti se, zbrati,
stekati se, naznaniti, skriti:

advenio, convenio, concurro, cogo, congrego  in nuntio, abdo, confluo
v latinščini kakor deloma tudi v slov. na vprašanje kam?

143

advenire, convenire, concurrere, cogere, cnnfluere in urbem,  kakor simplex
venire, currere, agere in urbem, fluere in contrarias partes; congregare in unum
locum  na jednem mestu zbrati; nuntiare Romam  naznaniti v Rimu; abdere se in
silvam  v gozd se skriti; part. perf. pa abditus in silvU  v gozdu skrit.

Op. Ako nastopijo pri takih glagolih krajevni adverbi, to nadoineslujejo:

a) in  z ablativom: ibi, ubi, Me: Hic, ibi (Romae) fortunas meas posui;

b) in  z akk.: eo, quo, huc: Quo convenistis ? eo, huc (Romam).

II. Abiativus temporis, abl. časa  stoji brez predloga:

1.  ) na vprašanja kedaj?  (odgov.: o, v, po, na):

a)  pri besedah, ki pomenijo čas: hoc tempore, illa aetate, kora
guartU, die natali, mense Aprili, arino decimo; vere, aestate, autumno,
hieme; vespere (vesperi), noete (medla), pr ima luce  s prvim svitom;

b)  pri drugih besedah, kadar določujejo čas: bello  o vojni
(zlasti z attributom bello Punico, bello Latinorum). pace  o miru;
adventu, discessu hostium, solis occasu; initio, pvincipio, patrum
nostrorum memoria  ob času našilt očetov; — feriis Latinis, ludis
Circensibus, comitiis consularibus, proximo senatu.

Op. Predlog in  se rabi:

a)  če take besede niso časovna določila, nego značijo položaj: boe in
tempore  v tem (kritičnem) položaji; in eo (tali) tempore  v tem (takem) položaji
(pri tem takem); in tempore  poleg suo tempore  ali tempore  za časa, o pravem
času; in bello, in pace v  vojnem, mirovnem stanji; in bello cecidit  na vojski (na
vojnem polji) je padel. V zvezah bello, pugnU, proelio victus est  stoji abl. instr.

b)  pri določilu dobe življenja: in pueritia, in adulescentia, in iuventute, in
senectute;  toda z adjektivi, ki značijo red, sam abl.: primil, ertremu pueritia,
summU senectute.  V stavku in summa senectute cotidie meditabatur  je in  = navzlic,
vkljub.

2.  ) stoji sam abl. na vprašanje za koliko časa? v kolikem
času?  Agamemnon vix decem annis unam cepit urbem.

Op. Vendar ga nadomestuje tudi:

1.  ) intra: infra decem annos, hitra paucos dies;

2.  ) in,  to pa a)  če se poudarja tek časa: Senatus decrevit, ut legati in
diebus prozimis decem Ralia deeederent  (v teku, pred koncem); in civili bello  v
teku vojne; in omni aetate; b)  da se naznani, kolikrat se kaj zgodi v takem
času: bis in die; ter in anno in urbem venio.

G. Sklad mestnih imen.

Imena mest in manjših  otokov stoje:

1.) na vprašanje kam? v akkusativu  (akk. smotra): pro-
ficiscor Romam  v Rim, Corintimni  v Korint.h, Carthaginem  v Kartha-
gino, Sgractisas  v Syraku.se, Delum  na Delos;

§ 260

§ 261

144

2.  ) na vprašanje odkodi? v ablativu: proficiscor Romu  iz
Rima, Corintho  iz Korintha, Carthagine  iz Karthagine, Sgracusis  iz
Syrakus, Belo z  Dela;

3.  ) na vprašanje kje? v lokativu.  Ta slove:

a)  pri singularnih  1 . in 2. deklinaeije kakor g en e ti v: sum
Romae  v Rimu, Corinthi  v Korinthu, Deli  na Delu;

b)  pri vseh drugih kakor ah la ti v: sum Carthagine  v Kartha-
gini, Sgracusis  v Syrakusah, Targuiniis  v Tarquinijih.

Op. l.) Tudi imena večjih otokov in primorij se včasi tako skladajo.
Pomni zlasti na vprašanje kam V akkusative: (proficiscor) Siciliam, Sardiniam,
Critam, Euboeam;  —- Aeggptum, Chersonlsum.

2.  ) Predloga ad  in ub  se rabita: 1.) zaznamujoč okolico:  ad Copatam
venit, pugnavit  prišel je proti, pred  Kapuo, bojeval se je pri K.; a Capua
discessit  izpred  K.; 2.) poudarjajoč mer:  ob Homa reverterunt legati,  zlasti v
pomenu sem od, tje do: (usque) a Dianio, usque ad Sinopen;  3.) če mestno
ime ni v zvezi z glagolom premikanja: a Gergovia despectus in castra; non longe
a Sgracusis esse; a Homa abesse; oriundus ab Sgracusis.

3.  ) Ako je mestno ime s pronominom, s totus  ali stalnim attributom v
zvezi, stoji na vprašanje kje? ablativ:  ipsa Alexandria (in ipsa A.); tottt
Alexandritt; Athenis Um  v tvojih Athenab; Alba Longa; Carthagine Nova.  A
na vprašanje kam? in odkodi?  veljate pravili 1. in 2. o mestnih imenih: ipsam
Alexandriam  v A. samo; ipsa Alexandria  iz A. same.

4.  ) Brezattributni appellativi kakor urbs, oppidum, tnunicipium, colonia
stoje pred  mestnim imenom in to se sklada z appellativom: in urbern Antiochiam,
in urhe Antiochla, ex urhe A.  — Ako stopi tak appellativ z attributom kot
apposicija  za mestno ime, sklada se ta brez ozira na mestno ime: Antiochiam,
in celebrem urbem  v slavno mesto Antiochijo; Antiochia, ex celebri urbe  iz slav¬
nega m. A.; Antiochiae, in celebri urbe;  vendar tudi Antiochiae, celebri urbe,  red¬
keje Antiochiam, celebrem urbem.

Prip. Ako pristopi k mestnemu imenu še deželsko, onde stoji to na isto
vprašanje kakor mestno: Tarentum in Italiam inferiorem profectus est; Tarenti
in Italia inferiore moror.

§ 262. Kakor mestna imena sklada se domus  in rus:

domum  domov, domo  z doma, domi  doma;

rus  na deželo, na kmete, rure  z dežele, s kmetov, mri  na
deželi, na kmetih.

Op. 1.) Domos  se rabi z ozirom na več oseb: Galli domos abeunt  odidejo
domov, vsak na svoj dom.

2.) Domum (domos)  in domi  prijemljejo possessivne attribule: domum
meam, regiam, Caesaris, domos omnium; domi nostrae, alienae, domi Caesaris.
Ako pomeni pa domus  poslopje, rus  kmetijo,  posestvo, skladata se kakor
drugi appellativi: habitare in domo magnifica, in rure amoeno.  — longe a domo
daleč od doma, od domovine.

145

3. ) domi bellique, domi militiaegue  doma in na vojski, o miru in vojski
(uut belli aut domi, vel belli vel domi, nec domi nec militiae).  Izven teh zvez se
pravi in pace, in bello, in militia (domi — foris).

4. ) h umi  na tleh  (iaceo burni)  in na tla  (proster no, procumbo burni).  —
foras  ven (ire, dave, rocare), foris  vne (cenare, auxilium petere).

Poglavje 24.

O porabi predlogov.

Predlogi zaznamujejo uprav krajevne razmere (prim. § 174.), od
katerih so se polagoma na časovne in duševne prenesli.

I. Predlogi z akkusativom.

1. ) ad  krajevno: k, pri:  ad urbem, ad te venio, ad meridiem
spectare  k jugu obrnen biti ; oppidum ad montem situm, pugna ad
Cannas, ad urbem esse;  časovno:  do:  ad vesperum, ad summam
senectutem, ad diem  na določeni dan,  ad tempus  za časa; — pri
števnikih:  fuimus ad ducentos  bilo nas je do (okoli) dve sto, ad
unum omnes  vsi do jednega, vsi vkup; namen:  na,  za:  ad speciem
na videz, zlasti pri gerundivu: facultatem ad dicendum dare;  —
odnos:  locus ad  (za) insidias aptus, ad  (na) omnia respondere;  —
primernost:  po,  na:  ad voluntatem, ad arbitrium, ad kune tnodum,
ad verbum  po besedi, do besede.

Op. Tje do usque ad: nsgue ad castra, usque ad bane diem;  pri mestnih
imenih brez ad: usque Homani proficisd, Ephesum usque.

2. ) adversus  (od adverto ) krajevno: proti, nasproti:
adversus montem se recipere;  cesto narazen: ad Oceanum versus;  —
prenes.: proti,  do,  v prijateljskem in neprijafeljskem pomenu:
reverentia adversus  (do) homines, adversus hostes dimicare.

3. ) ant e  pred; krajevno: ante portam;  — časovno:  ante
lucern, ante urbem conditam;  pr  e n. o prednosti: ante omnia  (ne pri
Cie. in Caes.)

4. ) apud  krajevno: pri:  pugna apud (— ad) Mantineam;
češče pri osebah:  apud Helvetios, apud Laecaiu  pri L. na domu,
apud Platonem (— in Platonis libris);  pred:  verba facere apud
iudices, apud senalum, populum, milites  (tudi in iudicio, in senatu,
redkeje ud senatimi).

5. ) circum, circa  o, 'Okoli, okrog; le krajevno: terra
circuni axem se convertit; urbes , quae circa Romam sunt; circum
oppida mittere legatos  po mestih okrog.

Op. Cireiter  okoli:  circiter meridiem;  navadno je adverb.: media circiter
noete; circiter sescenti.

Kermavner, Latinska slovnica. 10

8 263.

146

6. ) cis  takraj, citra  tostran; le krajevno; onemu je
nasproti trans  značeč samo mejo, temu ultra  kažoč na razprostiranje:
cis Alpes, cis Rhenum, citra Alpes.

7. ) contra  nasproti, proti, zoper: krajevno: Britannia
contra eas regionesposita, contra septentriones;—  pren.  v neprijateljskem
zmislu: hoc non pr o me, sed contra me est; contra  (na) hostes proficisci;
contra populum Romanum coniurare; contra opinionem  zoper dozdevo;
contra spem  preko nade, čez nado; contra naturam  zoper naravo.

8. ) erga  do, k, proti: le umstveno  v prijateljskem zmislu:
pietas ergaparentes  ljubezen do starišev, k starišem; benevolus erga amicos.

9. ) extra  zunaj, izven  (nasproti intra)-,  krajevno: extra
urbem ;— pren.  extra ordinem  izvenredno; extra culpam, periculum
izven, brez krivnje, nevarnosti; extra modum  preko mere.

10. ) infra  pod, izpod,  za  (nasproti supra ); krajevno:  infra
lunam; infra  (izpod, nižje od) eum locum, ubi pons erat;  — ča¬
sovno:  Homerus non infra  (za, kesneje od) Lgcurgum fuit;  —
pren.  o podredbi: Uri sunt magnitudine infra  (manjši od) elephantos.
Vir fortis res humanas infra se ptositas arbitratur.

11. ) inter  med, izmed, v; krajevno: mons lura est inter
Segucmos et Helvetios; inter amicos;  — časovno: inter cenam; inter
guattuordecim annos tectum non subire;  — pren.:  amanius inter nos
ljubimo se med seboj; colloguuntur inter se.

12. ) infra  znotraj; krajevno: intra muros; —  časovno:
v, za  (c. g.): intra decetn annos, intra decimum annurn  (pred koncem).

13. ) iuxta  tik, krajevno: iuxta viam Appiam, iuxta murum
castra ponere.

14. ) ob  krajevno: pred  v reku: ob (ante) oculos ver šari  pred
očmi bivati; — pren.  (o vzroku, ki je na umu) za, zaradi:  id
fecit ob aliguod emolumentum  zaradi pričakovane koristi; ob eam rem
(causam)  zato, za tega delj; quam ob rem (causam)  zaradi česar.

15. ) penes  pri, v oblasti: penes reges; eloguentia ornat eos,
penes quos est.

16. ) per  skozi, čez, po; krajevno:  per urbem  skozi mesto,
po mestu; per oram maritimam  po morskem obrežji; — časovno:
per totam fere noctem  skoro (skozi, čez) vso noč; per hiemem  čez
zimo; per somnum  v spanji; — sredstvo:  po:  per legatos; per se
po sebi: hotno per se cognitus;  — pren.  o načinu: per iram  iz jeze,
per vim  po sili; — zastran  cesto pri licet  in posse: per me licet
zastran mene; — o prisegah:  per deos immortales  za nesmrtne
bogove; per  (pri) deos iurare.

147

17. ) post  (starinski pone)  za, po (nasproti ante ); krajevno:
pod portam;  — časovno: post mortem; post hominum memoriam
kar ljudje pomnijo, od pamtiveka.

18. ) praeter  mimo, r a z v e n, čez; krajevno: praeter castra
exercitum ducere;  — pr e n. praeter me nemo  razven mene nikdo;
praeter modum  čez mero; praeter opinionem  izven pričakovanja, «črez
slutije*; praeter spem  preko nade; praeter  (pred) ceteros flor ere.

19. ) prope  blizu, ob: prope oppidum, prope me.

propius urbem, proxime Pompeium; esse prope ah urhe  ne daleč od; abesse
propius ab  bližje biti; proximus ab aliguo  najbližji za kom.

20. ) propter  (iz propiter ) zraven, kraj; krajevno:  propter
oppidum  (kakor prope oppidum ); — pr en. o dejanskem vzroku:
zastran, zaradi:  propter frigora segetes matur ae non er ant; propter
aliguod emolumentum id facio  zarad (vsled, gotove) koristi.

21 . ) secundum  (od seguor)  krajevno: poleg, ob, za:
secundmn flumen legiones ducere;  — časovno: takoj po: secundum
pugnam castra capere ; — pr e n. a)  o sporedu: za: secundum deos
liomines hominibus maxime utiles esse possunt; b)  o primernosti:
secundum  (po) naturam vivere.

22. ) supra  nad, iznad; krajevno: supra lunam;  — ča¬
sovno: pred:  paulo supra hanc memoriam  malo pred tem časom;
— p r e n. o meri: preko: supra vires.

23. ) trans  «črez», onkraj: trans Rhenum, trans Alpes.

24. ) ultra  onostran, za; krajevno  o razprost.iranji: ultra
montes  onostran gor, za gorami; — pr en.: ultra modum  preko mere,
čez mero.

25. ) versus  proti, krajevno;  se zapostavlja ter brez ad
(in)  le pri mestnih imenih rabi: Romam versus,  toda in (ad) Italiam
versus;  prim. adversus.

II. Predlogi z ablativom.

1.) a, ab  od,  s (c. g.); krajevno a)  ločitev: Gattos ab Aqui-
tanis Garumna flumen dividit;  pren.  pri glagolih braniti, zadržati
(§ 245., 2.) — b)  izhodišče:  ab urhe proficisci; frumentum ab Asia
comportare; a tergo  od zadaj, a fronte  od spredaj, a sinistra  z leve, na
levi, a dextra  z desne, na desni, a latere  s strani, z boka; stare, esse
ab aliguo  na strani, pri stranki koga biti; Ženo et gui ab eo sunt  njegovi
učenci; — pren.:  firmus ab eguitatu  (na); pri glagolih p o če tka:
incipio, ordior, initium facio ab aligua re  (s čim); spored: guartus a
Romulo rex;  — časovno: od, po, izza: ab initio, a pueritia, a puero

10 *

§ 264 .

148

(-is)  od mladosti, iz mlada; ab urhe condita; a cena  takoj po obedu
(izza mize); — primernost:  appello aliguid ab  (tudi ex, de) aligua re.

2.  ) coram  navzoči, vpričo  kake osebe: coram iudice;  cesto
kot adverb: sam, osebno:  coram adesse.

3.  ) cum  s (c. instr.) zaznamuje skupnost, spremstvo in
spremne okolnosti  (prim. § 256.) v pravem in prenesenem po¬
menu : cum aliguo loqui )  ire, societatem inire, congruere, dissentire, bellum
gerere, esse  občevati s kom, sentire  držati s kom, boe mecurn facit  to me
zagovarja; cum armis eruptionem facere, cum imperio esse, cum tunicci
pulla  v črni obleki, secum  ali cum animo suo reputare  premisliti si.

4.  ) e, ex  iz, krajevno:  a)  zapuslivši kraj: ex urhe pellere;
b)  s (c. g.), ne zapustivši kraja: ex insula conspicere; ex arbore pen-
dere, ex eguo collogui, pugnare  na konji se pogovarjati itd.; — ex
itinere  s pot.a, spoloma, po poli; triumphare ex (de) aliguo  slavje
slaviti nad kom, vidoriam reportare ex (ab) hostibus  zmagati sovraž¬
nike: — časovno,  a)  od:  ex eo tempore, ex quo  odkar; diern ex
die  od dne do dne, dan za dnem; b)  takoj po, izza: ex consulatu
proficisci in Galliam;  — o tvarini:  poculum ex  (iz, od) auro;  —
partitivno:  unus ex  (iz, izmed) omnibus ; — pr en.: o vzroku, pri¬
mernosti:  laborare ex capite, pedibus, dentibus  glava, noge, zobje
bole koga; ex vul.neribus mori  (za ranami, vsled ran); ex sententia
po volji, po všeči; ex doctrina nobilis  (zaradi); ex consuetudine  po
navadi; ex usu  s koristi; e re puhlica  v državno korist; ex composito
po dogovoru; ex inopinato  iz nenada.

5.  ) de  s (c. g.), krajevno:  de muro deicere; de agro decedere;
de  (od) aliguo emere;  — časovno:  de nocte  še po noči; de tertia
vigilia še  za tretjega bedenja; — pr en., partitivno: bomo de plebe;
zastran:  legati de pace venerunt; agere, cogitare, disputare, scribere
de aligua re  (o čem); actum est de te  po tebi je; audire de aliguo
od koga in o kom slišati; — ea de causa (re)  za tega delj, qua de
causa (re)  zastran česar; — primernost:  po:  de consilio, de more
patris aliguid facere;  — de industria  nalašč; de integro  iz nova; de
(ex) improviso  iz nenada.

6.  ) prae  pred, krajevno:  prae se agere  pred seboj gnati:
hostes; prae se ferre  pred seboj nesti: signa,  zlasti v prenesenem
pomenu: kazati: fiduciam;  — pren. pred,  v primeri s: omnia prae
divitiis spernere; beatus prae ceteris v  primeri z drugimi, praeter
ceteros  mimo drugih, t. j. bolj ko drugi; — od, zaradi,  znači ovi-
ralen vzrok v nikalnem stavku: prae gaudio, prae lacrimis scribere
non possum; solem prae multitudine telorum non videbitis.

149

7.  ) pro  pred, krajevno: pro castris, pro curia. Pro  kaže,
da je st.var zadaj, ante,  da je pred očmi: pro curia sedere  zbornico
za seboj, ante curiam sedere  zbornico pred očmi imajoč; — izpred,
spredaj na: pro contione laudare  izpred zbora; pro curia signum
dar e  izpred zbornice; pro suggestu z  odra (spredaj na odru stoječ);
pro rostris  (spredaj) na govornici; — pr e n.: 1.) za — na korist
(nasproti contra ): dicere pro aliquo, pro patria mori;  2.) za, na¬
mesto,  in to a)  pri nadomestovanji : plaustris pro domibus uti  vo¬
zove za hiše imeti; pro patre esse alicui  očeta nadomestovati; tako
zlasti pri oblast vib: pro consule, pro praetore in provinciam profectus
est  (namesto konsula, kot prokonsul itd.); b)  pri povračanji: pro
frumento pecuniam solvere; pro meritis gratiam referre; quid pro illo
libro dedisti? c)  pri jednaki veljavi: Cato est miki pro  (mi velja za)
multis milibus; aliguem pro cive habere; pro certo affirmare;  3.) po,
v primeri  s: pro viribus  po močeh; pro multitudine hominum  v
primeri z množico; pro se quisque  vsak po svoji moči.

8.  ) sine  brez: ezercitus sine duce; sine gladio; sine dubio.

9.  ) tenus  krajevno:  tje  do  (se sklonu zapostavlja): Tauro
tenus regnare  tje (samo) do Taura; genu tenus; hadenus  dolodi; —
pr en. : verbo tenus disserere  samo z besedami.

III. Predlogi z akkusativom in ablativom.

1.) in  z akkusativom, krajevno  na vprašanje kam? v, na,
proti:  ir e in urbem, reditus in Asiam, in Persas  (v Perše, na Per-
sijansko ) proficisci, in septentriones spectare;  o raztezanji:  in alti-
tudinem  kvišku; in longitudinem  v dolgost, podolgoma, in latitudinem
v širokost, v Sir ; o razdeljevanji:  in tres partes dividere  v tri
dele; — časovno:  v, na,  za:  in diem vivere  tje v en dan, in noctem
legere, in aliud tempus differre  na drug čas odložili, in reliquum tempus
za naprej, za bodočnost, in perpetuum  za zmerom, in dies (singulos)
dan na dan; — pr en. : a)  mer: do, proti,  prijateljski in nepri-
jateljski: amor in patriam, oratio in Catilinam, in utramque partem
disputare  na obojo plat (za in zoper) govoriti; b)  namen:  v, na,
za:  in usum, in speciem  na videz, pecuniam dare in rem militarem;
c)  vodilo in način:  na,  po:  in verba magistri iurare, in kas leges
pax convenit; mirum (hostilem, servilem) in modum.

in  z ablativom, krajevno  na vprašanje kje?  v,  na:  esse in
urhe, in monte, in Persis  (v Persih, na Persijanskem), in flumine
pontem facere  na reki, čez reko; — Thales in  (med) septem sapien-
tibus /uit, numeratur; aliquid iti moliš ducere; in oculis  (pred očmi)

§ 265.

150 —

civium esse;  — časovno  na vprašanje  kedaj?  in vita, in consulatu,
in pueritia, in bello, in his tredecim annis, in petenda pace  (§ 260., op.);

— pr en. znači a)  osebe, na kojih se dejanje vrši: na: in te hoc
lando, reprehendo; b)  okolnosti, v kojih kdo ali kaj biva: in  (v) aliqua
re aliguem laudare, reprehendere; in armis esse, in honore, in peri¬
cah esse; in  (v, pri) magna copia rerum, in  (v, navzlic) tanta homi-
num perfidia dignitatem servare.

2. ) sub  z akk., krajevno  na vprašanje kam? pod, spodaj
do:  sub iugum mittere, sub montem succedere  pod goro, spodaj do
gore pomakniti se; sub ictum venire  v streljaj (metaj) priti; — pren.:
sub sensus cadere  v čute pasti, sub oculos cadere  v oči udarjati; sub
imperium, potestatem redigere  pod oblast spraviti; — časovno: pod,
o, ob:  sub vesperum  pod večer (proti večeru), sub l-ucem  ob svitu,
sub idem tempus  (ob).

sub  z abl., krajevno  na vprašanje kje? pod:  sub terra
habitare, sub monte  pod goro, na vznožji; — pren.:  sub armis manere;
sub oculis  (pred očmi); sub rege esse, sub dicione, sub imperio esse;

— časovno: o, ob, pri:  sub bruma  ob najkrajšem dnevi v letu,
po zimi; sub ipsa profedione  ravno pri odhodu.

3. ) subter  (okrepljen sub,  redko), pod:  Plato iram in pectore,
cupiditatem subter praecordia locavit  (pod osrčje, pod prepono). Abl.
se nahaja skoro le pri pesnikih.

4. ) super  z akk., krajevno  na vprašanje kam? in kje?
nad, na, preko:  super occisorum corpora vadere; super aliguem
sedere  (zgoraj, višje od koga); super tumulum columellam statuere;
super Sunium navigare  (preko).

super  z abl. čez (nav. de): hac super re (= de hccc re) ad
te scribam  (čez to, o tem; prim. čez tebe govore).

Op. 1.) V latinščini ne smeta dva predloga jeden poleg drugega stati,
izimši kalendarske podatke; torej: ante castra et in castris  (ali in Us) ; pro lege
et contra legem  (ali eam;  ne: pro et contra legem)\ de rebus in urhe gestis  (ne:
de in urbe g. r.)  V izrekih kakor intra muros et extra  je extra  adverb.

2. ) Predlog se ponavlja, če se vsak pojem s poudarkom izreka: versari
in praecla et in sanguine;  zlasti v zvezah z et  — et, mit — aut, cum  — tuni,
nec  — nec, non solum  — sed etiam: et ex urbe et ex agris, non solum a me, sed
etiam a senatu.

3. ) Predlog se ne ponavlja, ako se pojmovi v jednoto povzemajo: in
labore ac dolore.  Zatorej utegne tudi r el a ti v brez predloga biti, ako ima rela¬
tivni stavek taisti glagol kakor glavni: in ista sum sententia, qua te fuisse semper
scio;  tako navadno, če glagola manjka: Cimon in eandem invidiam incidit, quam
pater.

151

Poglavje 25.

O skladnih posebnostih imenskih in zaimenskih.

A. Substantivi.

Latinščina rabi konkretna  imena namesto abstraktnih:  § 266 .

1. ) pri določevanji dobe  življenja, v kateri ali od katere po-
čenši je kdo kaj storil: puer, adulescens, senex (— in pueritia, in
adulescentia, in senectute); a pnero, ah adulescentulo  (iz mlada, iz
mladosti): Cato senex Graecas litteras didicit;

2. ) pri določevanji časa  po državnih oblastnikih: Cicerone
consule,  nam. in consulatu Ciceronis,  za konsula Cicerona ali kon-
sulstva Ciceronovega; post Ciceronem consulem  po konsulstvu Cice-
ronovem.

Prip.  Narodsko  ime stoji pogostem nam. deželskega,  zlasti če se
deželsko sploh ne rabi ali le malokje nahaja: Persae, Aequi, Volsci, Aedui,

Sequa.ni: proficisci in Persas  v Persijo, na Persijansko; frumentum ex Sequanis
supportdre.  — Vselej stoji narodsko ime, kadar se zaznamuje dušno stanje ali
tako dejanje, katero osebe vrše: Graecorum amicitia incerta est. Romanorum
victoria, res gestae,  rimska zmaga itd.

Substantiv  stoji nam. adjektiva,  če se posebno poudarja § 267 .
ali če adjektiv ni navaden: Vis flammae aguae multitudine opprimitur
silni plamen zaduši se z mnogo vodo. Hannibalis iter impediebant
asperitates viarum  (težavne poti). Corporis, animi voluptates  telesne,
duševne naslade; praecepta philosophiae  filosofijski nauki.

Singular  nekaterih konkretnih  imen se rabi kollektivno; § 268 .

zlasti:

1. ) pri vojaških osebah: miles, eques, pedes  nam. milites  etc.:
consul praeda abstinet militem;

2. ) pri poljskih in živinorejskih pridelkih: faba abstinere  boba
se zdržati, glande vesci  želod jesti; vitla abundat porco, agno, gallina.

Plural  stoji često za slov. singular:  dies nodesgue discere  § 269 .
noč in dan; sosebno:

1. ) pri stvarnih  imenih in abstraktnih  pojmovih, če se na
razne čase ali več oseb  odnašajo: Interitus exercituum. Milites
domos redierunt, corpora curant. Animi hostium creverunt. Admiramur
harurn arborum altitudines. —  Toda le: animum advertunt; in animo
(na umu) liabent; aeguo animo ferunt; bono animo sunt;

2. ) če se razni slučaji ali pojavi  pojma zaznamujejo:
clarae mortes  vsakoršna slavna smrt, irae  pojavi jeze, formidines
strašne podobe;

152

3. ) pri vremenskih prikazih, da se njih obilje ali pogostnost
označi: ardores, aestus  trajna vročina; frigora  mrazovi, hud, trajen
mraz; imbres  deževje, plohe; grandines  hudo vreme s točo; nives
snegovje (metenjej: Tectis saepti frigora caloresgue pellimus;

4. ) pri snovnih imenih  v zaznamovanje vrst, kosov:  »met
vina, carnes  kosovi mesa, ligna  drva, polena;

5. ) pri lastnih imenih  znači plur. ali osebe jedne rodovine
ali ljudi take vrste kakor imenovani: Ti. et Gaius Gracchi ; Scipiones,
Catones  Scipioni itd., t. j. možje, kakoršen je bil Scipio: Roma paucos
Camillos tulit.

B. Adjektivi.

§ 270. A d j e k t i v i se rabijo pogostem substantivno:

1. ) V moškem in ženskem  spolu sing. služijo zlasti taki
adjektivi za substantive, ki znaeijo jedinst.venost ali sorodnost:
atnicuS (-a), inimicus (-a), adversarius (-a), cognatus (-a), aepualis,
familiaris, propinguus, vicinus.

2. ) Od drugih  adjektivov se rabi le moški plural  v zazna¬
movanje cele vrste ali celega stanu:  boni, mali; divites, nobiles,
pauperes; doeti, indoeti; probi, improbi; summi, infimi; Caesariani,
Pompeiani, Sullani;  jednako participi: viventes, mortui;  nadalje ne¬
določni števniki in zaimki: multi, complures, pauci; mei, tui, sui,
nostri, vestri.

3. ) V moškem singularu  se rabijo taki adjektivi le v
kollektivnem  pomenu kot substantivi, ponajveč v genetivu v zvezi
z esse, Jieri, videri: Romanus ira odiogue pugnabat. Constantis est
noti perturbari in rebus adversis.  Redkeji so dragi skloni sing.: plu-
rinium interest inter doctum et rudem;  redek je nom.: bonus, malus,
probus;  češče: sapiens.  Navadno pristopa vir, hotno  ali se postavi
plur.; slovenščina rabi substantive ali določne oblike adjektivne:
homo doctus  učenjak, hotrdnes doeti  ali samo doeti  učenjaki; nemo
(subst.) doctus  nobeden učenjak; vir fortis  hrabri, homo prudens  pre¬
vidni; homo Thebanus  ali Thebanus quidam  Thebljan, pl. Thebani.

Op. Substantivirani adjektivi in participi prijemljejo kot attribute le zaimke
in števnike, drugih adjektivov ne; torej: omnes probi, reliqui boni, mei invidi,
illi sapientes;  velik učenjak homo doctissimus  (ne: magnus doctus);  pravi modrijan
tur vere sapiens,  pravi Rimljan vir vere Romanus.

4. ) Neutrum singulara  zaznamuje kot substantiv abstraktne
pojmove (kake znanosti); bonum  dobro, honestum  poštenost., malum
zelo, rectum  pravo, turpe  sramota, utile  korist, verum  resnica.

153

Op. Poredkem se rabi neutr. sing. za posamične dejanske  slučaje:
venim, falsimi dicere, scribere  resnico, neresnico govoriti itd.; magnum dicis  nekaj
imenitnega praviš; gratum facere  za ljubo storiti; certum scire.  Pogostnejše je
substantiviranje v partitivnem genetivu: nihil novi, mali, alujuid falsi,  in s pred¬
logi: de medio tollere  s pota spraviti, in medium prof evre  očitno izgovoriti, in
tuto esse  na varnem biti, sine dubio  brez dvojbe, in puhlicam prodire  na ulico iti.

5.) Navadno se uporablja adjektiv substantivno v neul.ru
pl ur., in to v n o m. in a k k., dočim se drugi skloni z res opisujejo,
razven če se spol po kakem drugem neut.ru ali po zmislu lahko
spoznava: Omnia praeclara rara. Berurn futurarum  (bodočnosti)
scientia. Parva magnis rectissime confenmtur. Tria  troje, ne pa dno,
ampak duae res  dvoje.

Op. Substantivirani participi se določujejo z adverbi in z adjektivi; acute
dieta; bene, reete, male faeta; egregie, praeclare,  in pa egregia, praeclara faeta;
sapienter responsa.

V obče slovenimo  latinske adjektive /  adjektivi; vendar jih § 271
nadomestujejo včasi tudi subst.anli.vi (s predlogi): bellum civile  držav¬
ljanska vojna, domus regia  kraljeva hiša, or do eguester  viteški stan;
Themistocl.es Atheniensis  Athenec Th., Archglas Tarentinus  Tarenčan
A. ali A. iz Tarenta, Hercules Xenophonteus  H. Ksenofontov ali pri
Ksenofontu, munitiones campestres  utrdbe v ravnini, oratio Catilinaria
govor proti Katilini.

Op. Latinski praeposicionalni izrazi se navezujejo na substantiv s parti-
ciporn ali relativnim stavkom: urbs ad mare sita  mesto pri morji; bellum cum
Persis gestum  vojna s Persijani; Ciceronis liber, gui est de senectute  Ciceronova
knjiga o starosti.

Vendar rabijo tudi najboljši pisatelji take izraze kot attribute, zlasti z
glagolskimi substant.ivi: reditus ad Antonium, in Adam; excessus e vita; despectus
in mare; defectio a Romanis;  vrhu teh tudi: legati ab Alexandro, litterae a Caesare,
trans Iberum ager, odium adversus Carthaginienses, Antioehia super Maeandrum,
libri de officiis, stalna ex aere.  — Participa jim ni treba, ako stojč med substan-
tivom in attributom: multae in Graecia urbes, Marcelli ad Notam proelium, meus
erga te amor, summi ex Graecia homines.

Adjektivi, ki značijo spored  v prostoru in času (medius  in super- § 272
lativi summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, ultimus),
omejujejo pogostem substantiv, pred  katerim stoje, tako, da le njega
del naznanijo: summus mons  (najvišja gora in) vrh gore; in infimo
(imo) monte  na vznožji gore? sirnima aqua  površje vode; in medla
urhe  v sredi mesta; extremo anno  konec leta; in imo mari  na dnu
morja; primo vere  s početka pomladi; prima luce  s prvim svitom.

1.) Ko m p ar a ti v naznanja včasi, da se nahaja lastnost v višji § 273
stopnji, nego je prav ali navadno; sloveni se tedaj s pr e, precej,


nekaj, nekoliko: Themistocles vivebat liberius  (presvobodno). Se-
nectus est natura loguacior  (nekoliko, precej blebetavna).

Op. Oni adjektivi (adverbi), ki značijo mejilne ali grajalne lastnosti, stoje
v lat. v positivu, čeprav se s pre  slovenijo: angustos fines habere  preozko ozemlje
imeti, lente agere  prekesno delati, longum est  predolgo bi bilo.

2.) Superlativ  naznanja pogostem le visoko stopnjo lastnosti:
vir optimus  jako (tako), prav, kaj dober mož. Zlasti se rabi tako v
pohvalnih ali grajalnih at.tributih lastnih imen, kjer se pristavlja:
Ule, iste, vir, komo, urbs;  slovenimo ga z določnim positivom: Socrates
Ule sapientissimus  ali S., hotno sapientissimus,  modri Sokrat; Corinthus,
urbs opulentissima ,  bogati Korinth. Le priimki  stoje v positivu
Sulla Felix, Alexander Magnus.

Op. V krepilo komparativa  služijo multo  (mnogo, zelo, veliko), ali-
quanto  (precej, dosti) in etiam  (že), v slabilo  paulo  (nekaj, malo); v krepilo
superlativa  longe  (za mnogo, veliko), nnus  (jedin), unus omnium, vel  ali etiam
(celo, tudi) in quam  (čim, kar je moči); ta se da pri attributivnih in adverbialnih
določilih tudi v stavek s posse  razširiti: Scaevolam unum nostrae civitatis prae-
stantissimum audeo iticere. In fidibus musicorum aures vel minima sentiunt. Caesar
quam maximas (potest) copias parat  (čim večje čete more, kar je moči velike,
večje ko more). Quam primum  čim preje; quam celerrime  čim brže. — Za tantus
sledi qnantus  (kolikor, ne quam)  s superlativom: Tanta est inter eos, quanta
maxima potest, morum distantia.

§ 274. Ako se dve lastnosti na jedni  osebi ali stvari med seboj
primerjati, stopi ali magis  pred adjektiv (adverb), ki znači višjo
stopnjo, ali stojita oba adjektiva (adverba) v komparativu (prim. slov.
širji ko dalji): Hotno disertus magis quam sapiens. Homani bella fortius
quam felicius gesserunt  (bolj hrabro, nego srečno).

Op. Quam pro  s substantivom pri komparativu naznanja, da je stopnja
lastnosti višja, nego se je po substantivu nadejati: Maior pugna editur, quam
pro numero hominum.

§ 275. Komparativ  stoji naposled, kadar se le dve stvari na
um jemljet.i, če se prav jedna sama imenuje: duas a te accepi epi-
stulas; respondeo igitur priori prius  (na prvo pismo odgovarjam naj¬
prej). Tako: parsprior  prvi od dveh delov, pars posterior  (ali altera )
drugi del; Italia superior  gorenja Italija, Italia inferior  dolenja I.;
Gallia citerior, ulterior  tostranska, onostran.ska Gallija.

C, Pronomini.

§ 276. Svojilni zaimki se izražajo, kadar to zahteva:

a )  jasnost: Biomjsius, servus meus, aufugit;

b)  poudarnost;  v tem slučaji stoje spredaj: Multae istarum
arborum mea manu sunt satae. Maiores nostri suos  agros colebant,
alienos non appetiverunt.

155

Sicer se opuščajo: tollo oculos  povzdignem oči; eztenclit manus
razprostira roke.

Refleksivni zaimki sui, šibi, se  in sims  se rabijo samo za § 277.
tretjo  osebo obojega števila:

I. z ozirom na osebo ali stvar taistega  stavka: direktni
refleksi  v,  in to

1. ) z ozirom na subjekt:  Sapiens omnia sua secum portat;
različno od slovenščine, kadar je refleksiv zavisen od dopolnila
Slavkovega: od infinitiva, relativnega ali absolutnega (abl. abs.) par-
tieipa, gerundiva ali glagolskega substantiva: Caesar civitatem liberam
ser vir e šibi  (njemu) coegit. Homo placabilis facile ignoscit iniurias šibi
Matas (= quae ei illatae sunt). Mucius Porsennam interficere propo-
sita šibi morte conatus est. Senatni populus ipse regendi sui  (vladati
ga )potestatem tradidit. Nicias vehementen tua sui recordatione delectatur.

2. ) z ozirom na dativen ali akkusativen  objekt taistega
stavka: Scipio Sgracusanis suas res restituit  (njih lastnino). Iustitiam
propter sese colo  (zaradi nje same). Deum testantur opera sua. Con-
serva tuis suos. Iustitia suum cuigue distribuit. Hannibalem sui cives
e civitate eiecerunt  (njegovi lastni sodržavljani).

