9Č,
GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
H GLASNIK
1982
ŠTEVILKA 6
LETO XVI
IMP Glasnik izdaja delavski svet IMP — Industri jska montažna podjetja Ljubljana. Izhaja mesečno v 7.460 izvodih.
Uredništvo: Ljubljana, Titova 37.
Ureja uredniški odbor: Andrej Zadravec (predsednik), Miro Dražu-merič (namestnik predsednika), Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Aleksandra Kostanjevec, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Dragica Rudolf in Majda Slapar.
Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Kongres
kontinuitete
revolucije
»Dvanajsti kongres ZKJ je v°ngres kontinuitete jugoslo-anske revolucije, katere Podlaga je trdna opredelje-°st delavskega razreda, de-c°v'nih ljudi in občanov za sofistično samoupravljanje, a Jugoslavijo kot federativno kttpnost enakopravnih naro-ov in narodnosti ter za nji-ov° bratstvo in enotnost, za ^uvrščeno politiko, za svo-°do in neodvisnost vseh rzav in narodov in za demo-aticne odnose, za sodelovalo v svetovnem delavskem B1 anju p0 načelih enakopravnosti, nevmešavanja in Bovornosti vsakega gibanja 0 svojega delavskega ra-roda in naroda.«
..1 ako piše v osnutku resolu-«je za 12. kongres ZKJ, ki bo
nijaradu od 26' do 29 • iu'
V resoluciji je tudi posebej ^udarjena vloga komuni-
ustv’ da S1 prizadevajo za ^Danje enotnosti v po-B^dih, stališčih in akcijah. Seveda so tudi vse naše novne organizacije izpe-la*e obsežne kongresne pri-Prave. o tem, kaj so naredili P^ed in po republiškem kon-s esu in kako se pripravljajo j„,ZVeznega, smo se pogovarja11 s sekretarji OO ZK v maorski Montaži, OV-ju in
stra^EnergetikL GleJ 4"
Novi delavski svet sozda o starih in novih problemih
Delavski svet sozda IMP se je sestal na konstitutivni seji 11. maja. Potem, ko so overili mandate delegatov, so za predsednika delavskega sveta izvolili Lucijana Lipuščka, delegata TI O Idrija. Mimogrede, Lipušček je prvi predsednik sozdovega delavskega sveta iz zunajljub-ljanskega tozda.
Delegatom prejšnjega delavskega sveta se je zahvalil generalni direktor sozda Franc Kumše in poudaril, da so s svojim delom prispevali k uspešnosti in ugledu IMP-ja v Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini, povsod pač, kjer opravljamo montažna dela ali izvažamo proizvode. Novoizvoljenim delegatom je čestital in zaželel uspešno delo v prihodnjem obdobju, ki ne bo lahko, ker gospodarska recesija močno krči prostor naši dejavnosti.
Potem, ko je delavski svet imenoval še vrsto komisij in organov — komisijo za planiranje in družbenoekonomske odnose, komisijo za razvoj in tehnična vprašanja, komisijo za samoupravljanje in uredniški odbor IMP Glasnika — se je že tudi lotil pomembnih vsebinskih vprašanj.
Najprej so delegati poslušali in potrdili poročilo generalnega direktorja o poslovanju v preteklem letu in nato še podatke o
Začela so se dela .v Alžiriji
dja j** maia le 2 Reke odplula v Alžirijo ladja s prvo pošiljko oro-na „™	u 1° pošilja zagrebško gradbeno podjetje Tehnika
tor|, at*oiščih tovarn čevljev v Frendi in El Bayadhu. Začenja se izvnici C ° na projektu, kjer sodeluje tudi IMP kot projektant in p’ ®c vseh instalacij.
*atii Bram določa, da se bodo gradbena dela začela v juniju, insta-N a P" v oktobru, končati pa jih moramo do avgusta 1983. Sradb **CC *c®a P08*8 je Rudis, tehnologijo je izdelal tržiški Peko, Vr ‘L'18 de*a Pa je prevzela, kot že rečeno, zagrebška Tehnika. jev J^ost IMP-jevega dela, to je instalacij, je 4,8 milijona dolar-Dej j Vsako od obeh tovarn, torej skupno 9,6 milijona dolarjev, za vi B®slovanske opreme, ki jo bomo vgradili, bo kreditiral sklad Naš P ranic izvoznih poslov. ' jih	“r°jektivni biro je že naredil vse načrte za instalacije, ki smo
gradh'^-eda** lirskim revizorjem. V strokovni ekipi za pripravo HaDr s.^a ie Marjan Močnik, ki bo istočasno z ogledom gradbišča 111 tudi načrt za pripravo instalacijskih deL
L. J.
IZ VSEBINE
* ^a sejmu Tehnika za okolje je bil naš prispevek P ecej opazen — zlasti naprave za izkoriščanje sončne erg>je in naprave za dušenje zvoka.	str. 3
® Ka) pravijo
združitvi.