3. ) pri acc. c. inf., ki je stavkovo dopolnilo,  z ozirom na
subjekt ali subjektov akkusativ:  Bias omnia se aiebat, secum
portare sua. Animus sentit se sua vi, non aliena moveri.

Op. 1.) Subjekt utegne logičen  biti, t. j. subjekt po zmislu, ne po obliki:

Cui exploratum est (== giiis scit) se ad vesperum victurum esse? Sapientiam nun-
quam sui paenitet.

2.) V taistem stavku utegneta dva refleksiva stati, od katerih se jeden
na subjekt, dragi na subjektov akkusativ odnaša: Ariovistus Caesari respondit,
neminem secum sine sua pernicie contendisse  (da se ni nikdo z njim brez svoje
pogube bojeval).

II. rabi se sui, šibi, se  in suus  z ozirom na subjekt nadred- § 278.
nega  stavka v notranje zavisnih,  t. j. takih konjunktivnih
stavkih,  ki izrekajo misel subjekta vladalnega  stavka: indirektni
refleksiv  (prim. § 308.): Atticus orat, ut šibi rescribam. Ariovistus
exclamavit, quid legati ad se venirent. Themistocles domino navis multa
pollicitus est, si se conservasset. Themistocles quietem capere non
poterat, quod se Miltiadis tropaea e somno suscitarent. Golli non
dubitabant, quin Romani šibi libertatem erepturi essent.

Op. 1.) Subjekt utegne tudi tu logičen biti: A Caesare valde liberaliter
iniiitor (— Caesar me invitat), šibi ut sim legatus.

2.) Pri direktni  razlagi stoji v posledičnih, konjunktivnih časovnih,
primerjalnih, uvetnih in dopustnih stavkih is: Epaminondas ita disertus erat, ut

156

nemo Thebanus ei par esset eloquentia  (toda Epaminondas cledit operam, ne quis
Thebanus šibi  par esset eloquentia). Alcibiades, cum ei nuntius missus esset, ut
damam rediret, trirlmem conscendit  (toda Alc. dixit, cum šibi  nuntius missus
esset, ut domum rediret, se trirlmem conscendisse). Nisi e.i nuntius missus esset,
nun redisset; quasi ei nuntius missus esset, rediit.

Pri]>. Piazloček med refleksivom in demonstrativom predočuje naslednji
pregled:

Alexander moriens anulum suutn  (svoj prstan) dederat Perdiccae.

Perdiccas eius anulum  (njegov prstan) acceperat.

Qua re A. declaraverat, se regnum ei commisisse  (da je [on] njemu izročil).

Ex quo P. coniecerat, eum regnum šibi commisisse  (da je njemu izročil).

Ex quo ornnes coniecerant, eum regnum ei commisisse  (da je njemu izr.)

Perd. postulavit, ut se  (njega) regent haberent, cum Alezander anulum šibi
(njemu; direktno: mihi) dedisset.

Amid postulaverunt, ut omnes eum  (njega) regent haberent, cum Alexander
anulum ei  (njemu) dedisset.

§ 279.  Vzajemno  (recipročno) dejanje se izraža:

1.  ) z inter nos, inter vos, inter se, inter ipsos;  slov. se, med
seboj:  Cohortamur inter nos  opominjamo se med seboj. Pueri inter
se amant  ljubijo se med seboj. Inter nos similes sumus  podobni smo si.

Op. Pueri se amant  pravi: ljubijo vsak sam sebe. Poleg inter nos  etc. sme
se tudi objekt nos  etc. le pri različnosti subjekta in objekta postaviti: res puhlica
nos inter nos conciliat,  ne pa pri jednakosti; torej ne: pueri se inter se amant.

2.  ) s ponavljanjem teiste besede: Manus manum tavat. Alter
alterum complexi sumus  objela sva se (drug drugega). Atteri alteros
vincere quovis modo volunt  drugi liot.e druge nadvladati (o dveh
strankah). Milites alius alium hortantur.

§ 280. 1.) Mic  o vi, ta je demonstrativ prve  osebe ter kaže na to,

kar je govorniku po času, kraji in mislih blizu, in je često toliko,
kot meus, noster  ali s tema v zvezi: hic meus liber; liaec ttrbs  naše
mesto; haec tempora  naši časi; hic dies  današnji dan.

Op. lik  kaže na naslednje, ako se to ne stavi s poprejšnjim v nasprotje;
če se to godi, rabi ille: haec dixit; hoc modo locutus est;  toda: cum multa alta
mirabilia suni, tum illud imprimis.

2.  ) Iste  ta tvoj  ali vaš  je demonstraliv druge  osebe, t. j.
zaznamuje, kar se na ogovorjenika odnaša, in je često toliko, kot
tuus, vester  ali s tema v zvezi: iste tuus liber; in ista nrbe  v vašem
meslu; perfer istam vilam.

Op. Iver je ogovorjenik včasi nasprotnik, izraža iste  tudi zaničevanje:
iste latro (Verres) ; si iste (Catilina) in Manliana častni pervenerit  etc.

3.  ) lile  oni je demonstrativ tretje  osebe, t. j. zaznamuje,
kar je govorniku krajevno in časovno oddaljeno: lile eius liber; tnare
illud  ono morje; tempora illa  oni (tedanji, bodoči) časi.

157

Op. 1.) lile  nav. za substantivom znači tudi kaj znanega:  Socrates Ule
oni (znani, slavni) Sokr.; Medea illa  ona (glasovita) M.; praeclarum illud Soloni s
ona (znana) krasna izreka Solonova.

2.) Ako se kaže nazaj na dve omenjeni osebi, rabi se Uh  za prvo kot
bolj oddaljeno, hic  za drugo kot bližjo: Ignavia corpus hehetat, labor firmat; illa
maturam senectutem, hic longam adulescentiam reddit.  — Izjemno utegne hic  na
prej omenjeni kot govorniku važnejši pojem kazati: Melior est certa pax quam
sperata victoria; haec in Uta, illa in deorum mami est.

Kar o hic, iste, Ule,  to velja tudi o krajevnih adverbih hic  tukaj, istic  tam,
Ulic  onde.

1.  ) Is  kaže menj poudarno nego hic, iste, Ule  na prej ome¬
njeno osebo in se rabi a)  samostalno, kakor slov. on, gen. njega;
h)  pridevno: ta, tisti, tak;  c)  korrelafivno s qui,  t. j. demonstrativ
(on, ta, tisti, tak), na katerega se qui  ozira, izraža se z is.  Sta-li is
in qui y  jednakem  sklonu, onde is  odpada, če se ne poudarja:
Ad eas res  (le stvari) conficiendas Orgetorix deligitur. Is  (on) šibi
legatiovem ud civitates suscepit. In eo ithrere  (na tem polu) persuadet
Castico. Praesta te eum  (tak), qui miki a puero es cognitus. Mazimum
ornamentum amicitiae tollit, qui  (kdor) ex ea tollit verecundium  (t. j.
is, qui). Male se res liabet, cum, quod virtute effici debet, id  (poudarno;
v tem slučaji stopi is  nav. za relativni stav.) tentatur pecunid.

Op. 1.) Redko se opužča korrelativni is  pri različnih sklonih; Xerxes
praemium proposuit (ei), qui invenisset novam voluptatem.

2.  ) M is, et is quidem, atque hic, isque, nec (neque) is, sed is,  slov.: in
to. in sicer,  in  pa,  pridevljejo substantivu attribut s posebnim poudarkom:
Unam rem explicabo eamque maximam. Severitatem in senectute probo, sed eam
modicam.  Z ozirom na infinitiv ali cel stavek nastopa neutrum: Negotium magnum
est navigare atque id mense Quinctili. Quereris idque tuo ture.

2.  ) Idem  taisti, ravno tisti  pridevlje taistemu subjektu
še jeden  praedikat; v slov. ga namestuje veasi tudi, ob jednem,
ali če sta si praedikata nasprotna, vendar:  Cicero fuit orator idemque
philosophus. Quidquid honestum est, idem est utile. Senectutem ut
adipiscantur, omnes optant, eandem  (vendar) accusant ad&ptam.

3.  ) Ipse  sam izreka nasprotje  ali daje nanje misliti; v slov.
ga namestuje včasi: sam o sebi, uže, celo, ravno, prav:  Valvae
se ipsae aperuerunt. Est aliud ar s ipsa  (sama o sebi), aliud, quod
propositum est arti. Ipsa spes  (nada sama, uže nada) inopiam susten-
tabat. A multis ipsa  (celo) virtus contemnitur. Cato mortuus est annis
octoginta tribus ipsis  (ravno, prav) ante Giceronem consulem. Hoc ipso
die  ravno danes; nune, tum ipsum  ravno zdaj, tedaj.

V sklonu se ravna ipse  pri osebnih zaimkih po nasprotji:
Se ipsos  (ne drugih) omnes natura diligunt. Nosce te ipsum  (samega
sebe). Cato mortem šibi ipse conscivit.

§ 281.

158

Op. 1.) Vendar sklada latinščina ipse  rada s subjektom, tudi če nasprotje
drug sklon zahteva: Metlici /psi se curare non possunt. Deforme est de se ipsum
praedicare.  Vselej per se ipse: Per nos ipsi bellum gerimus.

2.  ) Pri svojilniku stopa ipse  v n o m., če je oseba svojilnikova z glagolovo
jednaka: Vestra ipsi virtute  (s svojo lastno hrabrostjo) vicistis.  Ge ni jednaka,
mora ipse  v gen. stopiti: Nostra ipsorum opera vicistis.

3.  ) Ipse (et ipse, ipse quoque)  se pravi tudi takisto, isto tako  (krep¬
keje nego /teni): 11 ex ipse (quoque) pugnavit. Litterae mittuntur miki a patre, ah
amicis item.

282.  Qui, quae, quod  nastopa pogostem v glavnih stavkih, da
jih tem ožje na prejšnje navezuje; onde je qui = et is  ali is vero
(autem, enim, igitur), nam hic  et.c.: relativna zveza:  Res loguitur
ipsct; quae  (in ta, ta  pa) semper plurimum valet. Nihil est amabilius
virtute; quam sequere, quaeso  (sleduj jo torej). Jednako pred vpra¬
šanji: Patria omnium nostrum mater est; pro qua quis dubitet mortem
oppetere?

Op. 1 .) Relativna zveza se rabi često tudi za piko: Cimon decem annorum
exsilio multatus est. Cuius facti celerius Athenienses quam ipsum paenituit.  Tako
zlasti: Quare; Quam ob vem; Qua de causa; Quo facto  potem, vsled tega; Quibus
rebus (Quo) factum est, ut; Quae cum ita sint  etc.

2.) K takemu relativu se ne pristavlja nobena priredna konjunkcija, izimši
tamen: Multa pollicitus est, quae non praestitit  (česar pa ni držal; tudi qnae tatnen,
ne pa quae vero, autem).

283. Substant.iv,  na kojega se relativ odnaša, se vpleta  v rela¬
tivni stavek zlasti:

1.  ) če je relativni stavek pred  glavnim, v katerem ga potem
is  ali bolj poudarno hic  namestuje: Quam quisque novit artem, in
hac se exerceat. Qua nocte natus Alexander est, eadem Dictnae Ephesiae
templum deflagravit;

2.  ) če relativni stavek apposicijo  določuje: Eodem anno a
Campanis Cumae, quani Graeci tuni urbem tenebant, capiuntur  (mesto,
katero so imeli). Constantes amici deligendi sunt, cuius generis est
magna penuria  (nam. genus, cuius).

Op. Jednako se superlativ, ki ga relativni stavek določuje, vanj vpleta:
Themistocles de servis suis, quem habuit fidelissimum, ad Xerxem misit  (najzve¬
stejšega, ki ga je imel). Je-li superlativ ob jednem apposicija, onde rabi latin¬
ščina komparativ z nikalnico v relativnem stavku: Phidiae simulacra, quibus
nihil vidimus perfectius  najdovršenejše, kar smo videli (§ 247., op. 2).

284. Ako stoji v relativnem stavku drug  za  vi  sen  stavek, čegar
demonstrativ se na relativ odnaša, to stopa relativ v sklon tega
demonstrativa: Quis non admiretur Leonidam, cuius etsi (= qui,
etsi eius) interitus certissimus erat, tamen in statione permansit? Nihil

— 159

est amabilius virtute, quam si (— quae, si eam) sequeris, te beatum
reddet. Errare malo cum Platone, quem quanti  (==  de quo, quanti
e,um) facias, scio.

Op. Vsled attrakcije navstajajo skladi, kakor: raptim quibus (= Us, quae)
quisque poterat elatis.

V pri redni h relativnih stavkih se drugi relativ, tudi ko § 285.
bi imel v drugačnem sklonu biti nego prvi, utegne izpust it i in z is
nadomestiti: Caveto eum, qui dbsentes amicos rodit eique omnes boni
odiosi sunt. Is  ni potreben, ako bi imel drugi relativ v nom. ali akk.
stati: Bocchus cum peditibus, quos Volux adduxerat neque (— quique
non) in prior e pugna adfuerant, postremam aciem invadunt.

Op. To se ne zgodi, ako relativna stavka nista priredna, nego tvori prvi
z odnosnim substantivom j e de n pojem,  na kojega se drugi odnaša: Belgae
proximi sunt Germanis, qui trans Bhenum ineolunt  (= prekorhenskim Germanom),
quibuscum continenter bellum gerunt.

Qui  namestuje slov. kakoršen (kakor): § 286.

1.  ) v relativnih  pri  m er  j a In  ih  stavkih za ide m: Idem sum,
qui fui semper  prav tak sem, kakoršen sem zmerom bil. Servi moribus
iisdem erant, quibus domini.  Nam. relativa utegne atque, que  ali et
stati, če imata primerjana pojma t.aisli praedikat: Imperii vitaeque
finis idem fuit. Non idem interitus est animorum et corporum.

2.  ) s substantivom  vred v nom.  ali a bi. kažoč lastnost,
kateri je kaj primerno:  Omnia, quae vestra prudentia est  (kakoršna
je vaša razumnost), perspexistis. Qua es prudentia  (kakoršne razum¬
nosti si), nihil te fugiet, si meas litteras diligenter legeris.  Toisto
izraža pro  z abl. : pro singulari tua prudentia perspicis  po (vsled,
primerno) izredni svoji razumnosti.

Quis, quid  kdo, khj,  kak  sta breznaglasna ter ne stojita § 287. 4

počet.kom stavka. Rabita se zlasti v zavisnih stavkih za si, nisi,
ne, num, quo, quanto  in drugimi relativi,  in sicer za si, nisi,
ne, nuni  obe obliki quis, qui  brez razločka samoslalno in pridevno:
ne quis  in ne qui miretur; si qui deus subveniret; ne quis dies inter-
mittatur;  za relativi in v glavnih stavkih pa le quis  samostalno : quo
quis callidior, boe suspectior; dixerit quis.  Jednako si quando če  kdaj,
sieubi  če kje, necubi  da ne kje.

Op. Vendar nastopi za navedenimi besedami aliquis  v pomenu le kdo:

Si aliquis  (ali quisquam ) fuit doctus, is fuit Aristoteles.

Alifjui.s (aliqui)  nekdo, nekak  (kdo, kak), krepkeji nego § 288.
quis,  stoji nav. v trdilnih  stavkih: Dixit mihi aliquis. Adfer miki
librum aliguem. Ego quoque suni aliguid  sem nekaj  (ne prav malega).

IGO

§ 289. Quispiam  nekdo je skoro jednakega pomena, kakor aliguis
in quis,  toda redkeji: dixerit fortasse guispiam  morda poreče kdo
(prim, dixerit aliguis, dixerit quis ).

§ 290. Quisquam  (samosfalno, redko pridevno) sploh kdo,  ullus
(pridevno) j eden,  kak  (unguam  kdhj, usquam  kje, quoquam  kam)
stoje v nikalnih  stavkih; torej slov. nikdo, nobeden, nikak:
lustitia nunguam nocet cuiguam. Sme virtute neque amicitiam neque
ullam vem expetendam consegui possumus.  Vendar se rabi nam. ne
guisguam  redno ne quis.

Tudi v stavkih nikalnega zrnisla;  tako v vprašanjih:
Num quisquam Croeso ditior /uit?  nadalje v primerjalnih  stavkih:
Verres taetrior tyrannus Syracusanis fnit guam guisguam superiorum;
in v u vet n ih stavkih: Si ullameaapud te cornmendatio valuit, haec
ut valeat, rogo.  — Jednako za v : x, aegre; noto, nego, nescio, veto, cave.

Op. 1.) Sine ulla spe  brez nikake nade. brez vsake nade; sine ulla dubi-
tatione;  toda če pristopi še jedna nikalnica: non sine (= cum) aliqua spe. Verres
nihil unguam feeit sine aliquo quaestu.

2.) Quisquam  se nahaja tudi pridevno,  toda le z appellativi, substan-
tiviranimi adjektivi ali kollektivi, ki značijo osebe:  nec quisquam Orator, quis-
quam doctus, quisquam Atheniensis, cuiqnam generi homimtm.  — Jednako nemo
— nullus  pri osebnili imenih: nemo Romanus, nemo scriptor, nemo civis.

§ 291. Quidam  neki, nekdo, nekateri,  ki ga nočem ali ne

morem povedati: quidam Gallus; scriptor gnidam; Manlius quidam;
gnidam de collegis nostris  (nekateri, eni).

Op. Quidam  znači tudi, da je uporabljeni izraz prekrepek ali preslab;
pristavlja se mu včasi quasi, tamquam: Mithridates mira quadam memoria fnit
(celo, res čudovit). Omnes att.es habent quoddam  (neko, nekako) commune vin-
culum et quasi cognatione quadam  (po nekaki sorodnosti) inter se continentur.

§ 292 . Quisque  vsak  (posebe), vsakateri  je breznaglasen in se
naslanja na druge besede, ponajveč na refleksi  ve;  unusquisque
je naglasen vsakdo, vsak posamezen, slehern:  Laudati omnes
sunt donatigue pro merito guisgue. Sumi cuigue. Minime šibi quisque
notus est. Eadem est utilitas uniuscuiusgue et universorum  t.oisto je
koristno vsakemu posameznemu, kar vsem skupaj.

Op. Raz.ven za refleksivi stoji quisque:

aJ  za superlativi,  in to mase. v singularu, neutrum tudi v pluralu:
optimus quisque  vsak dobri, vsi ali sami dobri, uprav najboljši. Optimum quidque
rarissimum est  vse dobro je redko (superl. tudi v praedikatul). Reeentissima
quaeque sunt correcta et emendata maxime.

b)  za vrstilnimi štev  ni  ki:  primus quisque  vselej prvi; quinto quoque
anno  vsako peto leto, vseh pet let; primo qitoque tempore  čim prej, tem bolj.

161

c)  za relativi, vprašalnimi zaimki (vprašalnimi adverbi) in
veznikoma ut, ubi: Quam quisque norit artem, in hac se exerceat.  Mi stavimo
zaimek nav. v glavni stavek: Vsak naj se uri v tej umetnosti, katero zna; v lat.
stoji quisque  ali v relativnem stavku samem ali v obeh: Quod cuique obtigit, id
quisque teneat  vsak naj obdrži, kar mu je pripadlo. Magni interest, quos quisque
audiat cotidie domi. Ut (ubi) quisque me videvat, narrdbcct  vselej, kadar me je
kdo videl, je pravil.

Prip. 1.) Refleksiv stopi za quisque a)  (Seje relativ spredaj: Quanti quisque
se facit, tanti Jit ab amicis; h)  če je praedikat: Id maxime quemque decet, quod
est cuiusque mascime suum.

2.) «Čim učenejši (bolj izobražen) je kdo, tem skromnejši je»: quo quisque
est doctior, eo est modestior;  ali: ut quisque est doctissimus, ita est modestissimus;
ali: doctissimus quisque est modestissimus  najučenejši je vselej najskromnejši
(ne: semper).

Quotusquisque  kolika!eri, kako malokdo: Quotus-  § 293 .
quisque disertus est!  kolikateri je besedit.! kako malokdo je besedit!

Quisquis  in quicumque  kdorkoli; vsak, kdor;  vsi, ki,
sta relativa in zahtevala verbum finitum, razven v izrazih quacumque
ratione, quoquo modo  (== omni modo), quocumque modo  na vsak način:
Quidquid  (karkoli; vse, kar) oritur, causam habet a natura. Quae
sanari poterunt, quacumque ratione sanalo  (namr. quacumque ratione
sanare potero).

XJterque  vsakateri od dvojice, oba;  plnr. utripne  oboji:
uterque orator  oba govornika, t. j. vsakateri izmed obeh (Demost.henes
in Cicero); uterque exercitus  obe vojski (rimska in sabinska); ut.rique,
Romani et Graeci; utraque castra  oba taborja. — Ambo  oba vkup,
uterque  vsak za se: Duo senatores milu obviam sunt faeti; ambos
salutavi, uterque resalutavit.

Alter  jeden izmed dveh, drugi,  alter  — alter  (tudi unus  § 294 .
— alter ) jeden — drugi, alteri  — alteri  jedni — drugi (o dvojih):
Hannibal altero  (na jedno iz dveh) oculo caecus fuit. Alter alterum
necopinato vidimus  jeden drugega (drugi drugega) sva iznenada videla.

Alter Demosthenes  drugi D.; alter ego  ves jaz; nihil alterius causa
facere  (zavoljo bližnjega).

Alius  jeden iz množine, drug,  alius — alius  jeden —
drug, alii ■—■ alii  jedni — drugi: •* Alius aliud probat  drug odobrava
drugo (jeden to, drug drugo); aliud alii natura iter ostendit  drugemu
drugo pot (vsakemu drugo pot); aliter alii vivunt  drugi žive drugače
(nekateri tako, drugi drugače).

Kermavner, Latinska slovnica.

11

162

§ 296 .

# § 296.

Poglavje 26.

Položaj glagolski, genus verbi.

1. Tvorni (aktivni) položaj.

1. ) Mnogi glagoli imajo v aktiva poleg prehodnega tudi nepre¬
hodni pomen: abstinere  zadržati in zdržati se: faba  (tudi se); decU-
nare  odvrniti in kreniti de via, a veritate; differre  odlašati in raz¬
likovati se; facessere  zvrševati in pobrati se; inclinare  nagniti in
nagniti se; intermittere  opustiti in nehati; praecipitare se de turri,
flmnen praecipitat  dere: remittere popustiti in odjenjat.i (dolores, ventus);
superare  premagati in preostaja)! (pecunia); suppeditare  podajati in
obilno biti; tenere  držati in trajati (imber per totam noctem); traicere,
transmittere  prepeljati in prepeljati se; vertere  obrniti, fortuna vertit
obrne se.

Op. Pri nekaterih glagolih se navadni, določeni objekt opušča; po takem
dobivajo neprehodni pomen: appellere  (sc. navem)  pristati; conscendere  (sc. navem)
odjadrati; ducere  (sc. ezercitum)  marširati; inhiblre  (sc. currum, equum, navem)
ustaviti se; obire  (sc. mortem)  umreti; sohere  (sc. ancoram ) odriniti.

Zastran neprehodnih glagolov, ki so vsled sostave prehodni, gl. § 208.

2. ) Aktiv zaznamuje pogostem to, kar kdo po drugem daje
storiti: Xerxes pontem in Hellesponto fecit.

Op. Mimo tega se izraža slov. dati, pustiti  s:

a) possum  in passivnim infinitivom, sosebno pri nikalnici, pri facile, vix,
aegre: Bes diutius dissimulari non potuit. Vix ima causa reperiri pote,st.

b) iubeo, veto; impedio, prohibeo  (ne pustim): Caesar pontem /eri iussit
(vetuit). Conscientia mala noeentes tranquille dormire prohibet.

c) patior, sino, permitto  in nikalno čarne (-te), noti (-te): Onr inmriis te
tacessi pateris ? Notite, mei amid, ulla re /rangi.

d)  s curo  in gerundivom: Caesar pontem fadendum curat.

2. Povratni in medialni položaj.

1. ) Povratni ali reileksivni glagoli so prehodni glagoli, katerim
služi v objekt povratni zaimek; me delento libris  sebe razveseljujem
s knjigami. Terra circum axetn se convertit et t,orquet. Ita, bene,
praeclare se habere  (imeti se).

Op. Nekateri glagoli so v slov. povratni, v latinščini pa ne: gaudeo  veselim
se; caveo  varujem se; metuo, timeo  bojim se; video  smejem se; spero  nadejam
se; sudo  potim se.

2. ) Iz refleksivnih glagolov so se razvili medialni, ki imajo v
latinščini passivno obliko; subjekt vrši tu dejanje sam na sebi ter
ni samo trpen: armari  oborožiti se; augeri  množiti se, rasti; non-
gregari  zbirati se; delectari  veseliti se; effundi  razlivati se; extendi

163

širiti se; exerceri  uriti se; falli  motiti se; alii in aliampartem feruntur
razkrope se, dero; locupletari  obogatili se; mutari  izpreminjati se:
occasio offertur  ponudi se (ne: se offert ); omari  opraviti se; vehi
voziti se; ver šari., verti  vrteti se: Pares cum paribus facillime con-
gregantur. Milites exercentur, lavantur.

Op. Kakor se pa dejalnost subjektova poudarja, nastopi aktiv z rellek-
sivom: delectari  veseliti se, se delectare  sebe veseliti; moveri  gibati se nehote,
movire se  gibati sebe; se commovSre non possunt  (vkljub prizadevanju).

3.) Medialnega pomena so tudi deponentni glagoli: niti  opirati
se, morari  muditi se, laetari  radovati se, pasci  pasti se, mir ari  čuditi
se, nasci  roditi se, potiri  polastiti se, vereri  bati se (§ 249.)

3. Trpni (passivni) položaj.

1. ) Kakor medialna tako se je tudi passivna oblika razvila iz
refleksivne (§ 108., 2.), samo da je v passivu subjekt le nosit.elj
dejanja; sloveni se ali s povratnim zaimkom: ager non semel aratur
(orje se), ali s part. perf. pass. in biti:  porta nodu clauditur  (so
zaprla). Pogostem služi nam tvorni položaj, kjer ima latinščina trpni,
včasi ga opisujemo z dati  se  in infinitivom: ut salutas, ita resalu-
tabere  (prim. kdor tepe, ga tepo). Vir bonus ab honesto nulla re
deterrebitur  (ne bo se dal odvrniti).

2. ) Osebni  passiv imajo le prehodni glagoli: Hannibal Romanos
saepe vic.it. Romani ab Hannibale saepe vidi sunt.  Neprehodni glagoli,
ki so v aktivu brez objekta, so v passivu brez subjekta, t. j. le v
tretji osebi sing. neutr. v porabi: itur  ide se, perventum est  prišlo se
je, curritur  teče se: Negat Epicurus iucunde posse vivi, nisi cumvir-
tute vivatur.  Prim. § 219., op. 1.

Op. Pri deponentnih glogolih, ki imajo le v gerundivu passivni pomen,
se nadornestuje passiv z opisom: govorstvo se jako občuduje eloguentia magnae
est. admirationi, el. magna admiratione adficitur, el. magnarn habet admirationem,
magna est admiratio eloguentiae.  Samosilnik se črti tgrannus odio est, in odio
est, mnltum odii habet, in odium vocatur, venit.  Pozabljen biti obltvione obrni, in
ohlivionem adduci.  Prim § 226., 1., op.

3. ) Pri čisto passivnih, ne medialnih infmitivih se rabi coepi
vsled attrakcije v passivnih oblikah: coeptus sum, eram  ete.: oratio
legi coepta est  govor se je jel brali; consuli coepti sumus  začelo se
je nas popraševati; pugnari coeptum est  bojevanje se je začelo. Toda
pri fieri  sloji navadno  in pri medialnih passivih vselej  aktiv
coepi: iniuriae fieri. coeperunt; aer moveri coepit,; fiducia augeri coepit
zaupanje je jelo naraščati.

§ 297.

11 *

164

Jednako se utegne reči: oratio legi desita est  govor seje nehal
brati; vendar tudi oratio legi desiit;  a pri nedoločenem  subjektu
stoji le passiv: pugnari desitum est  (ne: desiit).

Poglavje 27.

O porabi časov.

§ 298. Vsako dejanje utegne na vsaki časovni stopnji,  t. j. v
sedanjosti, preteklosti in prihodnosti, po svojem trajanji  biti ali
nedovršeno ali dovršeno.

Časi sedanjosti so: praesens in praesentijski perfekt.

Časi preteklosti so: imperfekt, plusquamperfekt,

historijski perfekt in historijski praesens.

Časi  prihodnosti so: I. futur in II. ali dovršni futur
(fut. exactum).

Časi sedanjosti in prihodnosti se imenujejo tudi  glavni časi,
časi preteklosti  pa  historijski ali minoli časi (praeterita).

Nedovršeno ali trajno dejanje zaznamujejo oblike praesen-
tovega  debla: praesens, imperfekt in futur I.

Dovršeno  dejanje zaznamujejo oblike perfektovega  debla:
perfekt, plusquamperfekt. in dovršni futur.

§ 299. Praesens zaznamuje kakor v slovenščini:

1. ) vsako sedanje  dejanje, bodi si da se v trenotji govorjenja
vrši ali da traja ali se ponavlja, bodi si da se je prej začelo in se
še vrši: Scribo epistulam. Deus mundum conservat. Cotidie lego
Platonem. lam diu te exspecto.  Poslednje često v passivu: Terra
herbis vestitur  je odeta. Non portu illud oppidum clauditur.

2. ) dejanje, ki velja za vse čase,  torej tudi za sedanjost:
Fortes fortuna adiuvat.

3. ) izreke in nauke,  ki se nahajajo v še ohranjenih knjigah:
Plato docet. Cicero aliter iudicat.

Jednako v stranskih stavkih: Logueris adhuc, cum omnes tacent.
Relegatus mihi videov, postguam in Formiano sum.

§ 300. V živahnejši pripovedi služi praesens kakor v slov. za pre¬

tekla dejanja namesto pripovednega perfekta: historijski praesens:
Caesar provinciae toti quam mammum potest militum numerum imperat;
pontem iubet rescindi.

Jednako v stranskih stavkih: Catilina, postguam omnium animos
alacres videt, conventum dimisit.  Tako sosebno pri dum  dočim, med

165

t.em ko, kadar navaja preteklo dejanje, ki se je vršilo, ko je glavno
dejanje nastopilo: Graeciae civitates, dum imperare singulae cupiunt,
imperium omnes perdiderunt.

Perfekt je dvojen: praesentijski in historijski.

I. Praesentijski perfekt  (sedanji dovršnik, tudi perfectum
logicuni zvan) zaznamuje a)  za sedanjost dovršeno dejanje; b)  dovr¬
šenemu dejanju sledeče stanje; slov. rabi dovršne glagole. Tako
a) dixi  rekel sem (sedaj je konec besed). Fuimus Troes, fuit Ilium
(zdaj nismo več); b) novi  zvedel sem, vem;  consuevi  navadil sem se,
navajen sem;  constiti  postavil sem se, stojim;  consedi  usedel sem
se, sedim;  miki persuasi  preveril sem se, preverjen sem:  Is
mos ad hunc diem permansit  ostal je in traja še.

Jednako v stranskih, zlasti časovnih stavkih, kadar se izreka,
da se je pred dejanjem, ki se sedaj ponavlja, vsa krat  drugo
zvršilo (perfectum antecedens); slov. rabi rada sedanjik: Galli, cum
superaverunt (— victores sunt), animalia capta immolant. Cum ad
villam veni  (kadar pridem), hoc ipsum nihil agere me delectat. Nos,
si dens condoluit  (če boli), ferre non possumus.

Op. Perf. pass. je velikrat pravi perf. praesens ter znači sedanje stanje:
epistula scripta est  list je pisan, in temu primerno za preteklost: scripta erat  je
bil pisan, fuit scripta  je bil spisan, fuerat scripta  je bil prej spisan; vendar se
nahaja fuerat scripta  za prosti plusqpf. = erat scripta.

II. Historijski perfekt  služi pripdvedi  v glavnih in
stranskih stavkih, zaznamujoč, daje  dejanje v preteklosti nasto¬
pilo,  brez ozira na dovršenost ali nedovršenost; slov. rabi dovršnike
in nedovršnike (trpežne), grščina aorist.

1. ) V glavnih stavkih stoji histor. perf. brez ozira na druga
dejanja: Veni, vidi, vici. Accessi ad aedes, puerum evocavi. Respondit.
Quaesivi dominum. Domi negavit esse. Corinthus deteta est a L. Mummio.
Graeci Troiatn decem annos obsessam tenuerunt. Socrates dicere solitus
est  (poleg solebat ).

Op. 1.) Tudi dejanje, ki je samo ob sebi dolgo trajalo, utegne stopiti v
historijski perfekt, ako se ne poudarja njega razvoj, nego zaznamuje le pretekla
dovršenost: Duodeguadraginta annos Diont/sius Sgracusis regnavit.

2. ) Historijski perfekt se rabi tudi v poslovicah,  kjer izreka, da je v
preteklosti kaj nastopilo, kar velja za vse čase: gnomski perfekt;  slov. rabi
navadno sedanjik: Libido ulciscendi plerumgue magnas civitates pessumdedit.

2.) Stoji historijski perfekt v stranskih stavkih, in to sosebno:

a)  v relativnih  stavkih, kadar imajo veljavo glavnih stavkov:
Paulus omni Macedonutn gaza, quae (-- et ea) fuit maxima, potitus est.

§ 301 .

166

b)  v časovnih stavkih, ako imajo pomen pripovednih glavnih
stavkov: Cum Caesar in Galliam venit, duae ibi factiones er ant,  t.j. C. in
Galliam venit et ibi (ubi) tum duae factiones erant.  — - Take časovne
stavke pričenjajo vezniki: postguam (postedguam)  potem ko, odkar,
odkler, anteguam, priusguam  predno, non ante (prius) . . guam  ne
prej nego, ut  kakor, ubi, cum  ko, ut primum, ubi primum, cum pri-
mum (simul atque,  tudi samo simul)  kakor hitro, brž ko, dum, guoad
(doneč), quamdiu  dokler, do kar, guotiescumgue  kolikorkrat. koli: Post-
quam Xerxes in Graeciam descendit, Aristides in patriam restitutus
est,  t. j. X. in Graeciam descendit, postea A. restitutus est. Xerxes in
Graeciam descendit, priusguam Aristides restitutus est. Cato, dum,
quoad, quamdiu vixit, virtutum laude crevit,  t. j. G. vixit et interea
v. I. crevit.

Op. No če se poudarja stanje,  pri katerem je glavno dejanje nastopilo,
rabi se v časovni!) stavkih imperfekt: Labienus, postguam negue aggeres negue
fussae vim kosti um sustinere potercmt, Caesarem fac.it certiorem. Fuit Lacedae-
moniorum gens fortis, dum bycurgi leges vige.bant.  — A plusquamperf. nastopi
zlasti pri ponavljanih prejpreteklih dejanjih (g 303., 2., op. 1.), in če je pred
postguam  števnik: Romani audacin in bello, ubi pax evenerat, aeguitate rem puhlicam,
curabant. llannibal tertio anno postguam dorno profugerat, cum quinque navibus
Afričani accessit.

§ 302. Imperfekt zaznamuje v preteklosti nedovršeno  dejanje. Rabi
se v glavnih in stranskih stavkih:

1. ) v izraz stranskega  dejanja, ki preteklo glavno dejanje
spremlja; perfekt nadaljuje, imperfekt zadržuje povest (perfecto pro-
cedit, imperfecto insistit oratio): Oimon celeriter ad principatum per-
venit. Habebat enim satis eloquentiae. Helvetii hoc conatu destiterunt.
Relinquebatur una per Sequanos via, qua Sequanis invitis propter
angustias ir e noti poterant. Omnes, qui aderant, auxilium a Caesar e
petere coeperunt.

2. ) v izraz ponavljanih  dejanj (običajev, navad, naprav) brez
ozira na drugo dejanje: Atticus mendacium neque dicebat, neque pati
poterat. Socrates dicere solebat omnes in eo, guod scirent, satis esse
eloguentes. Romae guotannis bini consules creabantur.

Op. Je-li ponavljanje s posebno besedo oznamljeno, na pr. saepe, semper,
diu, plerumgue, multi,  rabi se navadno perfekt: Semper Cimonem pedisegui cum
numniis sunt secuti. Diu sirit. Ob debilitatem animi multi amicos perdiderunt.

3. ) v izraz trajnega stanja  v preteklosti, zlasti v opis
krajev, prirodnih prikazov, značajev, misli, čutov: Caesar Alesiam
circumvallare instituti. Ipsum erat oppidum in colle sunimo, cuius

167

radices duo duabus ex partibus ftumina subluebant. Caesar armis rem
gerere constituit; videbat enim inimicorum in dies maiorem fieri exer-
citum, reputabatque appropinquare hiemetn.

Op. Imperfekt zaznamuje včasi začeto in poskušeno, pa ne zvršeno dejanje
(imperfecturn con at Us):  Consul animos nnlitum leniebat  (tolažil, skušal uto-
lažiti). Pjjrrhm Fabricio pecuniam dabat  (dajal, ponujal).

Infinitivus historicus.* Inf. praes. act. in pass. navaja v hitro napredujoči
pripovedi več istodobnih naglo minolih dejanj; subjekt njegov stoji v nomina¬
tivu: Cotidie Caesar Aeduos frumentum flagitare. Diem ex die ducere Aedui;
eunferri, comportari, adesse dicere.

Redko nastopi historijski infinitiv v stranskih stavkih, zlasti časovnih s
postquam, ubi, cum: lam dies consumptus erat, emu tamen barbari nihil remittere
atque aerius instare.

Plusquamperfekt zaznamuje nalik praesentijskemu in historij- § 303.
skemu perfektu:

1. ) v glavnih in stranskih stavkih za preteklost, dovršeno
dejanje in iz njega izvirajoče stanje: i m perfektni  ali logični plus-
cjuamperfeki: noveram  zvedel sem bil, vedel sem;  constiteram  po¬
stavil sem se bil, stal sem;  jednako consueveram, consederam
(gl. § 301., 1.) Zlasti jasen je ta pomen v passivu, kjer je po takem
erat  le kopula, katero Caes. v tem slučaji nav. pred  part. postavlja:
Religuum erat certamen in virtute positum;

2. ) navadno v stranskih stavkih dejanje, ki je bilo pred drugim
preteklim dejanjem nastopilo: historijski  plusquamperfekt.: Pau-
sanias eodem loco sepultus est, ubi vitam posuerat. Tarquinius mor-
tuus est Cumis, quo se contulerat.

Op. 1.) Ako se je od dveh v preteklosti ponavljanih  dejanj jedno
pred drugim vršilo, stopi prejšnje v plusqpf. (plusqpf. antecedens); glavno dejanje
stoji v imperfeklu: slov. rabi perfekt: Themistocli haerebant in memoria, quaecumque
et audierat et viderat. Quotiens quaeque cohors procurrerat, ab ea parte magnus
hostium numerus cadebat  (gl. § 301., II., 2.,  b, op.)

2.) Latinščina stavi točno vsako pred drugim preteklim dovršeno dejanje
v plusquamperfekt, slov. rabi rada perfekt dovršnikov: Iphicrates vigilem, quem
dormieidem viderat  (je videl), cuspide transjix.it.  Le pri glagolih prositi in
vprašali  se nahaja tudi imperfekt nam. plusqpf.: Socrates cum rogaretur,
cuiatem se esse diceret: Mundanum, inqu.it.

V lalinskih poslanicah  sjjs misli pisec cesto v tisti čas, ko § 304.
bode prejemnik list. bral, in rabi z njegovega gledišča nam. praesensa

* Podoben mu je slov. pripovedni velevnik: «Se mu koj zasanja, da pojdi
čez noč v grajšinsko hišo, se vsedi za mizo. prižgi na vsak kraj sebe eno svečo
in čakaj.« Miklošič, Synt. str. 795.

168

imperfekt ali perfekt, nam. perfekfa plusquamperfekt. in nam. futura
imperfekt, opisne konjugacije o vsem, kar se neposredno na čas
spisovanja  odnaša. Pri tem slove včeraj pridie,  danes eo die,
jutri  postridie; nune  in adhuc  ostaja: Tertiam ad te hanc epistulam
seripsi eodern die et pridie dederam longiorem  pišem ti danes to tretjo
poslanico in včeraj sem daljšo poslal. Eo die, quo haec seribebam,
apud Pomponium eram cenaturus  danes, ko to pišem, bodem pri P.
obedoval. Toda: Si vales, bene est, ego valeo. Maximi te semper et
feci et facio.

§ 305. 1.) Prvi futur zaznamuje bodoče  dejanje v prosto: Naturam

si seguemur ducem, nunguam aberrabimus. Tuis litteris respondebo.

Op. Druga oseba I. futura izreka včasi nam. direktne zapovedi ali prepo¬
vedi gotovo nado, da se kaj zgodi: Tu non cessabis et ea, quae habes instituta,
perficies.

2.) Drugi ali dovršni futur znači dejanje, ki bode pred drugim
bodočim dejanjem dovršeno:  Ut sementem feceris, ita metes.  Pri¬
merno perfektom novi  ete.: novero  zvedel bodem, vedel bodem;
constitero  postavil se bodem, stal bodem  idr.

§ 306. Ako stoji v glavnem stavku I. futur ali kak izraz futurnega
pomena, n. pr. imperativ, hortativni konjunktiv, gerundiv z esse, pos-
sum, volo, licet, oportet, difficile est, necesse est, opus est,  onde dobiva
stranski stavek:

1. ) I. futur, če ste dejanji istodobni: Doneč eris felix, multos
numerabis amicos. Eesistito gratiae, cum ofjicium postulabit. Qui
adipisci veram gloriam volet, iustitiae fungatur officiis. Stabilitas
amicitiae confirmari potest, cum homines cupiditatibus imperabunt.

2. ) II. futur, če bode stransko dejanje pri nastopu glavnega
dovršeno : Quidguid er it actum, seribam ad te. Difficile est amicitiam
manere (~ vix manebit), si a virtute defeceris. Oro te, ut, si incla-
maro, advoles.  — Tako sosebno v časovnih stavkih pri postguam,
ubi, cum, simulac, anteguam, dum, doneč  etc. : Ubi consulueris, mature
faeto opus est. Dudo uti licet, cum seriis rebus satis fecerimus. Non
desinam, dum perfecero. Non defatigabor, anteguam rationem dispu-
tandi percepero.

Op. 1.) Slovenščina nadomestuje rada II. futur s sedanjikom dovršnih
glagolov, večkrat tudi I. futur, če se futurni pomen po zmislu lahko spozna:
«Ce tebe ptica vjamemo (ceperimus),  perje vse ti vzamemo (adimemus)*.  Vselej
ima futurni pomen sedanjik začetno -dovršnih  glagolov s p o: pojdem, poletim,
ponesem, porečem idr.

169

2.) II. futur izraža včasi, da bode dejanje gotovo in hitro nastopilo: Qui
Antonimu oppresserit, is bellum confecerit. Ego certe memn rei publicae officium
praestitero.  Pogostem stoji tako video  v II. fut. v zvezi z mox, post, alias: Hisce
de rebus paulo post videro. Rede secusne, alias viderimus.

Coniugatio periphrastica (activa) zaznamuje »^dejanje, katero § 307.
kdo začenja, namerja, hoče zvršiti: Iniuriam qui facturus est, iam
facit. Profecturus eram ad te, cum ad me frater tuus venit; b)  kar
ima po mislih, pričakovanji drugih kdo storiti: Morere, Diagora: non
enim in caeluni ascensurus es  (ni se nadejati, ni ti namenjeno, da
se v nebo vspneš). Tako v uvetnih stavkih: Me ipsum ames oportet,
si veri amid futuri sumus  (če imava bili).

Sosledica časov, consecutio teniporum.

Sosledica časov uči, kateri časi se rabijo v notranje za- § 308.
vi snih,  t. j. takih konjunktivnih  stavkih, ki se izrekajo v zmislu
subjekta vladalnega stavka. Sem spadajo sosebno finalni, velevni in
želevni stavki, indirektna vprašanja in stranski stavki indirektne
razlage.

0 sosledici časov veljajo pravila:

1. ) Za časi sedanjosti in prihodnosti  (praes., perf. praes.,

I. in II. fut. in imper.) nastopa praesens, perfekt.  in coniug. periphr.
na -urus sim.

2. ) Za praeteriti  (impf., perf. histor. in plusqpf.) nastopa
imperfekt,, plusquamperfekt  in coniug. periphr. na -urus essem.

Konjunkliv praesent.is in imperfecti  zaznamuje, da je
stransko dejanje z glavnim istodobno.  —

Konjunktiv perfect.i in plusquamperfect.i  znači, da se je
stransko dejanje pred glavnim zvršilo, dajepreddobno.  —

Konjunktiv opisne konjugacije stoji, če se ima stransko dejanje
za glavnim vršiti, če je zadobno  (nastopno).

Prip. Pri aktivnih glagolih, ki nimajo supina, in v passivu se opisuje
zadobnost  s futurum sit ut  in konj. praes. in futurum esset ut  in konj.
imperfecti.

Vidim, videl sem, videl bom, ko bom videl,
kaj delaš, si delal, bodeš delal:
video, vidi, videbo, videro,
quid agas, quid egeris, quid acturus  sis.

Videl sem, videl sem bil,
kaj si delal, si bil storil, boš delal:

Videbam, vidi, videvam,

quid ageres, quid egisses, quid acturus esses.

170

1. Za praesensom: Omne animal id agit, ut se conservet. Non
debet dubitari, quin fuerint ante Homerum poetae. Incertum est, quid
cras futurum sit.

Za praesentijskim perfektom: Membris utimur prius, quam didi-
cimus (— scimus), cuius ea utilitatis causa habeamus. Oblitus es
(ignorcis), quid initio dixerim. Generi animantium omni est a natura
tributum  (je podeljeno, ima nagon), ut se tueatur.

Za obojim futurom: Nemo er it, qUi censeat a virtute esse rece-
dendum. Quod nihil de ea re scripserim, facile ignosces. Morati melius
erimus, cum didicerimus, quae natura desideret.

II. Za im perfektom in plusquamperfekt.orn: Quaerebat Socrates,
quid bornim malumve esset. Accusabatur Alcibiades, quod Hermas
deiecisset. Cura incesserat patres, ne plebs tribunos militum ex plebe
crearet. Non dubitabam, quin legiones venturae essent.

Za. bistorijskim perfektom: Sicilia prinia docuit Bomanos, quam
praeclarum esset exteris gentibus imperare. Miltiades accusatus est,
quod, cum Parum expugnare posset, a rege corruptus infectis rebus
discessisset.

Non est (erat) dubium, quin futurum sit (esset), ut contingat (contingeret)
id nobis. Nemo dubitat (dubitabat), guin futurum sit (esset), ut Pompeius a Caesare
vincatur (vinceretur).  Pa tudi: Non dubito, quin futurum sit, ut miki scribas.

Op. 1.) Tudi za p r aese n t i j s k i m perfektom nastopi često i m p erfe  k t;
redno je to v namernih in vprašalnih stavkih: Haec propterea de me dixi, ut
mihi ignosceres. Satis multas causas attuli, cur bellum gerendum esset.

Nasproti pa stoje za his tor i j s ki m perfektom indirektna  vprašanja
včasi v praesensu ali perfektu,  ako bi nezavisna v jednem teh dveh časov
imela biti: Mic, guantum in bello fortuna possit et guantos adferat casus, cognosci
potuit. Id guantae saluti fuerit universae Graeciae, bello cognitmn est Persico
(nezavis.: fortuna plurimum poteši in bello; id maximae saluti fuit).

2. ) Za bistorijskim praesensom  nastopa ali obliki  primerno konjunktiv
praesentis ali perfecti, ali pomenu  primerno konj. irnperfecti ali plusquam-
perfecti: Mettio imperat Tullus, ut iuventutem in armis iuibeat. Athenienses creant
decem praetores, qui exercitui praeessent.

Prip. Tudi historijski  i n fi  ni  ti  v velja glede sosledice za historijsk
čas: Memmius populim ad vindicandum hortari; monere, ne libertatem suam
desererent.

Op. 3.) Stavki, ki bi nezavisni v konjunktivu irnperfecti stali, pridržujejo
v zavisnosti to isto obliko: Quaero a te, cur Cornelium non defenderem  (nezavis.:
cur non defenderem?  zakaj naj bi ne bil zagovarjal?).

4.) V redkem slučaji, da bi v stranskem stavku imel konjunktiv futuri 11,
nastopiti, rabi se v aktivu  futurum sit (esset) ut  s perfektom (plusquamperfek-
tom), a v passivu  part. perf. pass. s futurus sim (essem): Incertum est, an
futurum sit, ut legati constituta die redierint. Non dubito, quin legente te has
litteras confecta iam res futura sit.

171

Posledični stavki z ut (guin, gui, qui non)  dobivajo neza- § 309
visno od glavnega stavka tisti čas, katerega bi kot samostalni stavki
imeli: Ita vizi, ut non /rastra me natum esse ezistimem  (nezavis.:
bene vizi; non frustra me natum esse existimo). Ardebat Hortensius
cupiditate dicendi sic, ut in nullo unquam fiagrantius studium viderim
(— in nullo unquam fiagrantius studium vidi  videl sem, poznam).

Ako pa izreka od praeterita zavisni posledični stavek činje-
nico  (factum), ki bi nezavisna v historijskem  perfektu bila, onde
nastopi:

a)  redno imperfekt., zaznamujoč, da je posledica s preteklim
glavnim dejanjem istodobna,  da ga spremlja: Socratis responso
sic iudices ezarserunt, ut capitis hominem innocentissimum condem-
narent. Nullum adhuc praetermisi diem, quin (quo non) aliguid ad
te litterarum darem.  — Potreben  je konjunktiv imperfecti  za
glagoli dogodili se, pripetiti  se  (factum est, accidit, contigit),  ki
s posledičnim stavkom vred činjenico opisujejo: Factum est, ut Epa-
minondas nihil praeter gloriam caperet (— Ep. nihil praeter gloriam
cepit).

b)  redkeje perfekt: Aristides in fanta paupertate decessit, ut,
gui efferretur , viz religuerit (— Ar. viz religuit). Nemo Olgmpiam
venit, guin signum loviš viderit. Alezander cutn nullo unguam hoste
congressus est, guem non vicerit  (katerega ne bi bil zmagal).

Op. Za nikalnimi in primerjalnimi stavki rabi slovenščina pogojnik, dočim
ima lat. vselej pravilno sosledico: Non fuit tanim hotno Sex. Roscius, ut de eo
potissimum conqueramur  (bi tožili). Quae (— nulla) tam firma civitas est, quae
non discidiis funditas possit everti  (ki bi se ne dala razrušiti)? Non is es, ut te
metus unguam a periculo revocarit  (bi bil odvrnil). Nemo erat adeo tardus, guin
stalim castris exeundum putaret  (da ne bi bil mislil). Maior sum, guam cui possit
fortuna nocere.

Ako zavisi konjunklivni stavek od nedoločnega glagola (infini- § 310
tiva, participa, gerundija, supina) ali od part.icipialnega adjektiva,
ravna se zavisni čas po onem določnem načinu, katerega ti nedo¬
ločni namest.ujejo: Aristides negabat guidguam utile esse, guod cum
honestate pugnaret  (Aristidis iudicio nihil utile erat, guod  etc.) Ari¬
stides, cum animadvertisset guendam seribentem, ut patria pelle-
retur, guaesisse ab eo dicitur (guaesivit), guare id faceret. Athenienses
miserunt Delphos consultum (gui consulerent), guidnam facerent. Con-
stit.it rez incertus (cum incertus esset), guantum esset hostium.

Ako zavisi stranski konjunktivni stavek od drugega stranskega § 311
stavka, čegar praedikat,  uže izraža bodočnost,  to stoji za isto-

172

dobno dejanje konjunktiv praes. ali imperf. nam. I. futura, za pred-
dobno pa konjunktiv perf. ali plusquamperf. nam. II. futura: Negat
(negabat) Cicero, si naturam ducern seguamur (segueremur), unguam
nos aberraturos. Promitto (promisi), me rem facturum, ubi primum
ad te venerim (venissem).  Jednako v passivu: Pollicetur (pollicitus
est) Caesar, si obsides šibi dentur (darentur), sese cum Helvetiis
pacem facturum.  — Jednako se nadomest.uje  konjunktiv fut. I. in II.,
če je fut.urni pojem v kaki besedi vladalnega stavka zapopaden:
Themistocles domino navis multa  (namr. se daturum esse ) pollicitus
est, si se conservasset. Xerxes praemium  (namr. se daturum esse)
proposuit, gui invenisset novam voluptatem. Agesilaus multo gloriosius
(namr .fore) duxit, si institutis patriae paruisset.

Op. Ako za visi stranski stavek od finalnega, nadomestuje  se  tudi
I. futur s konjunktivom praes. ali imperf., II. futur pa s konjunktivom perf. in
plusqpf., ker izraža finalni stavek sam ob sebi nekaj bodočega: Curio scripsi,
ut tibi daret, quod opus esset  (nezavis.: da, quod opus erit). Scripsi ad Curium,
ut, quod dixisset, daret  (nezavis.: dobiš, quod dixeris).

Poglavje 28.

O porabi načinov.

A. Indikativ.

§ 312. Indikativ se rabi kakor v slov., da se kaj določno, bodi si
trdilno ali nikalno, izreka ali v prosto in v premo (direktno) po čem
vpraša: Deus mundum conservat. Noti omnes possumus omnia. Num
negare audes?

Večkrat, pa utegne v slovenščini pogojnik, včasi velevnik na¬
stopiti, kjer ima latinščina določni izrek v indikativu, in to:

1.) pri paene  (redkeje prope)  skoro, kmalu: parne dixi  skoro
bi bil rekel; prope oblitus sum  kmalu bi bil pozabil.

• 2.) pri glagolih misliti, verjeti,  navadno z nikalnico: non

arbitrabar, non putaram (putavi)  ne bil bi mislil (verjel).

3.) pri izrazih, ki izrekajo sodbo o možnosti, potrebnosti,
priličnosti  itd. kakega dejanja. Tu nastopa:

a)  indikativ praesent.is,  ki v prosto izreka, da je dejanje
sedaj možno, potrebno itd. pri glagolih moči, morati, imeti  (pos-
sum, debeo, oportet, est  z gerundivom): Potes aliam viam ingredi
mogel  bi  (moreš še) po drugi poti iti; aliam viam te ingredi oportet
imel bi iti: alta via tihi ingredienda est  bilo  bi  ti ili;

173  —

pri izrazih: aeguum est, par est, iustum est, fas est  (bilo  bi
prav, pristojno, pravično), melius est, satius est, optabilius est, utilius
est  (bilo  bi  bolje, poželjneje, koristneje), longum est  (bilo  bi  pre¬
dolgo), difficile est  (bilo  bi  pretežko) etc.: Longum est omnia enu-
mer ar e.

b)  indikativ historijskih časov,  naznanjajoč ob jednem, da
se dejanje ni uresničilo: Poteras aliarn viam ingredi  mogel  bi
bil  iti (mogel si ves ta čas, pa se ni godilo); jednako potuisti  mogel
bi bil (mogel si, pa se ni zgodilo: pripovedno), potueras  mogel bi
bil (mogel si bil, pa se ni bilo zgodilo pred drugim preteklim de¬
janjem). Contumeliis onerasti eum, quem patris loco colere debebas
bil bi imel  častiti (pa nisi častil). Aut non suscipi bellum oportuit,
aut geri pro dignitate populi Romani. Catilina erupit e senatu trium-
phans gaudio, quem omnino vivum illinc exire non oportuerat.

4. ) v splošnih izrekih pri podvojenih ali s -cumgue  tvorjenih
zaimkih in veznikih: guisguis, quotquot, quamquam  (dasi, §344., 1.),
utut  (kakorkoli); quicumque, utcumgue, ubicumgue, quotiescumque;  slov.
rabi dopustni velevnik ali naj (si): utut est, qualecumque est, quo-
cumgue modo res se liabet  bodi si (naj si bode) kakorkoli, kakoršno
koli. Quidquid id est, timeo Danaos et dona ferentes. Haec, gualia-
eumgue erant, reticenda non fuerunt  naj si je bilo to kakoršno koli.

5. ) pri sive  — sive (seu  — seu)  bodi si da -— bodi si da (ali

da), naj si — naj si (ali), ali dopustni velevnik: lilo loco libentissime

uti soleo, sive quid mecum cogito, sive quid seribo aut lego  bodi si da

(naj si) kaj premišljujem, bodi si da (naj si) kaj berem ali pišem.

Sive habes aliguam spem de re puhlica, sive desperas, vir for tis et
constans esse non desines  imej kaj upanja ali obupaj. Sive medicinam
adhibueris, sive non adhibueris, convalesces  vzemi zdravilo ali ne (v
lat. se glagol mora  ponoviti za sive non).

Op. Bodi si da = bodi si ker slove sive quod, sive quia  z indikativom:
Romulus centum creat senatores, sive quia is numerus satis erat, sive quia soli
eentum erant, qui ereari potres possent.

B. Konjunktiv v nezavisnih stavkih.

Konjunktiv zaznamuje, kar naj se godi ali bi se godilo, I. j.
le domišljevano  (možno, neurešhičeno, dvojbeno) ali namerjano
(privoljeno, želeno, zapovedano) dejanje.

I. Coniunctivus potentialis, in sicer praesentis in perfecti
brez bistvenega razločka, služi v izraz sedaj možnega  dejanja ali
skromne  trditve (v slov. bi, utegnil bi);  nikalnica je non: Hic

§ 313 .

174

quaerat guispiam  tu bi kdo vprašal (utegnil bi vprašati); quis dubitet
kdo bi dvo.jil? nemo dixerit  nikdo ne bi dejal; non (haud) facile
dixerim; confirmaverim  trdil bi, laudaverim  hvalil bi. 'Pako pogostem:
possim, velim, nolim, malini  kot izrazi uljudnosti nam. possum  etc.

Op. 1.) Najraji nastopa potentialni konjunktiv, če je subjekt vprašalen
ali nedoločen zaimek in v 2. osebi sing. za nedoločen subjekt sploh (kdb,
človek): Dissimulatio est, cum ulici dicuntur ac sentias.

2.) Konjunktiv imperfecti  služi v izraz pretekle  možnosti, zlasti v
izrekih: diceres, crederes, putares  rekel, menil, mislil bi bil, utegnil bi bil reči,
meniti, misliti; cerneres, videres  videl bi bil: Qui videret, urhe,m captam diceret.
Jednako vprašalno: quis crederet?  kdo bi bil verjel? quis putaret?  kdo bi bil
mislil?

§31-1. II. Coniunctivus irrealis služi v imperfektu  za izraz
sedanjega neistinitega  uveta ali vsled kake ovire neuresni¬
čenega  dejanja, v plusquamperfekt.u  pa za izraz jednakega
preteklega  uveta ali dejanja; slov. rabi pogojnike; nikalnica je
non: Sine amicis vita tristis esset  brez prijateljev (ko bi ne bilo pr.),
bilo bi ž. žalostno; ker pa so, ni žalostno. Tribuni delectum impe-
dissent, sed novus subito terror additus est.

§315. III. Coniunctivus dubitativus (deliberativus) stoji v preudar¬
nih vprašanjih, in to praesentis  za sedanjost (slov. naj,
hočem), imperfecti  za preteklost (slov. naj bi bil, sem hotel);
nikalnica je non: Quid faciam ? kaj naj počnem? Quid facerem?  kaj
naj bi bil počel (sem hotel početi)? Quo me vertam?  kam naj se
obrnem? Huic homini cedamus? Quid hoc homine faciatis? Quid
agerem? contenderem contra tribunum plebis?

Op. Konjunktiv v nevoljnih  vprašanjih prijemlje tudi ut: Te ut ulici
res frangat? tu ut unquam te corrigas?  tebe da bi kaj upognilo? ti da bi se
kedaj poboljšal?

§ 316. IV. Coniunctivus concessivus izreka v praesensu sedanje,
v perfektu preteklo  privoljenje ali dopuščenje. Slovenščini služi
dopustni velevnik, ali naj (si), bodi  si  da;  latinščina pristavlja
rada ut.  Nikalnica je ne,  le tedaj non,  kadar se pojedina beseda
stavkova nika: Haec sinit falsa sane: invidiosa certe non sunt. Ut
desint vires, tamm est laudanda voluntas. Ne sit summum malum
dolor: malum certe est. Exercitus ut non referat pedem, insistet certe.
Fueris doctus, fueris prudens; pius non fuisti.

Op. Za 2. osebo ima tudi lat. dopustni imperativ: Stibduc ciburn urnim
diem athletae, lovem OUjmpium implorabit.

175 —

V.  Coniunctivus optativus izreka  v praesensu in perfektu § 317.
izpolnjivo,  v imperfektu in plusquamperfektu neizpolnjivo
željo. Nikalnica je ne.  V prvem slučaji pristopa pogostem, v drugem
vselej utinam  (o da, ko bi vendar; pri pesnikih tudi o si),  nikalno
utinam ne, nunquam: Valeant cives mei, sint incolumes, sint beati!

Pace tua koc dixerim! Utinam errem  da bi se motil (mogoče je):
utinam erraverim  da bi se bil motil (mogoče je bilo); utinam errarem
da bi se motil (pa se ne motim); utinam erravissem  da bi se bil
zmolil (pa se nisem zmotil). JUud utinam ne vere scriberem! Utinam
ut culpam, sic etiam suspicionem vitare potuisses! 0 miki praeteritos
referat si Iuppiter annos!

Op. 1.) Izpolnjiva želja se tudi opisuje z velim, nolim, malim  (potential-
nimi konjunktivi) in konjunktivom praesentis ali perfecti: velim redeat; velim
redierit!  — neizpolnjiva želja z vellem, nollem, mallem, cuperem  in konjunktivom
imperf. ali plusquamperf.: vellem adesse posses; nollem dixisses!

2.) Coni. optativus stoji tudi pri uverjavanji in zaklinjanji: Sotticitat me,
ita vivam  (kakor res živim), tua valetudo; ita virom  (tako naj živim), ut me tua
valetudo sotticitat. Moridr (inteream, peream, ne vivam, ne sim salvus), si venim
non dico  (urarjem naj, smrt me vzemi, poginem naj).

VI.  Coniunctivus hortativus služi v prvi  osebi plur. praesentis g 318.
v izraz pobude, v drugi in tretji  osebi v izraz zapovedi ali
prepovedi  nam. imperativa. Nikalnica je ne  in se nadaljuje z neve,

neu (— vel ne, et ne),  pa tudi nemo, neuter, nullus, nihil, nunquam,
nec.  — nec  ( non  le, če se jedna beseda nika); Eamits  idimo, pojdimo.
Amemus patriam. Imitemur maiores nostros. Meminerimus etiam ad-
versus infimos iustitiam esse servandam. Ne difficilia optemus. Quidquid
agis, prudenter agas  (tako le pri nedoločeni osebi). Qui dedit. beneficium,
taceat; narret, qui accepit. Doniš impii ne placare audeant deos.

Op. Je-li prepoved določeni  osebi namenjena, nastopa v 2. osebi sing.
in plur. redno perfekt: De me nihil timueris. Nihil gratiae causa feceris; miseri-
cordia commotus ne sis.  Prim. § 321.

C. Imperativ.

Prvi imperativ {lege, legite,  tudi imp. praesentis zvan) veleva § 319.
ali zapoveduje določeni  osebi, kar naj se takoj*  zgodi, ali, če
se uže godi, da naj se nadaljuje; slov. rabi dovršne in trpežne gla¬
gole: Abi. Die, mr hic. Ignosce  odpusti. Iustitiam cole et pietatem. Vale.

Op. V blaženje zapovedi služi velim  s konjunktivom ali pristavek guaeso,
oro, obsecro, sis  prosim (— si ris)  k imperativu, v poostrenje pa far, cura, čare

* «Qni dicit fac, properat, ut uit Cel sv s, Ule etiam morari sinit, qui dicil
facito . » Consent.

176

s konjunktivom ali pristavek age  dej, agedum  dej nu (pred sing. in plur.), modo
le k imperativu: Tu ad me scribas velim. Quaeso, attendite  ali attendite, quaeso.
Oro, obsecro, ignosce. Dic, oro te, clarius. Cave sis mentiaris. Fac diligentiam
adhibeas  bodi saj marljiv. Age, dic; age, considerate. Vide modo  le poglej.

§ 320 . Drugi imperativ ( 'legito, legito, legitote, legunto,  tudi imp. futuri
zvan) ukazuje, da naj se kaj poznej, kadar se bode kaj dru-
zega zvršilo, zgodi ali vsakrat. ponavlja; zato nastopa po¬
gostem (v 3. osebi samo) v pogodbah, zakonih, oporokah,
pravilih za življenje; slov.rabi ponajveč: nedovršne, zlasti opetovalne
glagole: Cras petito, dabitur; nune abi. Cum valetudini tuae consulueris,
consulito navigationi. Eegio imperio dno sunto iique consules appel-
lantor; illis salus populi suprema lex esto. Servus meus liber esto
(oporoka). Ignoscito  (odpuščaj) saepe alteri, nunqmm tihi. Apud iudices
vera loguitor.

Op. Vedi  slove scito,  vedite  scitote.  Toisto pomeni habeto, sic liabeto,
sic habetote.  — Esto  bodi tako (tudi sit ita); iudicatote.  sodite (zastran mene).

§ 321. Prepoved  se izreka v prosi redno z ne (neve  za predidočo pre¬
povedjo), nemo, nihil, nullus, nunguam  in konjunktivom  (gl. § 318.):
v zakonih, pogodbah in občnih pravilih pa z II. imperativom; I. im¬
perativ z ne  v prosi ni navaden:  Ne dubitaveris. Nihil ignoveris.
Corporis robove utare, dum adsit; cum absit, ne reguiras  (v 2. osebi
praes. le pri splošnem subjektu). Puer telum ne habeat. Hominem
mortuum in urbe ne sepelito neve urito. Borea Jlante ne arato. Ne-
minem decipe  (poetiški: Tu ne cede malis).

Op. Opisuje se prepoved a)  z noli, nolite  in infinitivom: noli timere  ne
boj se; noli me tangere  ne dotakni se me. Nolite id velle, quod fieri non potest;
b)  z cave  in konj. brez ne: cave credas  nikar ne verjemi; c)  s fac ne: fac ne
quid aliud cures  ne dej za drugo skrbeti.

Poglavje 29.

Neža vi sna vprašanja.

§ 322 . Nezavisni (direktni) vprašalni stavki utegnejo biti a)  v indikativu
(§ 312.): quis dubitat? b)  v potenlialnem konjunktivu (§ 313., I.): quis
dubitet? c)  v dubitativnem konjunktivu (§315.): quid faciam? facerem?

Vprašanja so: I. jednostavna,  vprašujoč le po jedni stvari;
11. razstavna  (disjunkfivna), vprašujoč po dveh ali več stvareh.

I. Jednostavna vprašanja.

1.) Vprašanja, v katerih se za kak pojem  vpraša (pojemska
vprašanja),  se uvajajo z vprašalnimi pronomini ali adverbi: quis?
quid? uter? qualis? ubi? unde? guando? quomodo? qui? cur? quare?  etc.

177

Op. 1.) Pogostem se kdo? opisuje s quis est, qui;  — kaj? s quid
est, quod ; — zakaj? s quid est, quod (cur): Quis est, qui dubitet  kdo bi
dvojil? quid est, quod dubitem  zakaj naj bi dvojil?

2.) V taistem stavku utegneti dve ali več vprašalnic stati: Uter utri
insidias fecit  (kdo njiju je in koga je zalezoval, kdo je drugega zalezoval)?

2.) Ako vprašanja ne merijo na jedno besedo, nego na cel
stavek (stavkovna vprašanja),  zaznamujejo se:

a)  s samim naglasom,  zlasti v izraz zavzetja in nevolje:
Cl.odius insidias fecit Miloni? Tu hoc non vides?

b)  z vprašalnicami: -ne, nonne, num:

-ne  (li, ali)  daje i trdilen i nikalen  odgovor pričakovati;
zaobeša se naglašeni besedi, ki stoji navadno stavku na čelu, ali če
take ni, glagolu: Estne frater intus? Fraterne est intus? Intusne est
frater? Omnisne pecimia debita soluta est?

Op. -ne  se vprašalnim zaimkom, prislovom in jednozložnim predlogom
ne pritika; torej: in nostrane potestate est?  nikdar: quisne.

nonne (= non-ne)  ne-li,  ali  ne  pričakuje trdilen  odgovor:
Canis nonne similis est lupo?  Isto tako nemone, nihilne, nunguamne.

Op. 1.) Za nonne, nihilne  sledi v anafori samo non, nihil: Nonne hune
in vincula dud, non ad mortem rapi, non sunimo supplicio mactari iubebis?

2.) V dokazovanji per exempla je videsne, videmusne, videtisne  = nonne
vides  etc. ali ne vidiš itd.? Videmusne, ut  (kako) apud Homerum Nestor de rir-
tutibus suis praedicet?

num  mari, ali mari  daje v direktnem  vprašanji nikalen
odgovor pričakovati: Num negare audes?  mari si upaš tajiti? Num
quis Thebanorum Epaminondae par fuil, eloguentia?

Op. Nam. num quis, num quid  (indef.) utegne ecquis, ecquid  nastopiti:
Ecquam terram vidi ati cultiorem Italid?  — Numquid  in ecquid  sta prosti vpra-
šalnici postali, poslednja daje na trdilen odgovor misliti: Ecguid attendis?  ali
kaj paziš?

II. Razstavna vprašanja  imajo po dva ali več členov, ki
se med seboj izključujejo.

Direktni razstavni vprašalni stavki se uvajajo z utrum  — an,

-ne  — an, - an;  ali ne v drugem členu slove an non: TJtrum

verum an falsum est? Verumne an falsum est? Verurn an falsum est?
Utrum hoc verum est an non?

Op. 1.) Jednako se 3. in 4. člen z "an  začenja: Utrum hoc tu parum memi-
nisti, cm ego non satis intellexi, an mutasti sententiam?

2.) Ako se ne stavita izključilna člena razstavnega vprašanja v nasprotje,
nego drugi prvega le dopolnuje ali popravlja, nastopa aut  ali vel  (ali raji, in):
Voluptas melioremne efficit ant laudabiliorem virum?  (toda melioremne an dete-
riorem ?)

Kermavner, Latinska slovnica. 12

§ 323.

178

Prip. Navadno uvaja an  drugi člen razstavnega vprašanja. Pogostem pa
je v direktnih  vprašanjih prvi člen izpuščen in an  uvaja na videz  jedno-
stavno vprašanje; v tem slučaji se an  sloveni:

a)  z ali:  Invitus te offendi  (dodaj: utrum id ita esse čredi s ?) An putas
me delectari laedendis liominibus?

b)  z morda, kali:  Quid ad me venistis? an speculandi causa  zaradi
ovaduhanja kali? (t. j. utrum aha de causa an speculandi causa?)

c)  s kaj ne da? (= nonne): Quando oraculorum vis eranuit? an post-
quam homines minus creduli esse coeperunt ?

0 zaimkih v zvezah kakor: an quisquam putat? an unquam auditum est?
gl. § 290.

§ 324. 1.) Trdilni odgovor (da) se daje v lat,,: a)  s ponavljanjem na-

glašene besede vprašanja (se ali brez vero)\ Vidistine eum? Vidi.
Mene vis? Te. Hodne dixisti? Dixi vero  ali (z zaimkom subjektu
primernim) ego vero; b)  z etiam, ita (ita est), vero  in sane (sane
quidem): Aut etiam aut non respondere. Fuisti saepe, čredo, in scholis
philosophorum. Vero, et libenter quidem. Permittisne, ut ludam? Sane.

2.) Nikalni odgovor (ne) se daje: a)  z non  in naglašeno besedo
vprašanja: Estne frater intus? Non est? b)  z non  in minime (minime
vero): Cognatus aliguis f'uit aut propinguus? Non. An tu haec non
credis? Minime vero  (nikakor ne).

Op. Immo, immo vero ne,  marveč, celo:  Ubi fuit Suita? num Eomae?
Immo longe afuit  ne, marveč daleč. Nonne amicos amare debemus? Immo etiam
inimicos  še celo neprijatelje.

Poglavje 30.

Načini v zavisnih stavkih.

A. Zavisna vprašanja.

§ 325. Indirektni vprašalni stavki, zavisni od glagolov senliendi ali

dicendi ali podobnih imenskih pojmov, stopijo vselej  v konjunktiv
(prim. § 322.): a) nescio, quis dubitet  ne vem, kdo dvoji  (quis du-
bitat?); b) nescio, quis dubitet  ne vem, kdo bi dvojil  (quis dubitet?);
c) nescio, quid faciam  ne vem, kaj delam,  naj  storim (quid facio?
faciam?); nescii, quid facerem  nisem vedel, kaj sem delal, naj bi
storil.

Kakor direktna, tako utegnejo indirektna vprašanja biti ali
jednostavna ali razstavna (disjunktivna).

§ 326. I. Indirektna jednostavna vprašanja se uvajajo:

1. ) z vprašalnimi pronomini ali adverbi (§ 322., I., 1.);

2. ) z vprašalnicami: -ne  1 i, ali; nonne  n e -1 i, ali o e,če ne;
num  ali, da-li,  če,  ki pa v indir. vprašanjih ne meri vselej na

179

nikalni odgovor in se cesto ne razlikuje od -ne; an  ali ne, če ne
za izrazi d voj b e in negotovosti,  zlasti za nescio, haud scio,
dubito, dubium est, incertum est,  ki izrekajo nagnenje k pritrdbi:
menda,  brž  ko  ne  (gl, §§ 322., 2.; 323.): Causa guae sit, videtis;
nune quid agendum sit, considerate. Quanto res in periculo sit (fuerit),
cognoscunt. Epaminondas guaesivit, salvusne esset clipeus. Croesus ex
Solone guaesivit, nonne se beatissimum putaret. Bogo, nmn quid velit.
Hannibal imperavit puero, ut šibi nuntiaret, nmn undigue obsideretur.

— Nescio mi, dubito an hoc venim sit  ne vem, če to ni res, dvojim,
ali ni res = menda je res. Dubito an Tkrasgbulum primum ornnium
ponam  dvojim, ali ne bi Thr. za prvega imel. — Ako se pa misel
nagiblje k nikanju, pristopi non, nemo, nullus, nunguam  k an: Hoc,
diiudicari nescio an nunguam possit  to se ne da menda nikdar razsoditi.

Op. l.) Včasi je haud scio an = fortasse  menda  ter stoji brez glagola:

Contigit tihi, quod haud scio an nemim.  — Jednako se nahaja elliptično: nescio
guis, gnid (— aliguis, aliguid); nescio guomodo (quo paeto) — guodam modo
(paeto); mirum quantum, nimium guantum (— plurimum): Prope me nescio quis
loguitur. Sales in dicendo nimium guantum valent. Id mirum guantum prof uit ud
concordiam cimtatis.  Pa tudi: Id mirum (est) guantum profuerit.  — Nasproti je
forsitan  morda  iz fors sit an  ter ima vselej konjunktiv: forsitan guaeratis.

2.) Za glagoli poskušati, čakati  se uvaja indir. vprašanje se si  (če):

Ilehetii, si perrumpere possent, conati sunt. Exspectabam, si gnid de eo ad me
seriberes.  Pogostem se taki glagoli v mislili dodajajo, če  stoji pri si  konjunktiv
od posse  ali velle: Circumfunduntur hostes, si guem aditum reperire possent  (da
hi poskusili, če). Te adeunt fere omnes, si gnid veliš.

II. Indirektna razstavna vprašanja utegnejo naslednje oblike imeti: § 927.

Quaero, utrum venim an falsum sit; verumne an falsurn sit;

venim a n falsum sit; verum falsumne sit.

Poslednji dve obliki služiti le v kratkih, ostro si nasprotujočih vprašalnih

rekih.

Ali ne slove v indirektnem vprašanji navadno nične,  hodi si da se glagol
ponavlja ali ne: Fiat, necne fiat, guaeritur. Antigonus nondum statuerat, conser-
varet Eumenem necne.  Prim. § 323.

B. Časovni stavki.

1. Cum  z indikativom: cum temp orale.

Gum * ko, kadar  je prvotno le časoven členec (= guo tempore)  § 328.
in se sklada z indikativom, ako je dejanje časovnega stavka po vsebini
samostalno  in jednako veljavno ali istodobno z glavnim dejanjem.

Časovni stavek dobiva lorej listi način, katerega bi kot nezavisen
imel. Časi so:

12 *

180

1. ) Praesens ali praesentijski perfekt, kadar je istodoben s
praesensom nadrednega stavka (gl. § 301., I., perf. antecedens); I. ali
11. futur, kadar je istodoben (bodoč) s futurom nadrednega stavka
(tedaj — kadar):  Animus, nec cum adest, nec cum discedit, apparet.
Cum pater familiae decessit  (umrje), eius propingtti conveniunt. Prae-
clarus erit mihi ille dies, cum ex hac turbci rerum terrestrium discedere
mihi licebit. Pluribus verbis ad te scribam, cum plus otii nactus ero
(— habebo).

Op. Taisti čas stoji v stranskem in glavnem stavku, kadar je jeden v
drugem zapopaden (cum coincidens): Apollo, cum nosce te dicit  (kadar, s čim, s
tem da pravi), hoc dicit: nosce animum tuum. Tribunidam potestatem cum poscebat
populus, iudicia poscebat. Cum tacent, clamant.

2. ) Imperfekl, kadar je dejanje trajno;  perfekt, ako nastopi
nasproti glavnemu perfektu ali imperfektu: Cum liaec scribebam, in
exspectatione erant omnia. Cum (— quo tempore) Caesar in Galliam
venit, duae ibi factiones erant.

3. ) Plusquamperfekt (antecedens) le za ponavljana dejanja
nasproti glavnemu imperfektu: kadarkoli:  V er res, cum rosam videvat,
tum incipere ver arbitrabatur.

Op. Pomni: gratulor, cum; gratias ago, cum; laudo, cum quod)  z
indikativom: Tihi gratias ago, cum tantum litterae meae potuerunt.

§ 329 . Navadno ima časovni stavek indikativ, kadar stopi  za  glavni
stavek ali kako določilo njegovo; tu razločujemo:

a) cum explicatimm,  ki ali kako časovno določilo (tum, tune,
nuper, olim, eo tempore)  označuje ali kak nominalen ali časoven
pojem nalik relativnemu zaimku  razlaga: Targuinius pro populo
Romano bellum gerebat tum, cum est expidsus.  — Barbarismus est, cum
verbum aliguod vitiose effertur. Fuit guoddam tempus, cum in agris
homines bestiarum more vagabantur. Meministis illum diem, cum. P.
Sestius impetum improborum virtute sedavit.  Pa tudi: Memini, cum
mihi desipere videbare,  t.. j. memini tempus illud, cum  etc.

Op. Ako se zaznamuje učinek  izvirajoč iz kakovosti glavnega dejanja,
nastopi konjunktiv (cum consecutivum) : Fuit tempus, cum rura colerent homines
neque urbem haberent  (tak čas, da).

a) cum adiunctivum,  ki videzno  podredjena dejanja na glavno
dejanje navezuje: ko, d o čim.  Pogostem ima ta cum pri sebi interea,

*  Vezniki so nominalni ali pronominalni skloni in kot taki brez upliva
na način: cum  (stlt. guom ), quam  f., quod, quia  pl., dum so  akkusativi; si  (iz
sei-  = el), uti (ut)  sta lokativa; quo, quominus, quin  so ablativi. Indik. ali kon¬
junktiv zavisnih stavkov ima torej jednak pomen kakor v nezavisnih.

181

interim, etiam tum, nondum, tamen: Post Lmctricam pugnam Lace -
daemonii se nunguam refecerunt, cum interim Agesilaus non destitit
patriam iuvare. Caedebatur virgis in medio faro Messanae civis Ro-
manus, cum interim nullus gemitus illius rniseri audiebatur.

c) cum inversum  (obratni cum),  ki navaja nagla in nepričako¬
vana dejanja, dočim je pravo časovno določilo v glavnem stavku:
k a r. Cum  ima navadno histor. perfekt ali histor. praesens poleg sebe,
glavni stavek pa stoji v imperfektu ali plusquamperfektu. Poudarja
se naglost in nepričakovanost z repente, subito,  dočim ima glavni
stavek često iam, nondum, vix, commodum  (baš): Commodum disces-
seras heri, cum Trebatius venit (— cum discessisses, Trebatius venit).
Hannibal iam scalis subibat Locrorum muros, cum repente in eum
erumpunt Romani (= cum subiret, erumpunt).

Op. Ker sta oba stavka samostalna, rabijo pesniki nam. cum  tudi et,

-que, atgue  ali še raji asyndeton: Vix ea fatus er at, subitogue fragore intonuit.

Vix ea fatus eram: tremere omnia viša repente.

Partitivni cum  — tum  če uže — onde, ako —- to posebno, § 330 .
kakor — tako posebno, koli — toli.  Tudi v tej zvezi je čas
stranskega stavka samostalen, kakor bi bila stavka z et  — ■ et  zve¬
zana : Cum antea distinebar maximis occupationibus, tum hoc tempore
multo distineor vehementius. Cum auctoritas Pisonis valebat plurimum,
tum illa erat causa lustissima. Cratippum cum audio libenter, tum
etiam propriam eius suavitatem vehementen amplector.

Op. Je-li rek s cum  ob jednem dopusten ali nasproten,  to nastopa
konjunktiv: Cum te a pueritia tua Unice dilexerim, tuni hoc tuo facto multo acrius
diligo.

2. Cum  s konjunktivom.

Cum  s konjunklivom zaznamuje dejanje časovnega stavka le § 331 .
kot domišljevano  (nagib, povod, subjektivni vzrok) ali privoljeno,
dopuščano  (coni. pot.entialis in concessivus). Rabi se:

1.) po vseh časih, ako jemlje govornik dejanje časovnega stavka
za subjektivni vzrok  glavnega (cum causale:  ko, ker), ali za
privoljenje (cum concessivuni:  ko, dasi),  ali za dopuščano
nasprotje (cum adversativum:  pri tem ko):  Cum vita sine
amicis insidiarum plena sit  (čas in nagib), ratio ipsa monet amicitias
comparare. Ilannibali dolo erat ‘pugnandum, cum par non esset armis.

Quae cum ita sint  (= zatorej), perge, quo coepisti.  — Phocion fuit
perpetuo pauper , cum divitissimus esse posset  (čas in privoljenje ali
dopuščenje: dasi bi bil mogel, naj je mogel prav bogat biti). Druentia,
flumen cum aquae vim vehat ingentem, non tamen navitim patiens est.

182

Socrates, cum facile posset edaci e custodia, noluit.  — Solus homo ex
tot animantium, generibus particeps est rationis, cum cetera sint omnia
expertia  (čas in nasprotje). Nostrorurn eguitum erat quinque milium
numerus, cum hostes non amplius octingentos equites haberent.

Op. Praesertim cum (cum praesertim)  zlasti ko, ker navaja posebno
tehten vzrok: Miltiades non videbatur posse esse privatus, praesertim cum con-
suetudine ad imperii cupiditatem trahi videretur.

2.) v imperfektu in plusquamperfektu  v historijski pri-
pčvedi (cum narrativum),  da razloži na glavno dejanje pripravljavne
okolnosti  (povod), ki so se bile zvršile (plusqpf.), ali so se že ali
še vršile (impf.), ko je glavno dejanje nastopilo; poslednje stopi na¬
vadno v histor. perfekt ali histor. praesens, vendar če zmisel zahteva,
tudi v imperfekt ali plusqnamperf.: Zenonem, cum Athenis essem,
audiebam frequenter  (ko in ker sem bil. povodom bivanja). Epami-
nondas, cum vicisset Lacedaemonios apud Mantineam atque ipse gravi
vulnere exanimari se videret, quaesivit, salvusne esset clipeus  (povodom
zmage in slabega počutja je vprašal).

Op. V taki pripovedi odločuje namera pisateljeva za indik. ali konjunktiv:
Cum  (kadar) varices secabantur Mario, dolebat; Marius, cum  (povodom ko) seca-
retur, principio vetuit se alligari.  Pri zgodovinarjih prevladuje konjunktiv.

3. Dum, doneč, quoad.

§ 332. 1.) Dum, (doneč), quoad  imajo v pomenu dokler (= guamdiu)

indik  at  iv  navadno tistega časa, kateri je v glavnem stavku, vendar
tudi imperfekt poleg perfekta: Ut aegroto, dum anima est, spes esse
dicitur, sic Cicero, quoad Pompeius in Italia fuit, sperare non destitit.
Fuit Lacedaemoniorum gens fortis, dum Lgcurgi leges vigebant. Doneč
eris felix, midtos numerabis amicos.

Op. V historijski pripovedi ima dum  dočim.  med  tem  ko  indikativ
praes., gl. § 300.

2. ) Dum, doneč, quoad  v pomenu dokler  ne,  kažoč, da glavno
dejanje le do nastopa zavisnega trpi, imajo indikativ  praesent.is
ali perfecti navadno poleg jednakega časa v glavnem stavku, ali
futuri II. poleg futura ali kakega futurnega izraza: Delibera hoc, dum
redeo. Equites finem seguendi non fecerunt, quoad praecipites hostes
egerunt. De comitiis, doneč rediit Marcellus, silentium fuit. Mihi usgue
curae erit, quid agas, dum, quid egeris, sciero.

Op. Doneč  ima v pomenu dokler  ne  v dobri latinščini vselej indik.
perfecti.

3. ) Dum, quoad  s konjunktivom  imata finalni pomen in
zato le praesens in imperfekt, naznanjajoč, da se nastop dejanja

183

namerja ali pričakuje: dotle  (ali dokler) da (bi), da (bi) med
tem:  Iratis subtrahendi sunt ii, in quos impetum conantur facere,
dum se ipsi colligant. Horatius Cocles impetum hostium sustinuit,
quoad (= ut interea) ceteri pontem interrumperent.

Op. Za nianeo, opperior, escspecto  je konjunktiv pri dum  pogostneji, nego
indikativ, na pr.: Exspecta, dum Atticum conveniam.

4 . Anteguam, priusguam

ludi ante (prius) . .  . quam  prej ko, prej nego, predno se skladata: § 333.

1. ) z indikativom praesentis, perfecti ali futuri II., ako je
stransko dejanje zgolj časovno  določilo, pred katerim glavno na¬
stopa. : Antequam de accusatione ipsa dico, de accusatormn spe pauca
d,kam. Membris utimur, priusquam didicimus (— scimus), cuius ea
utilitatis causa habeamus. De Carthagine vereri non ante desinam,

<piam illam excisam cognovero.

Op. Indikativ perfecti histor. poleg praeterita v glavnem stavku znači, da
je glavno dejanje z nastopom stranskega nehalo; zlasti pogostem se nahaja to
za non prius (ante) quam  poleg histor. perfekta v glavnem stavku: Antequam
tuas legi litteras, tre cupiebam  (z branjem je želja nehala). Hostes non prius
fugere destiterunt, quam ad flumen Rhenum pervenerunt  (t. j. pervenerunt et desti-
terunt). Non prius abscesserunt, quam Epaminondam eoncidere viderunt.

2. ) s konjunkt.ivom  praesentis, imperfecti ali plusquamper-
fecti v potentialnem ali finalnem pomenu, zaznamujoč ob jednem
možnost ali namero z vršenja: predno da, predno naj, predno
bi:  Anteguam de re puhlica dicani  (preden da, preden naj govorim),
exponam vobis breviter consilium profectionis et reversionis meae.
Agesilaus Phrggiam prius depopulatus est, quam Tissapfiernes usquam
se moveret  (predno se je mogel T. kam ganiti, t. j. predno je bilo
mislili, da se gane). Caesar, priusquam se hostes ex terrore et fuga
reciperent  (predno bi se oddahnili = da bi se prej ne oddahnili), in
fines Suessionum exercitum ducit.

Op. 1.) Kakor pri eum  (§ 331., 2.), tako stoji pri cmteguam  in priusquam
v historijski pripovedi redno konjunktiv, nikdar indikativ imperf. in plusqpf.

2.) V splošnih izrekih stoji navadno konjunktiv poteg glavnega praesensa
ali futura: Tempestas minatur, antequam surgat.  Potreben je konjunktiv 2. osebe
s splošnim pomenom: kdo, človek: Priusquam incipias, consulto opus est
(§ 313, I, op. 1.)

C. Načinovni stavki.

1. Primerjalni stavki.

1.) Korrelativni stavki, primerjajoč resnične  dogodke, imajo § 334.
indikativ;  pričenjajo se z ut, sicut (uti, skuti), quemadmodum  (red¬
keje tamquam  in quomodo ), quam, guantus  in slič., katerim v glavnem

184

stavku ita, sic, item  (takisto), tam, tantus  etc. odgovarjajo: Est ita,
iudices, ut dicitur. Fecisti item, ut praedones solent. Quemadmodum
Fabiani milites Romani appellati sunt, sic Iphicratenses apud Graecos
in summa laude fuerunt. Tamdiu reguiesco, guamdiu ad te scribo.

Op. Taki stavki se radi okrajšujejo : Nihil est tam populare, quam bonitas.

2.) Primerjalni stavki, v katerih se le možni  slučaj z resničnim
primerja, stoje v potentialnem konjunktivu;  pričenjajo se s qaasi
(redko quam si), tamquam si  (tudi tamquam), ut si, velut si,
ac si,  kakor bi, kakor da (bi), kakor  ko;  čas se ravna po
pravilih sosledice. V glavnem stavku stoje pogostem (pri ac si  vselej)
kazalni adverbi ita, sic, proinde, perinde, aeque, non secus  idr.: Quid
ego testibus utor, quasi res dubia sit? Sic loquere cum deo, tamguam
homines audiant. Quae perdifficilia sunt, perinde liabenda sunt, ac si
efjici non possint. Seguani absentis Ariovisti crudelitatem, velut si
coram adesset, horrebant. Brutus, velut si prolapsus cecidisset, terram
osculo contigit.  — Redko nastopi za glavnim časom irrealni kon-
junktiv imperfecti ali plusqpf.: Arno te non secus, ac si meus esses
(— ac arnarem, si esses). Quoniam nihil novi scribis, perinde habebo,
ac si scripsisses nihil esse (— ac haberem, si scripsisses).

Op. 1.) V okrajšanih potentialnih primerjalnih stavkih se rabi ut, sicut,
tamguam,  redkeje quasi: Aegyptii canem et petem ut deos colunt. Gloria virtutem
tamquam umbra seguitur;  isto tako pri participu: Golli laeti, ut (sicuti) explorata
victoria, ad castra Romana pergunt.

2. ) Stavki s quasi vero (quasi, proinde quasi)  prav kakor  bi  izrekajo
pogostem ironijski sod : Quasi vero ego ad illos, non illi ad me venire debuerint.

3. ) Za primer se navaja resnični dogodek z ut, velut  v celih (z indik.)
ali okrajšanih stavkih: kakor  (na primer); ut si  kakor  če  bi  s konjunktivom
praes. in perf. pa navaja izmišljene primere : Malti gloriose mortui sunt, ut (velut)
Epaminondas sine gemitu una cum sanguine vitam effluere sensit. Ut si quis dicat
kakor če bi na pr. kdo rekel; ut si constitueris  kakor če bi bil sklenil.

2. Posledični stavki.

§ 335. a) Ut  consecutivum tako da, ut non, ut nemo, ut nihil, ut
nullus, ut nunguam  tako da ne, da nikdo  itd. s konjunktivom
praes. ali imperf., redkeje perf. zaznamuje posledico:

1.) za vsakim izrazom, ki pomeni tako:

ita, sic, eiusmodi, adeo, tantopere, tališ, tantus, tam  in is (hic)
— tališ: Atticus ita vixit, ut universis Atheniensibus merito esset caris-
simus. Tanta vis est probitatis, ut eam in hoste etiam diligamus. Erat
Alcibiades ea sagacitate, ut decipi non posset.  — Večkrat se tako  v
mislih dovzema: Epaminondas juit etiam disertus, ut  (tako da) nemo
ei Thebanus par esset elogueniia.

185

Op. 1.) Cesto kaže hoc, ittud  et.c. pripravljaje na posledico: Habet hoc
virtus, ut etiam in hoste delectet. Est hoc commune vitium in magnis liberisgue
civitatibus, ut invidia gloriae comes sit.

2.) Ita  — ut  pomeni večkrat le v toliko  da,  z omejitvijo, s pogojem:
Plato mortem ita laudat, ut fugere vitam vetet.

2.) za brezosebnimi izrazi: godi se, sledi, ostaja, blizu
je, manjka, navada je; ti so:

a) fit, accidit, contingit, evenit, um venit  (prigodi se), accidit  (pristopi kot
posledica), est  (je tako: futurum esse  da bode tako), in eo est  (na tem je);

b) seguitur  (brez pristavka, iz lega sledi), efficitur (hinc, inde, ex quo,  iz
tega se pokazoje), restat, relinguitur; religuutn, prope, proximum, extremum est;
longe abest, tantum abest;

c) mos (moriš) est, consuetudo (consuetudinis) est, ms est, lex est.

Pot est fieri, ut fallar. Accidit, ut una nocte omnes Hermae Athenis
deicerentur. Persaepe evenit, ut utilitas cum honestate eertet. Ad Appii
Claudii senectutem accedebat etiam, ut caecus esset. Quando fuit, ut,
quod licet, non liceret. lam in eo er at, ut in muros evaderent milites.
-— Si pares virtutes sunt, seguitur, ut etiam vitia sirit paria. Restat
ali proximum est, ut doceam omnia hominum causa esse facta.  —
Est mos hominum, ut nolint eundem pluribus rebus excellere. Ius est
belli, ut qui vicerunt Us, quos vicerunt, imperent.

Op. 1.) Tudi za facio  in efficio  nastopi včasi posledični ut, ut non,  značeč
dejansko  (ne namerjano) posledico: Sol efficit, ut omnia floreant. Splendor
vester faeit, ut peccare sine summo ret publicae detrimento non possitis.

2. ) Tantum abest, ut  -— ut  toliko je udaljeno od tega, da — da, slov.: ne
samo da ne, ampak:  Tantum abest, ut tihi succenseam, ut (etiam) gratiam
habeam  ne samo da ti ne zamerim, ampak (že) hvaležen sem ti. Nam. druzega
ut  nastopi včasi glavni stavek: Tantum afuit, ut inflammares nostros animos;
somnum vix tenebamus.  — V drugem stavku stoji tudi etiam, quoque, contra,
n i k d a r potius.  — Ita  ali adeo non (nihil), ut  pomeni tako tnalo — da, ni
toliko  — da:  Adeo non tenuit tram, ut in senatum gladio cinctum se venturum
esse diceret.

3. ) za komparativom (slov. pre-) s quam: Chabrias vivebat lautius
(presijajno), quam ut invidiam vulgi posset effugere  (sc. tam laute, ut
non posset eff.)

Op. 1.) Za potius, prius, citius  se nahaja tudi prosti konjunktiv: Ženo
perpessus est omnia potius, quam socios indicaret.

2.) Ako znači posledični stavek, da naj se kaj odvrne, ima ut ne,  ali ne:
Panda opera est, ut etiam singulisn consulatur , sed ita, ut ea res ne obšit rei
publicae. Aegre retentis militibus est factum, ne contenderetur. Religuum est, ne
quid temere dicam contra potentes.

Prip. Posledica je ali dejanska ali samo mogoča in pričakovana; prvo
slovenimo z znanilnikom, drugo s pogojnikom (§ 309., op.) Latinščina pa jemlje
vsako posledico samo za mogočo in rabi povsodi poten ti alni  konjunktiv.

186

§ 336. b) Quin  (iz qui ne)  s konjunklivom nastopa:

1. ) namesto ut non, qui  (t. j. ut is) non, quod  (L j. ut id) non,
ako je vladalni stavek nikan ali nikalnega  pomena; torej za
nemo, nihil, nullus, nunquam  ali vprašanjem: ki ne bi, da ne bi:
Est fere nemo, quin acutius vitla in altero, quam reda videat  (ki ne
bi videl, § 309., op.) Nunquam accedo, quin abs te abeam doctior.
Nihil est, quin (=■ quod non) intereat. Quis est (— nemo est), quin
cernat, quanta vis sit in sensibus?

Op. 1.) Redko namestuje quin  fem. quae non  ali zavisne sklone relativa:
Nulla fuit civitas, quin (— quae non) legatos mitteret.

2. ) Utegne se nam. quin  tudi qui non, quod non  obdržati; po zavisnih
sklonih je to navadno. Ce pa namestuje quin  prividno zavisne sklone, onde je
= ut non  in kazalni is  se v mislih dovzema: Nulla gens tam fera est, cuius
mentem non imbuerit deorum opijiio. Nihil est tam sanctum, quod non aliquando
■oiolet audacia. Nullum intercedebat tempus, quin  (sc. eo) extremi cum equitibus
proeliarentur.  Prim.: Nullus dies intercessit, quo non Cicero ad Atticum seriberet.

2.) stoji quin  za nikanimi  izrazi ne dvojiti, da; ne
manjkati, da ne; ne opustiti, ne vzdržati  se,  da ne bi. — -
Ne dvojim, da ne non dubito, quin non,  da nikdar quin nunquam.

non dubito quin; non est dubium quin; non multum (paulum) abest quin;
non abest suspieio quin  ne manjka sumnje, da; nihil praetermitto, intermitto quin;
temperare trnki non possum quin; non, aegre, vix abstineo quin; non me contineo
quin; retineri non possum quin  (ne dam se zadržati).

Non dubitari debet, quin fuerint ante Homerum poetae. Quis
(— nemo) dubitet, quin in virtute divitiae sint? Dubitandum non est,
quin nunquam possit utilitas cum honestate contendere. Non multum
afuit, quin interficerer  malo, da me niso ubili. Praeterire non potui,
quin tihi gratias agerem. Caesar Germanos non temperaturos šibi
existimabctt , quin in Italiam contenderent. Germani retineri non po-
tuerunt, quin in Bomanos tela conicerent. Facere non possum, quin
cotidie ad te mittam litteras  ne morem si kaj, da ne bi pošiljal =
moram pošiljati (redkeje samo non possum quin).

Op. 1.) Fieri non potest ut  ni moči da: Fieri non poterat, ut Cleomeni
parceretur  ni bilo moči, da bi se prizaneslo — ni bilo moči prizanesti (quin
parceretur  ni bilo moči, da bi se ne bilo prizaneslo = moralo se je prizanesti).

2.) Non dubitare  ne pomišljali se, ne ustavljati  se  ima inf.
pri sebi: Quis bonus dubitet pro patria mortem oppetere?  — Vendar nastopi tudi
quin  pri tem pomenu, in to redno za non dubitandum est  in noli (nolite) dubitare:
Nalite dubitare , quin Fompeio credatis otnnia.  — Za non dubito  ne dvojim  v
pomenu existimo  ima Nepos, Livius idr. tudi acc. c. inf. — Za dubito  dvojim  brez
nikalnice nastopa le vprašalni stavek s quis,-ne  (redko num ), utrum -an.  —
Dubito an (=  menda) gl. § 326., I., 2.

187

D. Vzročni stavki.

1. Razložni stavki.

1. ) Quia  ker, quod  ker, da se skladata z indikativom, § 337.
ako izreka stranski stavek dejansk razlog ali dogodek v določbo

kake besede vladalnega stavka. Določilni stavek se odnaša a)  na
kak s ub st ant iv, na pr. benejicium, causa, iniuria, res, vitium:
Magnurn benejicium est naturae, quod necesse est mori; b)  na izražen
ali pridodaten demonstrativ:  koc, illud, id, eo, ea re, ex eo, in
eo, ideo, idcirco, propterea, ob eam rem: Haec tibi eo scribo, giiod
me saepe monuisti. In hoc sumus sapientes, quod naturam sequimur
eique paremus. Quia stultus es, ea re taces; non tamen, quia taces,
ea re stultus es. Diligi et carurn esse iucundum est propterea, quia
tutiorem vitam ejjicit. Multum Aeduos cidiuvat, quod  (to, da) Liger
ex nivibus creverat.

Op. Ako izreka pa stranski stavek posledico ali namero, rabi se ut,  za
glagoli sentiendi iri dicendi pa acc. c. inf., če se prav odnaša na demonstrativ
(§ 335., 1., op. 1.; 345., 1.; 358., op. 3.)

2. ) Ima quod  da indikativ za glagoli facio, jit, accidit, evenit
v zvezi z bene, rede, opportune, prudenter, commode, pergratum, im-
perite, male,  in pri accedit,  če pristopi činjenica kot nov razlog
(prim. § 335., 2., a): Bene facis, quod litteras anteponis voluptatibus.

Accidit perincommode, quod eum nunquam vidisti. Accedit, quod
patrem plus etiam, quam ipse scit, amo.

3. ) Quod  kar to zadeva,  da;  če, na kako navedeno izjavo
odgovarjajoč ima isto tako indikat.iv: Quod me Agamemnomen aemulari
putcis, falleris.

Op. Jednako ima indik .nisi qnod, praeterquam quod  raz ven da, samo
d a: Praedia me valde delectant 7  nisi quod aere alieno me obruerunt.

4. ) Naposled se skladajo z indikativom guoniam  (iz quom iam)
ker uže, siguidem  če res,  quandoquidem  ker  le,  ker navajajo
znane dejanske razloge: Quoniam iam nox est, in vestra teda discedite.

1.) Quod, quoniam  (redko quia ) imata kohjunktiv,  ako § 338.
zaznamuje pisatelj razlog kot tuje mnenje: češ ker, češ da; češ
ker uže:  Socrates accusatus est, quod iuventutem corrumperet  (mnenje
tožnikov). Aristides nonne ob eam causam expulsus est patria, quod
praeter modurn iustus esset? Quoniam Miltiades ipse pr o se dicere
non posset, verba fecit frater eius Stesagoras  (mnenje bratovo).

Op. Včasi stopijo glagoli sami, kateri zaznamujejo razlog kot tuje mnenje
vsled attrakcije v konjunktiv: Dumnorixpetere contendit, ut in Gallia relinqueretur,
quod relifficmibus hnpediri seee diceret  (nam. quod religionibus, ut dicebut, impe-
diretur.

188

2. ) Non quod (non eo guod, non ideo  ali idcirco guod)  ne
zato, ker bi, ne da bi in istoznačni non quo  ne da bi imajo
konjunktiv, ker navajajo samo možne ali dozdevne razloge;
jednako nikalni: non quod (non quo) non  in non quin  ne da ne bi.
Pravi dejanski razlog jim nasleduje s sed guod, sed quia  z indika-
tivom ali kot glaven stavek ali z ut (ne): Pugiles ingemiscunt, non
guod doleant, sed guod profundenda noče omne corpus intenditur.
Haec non eo dico, quo miki veniat in dubium tua fides. Iisdem de
rebus vohu ad te saepius scribere, non quin eonfiderem diligentiae
tuae; sed rei magnitudo me movebat. Litteras ad te dedi, non quo
haberem magnopere, quod scriberem, sed ut loguerer iecum absens.

3. ) Quod  ker, da stoji: a)  za glagoli dušnih čutov (angor,
aegre fero, delector, doleo, indignor, miror),  ako se navaja dejanska
činjenica za vzrok občuta; b)  redno za glagoli, ki izrekajo
čute: čestitati, hvaliti, grajati, tožiti, zahvaliti  se (gratulor,
glorior, laudo, vitupero, accuso, gueror, gratias ago),  in to z indika-
tivorn in konjunkt.ivom; vendar s konjunktivom le tedaj,  kadar
izreka stavek tuje mnenje: češ ker,  češ da:  Gaudeo, quod vales,
t,. j. zdrav si (kakor je obče znano), zato se veselim. Sane gaudeo,
quod te interpellavi  (l. j. interpellavi te; propterea gaudeo ). Doleo, quod
socium amiseram. Quod abes, gratulor. Tibi gratias ago, quod me
omni molestia liberasti. Laudat Africanum Panaetius, quod fuerit
abstinens. Miltiades accusafus est, guod infectis rebus a Paro disces-
sisset.  Prim. § 368.

4. ) Quod  pri est, habeo —  je vzrok, imam vzrok;  nadalje
quid est, guod  ali guid est causae, guod  imajo potentialni konjunktiv
za seboj: Est, guod gratuler tibi. Non (nihil) habeo (non est, nihil
est), guod accusem senectutem.

Zastran cum causale  gl. § 331., 1.

2. Uvetni (kondicionalni) stavki.

§ 339. Uvetna ali hypothetična  perioda sostaja iz uveta  (pod¬
stave, hypothesis) ali pr o rek a in izvoda ali poreka.  Uvetni stavek
je ob jednem vzrok izvodnega. Prorek navezujejo na porek vezniki:
si  če, ko, ako,  da,  nisi  če  ne,  ko  ne,  ako  ne,  da  ne  (ako
se ves stavek nika), si non  če ne (ako se le jedna beseda nika),
si minus  če ne (ako je prorek brez svojega glagola), sin, sin,
autem  če pa (ako je prorek s predidočim prorekom v nasprotji).

Op. Včasi sta nisi  in si non  brez znatnega razločka: Actum est de te,
nisi provides; actum est de te, si non provides — improvidus es.

189

Pr o rek utegne biti ali v indikativu katerega časa koli, ali v
konjunktivu glavnega ali stranskega časa; po tem takem razločujemo
tri oblike hypothetične periode:

1.  ) Prorek je v indikativu  kakega časa, če je podstava
določna, istinita,  o kateri porek ali določno takisto v indikativu
sodi ali dvojbo, željo ali povelje s konjunktivom ali imperativom
izraža: is ti niti ali realni uvet.

Ako zvežemo določna izreka rogaš, respondeo  se si,  dobimo
uvetno periodo: si rogaš, respondeo  če vprašuješ, odgovarjam, t.j.
podstava in izvod sta določna; ali se dejanje vrši ali ne, tega ne
izrekamo. Jednako: si rogabis (rogaveris), respondebo  če bodeš vpra¬
ševal (vprašal), bodem odgovarjal; si rogavisti, respondi. Si credis,
erras. Si amitti vita beata potest, beata esse non potest. Si bellum
omittimus, pace nunguam fruemur. Quid timeam, si aut non miser
post mortem aut beatus futurus sum? Si qaid habes certius, velim
scire  (§ 313., I.) Si de me ipso plura videbor dicere, ignoscitote.

Op. 1.) Ako se nedoločni subjekt (kdo, človek) z 2. osebo izraža, nastopa
konjunktiv, če bi prav sicer indikativ moral stati: Memoria minuttur, nisi eam
exerceas  (toda nisi exercetur).  Prim. § 313., I., op. 1. — Nisi forte, nisi vero  (če
morda ne; bodi si da) imata indik. : Nemo fere saltat sobrins, nisi forte inscmit.
Nisi forte  je često, nisi vero  vselej ironijskega pomena.

2.  ) Ponavljanje (vselej če, kadarkoli) se izreka z indikativom: Stomacha-
batur senex, si quid asperius dixeram.  Nahaja se pa tudi konjunktiv impf. ali
plusqpf. : Si Numidue propius accessissent, ibi vero Romani virtutem ostendebant.

2.) Prorek je v konjunktivu praesentis ali perfecti,  če
je podstava domišljevana, možna;  porek zaznamuje navadno
isto tako s konjunktivom možnost dejanja: potentialni uvet.

Ako združimo možna izreka roges  utegneš vprašati (vprašaj) in
respondeam  utegnem odgovoriti, dobimo uvetno periodo: si roges,
respondeam  ako utegneš vprašati, utegnem odgovoriti. Slov. rabi tudi
velevnik ali pogojnik.

Si rogaveris, responderim  ko bi bil utegnil vprašati (bi bil
vprašal), utegnil bi bil odgovoriti (bil bi odgovoril).

Sim impudens, si plus postulem  bil bi nesramen, ko bi več
tirjal. Anidum Gggae si habeat sapiens, nihilo plus šibi licere putet.
— Konjunktiv perf. se rabi v proreku precej redko, zlasti v izmiš¬
ljenih primerljajih (exempla ficla): Si quid utilitatis trne causa alteri
detraxeris  (ko bi odtegnil), inhumane feceris  (storil bi). Prim. § 313., I.

Op. 1.) Porek stopi v indikativ, ako se izvod določno izreka: Viti s, nisi
fulta sit, fertur ad terram. Dies deficiti, si velim paupertatis ca.<sam defendere.
Redno stoji v indik.no?* possum,  ako je prorek nikalen: Amicitiam tueri non
possumus, nisi aeque arnicos et nosmet ipsos diligamus.

190

2.  ) Pretekla možnost se izraža tudi v uvetnih stavkih s konjunktivom
imperfecti (§ 313., I., op. 2.): Suavitdtem cenae neglegebat Laelius; quod nonfaceret
ine bi bil storil), si in voluptate summum bonum pomret.

3.  ) Prorek in porek stopi v konjunktiv imperfecti,  da
naznani sedanjo, v konjunktiv plusquainperfecti, da naznani
preteklo  neuresničenost, neistinitost podstave in izvoda:
neistiniti ali irrealni uvet.. Slov. rabi pogojnike, v proreku tudi
da s sedanjim, oziroma preteklim znanilnikom.

Si rogares, responderem  ko bi (ti) vpraševal, odgovarjal bi (jaz).
Istinita stavka sta: non autern rogaš; non igitur respondeo.

Si rogavisses, respondissem  ko bi bil (ti) vprašal, odgovoril bi
bil (jaz). Istinita stavka: non autern rogavisti; non igitur respondi.

Nisi Alexander essem  (ko bi ne bil, da nisem), ego vero vellem
esse Diogenes. Hercules nunguam ad deos abisset, nisi eam šibi viam
virtute munivisset  (ko bi ne bil utrdil, da ni utrdil). — Prorek utegne
v itnperf, porek v plusqpf. biti in obratno: Consilium nisi esset in
senibus, non summum consilium maiores nostri appellassent senatum.

Op. 1.) V poreku nastopa indikativ historijskih časov a)  ako se je
dejanje vršilo ter bilo deloma nedovršeno (impf.), ali ako je bil izvod nedvojben
(plusqpf,): Labebar longius, nisi me retinuissem  (zahajal sem predaleč v govoru
in bi bil zašel, ko). Praeclare viceramus, nisi fugientem Lepidus recepisset An-
tonium; b)  pri glagolih moči, morati, imeti (§ 312.), ako v protivnem isti-
nitem stavku ti pomožniki odpadajo in je pravi glagol zanikan: Deleri potnit
exercitug, si quis aggredi ausus esset.  Nasprotje: non est dehtita; deleri potuisset
exercitus  utegne se tudi reči, toda s protivnim zmislom: non polnit. Kes puhlica
poterat esse perpetua, si patriis viveretur institutis H moribus (sed non erat per-
petua). Si ulici pietas in te esset, patris eum loco colere debebas; e)  pri paeue:
Pons sublicius iter paene hostibus dedit, nisi unus vir fuisset, Horatius Cocles;
d)  pri opisni konjugaciji, ako se istinita pretekla namera ali nastop nezavisno
od uveta zaznamuje: Cgrus grave bellum passurus fuit, si quid in Croesum cru-
delius consuluisset  (moral se je težke vojne nadejati, § 307.) Si unum diem
morati essetis, moriendum omnibus fuit.  Toda: Si in provinciam recepti essetis,
Caesarine eam tradituri fuissetis?  bili bi hoteli jo izročiti?

2.) Oblika neistinitih uvetov se razteza navadno tudi na konjunktivne
stavke, ki so njim podredjem: llisce ego rebus exempla adiungerem, nisi, apud
quos liaec haberetar oratio, cernerem;  pogostem celo na indikativne, ako so bistveni
deli uvetnih: Quid me prohiberet Epicureum esse, si probarem, quae Ule diceret?

§ 340. Uvetnega pomena so tudi vezniki dummodo, dum, modo
samo da, da le; a ker je v takih  stavkih z uvet.om ob jednem želja
ali namera  združena, imajo vselej konjunktiv;  čas se ravna v
prvem slučaji po želevnih stavkih (§317.), v drugem pososledici; nikal¬
nica je ne: Oderint, dum metuant. Ego si eni videor segnior fuisse,
dum ne tihi oidear, laboro. Mediocritas Peripateticis rede placet, modo

191

ne laudarent iracundiam.  — Malti omnia honesta neglegunt, dummodo
potentiam consequantur. Omnia postposui, dummodo praeceptis patris
parerem.

Prip. 1.) Za nikalnicami nemo, nihil  etc. in rhetoričnimi vprašanji quis  § 341.
est? qaid est?  slove če ne, nego nisi: Quid est pietas, nisi, voluntas grafa erga
parentes?  — ali praeter  razven: In h is ločis nihil praeter silvas paludesgue erat.

— Ako pristopi k nikalnici aliud,  sme tudi quam  slediti: Non alius gumn, nemo
alius quam, nihil aliud quam: Hostis quid est aliud, quam perpetua materia virtutis?

2.  ) V okrajšanih stavkih daje nisi  z nikalnico glavnega stavka pomen le:

Nisi in bonis viris amicitia esse non potest  (non  in nisi  se razpostavljata, in nisi
je navadno spredaj). Jednakega pomena so: nemo  — nisi  nikdo — če ne = le,
nullus  — nisi, nusquam  —- nisi, nunquam — nisi: nusquam nisi in calidis regio-
nibus  nikjer če ne (= le) v toplih krajih.

3.  ) Si non  (ne: nisi ) se rabi pri nasprotji: če tudi ne, pa vsaj, pa
vendar: si non  — at, certe, tamen, at tamen, at certe: Cum spe si non
bona, at aliqua tamen vivimus.  —• si minus  ali sin minus  če ne, kadar nima
glagola: Dolores, si tolerabiles sunt, feramus; sin minus, aequo animo e vita
exeamus.

Zastran nisi quod  gl. § 337., 3.. op. Nisi forte  § 339., 1., op. 1.

Hypothetična perioda zavisna:

a)  Od veznikov s konjunktivom.

1.  ) Realne in pof.ent.ial ne periode se ravnajo prav po pra- § 342.
vilih sosledice časov, pri čemer dobivajo tudi realni proreki kon-
junkt.iv: Nemo dubitat (dubitavit), quin, si id credas (crederes), erres
(errares). Onmes metuunt (metuebant), ne, si quid utilitatis tuae causa
alteri detraxeris (detraxisses), inhumane feceris (fecisses).

2.  ) Irrealne sedanje  periode šene  izpreminjajo, bodi si da
je vladalni glagol v glavnem času ali v praeteritu; niti irrealne
pretekle  pri glagolih, ki nimajo supina ali so v passivu. Pri drugih
glagolih v aktivu ostaja le prorek neizpremenjen, v poreku pa
stoji nam. konj. plusquamperf. navadno konjunkt.iv perfeeti opisne
konjugacije brez ozira na čas vladalnega glagola; le če je porek
zavisno vprašanje, nastopa za historijskim časom tudi konjunktiv
plusquamperfecti: Dubium est (erat), num, nisi Alexander essei, ille
vellet esse Diogenes. Non dubitamus (dubitavimus), quin illius facti
eum paenituisset, si diutius vizisset. Nemo dubitat (dubitabat), quin
Capitolium a Gallis captum essety nisi anserum clamore hostes proditi
essent.  — Nemo dubitat (dubitabat), quin nunquam Hercules ad deos
abiturus fuerit, nisi eam šibi viam virtute munivisset. Dubitasne
(dubitavistine), nuni Hercules ad deos abiturus fuerit (fuisset), nisi eam
šibi viam virtute munivisset.

192

Op. Pri glagolih potni, debui  etc. in pri opisni konjug. (§ 339., 3., op. 1.)
nastopa konjunktiv perfecti brez ozira na vladalni čas; le če je povek zavisno
vprašanje, nastopi za praeteritom konj. plusgpf.: Non dubito (dubitabam), quin
erercitus deleri potuerit, si quis aggredi ausus esset. Multi dubitabant, num exer-
citus deleri potuisset, si quis aggredi ausus esset. Duhi um non est (er at), quin, si
imuni diem morati essetis, moriendum omnibus fuerit.

b)  Od glagolov sentiendi  in dicendi.

§ 343.  1.)  Realne in potentialne periode se ravnajo po sosledici

časov ler nastopa v poreku primerni infinitiv s subjektom v akku-
sativu, v proreku pa konjunktiv; Dico te, si id credas, errare, erra-
turmn esse. Dixi te, si id crederes, errare. Omnes dieunt (dixerunt),
si quid utilitatis tuae causa alteri detraxeris (detraxisses), te inhumane
fecisse.

2.)  Pri  irrealnih  periodah sedanjosti in preteklosti se prorek
ne izpreminja, v poreku slopa subjekt v akk. in glagol pri sedanjostnih
v infinitiv praes. opisne konjugacije, pri preteklostnih v inf. perf.
opisne konjug.; pri brezsupinskih in passivnih glagolih se opisuje
prvi s futurum esse  (ne fore) ut,  drugi s futurum fuisse ut  in kon-
junktivom imperf.. -  Titurius clamitat (clamitabat), si Caesar adesset,
hostes ad castra venturos non esse  ali futurum non esse, ut hostes ad
castra venirent  (nezav.: si adesset, non venirent).  Passiv: T.clamit(ab)at,
si C. adesset, futurum non esse, ut castra ab hostibus oppugnarentur.
Traditur (traditum est), Herculem nunguam ad deos abiturum fuisse,
nisi eam šibi viam virtute munivisset. Manifestmn est (erat), futurum
fuisse, ut illius facti eum paeniteret, si diutius vixisset. Auctores veteres
narr(ab)ant, futurum fuisse, ut Capitolium a Gallis caperetur, nisi
anserum clamore hostes proditi essent.

Op. Pri glagolih potni, debui  etc. (§ 339., 3., op. 1.) nastopa v prosto inf.
perf. v poreku: Haud ignoro exercitum deleri potuisse, si quis aggressus esset.
Nonne intellegitis, si imuni diem morati essetis, moriendum omnibus fuisse?

3. Dopustni (koncessivni) stavki.

§ 344. Kakor uvelni, tako so tudi dopustni stavki vzročni, značeč vzrok
in izvod, vendar s to razliko, da se v teh prorek sicer kot res¬
ničen ah možen  dopušča, a namesto pričakovanega izvoda drug,
pričakovanemu nasproten v glavnem stavku izreka.

Dopustni vezniki so: quamquam, guamvis, etsi, tametsi, etiamsi, licet;
nasprotje zaznamuje v glavnem stavku nav. tamen,  tudi attamen, sed tanim, sed.

1.) Quamquam  dasi, premda  navaja v dopustni obliki činje-
nice, zato ima vselej indikativ pri sebi (§ 312., 4); Quamquam excel-
lebat Aristides abstinentia, tamen exsilio decem annorum multatus est.

Op. Quan>quam  navezuje tudi glavne stavke na predidoče: vendar,
toda: Quamquam quid loquor?

193

2. ) Quamvis  če prav, če še toliko ima, ker dopušča le
možna dejanja, vselej konjunktiv (ponajveč praesent.is) ter pristopa le
k besedam, katerih pojmovi se dajo v višji ali manjši meri misliti;
so-li to adjektivi, onde stoje v positivu: Quod turpe est, id, quamvis
occultetur, tamen honestum fieri nullo modo potest. Avari indigent,
quamvis divites sint  (če so še toliko bogati). lila guamvis ridicula
essent  (če je prav bilo smešno), mihi tamen risum non moverunt.

3. ) Etsi, tmnetsi  i če, če tudi,ako tudi in etiamsi  tudi
ako  se ravnajo v času in načinu po uvetnih stavkih; vendar imata
etsi  in tametsi  navadno indikativ, etiamsi  pretežno konjunktiv: Optimi
homines faciunt, quod honestum est, etsi nullum emolumentum conse-
cuturum vident. Tametsi milites ob duce et a fortuna deserebantur,
tamen omnem speni salutis in fortuna ponebant. Sunt, qui, quod sentiant,
etsi optimum sit  (potentialno), tamen invidiae metu non audeant dicere.
Honestum, etiamsi a nullo laudetur, natura est laudabile. Iniurias,
etiamsi ulcisci possem, tamen ohlivisci mallem  (irrealno).

4. ) I/icet  svobodno  je  da,  naj  le  se kot glagol sklada po
sosledici le s konjunktivom praes. in perf.: Licet ipsa vitium sit
ambitio, freguenter tamen causa virtutum est. Magnus non est pumilio,
licet in monte constiterit. — Včasi s guamvis (guantumvis)  v zvezi:
Quamvis licet insectemur Stoicos, metuo, ne soli philosophi sint.

Zastran eum  concess. gl. § 331., 1.; zastr. ut, ne  § 316.

4. Namerni (finalni) stavki.

Namerni stavki, ki bi tudi nezavisni v želevnem ali velev-  § 345.
nem  konj unktivu ali imperativu  stali, stopijo zavisni z ut  d a, ne
(ut ne)  da ne, neve, neu  in da ne, niti  dav  konjunktiv praes.
ali imperf. (coni. optativ. in hortativ.) Prim. § 398., 2., op. 1.; 3. Namera
je ob jednem vzrok glavnemu dejanju. Namerni ut (ne)  nastopa:

1. ) za izraženimi ali pridodatnimi demonstrativi  ideo, idcirco,
propterea, eo consilio, ea condicione  idr. (§ 337., 1., op.): Legibus
idcirco omnes servimus, ut liberi esse possimus  zato (to je namera in
vzrok) služimo zakonom, da. Themistocles servum misit, ut mmtiaret.
Gallinae pinnis fovent pullos, ne frigore laedantur. Excitanda est
diligentia, ut ne quid neglegenter agamus. Explicavi sententiam meam
eo consilio, ut iudicium tuum cognoscerem.

2. ) za vzročnimi  glagoli (verba causativa); taki so: t

a)  Verba curandi: skrbeti, na to delati, težiti na kaj, § 346.
truditi se:

Kermavner, Latinska slovnica.

13

10  1

cu.ro, ciinim adhibeu, čarno ne  varujem se da ne, cogito  na lo mislim, video,
provideo, prospicio; id ugo; contendo, enltor, studeo  (redko z ut); labSro, operam
do, nih.il antiquius habeo guarn ut  nič važnejega nimam nego da.

Cura, ut valeas. Cavendum est, ne adsentatoribus patefaciamus
aures. Consules videant (dent operam), ne quid res puhlica detrimenti
capiat. Mult.i, cum mamine fallunt, id agunt, ut boni viri videantur.
Omnes homines niti decet, ne vitam silentio transeant.

b)  Verba  postulandi: hoteti, naganjati, opominjati,
prositi, siliti, skleniti, svetovati, zahtevati, zapovedati,
želeti:

volo, malo, voluntas, sententia est; impello, incito, moveo, adduco; tnoneo,
adhortor; oro, obseero, peto, precor, rogo; cogo; statuo, constituo, decerno, consilium
capio, placet; censeo, suadeo, persuadeo, auetor sum; postalo, flagito; impero, edico,
edicium est, interdico ne  prepovem, praeseribo, lex est; opto.

Volo, ut miki respondeas. Natura impettit nos, ut iucunda
appetamus. Caesar milites cohortatus est, ut suae pristinae virtutis
memoriam retinereut neu perturbarentur animo. TJbii orant, ut Caesar
šibi parcat. Athenienses statuerunt (constituerunt), ut urhe relida
libertatem Graeciae defenderent. Orgetorix persuasit Helvetiis, ut de fini-
bus exirent. Tribuni plebis postulant, ut sacrosancti habeantur. Caesar
exercitui imperavit, ne iniussu suo concurreret. Phaeton optavit, ut in
currum patris tolleretur.

c)  Verba  concedendi: dopustiti, dovoliti, pustiti, ne
trpeti:

concedo; permitto, committo; non patior  (§ 367., op. 2.)

Caesar Aeduis concessit, ut Boios in finibus suis collocarent.
Consuli permissum est, ut duas legiones seriberet novas. lllud natura
non patitur, ut aliorum spoliis nostras facultates augeamus.

Op. Jednako nastopi ut  ali ne  za glagoli dicendi, če značijo, da n aj se
kaj zgodi: Caesar Dolabellae dixit, ut ad me seriberet, ut in Italiam venirem.
Atheniensibus Pgthia respondit, ut moenibus ligneis se defenderent.

Prip. 1.) Želevni ali velevni stavek je brez ut:

a)  navadno pri volo, malo,  vselej pri nolo: Volo milu respondeas. Malo
te sapiens liostis metuat, quam stulti cives laudent. Molim me iocari putes.  Vendar
je navadnejSi acc. c. inf. (g 366.)

b)  večkrat tudi pri drugih glagolih postulandi, kakor i v slov. včasi sam
naj stoji: Aetoli postulaverunt, coniuges liberosgue exsulum redderet. Universi
cohortantur, magno sit animo. Caesar seribit Labieno, cum legione veniat. Omnes
conclUmant, nec labori nec periculo parceret (= ne aut tabori aut periculo parceret).

Prip. 2.) Imper. sine  in pogostem cave  imata prosti konjunktiv, sicer ima
sino  in navadno patior  acc. c. inf.: Sine te exorem  dej se preprositi. Cave hoc
facias  ne stori vsaj tega. — Germani vinum ad se importari non sinunt. Impetrat
a Seguanis, ut per fines suos Helvetios ire patiantur.  Prim. § 367.

195

Op. Moneo  se veže tudi z infinitivom, če nima osebnega objekta: Bati o
ipsa monet amicitias comparare.

0 prost  e m inlinitivu pri volo, nolo, malo, cupio, studeo,  dalje pri statuo,
constituo, decerno  gl. 357., 3. — 0 iubeo  in veto  § 367. — Sicer prijemlje mnogo
navedenih glagolov acc. c. inf., ako stojš v pomenu glagolov sentiendi ali dicendi
(§ 365.)

d)  Verba  efficiendi: storiti, učiniti, doseči, dobiti, § 347.
zaznamujoč  n amer jan učinek:

fucio, efficio; perfido; impetro, adipiscor, assequor, consequor.

Valetudinem tuam fac ut cures; fac ne quid aliud cures, nisi
ut convalescas. Cicero effecerat, ut Q. Curius consilia Catilinae šibi
proderet. Perfice, ut ne minus res puhlica tibi, quam tu rei publicae
debeas. Vos adepti estis, ne quem civem timeretis.  Prim. 335., 2., op. 1.

e)  Verba  impediendi inrecusandi: ovirati, ustavljati
se, braniti se; to so verba causativa v nikalnem zmislu, zato
imajo le ne  ali quominus  (iz ut eo minus  da tem menj); slov.
da ne ali infinitiv.

impedio, deterreo, obsto, officio  (napotje delam), repugno, resisto, intercido,
recuso, contineo  (zadržujem).

Plura ne scribam, dolore impedior. Deterrere te, ne popularis esses,
non poteramus. Regulus, ne sententiam diceret, recusavit  (branil se je
izreči).

Aetas non impedit, quominus litterarum studia teneamus usque
ad ultimum tempus senectutis. Quid obstat, quominus sis beatus? Epa-
minondas non recusavit, quominus legis poenam subiret.

Op. 1.) Nekateri teh glagolov se vežejo, če  so ni kani,  tudi s quin
(§ 336., 2.); zlasti non recuso quin: Non possumus, quin alii a nobis dissentiant,
recusare  (pri jednakem subjektu tudi non recuso  z inf.:  mori non recuso).  Za
non impedio  nastopi skoro vselej quominus.

\

2. ) Prohibeo  ima navadno inf. ali acc. c. inf. v pomenu prepovedati (= veto):

(Me) pudor prohibet rem exquirere; pudore prohibeor rent exquirere. Caesar ignes
in castris fieri prohibuit.

3. ) Stat  ali fit per me. quominus  zgodi se po meni  (na meni je), da
ne, jaz sem kriv  (oviram = impedio quominus) : Per Afranium stetit (factum
est), quominus proelio dimicaretur.

3.) za glagoli ti men d i nastopa ne  da ne bi, da bo s kon- § 348.
junktivom, ako bi nezavisni stavek bil v želevnem konjunktivu z ne,
ut  da ne bo pak, ako bi nezavisni stavek bil v želevnem kon¬
junktivu z utinam:

timeo, metuo, vereor, pavidus, sollicitus, anxius sum; metus est, in metu
sum, metus milit incidit, periculum est, cura me incessit, timorem inicio alicui  etc.

13*

196

Timeo, ne pluat  (nezavis. ne pluat)  bojim se, da ne bi (da bo)
deževalo. Timeo, ut pluat  (nezavis. utinam pluat ) bojim se, da ne
bo deževalo. Timebam, ne evenirent ea, quae acciderunt. Timeo, ut
omnes labores sustineas.

Op. 1 .) Nam. ut  nastopa ne . . noti (ne nemo, ne nullus),  če je izraz bo¬
jazni nikan: N on vereor, ne tua virtus opinioni hominum non respondeat  (ne bojim
se, da ne bo); ali če nikalnica le jedno besedo nika: Metuo, ne non libenter,
sed coactus pareas  (da ne boš rad, nego prisiljen ubogal). Vereor ut  ali ne non
je včasi le ublažena nikalnica težko  da:  Vereor, ut consolatio (ne consolatio
nulla) possit inveniri  težko da se bo (bi) tolažba našla. — Vereor  v pomenu
bati se = ne upati  si prijemlje infinitiv: Vereor te laudare praesentem.

2.) Za timeo, metuo  etc. nastopi tudi konj. perf. log. ali plusqpf.; sicer sta
v namernih stavkih ta dva časa prav redka: Metuo, ne frustra laborem susce-
peris. Illud unum extimescebam, ne quid turpius facerem vel iam effecisseni.

Prip. Rabi ne quis, ne quid, ne ullus, ne unquam  nam. ut nemo, nihil,
nullus  etc. V taki zvezi stoji često ut ne,  vendar ne pri glag. timendi.

349.  1.) Quo (— ut eo)  se sklada s konjunktivom v pomenu da
s tem (da (ako) ali pred komparativi da tem: Caesar ante proelium
removeri iusserat equos, quo spes fugiendi tolleretur. Legem brevem esse
oportet, quo facilius ab imperitis teneatur.

Zastran non quo  gl. § 338., 2.

2.) Nedum (= ne dicam)  nikar da bi, karno li da bi
ima konjunktiv; včasi stoji v istem pomenu samo ne: Vix in ipsis
tectis frigus vitatur: nedum in mari et in via sit facile abesse ab
iniuria temporis.

Op. Nedum  se rabi tudi brez glagola: Aegre inermis tanta multitudo, ne¬
dum armata, sustineri potest.

E. Konjunktiv v relativnih stavkih.

350.  Kakor v adverbialnih, tako je konjunktiv v relativnih stavkih
potentialen, koncessiven ali finalen. Zatorej nastopa kon¬
junktiv v relativnih stavkih:

1.) ako imajo ob jednem vzročen (coni. potentialis, § 331.) ali
dopusten  pomen in je qui — cum ego, cum tu, cum is; cuius — cum
eius  itd.: Romani, qui Hannibale vivo nunguam se sine insidiis futuros
existimarent, legatos in Bithgniam miserunt.  — Tako sosebno za
vskliki: O magna vis veritatis, quae facile se ipsa defendat!  — Ego-
met, qui sero ac levitev Graecas litteras attigissem, tamen Athenis cum
doctissimis hominibus disputavi  dasi sem se bil pozno in površno z
grško književnostjo soznanil.


197

Op. Poudarja se vzročnost z tit gui, uipote gui, guippe qui  in konjunk-
tivom: bodoč da, ker namreč:  Magna pars Fidenatium, ut gui coloni additi
Romanis essent, Latine sciebant. Soliš candor illustrior est guam ullius ignis,
guippe gui tam longe lategue colluceat.

2.) ako zaznamujejo posledico, učinek ali kakšnost
(coni. potential.), in to

a)  za tam, tališ, tantus, is  etc. (§ 335., 1.), vendar tudi brez
takih demonstrat.ivov: Nemo tam immanis est, cuius (= ut eius)
mentem non imbuerit deorum opinio. Non is sum, gui mentiar.
Difficillimum est reperire, quod sit ex omni parte perfectum.

Op. 1.) Večkrat je z el gui  (brez is  ali tališ)  in konjunktivom relativen
stavek predidočemu adjektivu  priredjen: Oratorem perfectum et cui nihil ad-
modum desit Demosthenem facile dhceris.

2.) Ako stavek ni posledičen, nastopa za is gui  se vž da indikativ: Tu
es is, gui me saepissime omasti.

Prip. Nego  da  za komparativom slove navadno guam ut,  pa tudi guam
qui s  konjunktivom: Maior sum, guam cui possit fortuna nocere (— guam ut
mihi;  prim. tam magnus sum, ut non possit nocere). Non longius hostes aberant,
guam guo telum adici posset.

b)  nastopa konjunktiv v relativnem stavku za dignus, indignus,
aptus, idoneus  vreden, nevreden, prikladen, sposoben da:
Qui modeste paret, videtur, gui aliguando imperet, dignus esse. Mihi
Laelii persona idonea (apta) viša est, quae de amicitia dissereret.

c)  za splošnimi  izrazi: sunt gui; exsistunt gui; inveniuntur,
reperiuntur gui;  zlasti za nikalnimi  izrazi: nemo est gui; nihil est
guod; quis est gui; guotusguisgue est gui; guid est quod  (§ 338., 4.):
Sunt gui censeant una animum cum corpore occidere. Nullus est dolor,
quem non longinguitas temporis minuat ac molliat. Nihil est, guod
tam miseros faciat guam impietas et scelus. Quis est, gui non oderit
protervam adulescentiam? Nihil habeo, guod  (ne guid ) scribam  ničesa
nimam (ne vem kaj) pisati. (Pri habeo  utegne tudi demonstrat.iv
stati: Haec habui, guae scriberem).

Op. 1.) Pa tudi nihil habeo scribere, dicere;  — ne vem, kaj bi pisal, kaj
naj pišem: non habeo, guid  (ne guod) scribam  (indir. vprašanje).

2.) Ako se določni subjekt v misel jemlje, nastopa indikativ, če izreka
činjenico in je glavni stavek trdilen, konjunktiv pa, če se utegne tališ  dodati:
Sunt guaedam bestiae, in guibus inest aliguid simile virtutis, ut in leonibus.  —
Permulti philosophi fuerunt, gui summum malum dolorem dicerent.

Prip. Potentialni konjunktiv se rabi v omejnih  stavkih, na pr .guod
(ego) sciam, intellegam, meminerim  (kolikor vem itd.): Omnium oratorum, guos
guidem ego cognoverim, acutissimum iudico A. Sertorium.  — Toda le: guantum
scio, guantum perspicio, guantum in me est, guoad fieri potest  (kolikor je mogoče)-

198

3.) nastopa konjunktiv v relativnih stavkih, ako izrekajo na¬
mero:  qui  = ut is; cuius — ut eius; qua  = ut ea; ubi — ut
ibi; unde — ut inde: Missi sunt delecti cum Leonida, qui Thermo-
pglas occuparent  (ki naj bi, da bi). Senex serit arbores, quae alteri
saeculo prosint. Homini natura addidit rationem, qua regerentur animi
appetitus. Artaxerxes Themistocli Lampsacum donaverat, unde vinum
mmeret; Mt/unfa, ex qua opsonium haberet.

F. Konjunktiv indirektne zavisnosti in razlage.

§ 351. 1.) Konjunktiv stoji v vsakem stranskem stavku sploh, kateri

je bistveno dopolnilo  konjunktivnega ali infinitivnega stavka:
indirektna zavisnostali assimilacija načinov:  In Hortensio
memoria fuit tanta, ut, quae secum commentatus esset, ea sine scripto
verbis eisdem redderet, quibus cogitavisset  (nezavis.: H., quae commen¬
tatus erat, verbis eisdem reddebat, quibus cogitaverat). Fiebat, ut
Alcibiades omnium oculos, quotiescumque in publicum prodisset, ad se
converteret. Est boni consulis, cum rem puhlicam labefadatam videat,
ferre opem patriae  (nezavis.: cum videt, fert opem). Invitus feci, ut L.
Flamininum e senatu eicerem septem annis post, quam consul fuisset.
Mos est Athenis, laudari in contione eos, qui sint in proeliis interfecti
(nezavis.: laudantur, qui sunt interfecti).

Op. Vendar stoji indikativ, ako je stranski stavek dejanska opazka piščeva
ali opis imenskega pojma: Tanta vis probitatis est, ut eam etiam in iis, quos
nunquam vidimus, diligamus. Quis est, qui neget, haec omnia, quae videmus  (ta
vesvoljni vidni svet), deorum immortalium potestate administrari?  Tako (ii), qui
praesunt  oblastniki; (ii), qui intellegunt  veščaki; (ii), qui audiunt  poslušalci;
qui adsunt (aderant)  prisotniki. Prim. § 335., 2. poslednji vzgled: Ius est  etc.

§ 352. 2.) Stoji konjunktiv,  ako hoče govornik (pisec) stranske

stavke kot tuje mnenje  označiti: konjunktiv indirektne raz¬
lage:  Themistocles domino navis multa pollicitus est, si se conser-
vasset. Lgsander eos, qui Atheniensium rebus studuissent, ex urhe
eiecit. Dareus, dum ipse abesset  ('mnenje Darejevo), pontis custodes
reliquit principes.  Prim. § 338., 1. Tako je umevati konjunktiv
v stranskih  stavkih indirektnega  govora (§ 353.)

Nasproti pa: Caesar Helvetios in fines suos, unde erant profecti,
reverti iussit  (opazka pisateljeva). Godba per ezploratores certior factus
est, ex ea parte vici, quam Gallis concesserat, omnes noctu discessisse
(ki ga je bil prepustil; quam concessisset  ki ga je bil prepustil, v zmislu
pozvedovalcev).

199

Gr. Konjimktiv v indirektnem govoru — oratio

obliqua.

Ako se nekoga besede ali misli ne izrekajo takč, kakor jih je § 353.
govoril ali mislil (oratio recta), nego se le po svoji vsebini zavisne
od izraženega ali umevanega glagola sentiendi ali dicendi pripo¬
vedujejo, imenuje se taka pripoved indirekten govor (oratio obliqua).

1. ) Vsi glavni stavki,  ki izrekajo željo ali povelje,  stopijo
v konjunktiv,  trdilni pričetkom indirektnega govora včasi z ut,
sicer brez ut,  nikalni z ne;

jednako dobivajo konjunktiv vsi vprašalni stavki,  ki bi v
direktnem govoru v 2. osebi bili, kakor tudi oni, ki bi že v direktnem
govoru konjunktiv imeli; slovenščina rabi: da, da bi, naj bi, bi:
Consules Rompeiusgue scripta ad Caesarem mandata remittunt: In
Galliam reverteretur, Arimino ezcederet, exercitus remitteret. Titurius
eum Cotta saucio communicat: Si videatur, pugna ut excedant et cum
Ambiorige una colloguantur. Caesar milites hortatus est, ne ea, quae
accidissent, graviter ferrent, neve kis rebus terrerentur. Ariovistus ad
postulata Caesaris respondit: Quid šibi vellet? cur in suas possessiones
veniret?  (direktno: quid tibi vis? cur in meas possessiones veniš?)
Titurius clamitabat: Quis hoc šibi persuaderet?  (dir. quis hoc mihi
persuadeat?)

2. ) Vsi stranski stavki  stopijo v konjunktiv.  Primere
gl. pod št. 3.

0 indikativu v stranskih stavkih prim. § 351., op.; o primerjalnih stavkih
gl- § 360.

3. ) Vsi pripovedni glavni stavki  in med njimi tudi rheto-
rična vprašanja, t. j. vprašalno oblikovani trdilni stavki, ki bi v
direktnem govoru v 1. ali 3. osebi indikativa stali, stopijo v acc. c.
infinitivo:  Divico ita cum Caesar e egit: Si pacem populus Romanus
cum Helvetiis faceret  (dir. faciet), in eam partem ituros (ibunt) atgue
ibi futuros Helvetios (erunt Helvetii), ubi eos Caesar constituisset (ubi
eos constitueris) atgue esse voluisset (volueris); sin bello persegui per-
severaret (perseverabis), reminisceretur (reminiscere) veteris incommodi
populi Romani.  — Caesar ita .respondit: Eo šibi mittus dubitationis
dari (mihi datur), quod eas res, quas Divico commemorasset (quas
commemoravisti), memoria teneret (teneo). Quod si veteris contumeliae
oblivisci vellet (velim), num etiarn recentium iniuriarum memoriam (se)
deponere posse? (num possum?)

200

Op. Relativni stavki, ki pripoved nadaljujejo in so uprav relativno nave¬
zani glavni stavki (gui — et is, nam is),  stojč v a c c. c. inf. : Themistocles apud
Lacedaemonios professus est Atheniensium urbem ut propugnaculum oppositum
esse barbaris, apud quam iam bis classes regias fecisse naufragium (= nam
apud eam).

4.) Časi indirektnega govora se ravnajo po pravilih sosle-
dice časov. Vendar utegne pripovednik za historijskim časom
praesens ali perfekt rabiti, kjer bi v direktnem govoru imela ta
dva časa stati: Orator dixit, nihil esse actum cum dignitate, post-
quam armis disceptari coeptum sit.  To velja zlasti:

a)  o velevnih stavkih: Marcius respondit: Si quid ab senatu petere vellent,
ah armis discedant, Romam supplices proficiscantur;

b)  o splošnih rekih : Caesar respondit: Consuesse deos, quo gravius homines
ex comimUatione rerum doleant, quos pro scelere eorum ulcisci velint, his secun-
diores interdum res et diuturniorem impunitatem concedere;

c)  o prorekih uvetnih period, da se realni in potentialni od irrealnih
ločijo: Ariovistus respondit: Si quid ipsi a Caesare opus esset, sese ad eum ven-
turum fuisse; si quid Ule se velit, illum ad se venire oportere;  direktno: si quid
miki a te opus esset, ego ad te venissem; si quid tu me vis (veliš), te ad me venire
oportet;

d)  o posledičnih stavkih: Histiaeus obstitit dicens, noti idem ipsis, gui
summas imperii tenerent,  expedire et multitudini. . . Itaque adeo se abhorrere a
ceterorum consilio, ut nihil putet  ipsis utilius, quam confirmari regnum Persarum.

§ 354. 5.) Zaimki,  ki se odnašajo na subjekt vladalnega stavka,

t. j. zaimki 1. osebe direktnega govora se izražajo z refleksivom sui,
šibi, se  in suus  (§ 278.), in v nominativu z ipse  (dir. ego),  ki se pri
posebnem poudarku tudi po drugih sklonih nahaja; ille  (on), redkeje
is  rabita se za drugo in tretjo osebo direktnega govora: Ariovistus
respondit: Si ipse Caesari non praescriberet, guemadmodum suo iure
uteretur, non oportere sese a Caesare in suo iure impediri. Si quid
ille (= tu) se velit, illum ad se venire oportere  (gl. § 853., 4., c.)

Op. Nam. refleksiva stoji včasi is,  ako se kaj s stališča pripovednika, ne
govorečega subjekta izreka. Je-li pripovednik sam v pripoved vpleten, rabijo se
gledč njega v indirektnem govoru zaimki 1. osebe: Helvetii persuadent finitimis,
ut oppidis suis exustis una cum iis proficiscantur.  — Ut ipsi concedi non opor-
teret, si in nos tros  fines impetum faceret, sic item nos esse iniquos  etc.

Akkusativni subjekti se, eum  etc. se večkrat opuščajo, gl. § 359., op.

Prip. Za časovne adverbe sedanjosti se rabijo adverbi preteklosti, nam.
liodie: Mo (eo) die,  nam. cras: postero die,  nam. adhuc: ad id tempus,  nam. nune
(etiam nune): tum (etiam tum): Nequiquam postea, si tum cessassent, praeter-
missam oecasionetn quaesituros  (dir. si nune cessaveritis).  Vendar nastopajo s
poudarkom tudi časovna določila direktnega govora.

201

Poglavje 31.

O imenskih oblikah glagolovih.

Imenske zovemo take oblike glagolove, ki imajo značaj imena, § 355.
t. j. ali substantiva, kakor infinitiv, gerundij in supin, ali adjekt.iva,
kakor partieip in gerundiv. Pri tem pa obdržujejo glagolska svojstva,
ker zahtevajo sklone po glagolsko in se določujejo z adverbi. Le
infinitiv prijemlje tudi attributivna določila svojilnih ali kazalnih
zaimkov: Esi ar s difficilis rede rem puhlicam regere. Ilomo tempo-
ribus sapienter utens. Hoc ipsum nihil agere me deledat.

A. Infinitiv.

Latinščina ima tri infmitive, praesentis, perfecti in futuri; § 356.
poslednji se nahaja le v skladu acc. in nom. c. inf. Časa, v katerem
se dejanje vrši, infinitiv ne določuje, nego vladalni glagol. Bodi si
dejanje vladalnega glagola v sedanjosti, preteklosti ali prihodnosti,
zaznamuje:

1. ) infinitiv praesentis,  da je dejanje istodobno  z onim
vladalnega glagola: Gaius videtur, visus est, videbitur scribere;

2. )  zaznamuje infinitiv perfecti,  da je dejanje preteklo
(dovršeno) za čas vladalnega glagola: Gaius videtur, visus est, vide¬
bitur scripsisse;

3. ) zaznamuje infinitiv futuri,  da je dejanje nastopno  za
čas vladalnega glagola: Gaius videtur, visus est, videbitur scrip-
turus esse.

Op. Esse  pri inf. fut. se rado opušča, pogostem tudi pri inf. perf. pass. in
pri gerundivu.

Kot ime je infinitiv ali subjekt ali objekt,  izredka prae-  § 357.
d i k a t.

Op. Drugačno uporabo infinitiva dopušča prosa le pri interesi inter  raz¬
loček je med: Muttum interest inter dare et accipere.

1.) Subjekt je infinitiv (praes. in perf.):

a)  pri est  ( erat  etc.) z imenskim praedikatom (adjektivom ali
substant.ivom): Errare humanum est. Dulce est pro patria mori.

Maius dedecus est parta amittere, quam omnino non paravisse. Tempus
est maiora conari.

Zastran tempus, mos, consuetudo est  etc. z gen. gerund. gl. § 387., op. 1.

b)  pri brezosebnih glagolih: Meminisse iuvat. Peccare licet nemini.

Ex malis eligere minima oportet. Necesse est mori.  — Tudi pas-
sivni  inf.: licet intellegi  more se izprevideti (§ 361., II., op. 3.)

202

Tako pri videtur mihi, decet, dedecet, interest, refert  in zlasti pri glagolih
affekta: piget, pudet, paenitet, delectat, pincet, displicet  etc.

2. ) Praedikat utegne infinitiv biti z me; Bodo homini vivere
est cogitare.

3. ) Objekt je infinitiv pri glagolih:

moči, morati, siliti, skusiti; navaditi, znati, učiti;

začeli, nadaljevati, nehati; hoteti, želeti, skleniti:

possum, queo, nequeo  (ne valeo ); — debeo;  — cogo;  — audeo, conor, tempto
(ne guaero, peto)-,  — incipio, instituo, coepi, paro (paratus sum); laboro, aggredior;
(in) animum induco, capio (ineo) consilium; statuo, constituo, decerno;  — pergo,
maturo, festlno, propero; intermitto, omitto, desino, desisto;  — soleo, consuesco,
admesco, adsuefacio;  — scio, nescio;  — doceo, disco;  — volo, nolo, malo, cupio,
stttdeo, satis habeo  zadovoljen sem, non recuso, aspernor, gravor;  — cogito,
meditor  etc.

Suos quisque debet tueri. Caesar parat (maturat) proficisci. Be-
sine queri. Tu animum poteris inducere contra haec dicere? Lgsander
consilium iniit reges Lacedaemoniorum tollere. Miltiades Chersonesi
manere decrevit.

Op. 1.) Glagol, ki prijemlje kot verbum finitum nominativ praedikata,
ohranja ga za temi glagoli tudi pri infinilivu (§ 193.): Beatus esse sine virtute
nemo potest. Liber esse cogitas. Infelix esse didici. Omnes homines študent beati
fieri. Cato esse quam videri bonus malebat.

2. ) Valeo  morem, upr. močen sem, se veže z ad  in gerundijem: Catilina
valuit ad evertendas leges.

3. ) Za skleniti nastopa v velevnih stavkih ut;  gl. § 346., b.

4. ) Paratus  je jedin adjektiv (izvirno particip), ki se v dobri prosi z
inf. veže: paratus omnia perpeti.

Prip. 1.) Poleg infinitiva utegnejo nekateri onih glagolov iudi oseben
objekt imeti, zlasti navaditi, učiti, siliti: doceo  in adsuefacio aliguem aliquid
facere; cogo aliquem aliquid facere  poleg cogo aliguem ut faciat: Diomjsius tondere
filias docuit. Helvetii Orgetorigem causarn dicere coegerunt.

2.) Insimulo  in arguo aliguem  se tudi z infinitivom vežeta: Insimulant
hominem fraudandi causa discessisse. Occidisse patrem S. Roscius arguitur.  —
Toda accuso aliguem, guod  (§ 338., 3.)

Constructio accusativi c um inflnitivo.

§ 368. V zavisnih povednih stavkih z da, ki izrekajo, da je kaj ali
se godi,  stopa subjekt v akkusativ  in glagol v primerni infinitiv
(§ 356.), da odpada; temu skladu pravimo constructio accusativi
cum infinitivo: Deum esse certum est  golovo je, da je bog; deum
esse intellegimus  izprevidimo, da je bog. V prvem slučaji nadome-
stuje acc. c. inf. subjekt, v drugem objekt.

203

S subjektom vred stopa tudi imenski praedikat v akk.: Deum
esse sempiternum certum est. Metellus audiverat Marium consulem
esse factum.

Op. 1.) Subjekt pri infinitivu je uprav objekt vladalnega glagola, kakor
na pr. v slov.: vidim dečka priti, slišim ptice peti, pusti luč goreti. Zato acc. c.
inf. ni stavek, nego člen stavkov.

2. ) Včasi je nedoločni subjekt (aliquem)  dodati: Hesiodus eadem mensura
reddere iubet, qua acceperis  (naj s tisto mero vrača, s katero je kdo prejel).
Contentum esse suis rebus maximae sunt divitiae.  Tudi v passivu: In urhe sepeliri
lex vetat.

3. ) Večkrat se s koc, illud, id, ita, sic  na acc. c. inf. pripravljaje kaže:

Druides imprimis hoc volunt persuadere, nOn interire animas.

Osebne zaimke, ki se kot. subjekti v nora. ne izražajo, je treba § 359.
v ace. c. inf. izražati: za 1. osebo me, nos;  za 2. te, vos;  za 3. se,
ako se na subjekt vladalnega stavka odnaša, sicer eum, illum  ( eos,
illos  etc.): Apparet nos ad agendum esse natos  da smo ustvarjeni.

Curio mihi nuntiavit se ad me venturum esse. A Curione miki nuntia-
tum est eum ad me venturum esse.

Op. Izpuščajo se osebni zaimki le, kadar se po zmislu lahko dopolnujejo,

zlasti:

a)  kadar je taisti zaimek v nadrednem stavku: Puderet me dicere non
intellexisse;

b)  kadar se pri inf. futuri subjektov akk. daje po participovi končnici
spoznati: Iuraverant redituros;

c)  ko bi subjektov akk. z objektovim jednak bil: Trinobantes pollicentur
sese Caesari dedituros;

d)  pri živahni kratkoti: Covfitere huc ea spe venisse (te).

Okrajšani primerjalni stavki, ki imajo glavni stavek v acc. c. § 360.
inf., ravnajo se kot stavkovi členi  po svojem glavnem stavku: Decet
cariorem esse patriam nobis quam nosmet ipsos. Suspicor te iisdem
rebus, guibus me ipsum, cotnmoveri.  — Jednako navadno v primer¬
jalnih stavkih s quam,  če imajo svoj  praedikat: Cicero adfirmavit,
guidvis se potius perpessurum, quam ex Italia exiturum  (redkeje kon-
junktiv: quam [quam ut] ex Italia exiret).

Acc. c. inf. se rabi: § 361.

I. pri est  z imenskim praedikatom (adjektivom ali substantivom):

aequum, par, iustum est, satis"est; apertum, manifestum est; venim, credi-
bile, verisimile, facile, difficile est; pulehrum, turpe est;  — fas, nefas, scelus est;
tempus est; opus est; filma, opinio, spes est  etc.

Verum est amicitiam nisi inter bonos esse non posse. Omnibus
vestram misericordiam aeguum est patere. Tempus est hi-nc abire me.

204

II. pri brezosebnih glagolih:

constat, appdret; expedit, prodest; placet, displicet; oportet; interest  (§ 241.) etc.

Constat ad salutem civium inventas esse leges. Omnibus hominibus
expedit salvam esse rem puhlicam. Vivere naturae te convenienter oportet.

Op. 1.) Licet  ima navadno prosti infinitiv: licet miki hoc facere;  pri licet
z dativom stoji tudi imenski praedikat v dativu: licet mihi esse (fieri) beato;  brez
dativa v akkusativu: licet esse beatum. Medios  (nepristranskim) esse iam non licebit.

2.  ) Pri necesse est  in oportet  stoji tudi sam konjunktiv: Qaidquid oritur,
causam habeat a natura necesse est. Beneficium aeceptum colamtis oportet.  Vendar
nastopi redno infinitiv, če sta ta glagola sama v inf.: Dico necesse esse liane
legem valere. Ariovistus respondit non oportere sese in suo iure impediri.

3.  ) Prehodni glagoli stopijo, ee imajo objekt pri sebi in se delujoča oseba
ne izraža, zlasti pri decet, licet, nihil atlinet, oportet, necesse est, placet v  passiv:
Hoc fieri decet  spodobi se to storiti. Causas cotnmemorari  (omenjati) necesse non
est. Id intellegi, cognosci licet. Nihil in bello oportet contemni.

§ 362. III. pri glagolih sentiendi in dicendi.

Verba sentiendi so: čutiti, misliti, v e r j e t, i , upati, vedeti
in podobni: sentio, audio, video, cognosco; cogito, intellego; puto, čredo;
spero, scio;

animadverto, perspicio, reperio; arbitrov, existimo, oplnor, iudico, suspicor,
disco, ignoro, metnim, recordor, obliviscor, mihi conscius sum  etc.

Verba dicendi so: reči, trditi, naznaniti, pokazati, pri¬
povedovati  in podobni: dico, aio, nego; contendo, adfirrno; nuntio;
ostendo; narro;

declaro, indico, perhibeo, seribo , trado, pr odo, doceo, demonstro, simulo,
polliceor, promitto, minor; certiorem facio aliguem, auetor sum, testis sum, nuntium,
famam adfero, mitto legatos  etc.

Video (puto, dico, adjirmo) nostros vincere (vicisse, victuros esse,
vinci, vietos esse). Puto (putas, putat, putamus) me (te, se, nos) vin¬
cere, vicisse  etc.

O infinitivu pri glag. upati, pretiti  itd. gl. § 372., prip.

§ 363. Ako bi vsled dvojnega akkusativa, subjektovega in objektovega,
utegnilo dvoumje navstati, pretvori se stavek v passiv: govori se, da
so naši sovražnike zmagali, ne: farna est nostros hostes vicisse,  ampak
hostes a nostris vietos esse. Ne fando guidem auditum est crocodilum
violatum esse ab Aeggptio.

Op. Namerjeno je dvoumje v orakulih: Aio te,Aeacida, Romanos vincereposse.

§ 364. Acc. c. inf. se različno sloveni: Gaium prudentem esse puto  slove:
1. menim, da je Gaj pameten; 2. menim, Gaj je pameten; 3. o Gaji
menim, da je pameten; 4. Gaj je, kakor menim, pameten; 5. Gaja
imam za pametnega; 6. Gaj je po mojem mnenji pameten.

205

Potreben nam je 3., 4. ali 6. prevod za take relativne stavke,
v katerih je relativ akkusativ subjekta: Eis fidem habemus, quos plus
intellegere arbitramur  o katerih sodimo, da; kateri, kakor sodimo;
kateri po naši sodbi več umejo.

Op. Večkrat nadomestujejo latinske vladalne glagole pri inf. ali acc. c.
inf. slovenski prislovi: menda, neki (puto, arbitrov),  očitno (apertum, mani-
festurn est),  res (verum est, adfirmo),  navadno (soleo),  hitro (maturo),  stano¬
vitno (persevSro),  neprenehoma  (non intermitto): Puto te vicisse  menda si
zmagal. Verum est avaros miseros esse  res so lakomniki nesrečni. Socrates dicere
solebat  S. je navadno rekah — A tudi v latinščini se vtikajo čredo, opinor, ut
opinor, ut arbitrov, ut audio, ut aiunt  brez upliva na stavkov sklad: Male, čredo,
mererer de meis civibus  etc.

Ako zavisni slavek ni poveden, nego žel e ven ali v el e ve n, § 365
ne stoji acc. c. inf., nego ut,  nikalno ne: Eguidem censeo Carthaginem
esse delendam;  nezavisno: Carthago delenda est  (povedno); toda
eguidem censeo, ut Carthaginem deleatis, ne C.deleatis;  nezav.: delete C.;
nolite delere;  prim. § 346., c, op.

Persuadeo tihi, ut exeas  nagovarjam; Themistocl.es persuasit  (prepričal
j e ) omnibus civitatem in civibus esse positam.

Moneo, admoneo te, ut scribas  opominjam  te, da piši; Caesar monuit
(je opomnil) victoriam in virtute constare.

Auctor sum tihi, ut (= suadeo, ut) proficiscaris  svetujem  ti, da od-
potuj; lioc factum esse Livius auctor est  da se je to zgodilo, je L. porok.

Concedo, ut'  dovolim; concedo non esse miseros, qui mortui sunt  pri¬
znavam.

Contendo, ut  silim na kaj;  contendo  z acc. c. inf. zagotavljam.

(Mihi) placet  sklenem ima ut  in acc. c. inf.: placet, ut mittantur legati;
placet mitti legatos.

Op. Facere  deti, praviti, da in efficere  dokazati  imata acc. c. inf.:
Dicaearchus vult efficere animos esse mortales.  — Efficitur  in seguitur  iz tega
sledi  imata ut (ut non)  in acc. c. inf.: Efficitur, ut omne corpus mortale sit. Ex
hoc efficitur hominem naturae oboedientem homini nocere non posse  (pr. § 335,, 2., b).

IV. Acc. c. inf. stoji kot objekt pri volo, nolo, malo, cupio,  ako § 366
ima povedni  stavek drug  subjekt nego glavni: Rem tihi volo bene
evenire. Volo is esse, guem tu me esse voluisti.

Ako sta pa subjekta jednaka,  stoji navadno sam inf.: volo
is esse  (§ 357., 3.); vendar tudi acc. c. inf., kadar je inf. passiven ali
esse  z imenskim praedikatom: Timoleon maluit se diligi, quam metui.

Cupio me esse clementem.

Opto  ima ut,  § 346., b; zastran volo (ut)  etc. gl. § 346.. b in prip. 1.

V. Acc. c. inf. nastopa kot objekt, pri iubeo  in veto, sino  in § 367
patior.  Da se spozna, ali zahteva latinščina aktivni ali passivni in-
finitiv, oblikuje naj se zavisni stavek slovenski z da: legatum venire

206

iubeo (veto)  ukažem (prepovem), da poslanec pride,  poslancu uka¬
žem, rečem (prepovem) priti; pontetn rescindi iubeo (veto)  ukažem
(prepovem), da se most podere,  ukažem, dam (prepovem) most.
podreti; legatum venire, adduci sino (patior)  pustim, dopuščam, da
poslanec pride, se pripelje,  pustim, dopuščam poslancu priti,
poslanca pripeljati. Scipio castra vallo muniri vetuit. Germani vinurn
ad se importari non sinebant. Hoc facile patior sileri.

Op. 1.) Sam aktivni infin. nastopi pri iubeo  in veto v  splošnih ukazih:
Lex rede facere iubet, vetat delinguere,  ali če je subjekt obče znana oseba: Caesar
receptui canere iussit  (i. e. tubicines;  ne: Caesar receptui cani iussit).

2.) Impero tibi, ut hoc facias;  toda s passivom impero hoc fieri; imperat
milites adduci.  — Non patior  ima redno ut  (§ 346., c).

363. VI. Pri glagolih dušnih čutov (affeklov) zaznamuje acc. c. inf.
vsebino ali objekt  teh čutov (prim. id laetor  § 211.):

gaudeo; miror, admiror; doleo, angor, sollicitor; suscenseo, indignor; aegre
fero, indigne fero, graviter, moleste fero  etc. Prim. § 338., 3.

Gaudeo te valere. Valde miror te ad me nihil scribere. Galli
suos ab se liberos abstractos esse obsidum nomine dolebant. Macedones
Eumenem šibi anteponi indigne ferebant.

Prip. Brez glagolov affekta stoji acc. c. inf. kot vsklik ali nevoljno
vprašanje; poslednje redno z vprašalnico -ne  (§ 215.): Te sic vexari, sic iacere
in lacrimis! Me non esse cum bonis? Mene incepto desistere?  Prim. § 315., op.

Nominativus cum infinitivo.

369. Akkusativ pri infinitivu, bivši aktivni objekt, postaja v passivu
pri nekaterih glagolih subjekt; tako stopa nom. c. inf. namesto acc.
c. inf.; naravno je tudi imenski praedikat v nominativu. Taki glagoli so:

1.) iubeo  in veto: iubeor, iuberis, iubetur  meni, tebi, njemu se
ukazuje, iubemur  nam se ukazuje, iussi estis  vam se je ukazalo itd.;
iussus hoc feci  (na povelje). — vetor, vetaris, vetatur  meni, tebi,
njemu se prepoveduje, vetamur  nam se prepoveduje, vetiti estis  vam
se je prepovedalo: Consules iubentur exercitum scribere  konsulom se
ukaže, se veli, konsuli imajo ukaz, povelje, vojake nabirati. Acta
agere vetamur veter e proverbio. Milites, quod iussi sunt (facere), faciunt.

Op. Subjekt osebnega sklada pri iubeor  in vetor  utegne biti tudi oseba,
s katero kaj storiti se ukazuje ali prepoveduje: iubetur legatus adduci  ukazuje
se. da naj se poslanec pripelje, ali poslanca pripeljati; vetatur legatus adduci
prepoveduje se, da se poslanec pripelje, ali poslanca pripeljati.

370.  2.) videor  po vseh osebah in časih: videor rede facere  vidi se
(videti je, zdi se), da prav delam; videris rede facere  vidi se (videti
je, zdi se), da prav delaš; videmur, videmini r.f.  vidi (zdi) se, da
prav delamo, delate; visi sumus r.f  videlo (zdelo) se je, da prav
delamo itd.

207

3. ) dicor  po vseh osebah nesestavljenih časov; jednnko per-
kibeor, putor, eoristimor,  pogostem t udi nuntior  in iudicor  (pravi, misli,
poroča, sodi se o meni, da): Suebi centurn pagos habere dicuntur.
Luna solis lumine collustrari putatur. Mihi timendum est, ne multa
praetermittere existimer.

4. ) fertur, feruntur, traditur, traduntur,  in to le v teh tretjih
osebah (poroča se, pripoveduje se o kom, da): Aristides iustissimus
fuisse traditur.

Op. 1.) Errare videris  utegne se sloveniti a)  vidi (zdi) se, kaže (se), da
se motiš; b)  videti (vidno) je, podoba je, da se motiš; c) vidi se, zdi se, videti
je, podoba je, kakor bi se motil; d)  motiš se, kakor se vidi, zdi itd.; e)  na
videz se motiš.

2.) Homerus caecus fuisse dicitur, fertur, traditur  slove a)  pravi (poroča)
se, pravijo, da je bil H. slep; b)  Homer je bil baje (pre) slep; c)  H. je bil, kakor
se pravi, poroča (kakor pravijo, poročajo) slep; d)  o Homeru pravijo, poročajo,
da je bil slep.

Aristides iustissimus fuisse perhibetur, putatur, eristimatur  pravijo, mislijo,
sodijo, da je bil Aristid najpravičnejši.

5. ) Nahaja se nom. c. inf. tudi pri audiri, cognosci, demonstrari,
indicari, intellegi, memorari, negari, ostevdi, reperiri, seribi;  vendar
prevladuje pri teh in jednakih glagolih acc. c. inf.: Bibulus nondum
audiebatur esse in Sijria. Dii beati esse intelleguntur. Regnante Tar-
guinio Superbo in ltaliam Pgthagoras venisse reperitur.

Brezosebni sklad (acc. c. inf.) nastopa: § 371.

1.) v oblikah, ki so s participom perf. ali gerundivom tvorjene:

(Mentoriae) traditum est
Memoria proditum est
Dicendum, existimandum est

Socratem doctissimum
virum fuisse.

Vendar prijemljejo glagoli mnenja  v gerundivu tudi osebni sklad: Socrates
doctissimus vir fuisse putandus est.

2. ) ako ima glagol pri sebi dativ osebe ali adverbe: rede, vere,
non sine causa,  zlasti pri dicitur  v pomenu trdi  se:  Gallis Romanos
adesse nuntiatur. Bede, vere, non sine causa dicitur matrem timidi
jlere non solere.

3. ) pri videtur, dicitur  et.c. v lakih zavisnih stavkih, ki kak
nom.c. inf, nadaljujejo: Mihi non videbatur guisguam esseposse beatus;
in malis autem sapientem esse posse  et.c.

Zastran časov infinitiva  pri acc. ali nom. velja, kar se je
o prostem infinitivu v § 356. reklo; po takem slove: čredo eum seri-
bere  menim, da piše; credidi (credebam, credideram) eum seribere

§ 372 .

208

menil sem, da piše; čredo (credidi, credebam, credideram) eum
scripsisse  menim (menil sem), da je pisal; čredo  (credidi  etc.) eum
scripturum esse  menim (menil sem), da bode pisal.

Op. Pri mamini (memoria teneo)  se izražajo oni pretekli prigodi, pri
katerih je bil pripovednik sam navzočen in ki bi kot nezavisni v imperfektu
stali, z irifinitivom praesentis; oni pa, pri katerih ni bil navzočen ali ki se v
prosto kot dovršeni zaznamujejo, z inf. perfecti: Mamini Catonem mecum
disserere  spominjam se, kako se je C. tedaj z menoj pogovarjal (disserebat, ut
mamini). Memineram C. Marium, eum vim armorum profugisset, senile corpus
paludibus occultasse.

Prip. Glagoli upati (nadejati se), obetati, pretiti, prisegati imajo
acc. c. inf. futuri, ako je to, kar kdo upa itd. prihodno; le posse  in velle
stojita za njimi v inf. praes. Ako je pa to, kar kdo upa (= meni) ali prisega
v sedanjosti ali preteklosti, nastopa inf. praes. ali perf.: Pleiigue eos
potissimum amicos diligunt, ex guibus sperant se maximum fructum esse capturos
(upajo največ dobička imeti). Regulus se Carthaginem reversurum esse pollicitus
est. Tantutn guisgue laudat, guantum se eonsegui posse sperat.  — Spero nostram
amicitiam non egere testibus. Abeuntes consulatu iurabant se nihilcontra leges fecisse.

§ 373. Namesto prostega infinitiva futuri  nastopa pogostem opis
s /ore  (redkeje futurum esse ) ut  in konjunktivom praesentis ali im-
perfecti. Tako se utegne namesto:

čredo (credidi) te esse epistulam scripturum  ali
čredo (credidi) epistulam seriptum iri  reči:
čredo (credidi) fare ut epistulam seribas (seriberes);
čredo (credidi) fore ut epistula seribatur (seriberetur).
Navaden  je tak opis nam. redkega inf. fut. pass., potreben
pri brezsupinskih glagolih:

čredo (credidi) fare ut discas (disceres); čredo (credidi) fare ut
discatur (disceretur). Exaudita vox est e luco Vestae futurum esse,
nisi provisum esset, ut Roma caperetur.

Op. Za spero  nastopa redno fore ut.

§ 374. Infmitiv II. futura se opisuje

s fare ut  in konjunktivom perf. ali plusquamperf.  (prim.
§ 308., op. 4.):

čredo (credidi) fare ut epistulam seripseris (seripsisses)  ;
čredo (credidi) fore ut epistula seripta sit (esset). Sperabam, eum
has litteras accepisses, fare ut onima impetravissem (impetrata essent).
Vendar se rabi v passivu in pri deponentnikih navadno particip perf.
s fare: Čredo epistulam seriptam fore. Possum dicere me satis adeptum
fore, si nullum in me periculum redundarit.

O inf. nam. konj. impf. in plusqpf. v porekih irrealnih uvetnih period
gl. § 343., 2.

209

B. Partieip.

Particip je adjektivna  oblika glagolova; sklada se kakor § 375.
adjektiv s svojim substantivom, določuje z adverbi in zaznamuje
razne čase:

homo ratione bene utens, usus, usurus.

Op. 1.) Mnogi participi praes. in perf. so pravi adjektivi in se kot taki tudi
stopnjujejo: amans, amantior, mnantissimus;munitus, munitior, munitissimus  (§ 86.)

2. ) Particip fut. act. se vazven futurus  ne rabi adjektivno; venturus  le
v zvezi s tempns =  prihodnost.

3. ) Nekateri participi perf. pass. veljajo v neutru tudi za substantive ter
se določujejo z adverbi in adjektivi: bene, rede, male facta; acute dictum,
facete dictum, sapienter responsum; praeclare facta  in praeclara facta;  jednako
doctum dictum, venim responsum, lene postulatum  etc. Prim. § 270., 5., op.

C as zaznamuje particip le z ozirom na verbum finitum Bodi § 376.
si da je tega dejanje v sedanjosti, preteklosti ali prihodnosti, naznanja:

1. ) particip praesentis  dejanje kot. istodobno  z glavnim
dejanjem: Plato scribens mortuus est;

2. ) zaznamuje particip perfecf.i,  da je dejanje z ozirom na
glavno dejanje dovršeno ali preddobno: Miles reversus sanatur,
sanabitur, sanatus est.

Op. 1.) Pogostem se rabijo participi pevfecti od deponentnikov in polu-
deponenlnikov s pomenom participa praesentis: arbitratus, ratus, usus, veritus,
fisus (confisus, diffisus), gavisus, solitus.  — Reor  in soleo  nimata participa praes.

2.) Particip perfecti mnogih deponentnikov, ki so bili nekdaj aktivni gla¬
goli, ima poleg aktivnega tudi passivni pomen: agri depopulati  opustošena polja;
adepta vidoria  zadobljena zmaga; jednako:

comitatus rex
complexa gemia
confessa res

dimen sum opus
expertum periculum
interpretatum carmen

moder at us homo
partitae copiae
perfunctum periculum

3.) naznanja particip fut uri act ivi,  da je dejanje z ozirom
na glavno dejanje p rib od no: Miles moriturus vadit in proelium
vojak gre v bilko,

a)  hoteč, n umerjajoč  umreti, da bi umrl;

b)  imajoč  umreti (ki mu je smrt. namenjena).

Perseus, unde profectus erat, rediit, belli casum de integro ten-
taturus. Egreditur castris Romanusvallum invasurus, ni copia pugnae
fieret. Horatius Cocles ausus est retin plus famae habituram quam fidei
ki se je imela bolj slaviti nego verjeti (kateri je bilo namenjeno, da
se bo bolj slavila nego verjela). Vendar se rabi ta particip v naj¬
boljši prosi samo v zvezi z esse.

Kermavner, Latinska slovnica.

14

210

O porabi participov.

§ 377. A.  Attributivni particip prilaga, kakor adjektiv ali relativni
stavek, substantivu stalno lastnost: flor ms arbor  cvetoče drevo.
Peracti labores iucundi (= qui peracti sunt).  Slovenščina rabi ali
particip ali relativni stavek. Poslednji se daje, če je relat.iv v nomi¬
nativu, s tem okrajšati, da se relativ izpahne, glagol v primerni
(istodobni ali preddobni) particip postavi in z odnosno besedo sklada:
attributivni participialni sklad:  Hodi po poti, katera h kre¬
posti vodi sequere viarn ad virtut&m ducentem.  — Je-li praedikat.
imensk, to se sklada brez glagola z odnosno besedo: Od človeka, ki
nikdar ni trezen, ni zahtevati opreznosti non est ab homine nunquam
sobrio postulanda prudentia.  —■ Pogostem je f.reba, da stopi relativni
zaimek v nominativ, stavek pretvoriti v passiv: Lgsander magnam
reliquit sui famam, quam magis felicitate quam virtute pepererat  —
quae parta erat ■—■ famam- partam.

Op. 1.) Ako se pa relativni zaimek poudarja ter odnaša na ille, is, untis,
tres, omnes,  ali če pristavlja bistvene, na pr. geografijske določbe, to se partici¬
pialni sklad opušča: Bene ergo Pittacus ille (dixit), qui in septern sapientimn
numero est habitus. Flumen est Arar, quod in Bhodanum influit.

2. ) Z  relativi se v lat. vselej izraža: tako zvani:  qui dicitur, vocatur,
(piern dicunt, dicimus:  vaše tako zvano življenje vestra quae dicitur vita;  zgoraj
(prej) imenovani, omenjeni, navedeni:  quem supra (ante) disci, nominavi,
memoravi.

3. ) Substantivno rabijo se participi izredka v nominativu: Discens docen-
tem adiuvare debet;  pogostem po zavisnih sklonih: lacet corpus dormientis ut
mortui.  Prim. § 270.

§ 378. B.  Appositivni particip prilaga substantivu gibno  (nestalno)
lastnost, in nadomestuje v krajši, menj določni  obliki razne ad-
verbialne stavke. Slovenščina rabi isto tako deležnike ali prislovne
stavke. Po pomenu utegne biti ta particip:

1. ) časoven:  Curio ad focum sedenti  (sedečemu, ko je sedel)
Samnites magnum auri pondus attulerunt. Diongsius Sgracusis expulsus
(izgnan, ko je bil izgnan) Corinthi pueros docebat. Plura locuturos
(hotečim govoriti, ko smo hoteli g.) abire nos iussit.

2. ) načinoven:  Milites fortiter pugnantes restiterunt  (hrabro
se boreč, s tem da so se hr. borili). Nikalno: ne da bi: Epicurus
non erubescens  (ne da bi se sramoval) voluptates persequitur omnes.

3. ) vzročen:  Diongsius cultros metuens  (boje se, ker se je
bal) tonsorios eandenti carbone šibi adurebat capillum. lnterdiu stellas
non conspicimus solis luce obscuratas.

211

4. ) u v eten: Hostes, si vicerunt, efferunt se laetitia, vidi  (zma¬
gani, če so zmagani) cmitnos demittunt.

5. ) dopusten: Ut oculus sic animus se non videns alia cernit
(dasi sebe ne vidi). Mendaci homini ne venim quidem dicenti credere
soletnus  (če prav govori).

Op. Zaradi jasnosti se pridevlje tamen: Iniustus est civis, qui armorum
periculo liberatus animum tamen retinet armatum.

Prip. Ker particip ne izraža vselej natanko razmerja do glavnega stavka,
utegne se marsikateri participialni sklad različno tolmačiti: Mendaci homini ve
verum iptidem dicenti credere solemus  pomeni: če prav govori, pa tudi: kadar govori.

Plura Ivcuturos nos abire iassit:  ko smo hoteli, pa tudi: če prav smo hoteli.

Je-li treba prislovni stavek, čegar subjekt se odnaša na § 379 .
kako besedo glavnega stavka,  okrajšati, to se veznik odpahne,
glagol v primerni particip postavi, kjer se z odnosno besedo sklada:
appositivni participialni sklad:  Socratis morti illacrimari soleo,
cum Platonem lego  — Platonem legens. Hannibal, cum Alpes transgressus
esset, in Italiam contendit (H. Alpes transgressus  prekoračivši). —

Tudi tu je pogostem, ker perf. nima aktivnega participa, pretvarjanje
v passiv potrebno: Po dnevi ne vidimo zvezd, ker jih solnčna svetloba
temni (v lat,, perf. antecedens) interdiu stellas non conspicimus, quia
solis luce obscuratae sunt  — solis luce obscuratas.

C.  Absolutni ablativ — ablativus absolutus. § 380 .

Ako ni participov subjekt v nobeni besedi nadred¬
nega stavka zopopaden,  stopa s participom vred v ablativ; to
je absolutni  ablativ. Absolutni ablativ nadomestuje jednake pri-
slovne stavke, kakor appositivni particip (§ 378.), namreč:

1. ) časovne:  Targuinio regnante Pgthagoras in Italiam venit
ko je T. vladal, za vlade Tarquinijeve. Regibus exactis consules creati
sunt  odkar so bili kralji izgnani, po izgnanji kraljev.

2. ) načinovne:  deo iuvante  z božjo pomočjo. Vobis petentibus
hoc impetravi  na vašo prošnjo. — Na videz primerjajoč pristopa ut,
guasi (tanujuam)  kot dopolnilo k participu praes. in perf.: Ut (quasi)
re confeda omnes curam et diligentiam remittunt  kakor da bi bila
stvar zvršena.

3. ) vzročne:  Inter bonos viros et deum amicitia est conciliante
virtute  ker jih vrlina veže. Flaminium Caelius religione negleda
cecidisse apud Trasumennum scribit  ker so bili od njega sveti obredi
zanemarjeni, zaradi zanemarjenja svetih obredov — zanemarivši
svete obrede.

14 *

212

4.  ) uvetne: Beluctante natura irritns labor est  če se upira
priroda. Medici causa morbi inventa curationern esse inventam putant
če se je vzrok našel, če so vzrok našli, našedši vzrok.

5.  ) dopustne:  Eyo guidem omnibus desperantibus animum non
demittam  če tudi vsi obupajo. Mucius Porsennam proposita šibi
(§ 277., I., 1.) morte interficere conatus est. Perditis omnibus tamen
ipsa virtus se sustentare potest.

Prip. Z vrivanjem subjekta med absolutni ablativ se zaznamuje, da iz¬
haja participovo dejanje od subjekta nadrednega stavka: IIis Caesar cognitis
milites aggerem comportare iubet  ko je to Caesar zvedel. Zlasti se ipse  in quisque
tako vrivata: C. Sempronius causa ipse pro se dieta quindecim milibus aeris
damnatur.

Op. 1.) Včasi stoji absolutni ablativ namesto appositivnega participa,
s čimer dobiva rek večjo samostalnost: Caesar obsidibus imperatis centum kos
Aeduis custodiendos trudit.

2.  ) Poredkem se rabi absolutni ablativ ter ni v posnemanje:

a)  s participom perf. prehodnih deponentnikov in participom fut. act. vseh
glagolov: Hannibale Alpes transgresso,  bolje: cum transgressus esset. Antiochus
Ephesi securus de bello erat tamquam non transituris in Asiam Romanis;

b)  če k določnemu glagolu še kako določilo pristopi; torej nam. Cicerone
consule creato  bolje: cum C. consul creatus esset;  nam. militibus invitis eductis  ali
militibus fortiter pugnantibus caesis  bolje: cum milites inviti edacti essent, cum
milites fortiter pugnantes caesi essent;

c)  neraben je abl. abs. pri brezosebnikih; torej: cum tonaret  ali love tonante.

3.  ) Part. perf. pass. glagolov, ki pomenijo zvedeti, naznaniti  služi včasi
na videz sam kot absolutni ablativ, dočim je z njim zvezani stavek njegov
subjekt. Taki ablativi so: audito, cognito, compeito, edieto, explorato, nuntiato  etc.:
Alexander, audito Dareum movisse ab Ecbatanis (= audita profectione), fugientem
insequitur.  — Brez zavisnega stavka se rabi: auspicato, litato  opravivši auspicije,
žrtve, sortito  po žrebanji idr.

Tudi v pluralu se nahaja sam particip kot absolutni ablativ, čegar subjekt
je naslednji stavek: Hannibal Iberum copias traduxit, praemissis, qui Alpium
transitus specularentur. Mardonius, incensis, quae aedificare coeperant Athenienses,
copias in Boeotiam transfert.

4.  ) Ker latinščina nima part. praes. pass., rabi včasi part. perf. pass. i
relativno in absolutno za istodobno  dejanje: Melior tutiorque est certa pax
quam sperata vietoria (= quae speratur). Rhenus in plures defluit partes multis
ingentibusque insulis effectis  (s tem da dela). Romani primum impetum hostium
multis ultro vulneribus illatis fortissime sustinuerunt.

§381. Particip se utegne pri absolutnem ablativu z imenskim
praedikatom  nadomestili. Taki praedikati so:

a)  substantivi,  ki zaznamujejo osebe po njih dejal  n os ti:
adiutor, auetor, dux, iudez, praeceptor, testis,  ali po njih oblast  v u
navadno v določbo časa: consul, praetor, rez, imperator,  ali po dobi

213

življenja: puer, puerulus, senex: te adiutore  če si li pomočnik; natura
duce  če je priroda voditeljica; Cicerone consule  ko je Cieero bil konsul,
za konsula Cicerona; nobis pueris  ko srno dečki bili (za mlada);

b)  adjektivi,  na pr. Hannibale vivo  za življenja Hannibalo-
vega; caelo sereno  o vedrem (nebu); deo propitio  po božji milosti;
invita Minerva  zoper Minervino voljo, brez umetelnosti; patre ignaro
brez očetovega znanja.

I relativni i absolutni particip se daje pogostem sprirednim  § 382
stavkom in vezniki: in, pa, zatorej ali s samostalnikom  ali
praeposicionalnim izrazom sloveniti: Legatus in castra venit de pace
adferens mandata  poslanec je v tabor prišel in naročila o miru do¬
nesek Animus se non videns alia cernit  duh sicer sebe ne vidi, pa
vidi druge stvari. Diongsius cultros timens adurebat capillmn  D. se
je britev bal, zatorej itd. — Angebant Hannibalem Sicilia Sardiniague
amissae  izguba  Sicilije in Sardinije. Rex Iasoni petenti pellem con-
cessit  na prošnjo. Caesar interfectus rem puhlicam valde turbavit  umor
Caesarjev. Ante urbem conditam  pred ustanovitvijo mesta. — Oriente
sole  o solnčnem vshodu. Hortantibus amicis  na opomin prijateljev.

Quo facto  po tem.

Prip. Kakor relativne, tako slovenimo absolutne participe. ako so nikani,
pogostem z ne da bi: Dicam non reverens adsentandi suspicionem  ne da bi se
bal. Romani non rogati Graecis obtulerunt auxilium  ne da bi bili naprošeni.

Xerxes Athenas nullis defendentibus incendio delevit. Consul non exspectato auxilio
collegae pugnam commisit.  — Jednako z nikalnim in-  sostavljeni participi in
adjektivi: Hamilcarem sui cives inauditum damnavenunt. Pueri saepe ignari
iudicant. Tu nobis salutem insperantibus reddidisti. Eguites Romani impru-
dentes atgue inopinantes hostes aggrediuntur. Re incognita, infecta  ne da
bi se stvar bila preiskala, ne da bi se bilo kaj opravilo; pa tudi: ne preiskavši,
nič ne opravivši (brez uspeha).

D.  Praedikativni particip.  § 383

1.  ) Razven participa perf. in fut. tvori tudi particip praesent.is
s kopalo sum  praedikat,, ki znači stalno  laslnost: Alcibiades fuit
temporibus callidissime inserviens  vremenom (okolnostim) se je upogibal.

2.  ) Služi particip v dopolnitev praedikata,  na čegar objekt
se odnaša, in to:

a)  part. praes. se odnaša na-objekt glagolov videti, slišati  idr.,
ako se izreka, da kdo objekt, neposredno  zaznava: audivi te mihi
ma/edicentem  slišal sem te zmerjati, slišal sem te, ko si me zmerjal;
nasproti audivi te mihi tnaledicere  slišal sem (od drugih), da si me
zmerjal. Animadverto guendam scribentem. Timoleontem, cum lumina

214

oculorum amisisset, nemo querentem audivit.  — V passivu nastopa se
ve da inf., ker ni part. praes.: Vidi hunc ipsum Hortensium paene
interfici servorum manu, cum miki ccdesset.

b)  part. praes. se odnaša na objekt glagolov fingere, facere  sli¬
kati, upodobiti, opisati, inducere  navajati: Apelles ptnxit Alexandt‘um
fulmen tenentem. Polgphemum Homerus cum ariete colloguentem facit.
Tiresiam nunguam inducunt poetae deplorantem caecitatem suam.

Toda v passivu, kjer ni part. praes.: Plato aedificari a deo
mundum facit.

c)  part. perf. pass. se odnaša na objekt glagolov habeo, teneo
kažoč, da je posledek dovršenega dejanja trajen: rem cognitam (com-
pertam, exploratam) habeo  stvar dobro poznam (vem, znam). Triginta
tgranni servitute oppressas tenebant Athenas  v trdi sužnosti so držali.
Fidem tuam spectatam habeo  zvestoba tvoja mi je izkazana.

C. Gerundij in gerundiv.

§ 384.  1.)  Gerundij  je glagolnik, ki zahteva sklone po glagolsko in

se določuje z adverbi: (trs scribendi  umetnost pisanja. Parsimonia
est scientia vitandi sumptus supervacaneos. Ad bene vivendum  k do¬
bremu življenju.

2.) Gerundij se rabi le po zavisnih sklonih navadno z aktivnim
pomenom in zaznamuje nedovršeno  dejanje z ozirom na verbum
finit.um; v nominativu in kot direktni objekt v akk. ga nadomestuje
infinitiv:

N. legere iuvat  branje koristi.

G. (trs legendi  umetnost branja.

D. operam do legendo  prizadevam si za branje ali brati.

^ / legere cupio  brati želim.

I aptus ad legendum  sposoben za branje.

Abl. legendo discimus  z branjem se učimo.

Op. Bolj poredkem se nahaja gerundij v passivnem pomenu: Censendi
causa h-aec freguentia convenit  zaradi popisovanja (da se popiše). Iugurtha ad
imperandum Tisidium vocatur  da bi se mu ukazovalo. Res facilis ad intellegen-
dum  za umevanje, da se umeva. (Prim. slov. predan na propetije, t. j. da se
križa).

Prip. 1.) Kakor se iz tega vidi, strinja se gerundij v pomenu s sloven¬
skim (nedovršnim) glagolnikom (§ 108., 2., op.), le da ima ta kot pravi samo¬
stalnik objekt v rodilniku, na pr. branje knjig, kar se pa tudi v latinščini večkrat
nahaja: exemplorum eligendi potestas, facultas agronmi condonandi , eorum adi-
piscendi causa.  Jednako slov. glagolniku odpahuje tudi gerundij navadno refleksiv
se: signo recipiendi dato  znamenje umikanja, za umikanje, da se umikajo.

215

2.) Ako je pa dejanje, ki se utegne s samostalnikom sloveniti, z ozirom na
glavni glagol dovršeno, rabi se particip perf. pass.: Caesare interjiciendo  (z
morjenjem, z moritvijo) Brutus et Cassius patriote libertatem restituere conati sunt.

Toda: Caesare interfecto (z  umorjenjem, z umorom) B. et C. patriae libertatem
non restituerunt. Suspicio regni appetendi; suspicio regni appetiti.

Gerundiv  je glagolnikov adjektiv na -ndus, -a, -um.  Ako ima § 385.
gerundij objekt v akkusativu pri sebi, pretvarja se navadno v ge¬
rundiv, t. j. objekt stopa v gerundijev sklon in gerundij se v adjek-
tivni obliki na -ndus, -a, -um  z njim sklada; to je možno le pri
prehodnih glagolih (tudi deponentnih):

1. legendi libros  pretvori se v legendorum librorum

Pri 1., 4., 5. nastopa navadno, pri 2. in 3. vselej  gerundiv.

Op. 1.) Tudi neprehodniki utor, fruor, fungor, potim•  utegnejo kot prvotni
prehodniki v gerundiv stopiti: ad fruendas voluptates, ad munus fungendum, spes
potiundorum castrorum  (prim. bona utenda trado).

2.) V genetivu in ablativu se pretvarjanje opušča:

1.  ) kadar se dejanje samo poudarja, zlasti v nasprotji: Iniurias ferendo
maiorem laudem guam ulciscendo merebere;

2.  ) kadar je objektov akkusativ neutrum  pronomina ali adjektiva: eon-
silium aliguid faciendi; studium illud, plura cognoscendi.

Vendar nastopa gerundiv, ako je neutrum substantivno rabljen: cupiditas
veri  (resnico) inveniendi; in suo cuigue tribuendo  poleg in suurn cuigue tribuendo ;
ali če se spol po kaki drugi besedi spoznava: In Us parandis, quae necessaria sunt.

Op. 3.) K genetivom osebnih zaimkov mei, tui, sui, nostri, vestri  stavi se
gerundiv na -ndi  brez ozira na spol in število: Aedui legatos ad Caesarem sui
purgandi gratia mittunt. Regina sui conservandi causa urbe excessit.  — Toda
nahaja se včasi tudi gerundij z akk.: rejiciendi se potestas, cupidus te audiendi.

1.) V zvezi z esse  dobiva gerundiv kot praedikat  nalik slo- § 386.
venskemu nedoločniku pomen potrebnosti;  aktivni objekt postaja
subjekt in delujoča oseba stopi v dativ (§ 225.): epistula milii scri-
benda est  list mi je pisati. Fortes et magnetnimi habendi sunt, qui
propulsant iniuriam. Semper ita vivamus, ut rationem reddendam nobis
arbitremur.

Neprehodni  glagoli imajo v gerundivu brezosebni  sklad:
Omnibus moriendum est. Resistendum est fortunae. Discipulis tacen-
dum est.  — Tako tudi depon. utor, fruor  etc.: Utendum est exer-
citationibus modicis.

216

Op. 1.) Pri prehodnih glagolih se nahaja le redko brezosebni sklad z
objektom v akk.: Longam viarn confecisti, quam nobis quoque ingrediendum est.

2.) Nikalno ali v zvezi z vix  pomeni gerundiv smeti ali moči (= smeti):
Multa nec possunt scribi nec seribenda sunt  ne more se in ne sme pisati. Vix
credendum est  komaj se more (= sme po pameti) verjeti.

2. ) Ako je ta gerundiv attributiven,  denemo mi relativen
stavek ali pridodenemo vreden:  admiranda firugalitas  zmernost,
kateri se je čudili, čudenja vredna (čudovita) zmernost. Prudentia
est rerum expetendarum fugiendarumgue scientia.

3. ) Praedikati  v no  se rabi nadalje gerundiv pri glagolih dati
(do, curo),  izročiti, prepustiti, postaviti  (brado, mando, con-
cedo, permitto, relinguo, propono),  poslati/««#©), vzeti, prevzeti
(accipio, suscipio),  v najem dati ali vzeti  (loco, conduco),  kjer se
sklada z objektom ali v passivu s subjektom, zaznamujoč, kaj se ima
z njim goditi; slov. ima dati  z inf. ali supinom, sicer glagolnike z v,
n a : Conon muros rejiciendos curavit. Demus nos philosophiae excolen-
dos. Alexander Achillem šibi imitandum proposuerat. Censores locant
statuam faciendam.  — Pass.: puer magistro erudiendus traditur.

Včasi nastopi ad  z gerundijem: Cicero vobis ad imitandum propositus est.

Za sklone,  v katere ima gerundij ali gerundiv stopiti, veljajo
pravila sklonovja. Posebe je pomniti:

§ 387 . Genetiv stoji:

1. ) pri substantivih ( ars, audor, causa, consiliiim, consuetudo,
cupiditas, facultas, genus, mos, occasio, potestas, ratio, spes, studium  etc.)
na vprašanje kakšen?  ars scribendi, audor consulis interficiendi,
causa arma capiendi, consilium belli gerendi, facidtas (copia) dicendi,
genus dicendi  način govorjenja, dicendi finem facere  (nikdar dat..),
spes vincendi.  — Cesto causa (gratia)  zaradi,  za:  Animantes homi-
num causa generali sunt, ut equus vehendi causa, arandi bos  etc.

2. ) pri adjektivih (prim. § 233.): cupidus  imperandi, avidus
discendi, studiosus  audiendi, peritus  civitatis regendae, insuetus
navigandi.

Op. l.) Pri mos, tempus, consilium est  nastopi večkrat inf. kot subjekt,
čegar praedikati so oni izrazi: Tempus est abire  (subjekt) me  čas je oditi (da
odidem); tempus  (subjekt) est abeundi  čas odhoda je. Mihi mos est (= soleo)
plura audire quam loqui.

2.) Za consilium ineo  stoji češče gen. nego inf.: Galli consilium inierunt
patriae defendendae;  za consilium capio  in consilium est  v pomenu sklenem
nastopa redno inf.: Galli consilium ceperunt (Gallis consilium fuit) profugere;  v
pass. pa vselej gen. gerund.: Inita sunt consilia urbis delendae.  Ako ima consilium
attribut, stavi se navadno v akt. in pass. ut: Id est initum consilium, ut inter-
fectis omnibus nemo relinquatur.

217

Dativ se rabi (v obče redko):

1.  ) pri substantivih, ki značijo oblastva kot dativ namena (§ 226.):
decemviri legibus scribendis  desetero mož v spisovanje zakonov; dumn-
viri sacris faciendis; triumviri coloniis deducendis.  Jednako: comitia
regi creando  zbor za izbiranje kralja. Albani gercndo bello ducem
Mettium creavere.

2.  ) pri adjektivih, ki imajo dativ (§ 222.); vendar se rabi pri
njib v dobri prosi navadno ad  z akk., izimši par  dober, kos in
impar  nezmožen, ne kos,  ki imata vselej dativ: Miles pugnando
par. Persae cuivis negotio maiori gerendo imparem arbitrabantur eurn,
cui tacere grave esset.

3.  ) pri glagolih studere (intentum esse), locum capere  ali eligere,
tempus impendere  ali insumere, operam dare, sufjicere (satis esse),
deesse, praeesse  in esse  (= v stanu, zmožen bili): studere iuri et legi¬
bus cognoscendis; urhi condendae locum capere, eligere; tempus dare
rebus administrandis; operam dare plaeandis diis; praeesse agro
colendo; operi ferendo esse; solvendo nori esse  ne biti v stanu plačati.

Akkusativ se rabi le s predlogi, navadno z ad  v zaznamovanje
namena:  v,  na;  da  bi:  Non solum ad discendum propensi sumus,
verum etiani ad docendum. Homo ad intellegendum et ad agendum
natas est. Caesar in Italiam ad conventus agendos proficiscitur.

Op. 1 .) Zlasti nastopa ad:

a)  pri aptus, idoneus, utilis: Genus aptissimum ad otnnia imitanda. Charta
utilis ad scribendum.  — Accommudatus  in aptus  prijemljeta tudi dativ: Tempus
demetendis fructibus accommodatum.  — Zastran facilis, difjicilis, iucundus  g!. § 392.,
op. 2;

b)  pri paratus: paratus ad mentiendum ; Cesto z inf. § 357.. 3., op. 4;

c)  pri insuetus: insuetus ad onera portanda  (tudi z gen. § 387., 2.);

d)  pri glagolih oviranja: Falus ad insequendum tardabat (impediebat)  v
proganjanji;

e)  v izrazih: spatium, tempus, diem sumo ad deliberandum; facultas, copia,
locus datur  (prilika se daje) ad bellum ducendum; occasio offertur ad occupandam
regionem; princeps, auctor sum ad bellum gerendum  (tudi belli gerendi  po § 387., 1.)

2.) Pri conferre, convertere  stoji ad, in: omnes vires ad (in) libertatem
defendendam conferre.

Prip. Redko se rabi inter  (med) in ob: inter ludendum  (bolje: Mer
lusionem, in ludendo). Est Jlagitiosum ob rem iudicandam pecuniam accipere.

Ablativ se stavi:

1.) kot instrumenta] brez predloga; slov. rabi razven insf.ru-
mentala tudi deležnike na -e, -č, -aje: Hominis mens discendo alitur
et cogitando. Veteres Romani plus paene auzerunt imperium parcendo
victis quam vincendo. Supersiitione tollenda religio non tollitur.

§ 388.

§ 389.

§ 390 .

218

2.) s predlogi ab, de, ex, in: Discrepat a timendo confidere. Multa
de bene beateque vivendo a Platone disputata sunt. Pradentia ex provi-
dendo est appellata. Virtutes cernuntur in agendo.  Redko pr o: Tv-
multus pro recuperanda re puhlica ortus est.

D. Supin.

§ 391. Ne pogostni supini* na -um  in še redkejši na -u  so skloni
pomanjkljivih glagolskih substantivov in se rabijo kakor skloni drugih
substantivov; ne prijemljejo pa niti attributivnih niti adverbialnih
določil.

Supin  na -um  je akkusativ smotra  (cilja) in se rabi nalik
slovenskemu namenilniku na vprašanje čemu? — s kakim na¬
menom?  pri glagolih pomikanja:  venire, convenire, mittere, ir e  ete.,
nadalje pri dar e, locare, collocare  v izrazih nuptum dar e, locare,
collocare  (omožiti) ter utegne po glagolsko objekt v akk. pri sebi
imeli: salutatum venire, auxilium postulatum venire, gratulatum con¬
venire, speculatum mittere, pacem petitum mittere, cubitum ire, pabu-
latum projicisci  el c.: Totius fere Galliae legati ad Caesarem gratu¬
latum convenerunt. Cicero quinque cohortes frumentatum in proximas
segetes mittit. Coriolanus in Volscos exsulatum abiit.

Op. 1.) V obče se glagol, ako ima objekt pri sebi, ne stavi rad v supin.
Raji se rabi: a) qui (ut)  c. coni., sosebno pri mittere; b) causa  z gen. ali ad  z
akk. gerundija (gerundiva); e)  part. praes., zlasti pri venire,  ki pa ne izvaža na¬
mena: Legati venerunt (missi sunt), qui  ali ut pacem peterent, pacis petendae
causa, ad pacem petendam (pacem petituri,  § 376., 3.), pacem petentes.

2.)  Supin na -um  z iri  ( eo,  da se ide) nadomestuje inf. fut. pass.

§ 392. Supin  na -u  je ablativ omejitve  (§ 254.) in nastopa pri
subsfantivih /as  in nefas  in nekaterih adjektivih, toda brez objekto-
vega sklona; sloveni se z nedoločnikom.

Najnavadnejši supini so:
auditu, cognitu, dictu, factu,
inventu, memoratu.

Najnavadnejši adjektivi so:
facilis, difficilis, honestus, turpis,
iucundus, incredibilis, mirabilis,
optimus.

Facile dictu  lahko praviti; difjicile est dictu  težko je praviti;
honestum factu  častno delati; iucundum cognitu atque auditu  prijetno
umevati in poslušati; /as est dictu  sme se govoriti. — Omnia prae-

* <Supina nominantur ;  quia a passivis participiis, quae quidam supin a
(tta-iov je stoikom passiv) 7iominaverunt, nascuntur .» Priscian.

219

teribo, quae miki turpia dictu videbuntur. Quod optimum factu vide-
bitur, facies. Nefas est dictu miseram esse senectutem. (Fas  in ne/as
nahajata se skoro le z dictu  in visu).

Op. 1.) V izrazili incredibile dictu, facile factu, vox iucunda auditu  je
možno supin v slov. prevodu izpustiti.

2.) Pri facilis, difficilis, iucundus  je, izimši dictu  in factu, ad  z gerundijem
navadneje: res facilis, difficilis ad intellegendum; verba ad audiendum iucunda.

Prip. «Stvar je lahko spoznati* slove a) res est facilis ad cognoscendum
(cognitu); b) facile est rem cognoscere; c) res facile cognoscitur; d) rei cognitio
facilis est.

Poglavje 32.

A. Važnejši priredni vezniki.

I.  Coniunctiones copulativae: et, -que, ac (atque)  in, pa, § 393.
ter; neque (nec)  in ne, niti; etiam, quoque  tudi.

1.  ) et  veže besede in stavke brez ozira na njih razmerje med
seboj; Cyrus et Dareus; dies et noctes; magnum et grave bellum.

Caesar maturat ab urbe proficisci et in Galliam ulteriorem contendit.

Op. Cesto pomeni et  tudi, in tudi, in celo,  zlasti pred zaimki in
časovnimi členci: et ego, et hic, et ille, et ipse, et nune.

2.  ) ~que  veže jedinstvene stvari; torej dele celote ali celoto
z deli \coniuges liberigue; terra marique; senatus populusgue; Alezandria
Aegyptusque. Postero die hostes in collibus constiterunt rarigue se
ostendere coeperunt (et par-ticula coniunctiva, que adiunctiva).

Op. -que  se sploh zaobeša, tudi predlogom: cumque, deque, exque, inque,
contrdque, proptSrque  (ne: adque, aque),  zlasti če se isti predlog ponavlja: de
re puhlica deque provinciis:  sicer se raji naslednji besedi priobesi: in templisque,
pro universaque re puhlica.

3.  ) atque  (iz adque  in h temu, in pa) ali ac  (nikdar pred
vokali in h) ima jednak pomen kakor - que,  le da poudarja nave¬
zane pojme, pri čemer se mu cesto adeo, etiam  pridevlje: dies atque
noctes  dni in pa (vrbu tega) noči; oro atque obseero; nobiles atque
ignobiles; hoc consilio atque adeo  (= vel potius,  ali raji, in celo)
hac amentia; hoc persimile atque etiam idem est.  — Sosebno se rabi
atque, ac  v prehodu k novemu oddelku govora: Ac pr imuni quidem;

Atque ut inde oratio mea profici&catur  etc.

Op. 1.) Ac (atquej  nastopa v pomenu kakor  za adjektivi in adverbi po¬
dobnosti in nepodobnosti, jednakosti in nejednakosti: similis, dissimilis, par,
dispar, contrarius, alius; similiter, pariter, aeque, perinde, proinde; aliter, contra,
secus: Amicos aeque ac semet ipsos diligere oportet. Non aliter seribo ac sentio.

Non dixi secus ac sentiebam.  — Nam. alius ac  rabi se tudi dvakrat alius: Aliud

220

loquitur, aliud sentit.  — V nikalnih stavkih ima alius, aliter  pri sebi nisi,  redko
quam: Nihil aliud nisi pacem quaerimus.  — Contra  in secus  prijemljeta tudi
quam: Fit secus  ali contra quatn (ac) volumus.

Za idern  nastopa ali ac  ali relativni pronomen: Eadem miki mens ac ti.bi
(ali quae tihi) est.  — Za tališ, tantus, tot, totiens, tam, tantopere  sledž korrelativi:
qualis, guantus, quot, quotiens, quam, quantopere. Tantum ribi, quod satis est  se
pravi: toliko hrane, kar je treba.

2.) Od več jednakovrstnih členov vežejo se ali vsi z et  (polysyndeton)
ali nobeden (asyndeton); redkeje se poslednji s -quc  navezuje: et magnifiee et
graviter el animose vivere. (Catilina) abiit, excessit, evasit, erupit. Quod bonum,
felix faustumque sit  etc.

4.  ) etiam  lurli, celo; quoque  (jednako)  tudi  pridevlje
jeduako veljavne besede (ne stavkov) in se stavi vselej za pridelo
besedo, dočim etiam  navadno pred njo stoji: Mihi res familiaris
etiam ad necessaria decst. Quod ego facio, tu quoq_ue facias velim.  —
Etiam nune  še zdaj; vixdum etiam  komaj  še;  audite etiam  poslu¬
šajte še; dic etiam clarius  govori še glasneje (§ 273., 2., op.)

5.  ) Cum — tu/m (maxime)  kakor — tako posebno  po¬
udarja drugi člen kol. tehtnejši, dočim sta pri et  — et  i — i, in — in
oba jednako veljavna: Fortuna cum in religuis rebus tuni in bel/o
plurimum potest. Et prodesse et delectare volunt poetae.

6.  ) neque, nec  nam. et non  in ne, niti  rabi se, če je ves
stavek nikari; ako pa zadeva nikalnica le posamične besede, nastopa
et non, ac non: Opinionibus vulgi rapimur in errorem nec vera cer-
nirnus. Caesar substitit neque hostes lacessivit  in ni dražil, ne da
bi dražil. Dicunt nec dubitant  ne da bi dvojili. — Patior et non
moleste fero. Facienda et non facienda  (prot.ivje).

7.  ) neque (nec)  — neque (nec)  niti — niti, ni — ni;
neque (nec) .. non  in ni da ne bi = in gotovo tudi; neque
(nec)  — et  nekaj ne — nekaj:  nequepublicis nequeprivatis, neque
forensibus neque domesticis in rebus. Bern tibi diligenter exposui negue
tu non intellexisti.  Redkeje pri Cie. neločeno: Neque non me tanim
mordet aliquid  in vendar me res nekaj grize. Furnium nostrum tanti
a te fieri nec miror et gaudeo.

Op. 1 .) Ako stoji nikalnica pred dvema z i n (ali) zvezanima pojmoma
ter oba zadeva, ponavlja jo latinščina navadno tudi pred drugim členom: Non
deest consilium neque auetoritas. Nihil dixi nec feci omnino.  Vendar služi tudi
aut  za to : Milites se natura loči ac vallo, non virtute ant (— ac) armis tutabantur.

2.) Cesto navezuje neque (nec)  nalik slov. ne, ni distributivno pojme na
predidočo nikalnico: nemo neque poeta neque orator; nunquam nec antea nec postea
nikdar ne prej ne slej.

221

8.  ) modo  — modo, tum  — tum  z daj — zdaj, v časi —
včasi; tam  — quam  tako — kakor, non tam  — quam  ne
toliko — kolikor: Modo alt, modo negat. De immortalitate animi
Socrates non tum hoc, tum illud, sed idem semper disputavit. Alexander
tam militis, gumn ducis munera exsequebatur. Demosthenes non tam
dicax fuit, quam facetus.  — J e d n a k o kakor non minus quam
(poudarja prvi člen), non magis quam  (poudarja drugi člen): Alexander
'non minus militis, quam ducis munera exsequebatur. A. non magis
ducis, guam militi* munera exsequebatur.

9.  ) non modo (solarn,  redkeje  tantum)  — sed (verum)
etiam  ne le (s  a m o) — ampak tudi: Non paranda solum sapientia,
sed fruenda etiam est.

Op. Non modo (solum)  — sed  ali sed potius:  temveč (marveč):

Pulilo omnibus negotiis non interfuit solum, sed  (sed potius) praefuit.  —- Non
modo (solum)  — sed  pomeni tudi: da ne rečem — ampak le: Quae civitus
est in Asia, qucce non modo  (tudi non dicam  ali non dico) imperatoris aut legati,
sed unius tribuni miHtum animos aut spiritus capere possit?

10.)  non modo (solum) non  — sed etiam  ne le (samo)
ne- — -ampak še: Dolov meus non modo non minuitur, sed etiam
augetur.  — Non modo non  — sed ne — guidem (sed vix)  ne
le ne — ampak niti ne (ampak komaj): Ego non modo tihi non
irascor, sed ne reprehendo guidem factum tuum.

Op. Ako imata v poslednjem slučaji oba člena skupen praedikat, odpada
v prvem členu drugi non: Adsentatio non modo amico, sed ne libero guidem digna
est  prilizovanje ne le prijatelju ni pristojno, ampak niti svobodnemu človeku;
ali obrnivši člena: Adsentatio ne libero guidem digna est, non modo (— nedum)
amico  (niti svobodnemu človeku ni pristojno, ne le prijatelju ne, nikar [kamo li]
prijatelju).

II. Coniunctiones disiunctivae: aut, vel*  - ve * (vselej kakor § 394.

-que  zaobešen),  sive, seu  ali

1.)  aut  ali,  poudarneje aut  — aut  ali — ali stopa med dva
bistveno različna člena (besedi ali stavka), od katerih ali drug dru¬
gega izključuje ali drugi prvega popravlja in nam. njega kaj slabšega
postavlja: Aut Caesar aut nikil. Omne enuntiatum aut verum. est aut
falsum. Audendum est aliguid universis, aut  (če ne) omnia singulis
patienda. Eripe hunc dolorem aut, minue salteni  (ali vsaj).

Op. In niti — niti  slove: negue  — negtce  ali negue aut  — aut: Constantis
est mdlo času perturbdri negue aut spe aut metu de suscepta sententia deterreri
in niti z riado niti s strahom ne dati se od nakane odvrniti. — Da niti — niti
slove: ne aut  — aut: Enitar, ne desideres aut industriam meam aut diligentiam.

prim. z vel, ve  glagol velle.

222

2. ) vel  ali, vel  — vel  ali — ali, bodi si — bodi si ne
izključuje, nego označuje razloček kot. menj bistven, ali popravlja
tako, da s tehtnejšim nadornestuje (vel dicam, vel potius, vel etiam):
Oppidum vel urbs. Sero a Romanis poetae vel cogniti vel recepti sunt.
Epicurus fuit hotno minime malus vel potius optimus. Stuporem hominis
vel dicam pecudis attendite.

Op. Vel  pomeni tudi: celo, uže: vel farnem et sitim perferunt; vel  (ne
iam ) ex hoc, vel inde congnosci potest  uže iz tega je možno spoznati. — Pri
superlativu: pač, gotovo: vel maxime  pač najbolj; vel optimus  gotovo najboljši.

3. ) -ve  ali, ali tudi  veže posamične besede t.er označuje raz¬
loček kot nebistven: Ter guaterve; duabus tribusve horis; plus minusve.
Esse ea dico, quae cerni tangive possunt.

4. ) sive (seu)  ali,  v najboljši prosi navadno sive potius,  zazna¬
muje razloček izraza, ne stvari ter služi v popravo  (prim. vel) :
eiecto sive emisso ex urhe Catilina; neglegentia vestra sive ignavia potius.

5. ) sive (seu)  — sive (seu)  bodi si — bodi  si  pušča nedo¬
ločeno, kako naj se stvar imenuje: Sive času, sive consilio deorum
ea (pars Helvetiorum) princeps poenas persolvit. Sive quid cogito, sive
quid scribo  (§ 312., 5.)

§ 395. III. Coniunctiones adversativae: sed, verumali,  toda, ampak,
nego; autem, vero  a, pa, pak; at, atgui  nasproti pak, vsaj, pa
vendar; tamen  vendar.

Op. Autem  in vero  se prvi besedi in, če je ta predlog, drugi zapostavljata;
tamen  stoji početkom le s posebnim poudarkom: vendar le, sicer navadno za
naglašeno besedo.

1. ) sed  in redkeje venim  omejuje poved za trdilnimi stavki:
ali, toda,  no,  za nikalnimi jo ovrgava: ampak, nego:  V era dico,
sed nequiquam. Facias; venim ne post contuleris culpam in me. Otii
fructus est non contentio animi sed relaxatio. Non quul nobis utile,
verum quid necessarium sit, guaerimus.

Sed  in verum  začenjata rada stavek, ako se misel prekrhne
in na novo preide: toda:  Ego sane a (Juinto dissentio. Sed ea, quae
restant, audiamus.

2. ) autem  a,  pa  pristavlja kaj različnega, ne da bi poved
ovrgel, nego da protivje zaznamuje ali pripoved nadaljuje; veže torej
le stavke: Ggges a nullo videbatur, ipse autem omnia videbat. M. Octa-
vius Salonas oppugnare instituit; est autem oppidum et loči natura et
colle munitum.

V logičnih sklepih uvaja autem  dolnji rek: ali (— atqui): Aut
hoc uut illud; non autem hoc, illud igitur.

223

3.  ) vero  poudarja in utrja drugi člen: pa res, pa celo,
pak: Scimus mušicam nostris moribus abesse a principis persona,
saltare vero etiam in vitiis poni. Illud vero plane non est ferendum.

4.  ) at  nasproti pak,  no  nastopa v ostrem protivji, pri ugo¬
vorih: ali,  pogostem za stavki se si, si non, si minus:  pa vsaj,
pri imperativih in strastnih vsklikih: Brevis nobis vita data est, at
(nasproti pak, pač pa) memoria bene redditae vitae sempiterna. At
memoria minuitur  no (se ugovarja) spomin pojema. Si vos urbis nulla
cura tangit, at  (pa vsaj) veremini deos vestros. Suita regem Bocchum
commovit, at guanta difficultate! ut Iugurtham vinctum šibi traderet.

5.  ) atqai  stoji le stavku na čelu in zatrjuje njega vsebino v
nasprotji s predidočim: pa vendar, in vendar:  O vem, incpuis,
difficilem, et inexplicabilem; atqui explicanda est. Magnum narras, vix
credibile; atqui sic liabet.  — Atqui  se rabi tudi v dolnjem reku syllo-
gisma (gl. autem ): ali,  i no:  Si virtutes sunt pares, paria etiam vif.ia
esse necesse est; atqui pares esse virtutes facile perspicitur, er go  et.c.

6.  ) tamen  vendar  kaže na predidoč ali umevan d asi ( quam-
quam  et.c.): Quamquam omnis virtus nos ad se allicit, tamen iustitia
id maxime efficit. Pausanias accusatus capitis absolvitur, multatur
tamen pecunia.  Početkom novega stavka stoji pogostem: Sed tamen,

Verum tamen  pa vendar; Neque tamen  pa vendar ne; Attamen  pak
vendar, ipak.

V zvezi se cum, postquam, si, ut  postavlja se tamen  v glavni
stavek: (sed) tamen, cum; (sed) tamen, postguam; (sed) tamen, si;

(sed) tamen, ut.

Prip. Protivnim veznikom odgovarja v predidočem stavku često quidem,
ki poudarja ali omejuje pojem, kateremu se zapostavlja: saj, pač, namreč,
sicer.  V zvezi quidem . . sed (sed tamen, verum tamen)  stoji pred quidem  redno
zaimek tu, ille, is. Equidetn,  ojačeni quidem,  druži se navadno s prvo osebo,
pri poznejših tudi z drugimi osebami, prav kakor quidem: Oratorias exercitationes
non tu quidem reliquisti, sed certe philosophiam illis anteposuisti. Marius manu
ille quidem fortissimus; sed ingenio aspero fuit.  — Z odpadom zaimkovim od¬
pada quidem: Marius manu fortissimus, sed ingenio aspero fuit.

IV. Coniunctiones causales: nam, namgue, etenim,enim  kajti,  § 390.
zakaj, saj, namreč;  prvi trije sloje s početka, enim  se jedni ali
več besedam zapostavlja. Pred relativi in cum  stoji redno nam (nam
qui, nam cum),  za demonsLrat.ivi in nikalnicami navadno enim (is
enim, non enim, neque enim). Namque  in etenim  sta redkejša in služita
v ožjo zvezo stavkov: Decoruni ah honesto non potest separari; nam,
quod decet, honestum est et, quod honestum est, decet. Defendat, quod

224

quisque šentit; sunt enim iudicia libera. Rerum bonarum et malarum
tria sunt genera; nam  (namreč) aut in animo aut in corporibus aut
extra esse possunt.

Op. Namreč pravi se nadalje: ninnrum  (naravno), scilicet  (se ve da),
vidllicet  (očevidno), nempe  (iz nam-pe,  anti, saj), quippe  (kaj pa da), ki se vsi
tudi v ironijskem zmislu porabljajo.

§ 397. V. Coniunctiones consecutivae: itaque  torej, zalo, ergo
zatorej, po tem takem, igitur  tedaj, proinde  zatorej, dakle.
Itague  in proinde  stojita počet kom, ergo  počet kom ali za naglašeno
besedo, igitur  navadno za prvo ali za več jedinstvenimi besedami.

1.  ) itaque  (upi', in tako)  zaznamuje dejansko  posledico iz
predidočih okolnosti: Aristides aegualis fere fuit Themistodi; itacjue
cum eo de principalu contendit.

2.  ) igitur  v logičnih izvodih: Omnes res ab homine confici non
possunt. Est igitur id, quo conficiuntur, homine melius.

3.  ) ergo,  krepkejši nego igitur,  stoji v zaključajib syllogismov:
Malum miki videtur esse mor s; est mi serum igitur, guoniam malum:
ergo et ii, cjuibus evenit iam, ut morerentur, et ii, quibus eventurum est,
miseri.

4.  ) proinde  rabi se v pobudah: Proinde, si sapis, vide,
quid tihi faciendum sit.

Op. Posledico ali izvod zaznamujejo tudi: ideo, idcirco, propterea  zato,
zatorej, za tega delj  in z relativno navezo: qua re, quam ob rent, quocirca,
quapropter  in zato, radi česar, zavoljo česar. In zatorej, in tedaj
slove: et ideo, ideogue, et idcirco;  jednako nec ideo  etc. (ne pak et igitur, nec
igitur).  — Pri zgodopiscili stoji igitur  pogostem nam. itaque.

B. Nikalnice.

§ 398. Non  ne nika v prosto; postavlja se neposredno pred besedo,
katera se zanikuje, pred določni glagol, ako se nika ves stavek:
Mult.a, quae honesta natura videntur, temporibus fiunt non honesta.
Praeterita rnutare non possumus.

Haud  ravno ne, ne prav  je mnogo redkeji ko non  in slabeji;
v dobri prosi ne stoji pred glagoli (razven haud scio an ) nego pred
adjektivi in adverbi: haud exiguus, haud facile, haud ita, haud sane.

Op. 1.) Pri glagolih mnenja in povedanja  devlje se k infinitivu spa¬
dajoča nikalnica poudarno k vladalnemu glagolu: non censere, non putare  in
osobito negare  reči  da  ne.  Nadaljuje se pa za negare  zavisni govor, kakor da
je dicere  vladalni glagol: Regulus reddi cuptivos negavit esse utile; illos enim
udulescentes esse, se iam confectum senectute.

225

2.) Non  ne stopa na konec stavka, a kjer se to v slov. zgodi, ponavlja
latinščina glagol ali pristavlja item: Ex propinquitate benevolentia tolli potest; ex
amicitia non potest. 0 spectaculum uni Crasso iucundum, nobis non item.  Izjema
je an non  § 323.

2.) Ne  ne je zahtevna nikalnica ter stoji pri imperativu, pri
koncessivnem, optativnem in hortativnem konjunktivu in v finalnih
stavkih. Primere gl. v dotičnih §§ 316—321.; 345.

Op. 1.) Namesto ne  nastopa non,  če se le jedna beseda nika, ne ves
stavek: Confer te ad Manlium, ut non eiectus ad alienos, sed invitatus ad tuos
esse videaris. Sit humus cineri non onerosa (— leviš) tuo.  Tako: ut non dicam
= ut omittam  da ne omenim, ne dicam  da ne rečem.

2. ) V ne  — quidcm  ni, niti, še ne, tudi ne je ne  splošna nikalnica,
torej tudi = non;  naglašena beseda, pa tudi relativ ali si  z glagolom vred stopa
med ne  in quidem: Quod honestum non est, id ne utile quidem puto. Ne quantum
possumus quidem; ne si discessero quidem;  toda: ne tuni quidem, cum discessero.
In niti sl6ve: ac (et) ne  — quidem,  tudi v prosto ne  — quidem.

Prip. Izprva je bila ne  občna nikalnica, kakor kaže ravno ne  — quidem,
nadalje sostave neque, nequeo, nescio, nolo  (iz ne volo), neuter (ne uter), nemo  (iz
nehemo  nam. liomo), nihil (= ne hilum), nullus, nunquam  (iz ne ullus, unquam) •
tudi non  (starinski noenum)  je postal iz ne unum (oenum).

3. ) Nemo, nullus, nihil, nunquam, nusquam  rabijo se v trdil¬
nih in zahtevnih  stavkih.

Vendar sl6ve v finalnih stavkih: da nikdo  ne,  da  nič  ne
ne quis, ne quid,  pri Cie. tudi ut ne quis, ut ne quid;  da nobeden
ne ne quis, ne qui;  da nikdar ne ne quando;  da nikjer  ne
necubi;  a poudarneje: ne quisquam (quidquam), ne ullus, ne unquam
da kar nikdo  ne  itd. Tudi v prepovedih prevladuje ne quis  etc.:
Thrasyhulus legem tulit, ne quis ante actarum rerum accusaretur.
Metellus edixit, ne quisquam panem aut quem alium coctum cibum
venderet.

Op. 1.) Ako se namera kot positivna poudarja, nastopa nemo: Id est
initum consilium, ut interfectis omnibus nemo relinquatur.

2. ) Nullus, nihil  nadomestuje včasi s poudarkom prosto nikalnico: Bene-
ficio isto nihil  (nič ne, nikakor ne) utor.

3. ) Nikdar  (ali nikjer) nikdo ne, nič ne, nobeden ne: nemo,nihil,
nullus unquam (usquam);  še nikdo ali nobeden  ne  nondum quisquam: Ita
sum adftictus, ut nemo unquam. Nihil usquam nobis relictum est.

4. ) Namesto et nemo (nihil, nullus, nunguam, nusquam)  rabi:
negue  ali nec quisquam (quidquam, ullus, unquam, usquam): Veni
Athenas neque me quisquam ibi adgnovit. Home cedunt nec praeteritum
tempus unquam revertitur.

Op. 1.) Pomni navadne zveze: neque vero  (ne pa neque autem ), neque
tamen, neque enim  početkom stavka: lam illa omitto; neque enim sunt obscura.

Kermavner, Latinska slovnica. 15

226

399.

2.) Ako se pa nikalnica poudarja, kakor v nasprotjih ali popravah, tedaj
se ne druži z vezniki: Habet linguam et non  (in vendar ne) loguitur.  — V direktnem
nasprotji latinščina veznik sploh opušča: Quasi vero ego ad illos, non illi ad
me venire debuerint.

5.  ) Dve nikalnici v taistem stavku se v latinščini ničiti ter
učinjati krepkejšo trditev. To velja zlasti o zvezah non nescio, non
ignoro  ni mi neznano — dobro vem, non nego  priznavam, non pos-
sum non  ne morem si kaj, da ne bi — moram; non ignarus, non
inutilis  prav koristen. (Lltčtgs, pri kateri figuri se menj izreka nego
misli.)

Op. Vendar se dve nikalnici ne ničiti, ako je druga le točneje določilo
prve; tako nastopa poudarno ne  — quidem  za nikalnico: Nuli  a species  (podoba)
ne excogitari quidem potest exornatior;  ako pa stavimo ne  — quidem  iz početka,
tedaj: ne excogitari quidem potest ulla  species. Caesar negat se ne Graeca quidem
meliora legisse.

6.  ) Pri nemo, nullus, nihil, nunguam, nusguarn  je razloček, ali
stoji non  spredaj ali zadaj: Nemo non id addubitat  nikogar ni, ki
bi o tem dvojil, t. j. vsakdo dvoji; nonnemo id addubitat  ne rečem,
da nikdo ne dvoji, t. j. marsikdo dvoji. Torej: nonnemo  marsikdo,
nemo non  vsakdo; nonnulli  marsikateri, nullus non  vsakateri; non-
nihil  nekaj, nihil non  vse; nonnunguam  marsikdaj, nunguam non
vselej: Hostis est in urbe, in foro, nonnemo etiam in ipsa curia. Tuum
consilium nemo potest non maxime laudare. Nonnihil temporis litteris
tribuo. Athenienses nihil Alcibiadem non efficere posse ducebant.

Poglavje 33.

Pravila o zlogomerji.

A, Občna pravila.

K splošnim pravilom o zlogomerji (§§ 18., 19.) je zaradi čit.anja
versov še pripomniti:

1.  ) V poesiji tvorila dva konsonanta i tedaj posicijo, kadar
jeden besedo končuje in drugi naslednjo začenja, na pr. id metuens (id).

Op. Ako stoji več konsonantov le početkom naslednje besede, navadno
ne tvore posicije: siderCt spectat, praemitt scribue;  vendar so taki primerljaji redki.

2.  ) Zlogi, v katerih nastopa za kratkim vokalom mufa cum
liquida, so pesnikom dvojnotrajni (positio debilis): tenebrae, volucris,
intigra, asstcla, refringo;  toda vselej arbitrov  idr.

Op. Ako spada muta k predidočemu, liquida k naslednjemu zlogu, nastopi
vselej posicija: Sb-ruo, Sb rem.

227

3.  ) Vsak vokal pred konsonantnim i (—j)  je dolg: Gaius,
peior ;  isto tako pred izpahnenim kons. i: Ubicere, micere (db, in);
celo če nastopi vocalis ante voealem: Gai, reicere  (§ 19., izj. 2.)

Op. Izvzete so sostave z iugum,  na pr. biiugus, guadrtiugus.

4.  ) V sostavah se pred vokali okrajšuje tudi dolgi končni vokal
in difthong v prae: dlorsum (dl), prohibeo (pro), cohaereo, praeacutus.

5.  ) Skrčeni vokali so dolgi: copia, malo  (§ 7.)

6.  ) V genetivni končnici -ius  se i  tudi kratko rabi: illlus, unius,
navadno alterhis;  toda le alius  (iz aliius).

Izjeme od pravila vocalis ante voealem brevis  so: dlus, Diana, Iheu, She;
o  (interjekcija) je pred vokali dolg in kratek

B. Posebna pravila.

Dolžina in kraeina zlogov je v oblikoslovji oznamljena. K temu
je še naslednje pridodati:

a)  0 meri debelskih zlogov.

1.  ) Vse samostalne  jednozložnice, ki se končujejo na vokale, § 400.
so dolge: a, e, de, pro, si, ne  (da ne, resda) idr.; nesamostalne
(encliticae) so kratke: qul, vi, el, ni, psi, ptl  in rl (rlverto).

2.  ) Jednozložna imena,  končujoča se na konsonante,  so
dolga: ius, ds (oris), sol, tus, vas (vasis), ver, ms, plus;  tudi če je
njih deblo kratko: lac, sčil, par, bos, sus, grus, Idr.

3.  ) Kratki so: cor, fll, mil, os (ossis), vir.

4.  ) Druge na konsonante končujoče se jednozložnice so kratke:
db, dd, an, at, bls, cis, It, in, ob, plr, sat, sld, sub, tir, tot, ut, vil,

— is, quld, quod.  — Dolge so pa: en, cras, cur, non, sic, sin, quin.

Nom. hic  je dvojnotrajen, jednako hoc  (nom. in akk.), adverb hie,

Ime  in abl. hoc, hac  so dolgi.

5.  ) Mera debelskih zlogov ostaja  redno v pregibanji, izvajanji,
sostavljanji taista: dmo, dmant, dmicus, amicitia; c&do, occido; caedo,
oe.cido; causa, accuso.

Prip. 1.) Dvozložni perf. in sup. imajo dolg predzadnji zlog: vini, vidi,
vlsnm.  — Glagoli s perfektom na -ui  imajo kratke debelske vokale: dlceo, mSneo,
sSlio  idr, izimši Ureo, edneo, fioreo , pdreo, pUteo, tabeo  poleg dlbeo  (iz dehibeo)
in pbno  (iz posino).  — Perfekti na -si  imajo navadno dolgo deblo: dlco, dUco.

— Glagoli 3. konjug. v praes. z i  okrepljeni imajo kratka debla: cdpio, fttcio.  —

V reduplikovanih glagolih je reduplikacija kratka, takisto deblo, če ne nastopa
posicija: plpuli, poposci ;  zatorej: blbi, dčdi, fidi, scidi, st iti, stlti, tuli.

2.) Drugačno mero nego debelska beseda imajo nekatere izvedenke: dicaoc:
dlco; mSlestus: mSles; odium: Bdi; pitciscor: pSx; sdpire: sopor; duco: dux, dilcis;
hilmanus: hbnio; lego: lex, Ugis; rčgo: rex, rlgis  idr.

15 *

228

3. ) Mera se je izpremenila v sostavah: peiero: iuro; maledlcus: dlco;
agnitus, cognltus: notus; pronuba: nUbo.

4. ) Pro  je kratek v vseh grških in naslednjih latinskih besedah, zlasti
pred c, f  in p: prticSres, prdcul, prBfanus, prdfari, profedo, prdficiscor, profiteor,
prdfugio, prdf-undo, prBfundus, prBnžpos, propinguus, prBpitius, protervus;  dvojno-
trajen: prSpago.

b)  O meri končnic v mnogozložnih besedah.

§ 401. Razven uže znane mere končnic pri deklinacijah in konjuga-
cijah je pomniti:

1. ) O besedah,  ki  se  na  vokale končujejo:

a  je dolg v prislovih in predlogih interea, frustrd, contrd,
suprd,  izimši eid, itd, quid ;  nadalje v števnikih triginta, guadra-
ginta  itd.; dvojnotrajen v imper. puta.

e  je dolg v adverbih, ki se tvore od adjektivov 2. deklinacije:
docte, Ubere, valde  (iz valide ),  izimši benS, tnale;  dolg tudi v /ere,
ferme, ohe;  dvojnotrajen v imper. cave, vale, vide.

i  je dvojnotrajen v miki, tibi, sibt, ibt, nbi;  toda alibi, ibidem,
itbigue  in ubinam, ubivis, ublcumgue, sicubi, necubl;  dolg v uti,  toda
utlnam, utique;  kratek v nisi, quasi  (navzlic si)  in v vokativu grških
besed na -is: Alexi.

o  je dolg v adverbih na -o; kratek v modo (guomodo)  in dvojno¬
trajen v cit o;  kratek v ego, duo, odo, cedo;  dvojnotrajen v nomin.
dvozložnih besed s kratkim predzadnjim zlogom: hotno  (toda Naso),
in v jednakih dvozložnih glagolih: puto, volo  (toda doceo, docebo,
doceto, docento).

u  je vselej dolg.

2. ) O besedah, ki se na konsonante  končujejo:

Vse končnice mnogozložnih besed na konsonante, izimši -s,
so kratke: noniSn, patSr, capitt, laudor  itd.

Izjemne  so sostave s par,  na pr. dispar.  Grške besede ohranjajo grško
zlogomerje, le končnica -or  je pri njih vselej kratka.

Izmed končnic na -s  so vselej dolge pluralne imenske -as, -es,
-is, -os, -us;  mimo teh je -as  tudi sicer redno dolg: civitds, laudas;

jednako -es,  izimši glagol 8s (potes, adSs  idr.), predlog penes  in
besede 3. deklin., ki dobivajo v gen. -ttis, -Stis, idis,  na pr. egušs,
segSs, obses;  toda abies (abibtis), aries ( ar idis), paries (pariStis), Ceres
(Cer bris);

-is  je kratek, izimši lastna imena 3. deklin., ki v gen. zlog pri¬
dobivajo: Salamis, Samriis;  nadalje guamvis, quivis '  zaradi sostave
z vis (volo); gratis, /oris  (starinska abl.)

229

-os  je dolg: honos ; kratek le v compos (compotis), impos(impotis);

-us  je kratek: hic fructus, meliits, eiiis  (toda huius fructus);
dolg v besedah 3. deklin., ki imajo v gen. -utis, -udis, -uriš: virtus,
palus, tellus.

Poglavje 34.

Početki metrike.

Čas, ki ga za izgovarjanje kratkega zloga potrebujemo, je v § 402.
metriki jednica, nazivana mora:  qu&;  dvojica kračin se šteje za
dolžino: de;  za tega delj utegne nekatere krati dolžina dve kračini
nadomestiti in obratno: — =^v ali ww= —.

Ako se najmenj po jedna kračina in dolžina v metrično celoto
združiti, imenuje se ta stopa  (pes).  Najvažnejše stope so: u - iambus,

_ u  trochaeus (choreus), _ ^ u  dactylus, ^ ^ — anapaestus, _ ^ ^ _
choriambus.

Stope iz samih kračin ali dolžin sostavljene, kakor tri-

brachys in _ spondeus niso prave, nego le namestnice druzih stop

ter ne tvore versov.

Vsaka stopa sostaja iz dveh delov, katerih jeden je krepkeje § 403.
naglašen nego drugi. Ta krepkejši naglas se zove poudarek,
ictus ('), in dotični del vsled tega povzdig  (arsis), šibkejši, menj t
naglašeni del pa p o ni z (thesis).

V pravih stopah zadeva arsa vselej dolgi zlog, torej

w v nepravih pa se ravna mesto arse po onih
stopah, katere namestujejo: jl_  nam. trochaeja ali dakt,y!a, nam.
jamba ali anapaesta.

Op. Povzdig  glasa omogoči, da rabijo včasi pesniki v arsi kračine za
dolžine, na pr. v lastnih imenih, ki se sicer upirajo versu: PrlUmides;  nadalje
v mnogovezji s -que: Faun1qu8 Satyrlque;  naposled v končnicah, ki so bile iz
prva dolge, kakor -at, -et, -it: ilt, petilt.

Redni nastop poniža za povzdigom ali obratno daje ubrano § 404.
vrsto (rhythmus). Rythem, pravijo, da se dviga,  kadar je poniz
pred povzdigom, kakor v jambu ali anapaestu, ali da pada,  kadar
je obratno, kakor v t.rochaeji in dakt.ylu.

V jambskem, trochaejskem in anapaestovskem rythmu se štej e ti
po dve stopi (dipodia) za metrum; zato se zove vers iz dvojih ana-
paestov anapaestovsk monometer, iz šesterih jambov jambsk trimeter,
iz osmerih trochaejev trochaejsk tetrameter. Pri daktylih pa je stopa
ob jednem metrum; zato se imenuje vers šesterih daktylov daktylsk
hexameter.

230

§ 405. Vers ( versus, orr/og)  je torej iz jednakih ali nejednakih stop
sostavljena ubrana (rythmična) vrsta, katero stanka (pausa) okon-
čuje. Vsled stanke je poslednji versov zlog dvojnotrajen (anceps);
kajti če je tudi kratek, dobiva po odmoru značaj dolžine. Vsak vers
se mora  s celo besedo okončati.

Zadnja stopa mnogih versov je nepopolna; imenuje se to pre-
4 nehljaj  (catalexis).  Po takem pravimo versom s popolno zadnjo
stopo akatalektični,  z nepopolno zadnjo stopo pa kalalektični,
in to catalectici in sijllabam,  če ima zadnja stopa le jeden, catalectici
in duas sijllabaa,  če ima dva zloga. Daktylski hexameter je tedaj
catalecticus in duas syllabas.

§ 406. Lepo ubrani so versi, v katerih se besede ne nehavajo s sto¬
pami, nego segajo stope v dve besedi ter konec prve z začetkom
druge vežejo. Tako navstaja sredi stope zareza  (caesura, roprj),
na pr. vers:

Doneč  | er k \felix  j multos \ numerabis \ amicos
ima pet takih zarez.

Ako se pa beseda s stopo vred končuje, imenuje se to razkol
(diačresis);  takih ne sme mnogo biti, ker bi vers razcepili. Raz¬
cepljen in zato slab je vers:

Sparsis \ hastis \ longis  j campus \ splendet et  j horret.

Daši utegnejo caesure in diaerese na Vseh stopah biti, izimši
zadnjo, ki je navadno nima, uči vendar opazovanje, da se v neka¬
terih stopah redno povračajo; te imenujemo glavne  caesure in diaerese.
Vsak daljši vers mora jedno glavno eaesuro ali diaereso imeti.

Ako nastopa glavna caesura za stopno arso, imenuje se krepka,
ako pa za theso, šibka,  na pr.

(nox) Praeclpltat suadentquS cadentla sidSrd somnos.

Caesure jambskih in daktylskih versov imenujejo se po številu
polustop (jyfu in yČQog),  katere ima prva polovica versova. Tako se
pravi caesuri za tretjo stopno polovico ropij zoiDrpuiegrjc;,  za peto
7rtv&rpipeQyg,  za sedmo hplh]utueqr l g,  za deveto fvvrpL/uorjg.  Vse se
nahajajo v hexametru:

lile latus  | niveum  j molli  | fultus \ hgacintho.

%  407. Verse tako čitati, da se njih metrična sostava točno pokazuje,
pravi se jih razmerjati  (skandirati). Pri tem se končni vokal ali
-m  z vokalom pred začetnim vokalom ali h  izpahuje (elisija), razven

231

pri est,  čegar e  se v takem primerljaji izpahne: soci[a] agmma;
monstr[um] horrend[um] inform[e] ingens; aurea prima sata [e]st
aetas; multum [e]st.

Op. Dolg vokal za kračino se izpahuje le pred dolžino: Intonuere pol[i]
et crebris micat ignibus aether.  — Elisije jednozložnic, zlasti početkom versa se
ogibljejo pesniki.

Opuščanje elisije se imenuje zev (hiatus).  Ta se dopušča pri § 408.
jednozložnih interjekcijah i v arsi i v thesi; v poslednji se včasi
okrajšuje dolgi o:

O St \ ds Ldtl  j ti,  o | St dl  | gSntŠ Sd \ blnd.

Ts Cdrgdon o Alexl; trdhit sud quSmquS vdluptds.

Sicer je redka in se nahaja le pri dolgem vokalu, ki se utegne
okrajšati, če v thesi stoji:

TSr sunt  | cond j ti im\ponere \ Psllo  j Ossdm.

Op. Elisija koncem versa ni dopuščena, pač pa utegne zev glede nasled¬
njega versa nastopiti.

Dva zloga se včasi v jednega skrčujeta (ovritrjois)-,  vmes sto¬
ječi h  ne zadržuje tega otopljenja: deest, deerat, deero; aureis, anteire
(v vseh oblikah); Orphei, dehinc, proinde; deus, deo; antehac  beri
anthac  idr.

Daktylski hexameter in pentameter.

Dakt.ylski hexameter  ali v prosto hexameter se imenuje za- § 409.
radi uporabe v herojskih (junaških) pesnih tudi versus heroicus.  So-
staja iz šesterih daktylov in je catalecticus in duas sgllabas.  V čve-
terih prvih stopah utegnejo daktyle nadomestovati spondeji; a namesto
petega dakt.yla nastopa le po redko spondej, po katerem se potlej
ves vers spondiacus  imenuje. Vsled te mnogovrstnosti je za raznotero
pripoved pripraven: sami daktyli izražajo naglost in silovitost, mnogi
spondeji počasnost in resnobo. Obrazec hexametrov je:

^ j — v u ?  w w w 5 - •

Zastran raznega značaja pripovedi primeri naslednja dva versa:

Quadrup8dtint8 putrSm sonltU qudtit ungula campum.
lili hiter sSse mdgnd vi brčkchut tollunt.

Op. Versus spondiacus  ima na četrti stopi navadno daktyl in okončuje
ga ali čveterozložnica ali dve tesno med seboj zvezani besedi. Rimski pesniki
ga rabijo le, da podeljujejo izrazu nenavadno tehtnost, na pr.

Constitit atque oculis Phrggia agmina circumspexit.

Glavne caesure hexametrove so: § 410.

1.) Penthemimeres  za peto polustopo:

Arma virumgue cano,  || Troiae qui primus ab oris.

232

2.  ) Eephthemimeres  za sedmo polustopo, katero spremlja na¬
vadno stranska caesura trithemimeres  za drugo arso:

Stat sonipes  j ac fr ena ferox  || spumantia mandit.

3.  ) Za trochaejem tretje stope, zato topi] v.ata tquov  %Qoyaiov

0 passi graviora,  || dobit deus his quoque finem.

Op. Rimljani uporabljajo to caesuro izredka, Grki prav pogostem.

4.  ) Caesura bucdlica,  tako zvana, ker so jo zlasti bukoliki
(skladatelji pastirskih pesni) rabili, je uprav diaeresa za četrtim
daktylom, s katero se ob jednem stavek razdeljuje.

Ite meae, quondam felix pecus, ite capellae.

Op. Sicer stoji interpunkcija v hexametru ponajveč za tretjo arso, prav
redko še le proti koncu pete stope.

§ 411 . Okončuje se hexameter najčešče z dvo- ali trizložno besedo;
jednozložnice se rabijo le iz umetniškega namena slikajoč ali kaj
nepričakovanega ali težko padajočega ali kaj jednakega, na pr.

Parturiunt montes nascetur ridiculus mus;  ali

Sternitur exanimisque tremens procumbit humi bos.

Takih vzrokov ni treba, ako stoji pred zadnjo jednozložnico
druga jednozložna beseda:

Principibus placuisse viris non ultima laus est;
ali če se ona vsled elisije s predidočo staplja:

Inde toro pater Aeneas sic orsus ob alto est.

Op. Nadmeren vers (versus hi/permeter)  se zove hexameter, ki ima jeden
zlog odveč; ta zlog se končuje vselej na vokal ali -m,  ki se izpahuje; kajti
naslednji vers se vsakrat z vokalom pričenja:

Omnia Mercurio similis, vocemgue coloremgue
Et crines flavos et metnbra decora iuventae.

§ 412 . Pentamcter  je sklopek dveh daktylskih trimetrov katalek-
tičnih (in sgllabam);  radi tega nastopa vselej diaeresa med obema
polovicama. V prvi polovici smejo spondeji daktyle nadomestovati,
v drugi pa ne.

Obrazec mu je torej: -ittt;,  _r_ || _i.^^ 'A.

Interdum lacrimae  j| pondera vocis habent.

Pentameter se okončuje navadno z dvozložno besedo; jedno-
zložnic se pesniki koncem obeh delov ogibljejo kolikor možno, razven
če bi pred njimi isto tako jednozložna beseda stala. V prvi polovici
je jednozložnica tudi tedaj dovoljena, kadar je predidoči daktyl med
dve besedi razdeljen:

Nulla tibi sine me  || gaudia fada neges.

233

Pentameter se druži vsakdar s hexametrom; oba versa skupaj
se imenujeta distichon  ali zaradi posebne uporabe v elegijah
elegeion;  odtodi ime elegijski pentameter. Oba versa skupaj tvo¬
rita navadno tudi po vsebini celoto in za vsakim pentametrom na¬
stopa redno zmiselen odmor (interpunkcija):

Principiis obsta; ser o medicina paratur,

Cum mala per longas convaluere moraš.

Op. Zadnji zlog je dvojnotrajen, pa se vendar, če je kratek, s konso-
nantom okončuje. Sploh je pentameter in z njim združeni hexameter mnogo
natančneje ubran, nego prosti hexameter epičnih pesni.

Poglavje 35.

Rimski kalendar.

Rimljani so določevali dni po treh oddelkih mesečnih; ti so: § 413
1.) Kalendae, 1  1. dan meseca; 2.) Nonae,' 1  5. ali 7. dan; 3.) Idus, 3
13. ali 15. dan.

Op. Marca, maja, julija in oktobra (spominska beseda je milmo)  so Nonae
v 7. in Idus  v 15. dan, druge mesece so Nonae  v 5. in Idus  v 13. dan. — Meseca
julij in august sta se imenovala pred Caesarjem in Augustom Quinct%lis  in
Sextilis.  — Mesečna imena so adjektivna, torej Idus Martiae, Kalendae Octobres  itd.

Dan neposredno pred kalendami, nonami in idami se zove § 414
pridie Kalendas, Nonas, Idus.  Drugi dnevi se od kalend, non in id
tako odštevajo, da se i dotični osnovni i določevani dan ušteva.

Torej je 10. dan januarja pri Rimljanih 4. pred idami januarjevimi;

3. dan oktobra je 5. dan pred nonami oktobrovimi; 15. dan aprila
je 17. dan pred kalendami majevimi.

Op. Ako se po nonah in idah števili in nonae  zaznamujejo z n, idus  z
« in naš dan z d,  zadostuje naslednja, formula: (n  [*] — d)  + 1; na pr. 2. dan
aprila = (5 — 2) + 1 = 4. Ako se po kalendah števili, treba je zadnji dan
meseca (u  = ultimus)  nastaviti in 2 prišteti; torej (u  — d)  + 2; na pr. 27. dan
marca = (31 — 27) +2 = 6.

Na vprašanje kedaj?  niso rekali Rimljani na pr. die tertio ante  § 415
Kalendas Novembres,  nego ante diem tertimn Kalendas Novembres
(a. d. III. K. Nov.,  tudi v prosto III. K. Nov.  pišoč). Pridie  in po-
stridie  (v dan po osnovnem dnevi) se navadno z akk. sklada, na pr.
pridie Idus Apriles, postridie Kalendas Augustas.

'Prim. xXe!v  klicati, ker je novo luno, s katero se je rimski mesec za¬
čenjal, pontifex maximus  oznanjeval. — 2  Nonae  od nonus,  ker je med njimi in
idami, če se oba dneva uštevata, devet dni. — 3  Idus  (starinski eidus  sorod, z
difho  svetiti) ščip, ščipov dan.

234

Izraz ante diem  je bil stalna formula, da se je celo z dragimi
predlogi ex, in  vezala, na pr. supplicatio indicta est ex ante diem V.
Id. Oct.  (od 11. dne oktobra počenši.) Caedem optimatium Catilina
contulit in ante diem V. Kalendas Novembres  (na 28. dan oktobra).
Jednako usque ad pridie,  na pr. ex ante diem III. Non. lun. usque
ad pridie K. Sept.  (od 3. dne junija do 31. dne augusta.)

Op. V prestopnem letu se je februarju, ki je sicer 28 dni imel, dan vde¬
val. pa ne na konci, nego za 24. dnem, tako da se je 24. dan februarja, t. j. Sesti
ante Kal. Mart. dvakrat štel; prestopni dan se je zval tedaj bis sextus.

Pregled..

235

A. — Aulus.

Ap.  ali App.  == Appius.

C.  ali G. — Gaius.

Cn.  ali G n. — Gnaeus.

D. — Decimus.

K.  = Kaeso.

L.  = Lucius.

M. — Marcus.

M'  = Manius.

Navadne kratice.

1.  Predimki.

Mam. — Mamercus.

N.  ali Nuni. — Numerius.

P.  = Publius.

Q.  ali Qu. = Quintus.

S.  ali Sex.  = Sextus.

Sen.  = Servim.

Sp. — Spurius.

T. = Titus.

Ti.  ali Tih. Tihe Hus.

2.  časovna določila.

A.  = anno. Kal., K. = Kalendae.

A. V. C.  = anno urbis conditiae. Id. = Idus.

A. Chr.  = ante Christum. Non.  = Nonae.

A. D.  = ante diem. Pr. — pridie.

Aed. — aedilis.

Cos.  = consul.

Coss.  = consules.

Des.  = designatus.

Imp.  = imperator.

Leg. — legatus  ali legio.
P. C. = potres eonseripti.

3.  Uradna določila.

P. M. = pontifex maximus.

P. Pi.  = populus Romanus.

Resp. = res puhlica.

S. = senatus.

S. C.  = senatus consultum.

S.P. Q.R. = senatuspopulusgue Romanus.
Tr. Pl.  = tribunus plebis.

B. M. — bene merenti.

D. D.  = dono dedit.

D. M.  = d Us manibus.

F.  = Jilius.

F. C. — faciendum curavit.
D. = divus.

Ictus = iureconsultus.

N. — nepos.

4.  Druge kratice.

0. M.  = optimus maximus.

S.  = salutem.

S. D. P. = salutem dicit pluriinam.

Q. B. F. F. Q. S.  = quod botium, felix
faustumgue sit.

S. V. B. E. j B. V. — si vales, bene est;
ego valeo.

IIS. HS. = sestertius  in sestertium.

5.  Novejše kratice.

a. c. anni currentis.  — h. a. huius anni.  — a. pr. anni praeteriti.  — h. m.
huius mensis.  — L. S. loco sigilli;  — M. S. manu scriplus.  — L. B. lectar benevole.

— S. T. salvo titulo.  — P. T. pleno titulo.  — P. S. post scripturn.  — P. M. pro
memoria.  — Q. D. B. V. quod deus bene vertat.  — l. c. loco citata.  — i. e. id est.

— v. c. verbi causg; e. c. czempli causa  na primer. — v. versus.  — sc. scilicet.  —
etc. et cetera.  — sqq. seguentia.  — cf. confer.  — v. vidi,  tudi vide.

Pregled in kazalo.

(Številke kažejo na paragrafe; op. = opazka, prip. = pripomnja).

I. Glasništvo 1—21.

Črke in glasovi 1—3.

Izgovarjanje črk 4; velike črke 5.
Interpunkcija 6.

Izpremena glasov: vokali 7.
Konsonanti in njih izpremena 8, 9.
Pripodabljanje (assimilatio) 10.
Assimilacija predlogov 11, 13, 14.
Izpah (elisio) in nadomestna zateza 12.
Odpah 13.

Zlogi: razzlogovanje 17.

Dolžina in kratkota zlogov 18, 19.
Naglašanje in naglas 20, 21.

II. Pregibovanje 22—165.

Razredba besedi 22.

Število, skloni, spol 23.

A. Sklanjava 23—106.

Prirodni spol 24—30.

Vsem sklanjatvam občna pravila 31.

I. Sklanjatev 32.

II. Sklanjatev 33—36.

Slovniški spol II. sklanjatve 36.

III. Sklanjatev 37 — 57.

Konsonantna IH. dekl. 38—51.

Vokalna III. dekl. 52—57.

Slovniški spol III. dekl. 43, 61, 55.
Anomala lil. dekl. 57.

IV. Sklanjatev 58—60.

V. Sklanjatev 61, 62.

Substantiva defect. et abundantia 63—67.
Sklanjava grških imen 68 — 70.
Pridevnik, adiectivum 71—87.
Pregled pridevnikov 71.

Adiect. indeclinabilia, defectiva 72.
Stopnjevanje pridevnikov 73 — 87.
Števnik, numerale 88—96.

Zaimek, pronomen 97 — 106.

Osebni zaimki 97.

Svojilni zaimki 98.

Kazalni zaimki 99.

Oziralni zaimki 100, 101.

Vprašalni zaimki 102, 103.

Nedoločni zaimki 104, 105.

Soodnosni zaimki 106.

B. Glagol, verbum 107—165.

Položaj, časi, načini, število, osebe 107.
Pripone 108.

Deblo in osnova 109.

Glagol esse  110.

Njega sostave, possum  111.

Spregatev pravilnih glagolov 112—114.
Spregatev deponentnikov 115.
Poludeponentniki 116.

Okrajšane, skrčene, drugotne oblike
117, 118.

Coniugatio periphrastica 119.

O sedanjikovem deblu 120, 121.
Tvoritev perfekta 122.

Tvoritev supina 123.

Perfekti in supini I. konjug. 124, 125.
Perfekti in supini II. konjug. 126—131.
Perfekti in supini lil. konjug. 132 — 148.
Perfekti in supini IV. konjug. 149 — 151.
Verba deponentia (perf. in sup.)
152-155.

Nepravilni glagoli 156 — 161.

edo  156; fero  157; volo  158; eo  159;

queo  160; fio  161.

Pomanjkljivi glagoli 162—164.
coepi, metnini, odi  162; ato, inquam,
fari  163; salve, age, cedo  164.
Brezosebni glagoli 165.

C. členei, particulae 166 — 179.
Prislov, adverbium 166 — 173.
Tvoritev adverbov 167—169.

Prvotni adverbi 170.

Stopnjevanje adverbov 171.
Korrelativni adverbi 172.

237

Sostavljeni adverbi 173.

Predlog,  praepositio 174 — 177.
Veznik,  coniunctio 178.

Medmet,  interiectio 179.

IH. Debloslovje 180-189.

Izvod glagolov 181, 182.

Izvod samostalnikov 183 — 185.

Izvod pridevnikov 187, 188.

Sostava besedi 189.

IV. Skladnja 190-398.

O skladnosti besed 190—203.
Subjekt, nominativ 191.

Praedikat 192.

Imenski praedikat, dvojni nominativ 193.
Subjekt je infinitiv 194.

Subjekt je kollektiv 195.

Praedikat pri dveh jednlnskih subjektih
196.

Praedikat pri več subjektih jednakega
in nejednakega spola 197.

Praedikat pri različnih osebah 197, 4.
Skladnost zaimkov  198.
Demonstrativ subjekt, substant. praedik.
199.

Skladnost attributa  200.

Dopolnilen ali praedikativen attribut 201,

202 .

Apposicija 203.

A. Nominativ 204.

B. Vokativ 205.

G. Akkusativ 206—216.

I. Vnanji objekt  206—209.

V nikalnih stavkih 206, op. 2.

Prehodni glagoli aequo, iuvo  etc. 207.
Drugi prehodni glagoli imajoči drugačen
slovensk sklad 207, op. 2.

Brezosebni glagoli z akk. osebe 207, 2.
Glagoli sostavljeni s eircum, per, praeter,
tratiš  208.

Glagoli sostavljeni z ad, ante, con, in,
ob, suh  208, b.

Sostave z ante  in prae  208, e.
Neprehodni glagoli postajajo prehodni
209.

II. Notranji objekt  210.

Neutrum pronomina in adj. kot notranji
objekt 211.

Akk. dvojnega  objekta 212.

1.  ) doceo, edoceo, celo  212.

2.  ) posco, reposco, flagito  212.

3.  ) oro, rogo, interrogo  212.

peto, precor, consulo, percontor, quaero
212, op. 1, 2.

Akk. objekta in praedikata  213.
Akk. prostora in časa  214.

Akk. vsklika  215.

Akk. ozira  216.

D. Dativ 217—226.

I.  Dativ udeležene osebe  218—222.

1. a)  pri prehodnih glagolih 218.
b)  pri neprehodnih 218.

medeor, persuadeo  etc. 219.

Glagoli sostavljeni z ad, ante, con, in,
inter, ob, post, prae, sub  in super  220.
Adspergo, circumdo, dono, induo  221.

2.  ) Dativ pri adjektivih 222.

II. Dativ interessa  223.

caveo, consulo, cupio, metuo, moderor,
nubo, prospido, tempero, vaco  223,
op. 1.

3.  ) Dat. possessivus pri esse  224.

Kdaj se ne rabi dat. possess. 224, op. 2.
Est mihi nomen, datur nornen  etc. 224.

4.  ) Udeležena oseba pri gerundivu 225.
pri perf. in praes. pass. 225, op. 2,3,

5.  ) Dativ dušne deležnosti 225.

III. Dativ namena  226.

E. Genetiv 227—242.

1.) Gen. pri substantivih  228 — 234.

I. Gen. explicativus 228.

II. Gen. auctoris, causae, possessivus

229.

Gen. subiectivus 229.

Causll, grafiti, ergo, instar  229, op. 1, 2.
Lastna imena brez vladalnega sub-
stantiva v gen. 229, op. 3.

III. Gen. obiectivus 230.

Nam. genetiva predi, adversus, erga, in

230, op. 2.

IV. Gen. qualitatis 231.

Ablativus qualitatis 231 a.

V. Gen. partitivus 232.

Utergue  s subst. in pron. 232, 3, op. 1.
ex, de, inter, in  nam. part. gen. 232, 3,
op. 2.

Part. gen. se ne more rabiti 232, 3, op. 4.

238

Partit. gen. pri neutrih 232, 4.

Part. gen. pri adverbih 232, 6, 6.

2.  ) Gen. pri adjektivih 233.

Gen. pri participih 234.

3.  ) Gen. pri glagolih 235—242.

I. Praedikativni gen. pri esse, viden  etc.
235.

II. Gen. pri glagolih mernoriae 236.

III. Gen. pretii 237.

Gen. in ablat. pretii 238.

IV. Gen. criminis 239.

V. Gen. pri piget, pudet,paenitet  etc. 240.

VI. Gen. pri interesi  in refert  241, 242.
F. Ablativ 243—260.

1.) Ablativ kot ločilnik  244 — 247.

1. Abl. causae 244.

Pri živalih in pooseblj. stvar. 244, l,op. 1.
Pri nascor, otius sum  244, 1, op. 2.

Pri neprehodnih glagolih in adj. 244, 2.
Abl. causae zaznamuje notranji nagib
ali vnanji povod 244, 3.

Abl. causae pri glagolih čutenja 244, 4.
Nam. abl. causae predi, ob, propter, de,
ex, ab  244, pri p.

II. Abl. separationis pri glagolih odgnati,
odmakniti, umakniti se, zadržati, vzdr¬
žati se, oprostiti, opleniti 245.

Glagoli z dis-  in se-  sostavljeni 245,
op. 1.

alienus, liber, tutus, nndus, orbus, vacuus

245, op. 2.

III. Abl. inopiae pri careo, egeo, indigeo

246, 1.

opus est  246, 2.

IV. Abl. comparationis 247.

Plus, minus, amplius, longius  247, op. 3.

2.  ) Abl. kot instrumental  248—257.

1.  Abl. instrumenti 248.

Oseba kot sredstvo 248.

Vojaške čete kot sredstvo 248, op. 1.
Adjicere alqm. aligua re  248, op. 2.

Utor, fruor, fungor  etc. 249.

Abl. pretii, pri dignus, indignus  250.
Muto, commuto, pemiuto  250, op.

Abl. copiae pri abundo  etc. 251.

Onustus, opulentus, praeditus  etc. 251, op.
Abl. mensurae 252.

Ante, post  pri abl. 252, 2, c.

Abl. limitationis 254.

II. Abl. modi 255.

Spremstvo in spremne okolnosti 266.

III. Abl. qualitatis 257.

3.) Ablativ kot lokal  258 -260.

I. Abl. loči 258.

Liber, scriptum, oratio  258, 1. op. 2.
Terra marigue, hac, alia parte  258, 2.
Abl. viae 258, 3.

Pono, loco, colloco  etc. 259, 1.

Advenio, convenio, concurro  etc. 259, 2

II. Abl. temporis 260.

G. Sklad mestnih imen 261.
Domus, rus, humus  262.

O porabi predlogov 263—265.

I. Predlogi z akkusativom 263.

II. Predlogi z ablativom 264.

III. Predlogi z akk. in abl. 265.

Dva predloga skupaj 265, op. 1.

Kedaj se predlog ponavlja ali ne 265.,

op. 2, 3.

O skladnih posebnostih imenskih
in zaimenskih 266—294.

A.  Substantivi  266—269.

Konkretna imena nam. abstraktnih 266.
Substantiv nam. adjektiva 267.
Singular se rabi kollektivno 268.
Plural stoji za slov. singular 269.

B.  Adjektivi  270—275.

Adjektivi se rabijo substantivno 270.
Latinski in slovenski adjektivi 271.
Latinski praeposicionalni izrazi 271, op
Adj., ki značijo spored 272.
Komparativ in superlativ 273.

Krepi ali slabi se komp. in superl.

273, op.

Dve lastnosti primerjani na jedni osebi

274.

Primerjana stvar se ne izreka 275.

C.  Pronomini  276—294.

Svojilni zaimki se izražajo 276.
Poraba refleks, sui, šibi, se, sum  277,

278.

Vzajemni (recipročni) zaimki 279.

Iiic, iste, ille  280.

Is, idem, ipse  281.

Qui, quae, quod  282 — 286.

Indefinita: quis, quid  287.

239

AUquis, quispiam, quisquam, guidam
288—291.

Quisque  292.

Quotusquisque, guisguis, guicumgue,
utergue, alter, alius  293, 294.
Položaj glagolski, genus verbi
295—297.

1.  ) Tvorni (aktivni) položaj 295.

Kako se latini dati, pusti  ti  295, 2, op.

2.  ) Povratni in medialni položaj 296.

3.  ) Trpni (passivni) položaj 297.
Coeptus sum, desitus sum  297, 3.

O porabi časov 298—307.
Praesens  299.

Historijski praesens 300.

Praesentijski perfekt  301.

Historijski perfekt 301.

Histor. perf. v relativnih in temporalnih
stavkih (postquarn etc.) 301, H., 2.
Imperf. in plusqpf. v temporal. st. 301.

II., 2, op.

Im perfekt  302.

Impf. conatns 302, op.

Infinitivus historicus  302.
Plusquamperfekt  303.

Časi v poslanicah 304.

Prvi in drugi futur  305.

Oba futura v stranskih stavkih 306.
Coniugatio periphrastica  307.
Sosledica časov, eonseeutio tem-
porum 308—311.

Občna pravila o sosledici 308.
Posledični stavki 309.

Stranski stavek zavisi od nedoločnega
glagola 310.

Stranski stavek zavisi od drugega stran¬
skega stavka 311.

O porabi načinov 312—318.

A.  Indikativ  312.

B.  Konjunktiv  313—318.

I. Coni. potentialis 313.

II. Con. irrealis 314.

III. Coni, dubitativus 315.

IV. Coni. concessivus 316.

V. Coni. optativus 317.

VI. Coni. hortativus 318.

C.  Imperativ  319—321.

Nazavisna vprašanja 322—324.

I. Jednostavna vprašanja 322.

-ne, nonne, num  322, 2.

II. Razstavna vprašanja 323.

Odgovor: da, ne 324.

Načini v zavisnih stavkih 325-354.

A. Zavisna vprašanja 325.

I. Indirektna jednostavna vpr. 326.

II. Indirektna razstavna vpr. 327.

B. Časovni stavki 328—333.

1.  ) Cum  temporale 328—330.

2.  ) Cum  s konjunktivom 331.

3.  ) Dum, doneč, quoad  332.

4.  ) Anteguam, priusquam  333.

C. Načinovni stavki 334—336.

1.  ) Primerjalni stavki:

i it, sicuti, guamadmodum, quam33i,  1.
quasi, temguam si, ut si, velut si, uc
si  334, 2.

2.  ) Posledični stavki:

a) Ut  consecutivum 335.

za ita, sic, eiusmodi, adeo  etc. 335, 1.
za fit, accidit, contingit  etc. 335, 2, a.
za seguitur, efficitur, restat  335, 2, b.
za mos, consuetudo est  etc. 335, 2, c.
za facio, efficio, perficio  335, 2, op. 1.
iantum abest ut  — ut  335, 2, op. 2.
za komparativom 335, 3.

b) Quin  336.

D. Vzročni stavki 337—349.

1.  ) Razložni stavki:

Quia, quod  z indikativom 337.
Quoniam, siguidem, guandoguidem
337, 4.

Quod, guoniam  s konjunktiv. 338, 1.
Non quod (quo), non guod (quo) non,
non guin  338, 2.

Quod  za glagoli affektov 338, 3.
Est, guod, habeo, guod  338, 4.

2.  ) Uvetni (kondicion.) stavki  339.

Dummodo, dum, modo  340.

Nemo nisi, nihil nisi, guis est nisi,
guid est nisi  ali j oraeter; nihil aliud
nisi  ali nihil aliud guam  341, 1.
Si non  — at certe, si minus  341, 3.
Hypothetična perioda zavisna:

a)  Od veznikov s konjunktiv. 342.

b)  Od glagolov sentiendi in dicendi
343.

240

3.  ) Dopustni stavki:

Quamquam, quamvis, etsi, tametsi,
etiamsi, licet  344.

4.  ) Namerni (finalni) stavki:

Ut, ne, neve, neu  za demonstrativi 345.
Verba causativa:

a)  Verba curandi, b)  postulandi,
c)  concedendi, d)  efficiendi, e)  im-
pediendi in recusandi 346. 347.
Quominus  347, e.

Verba timendi 348.

Quo  349, 1.

Nedum  349, 2.

E. Konjunktiv v relativnih stavkih

350.

F. Konjunktiv indirektne zavis-
nosti in razlage 351, 352.

Oratio obliqua 353, 354.

O imenskih oblikah glagolovih

355—392.

A. Infinitiv 356-374.

Časi infinitiva 356.

Inf. kot subjekt 357, 1.

Inf. kot praedikat 357, 2.

Inf. kot objekt 357, 3.

Inf. s praedikatom v nominativu 357, 3,
op. 1.

Valeo  z gerundivom 357, 3, op. 2.
Paratus  z infinitivom 357, 3, op. 4.
Doceo, adsuefacio, cogo, insimulo, arguo
z osebnim objektom poleg inf. 357, 3,
prip.

Construetio ace. c. inf. 358.

Osebni zaimki se izražajo 359.
Izpuščajo se osebni zaimki 359, op.
Primerjalni stavki zavisni 360.

Acc. c. inf. se rabi:

I. pri est s  praedikatom 361.

II. pri brezosebnih glagolih 361.

III. pri glagolih sentiendi in dicendi

362.

Dvoumje pri acc. c. inf. 363.
Sloveni se acc. c. inf. 364.

Acc. c. inf. ali ut, ne  365.

IV. pri volo, nolo, malo, cupio  366.

V. pri iubeo, veto, sino, patior  367.

VI. pri glagolih dušnih čutov 368.
Acc. c. inf. kot vsklik 368, prip.

Nominativ c. inf.:

1.  ) pri iubeo, veto  369.

2.  ) pri videor  370.

3.  ) pri dicor, perhibeor  etc.

4.  ) pri fertur, traditur  370.

Sloveni se nom. c. inf. 370, 4, op.

5.  ) pri auditur, cognoscitur  etc. 370.
Acc. c. inf. nam. nom. c. inf. 371.
časi infinitiva pri acc. c. inf. 372.
Memini  z inf. praes. ali perf. 372, op.
Spero, polliceor, minor, turo  372, prip.
Opisuje se inf. I. futura 373.

Opisuje se inf. II. futura 374.

B. Partieip 375—383.

Pojem participa 375.

Partieip kot adjektiv 375, op. 1.

Part. fut. se ne rabi adjektivno, razven
futurus  in venturus  375, op. 2; 376, 3.
Določila participov 375, op. 3.

Časi participov 376.

Part. perf. r.am. praes. 376, 2, op. 1.
Deponentniki s passivnim pomenom v
part. perf. 376, 2, op. 2.

0 porabi participov  377, 383.

A.  Attributivni partieip  377.

Kedaj se ne rabi attrib. participialni

sklad 377, op. 1, 2.

Substantivna poraba participov 377,
op. 3.

B.  Appositivni partieip  378.
Tvoritev apposit. partic. sklada 379.

C. Absolutni ablativ  380.

Absol. abl. nam. appositivnega part.

380, op. 1.

Absol. abl. se ne rabi 380, op. 2.

Part. perf. pass. sam kot abs. abl. 380,
op. 3.

Part. perf. nam. part. praes. 380, op. 4.
Nam. partic. v abs. abl. imenski prae¬
dikat 381.

Partic. se sloveni s prirednim stavkom
382.

Partic. stavki se slovenijo z ne da bi
382, prip.

D.  Praedikativni partieip  393.
pri video, audio  383, 2, a).

pri fingere, facere, inducere  383, 2, b).
pri habeo, teneo  383, 2, c).

241

C. Gerundij in gerundiv 384—390.
Pojem in poraba 384.

Gerundij s passivnim pomenom 384, op.
Gerundij in slov. glagolnik 384, prip. 1.
Gerundij in part. perf. pass. 384, prip. 2.
Gerundiv  385.

Pretvarjanje gerundija v gerundiv 385.
Gerundiv z esse  386.

Praedikativni gerundiv pri dare, curare,
tradere, mandare  etc. 386, 3.
Genetiv  gerundija ali gerundiva 387.
Pri mos, tempus, consilium est  387, 2,
op. 1.

Dativ  gerundija in gerundiva 388.
Akkus.  gerundija in gerundiva 389.
Ablativ  gerundija in gerundiva 390.

D.  Supin 391—392.

Supin na -mn  391.

Supin na -u  392.

A. Važnejši priredni vezniki

393—397.

I. Coniunctiones copulativae:

et, -que, ac (atque), neque, etiam,
quoque  393, 1—4.

cum  — tuni, nec  — nec, modo  — modo,
tum  — tuni, tam  — quam, non modo
— sed etiam  393, 5 — 10.

II. Coniunctiones disiunctivae:
aut, vel, -ve, sive, sea  394.

III. Coniunctiones adversativae:

sed, venim, autem, vero, at, atqui,
tamen  395.

IV. Coniunctiones causales:

nam, namque, etenim, enim  396.

V. Coniunctiones consecutivae:
itaque, ergo, igitur, proinde  397.

B. Nikalnice 398.

Non, haud, ne  398, 1, 2.

Nam. ne  rabi non  398, 2, op. 1.

Ne  — quidem  398, 2, op. 2.

Nemo, nullus, nihil, nunguam  398, 3.
Ne quis, ut ne quis, ne quisquam  398, 3.
Ut nemo; nullus, nihil  nam. non  398, 3,
op. 1, 2.

Nikdar nikdo ne, nič ne itd. 398, 3, op. 3.
Nam. et nemo  rabi nec quisquam  398, 4.
Neque vero, neque tamen (enim)  398, 4,
op. 1.

Dve nikalnici se ničita 398, 5.

Non nemo, nemo non  etc. 398, 6.
Pravila o zlagomerji 399—412.

A.  Občna pravila  399.

B.  Posebna pravila:

a)  O meri debelskih zlogov 400.

b)  O meri končnic 401.

Početki metrike  402—408.
Daktylski hexameter in pentameter

409—412.

Rimski kalendar 413—415.

Popravki. Str. 16., v. 16. zgoraj beri -onis (LacedaemSnis).  — Str. 31.,
v. 16. zdolaj beri ima nam. ma (i je med tiskom odpadel kakor  na str. 138. pred
§ 248 znamenje §). — Str. 111., v. 7. in 17. zgoraj beri apposiciji (brez akcenta).

«

\

Mi