Panoniji in Blisku o načrtovani
str. 4
s v rSanizacijski odbor za izvedbo IV. kulturnega 18 C8,n^a 8radbincev je pripravil razpis. Srečanje bo od dpi" do ^2. oktobra v Ljubljani. Organizirala ga bo
'ovna organizacija IZIP.	. str-5
vai/V?/nonl 80 obiskali predstavniki Kluba jugoslo-„ 1 delavcev Edvard Kardelj iz Wiesbadna, Pa-'jo pa sindikalisti iz madžarske tovarne Raba.
str. 6
tenPru8e '8re delovnih organizacij IMP bodo 25. sep-Panr.ra.V ^urskrSoboti. Organizator — sindikat DO anomja vabi k sodelovanju?
• P •	str. 7
Še je<časn*^*ta“*<ll^nOSt *ma nekai Prosrih terminov.
za prijave!
str. 8
poslovanju v letošnjem prvem tromesečju. Nato so ugotovili, da nam zaostrene gospodarske razmere narekujejo dopolniti srednjeročni plan in sprejeli ustrezen sklep.
Delavski svet sozda je tudi določil predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za skupno izvajanje investicijskih del v tujini ter o ugotavljanju in razporejanju doseženega skupnega prihodka.
Sprejeli so tudi program praznovanja petintridesetletnice IMP in sklep o razpisu del in nalog za dva pomočnika generalnega direktorja: enega za ekonomiko in poslovno organizacijo in drugega, ki bo odgovarjal za tehnična in razvojna vprašanja.
Med drugim so obravnavali tudi poročilo uredniškega odbora IMP-Glasnika o delu v letu 1981 in določili nove-višje-ho-norarje za prispevke v našem glasilu. Več na 2. in 3. strani.
Potrebujemo mlade, oborožene z znanjem
Dan mladosti — poseben praznik mladine so učend IMP proslavili na igrišču domžalskega tozda Izobraževalni center. Ker je bil lep sončen dan, je bilo praznovanje, v katero je bil vpet kulturni in športni program, še posebno prijetno.
Na proslavi je govoril gene-falni direktor sozda IMP Franc Kumše, ki je posebej poudaril, da je IMP računa na mlade, ki se sedaj šele pripravljajo na poklice, saj potrebuje čimbolj sposobne kvalificirane delavce.
Mladi livarji smo se odločili, da organiziramo lokalno delovno akcijo in s tem prispevamo svoj delež k dnevu mladosti ter počastitvi spomina na tovariša 'lita.
Čeprav v mesecu, mladosti mineva dve leti, odkar smo izgubili našega velikega borca za mir, so njegove misli še vedno med nami in naša dolžnost je, da bo njegov spomin ostal med nami kot spodbuda za prihodnost.
Delavne akcije so se poleg mladincev DO Livar udeležili tudi predstavniki OO ZSMS DO Promont iz Ljubljane, KS Metnaj, KS Ivančna gorica in številni štipendisti DO Livar.
V	jutranjih urah 29. maja smo se zbrali v jedilnici nove hale in prisluhnili govoru predsednika OO ZSMS DO Livar, recitalu dijakov gimnazije Josipa Jurčiča m Stične ter zvokom harmonike.
Nato smo odšli na delo. Očistili smo dvorišče in uredili zelenice pred livarno, Rojčevo hišo in novo halo. Opravili smo tudi najtežjo nalogo. Očistili smo streho livarne. Z lopatami in samokolnicami se je tega dela lotilo preko.dvajset najpogumnejših mladincev. Pesek so nagali na tovornjake in takoj odvažali na smetišče.
Kljub slabemu vremenu, rosil je dež, je bilo vzdušje med mladinci enkratno. Delovišče si je ogledal tudi glavni direktor Valentin Mendi-ževec in je bil z našim delom zelo zadovoljen.
Prva lokalna delovna akcija, ki smo jo organizirali mladinci DO Livar, je popolnoma uspela, saj se je odzvalo našemu vabilu preko sto mladincev.
Po opravljenem delu, smo se utrujeni in lačni zbrali v menzi nove hale na malici. Ob dobri glasbi smo zaplesali in se dogovorili, da se bomo še srečali na podobnih akcijah.
V	imenu OO ZSMS DO Livar se zahvaljujem vsem, ki ste se udeležili naše akcije, še posebej predstavnikom OO ZSMS DO Promont, KS Metnaj in Ivančna gorica terštipendistom DO Livar za udeležbo in požrtvovalno delo na naši lokalni delovni akciji.
ZDENKA KOŠČAK
Dejal je: »Naša proizvodnja mora postati prodornejša in prav gotovo boste imeli vi, kot mladi kvalificirani delavci tu mnogo priložnosti, da se izkažete in s tem izpolnite svoje osebne cilje ter na ta način koristite svoji delovni organizaciji in družbi kot celoti. Druga pomembna naloga je delo v Zvezi socialistične mladine. Tu gre za aktivno sodelovanje in vključevanje vsakega posameznika v proces upravljanja in soodločanja v delovnih proizvajalnih sredinah.
Zavedajte se, da niti vi ne boste mogli dovolj hitro uveljaviti svojega znanja in ambicioznosti, niti ne bo naše združeno delo bolje delalo in bolj smotrno gospodarilo, dokler ne bo čim bolj dosledno uveljavljeno načelo, da mora delavec soodločati o ustvarjanju in delitvi dohodka.
To pa se ne bo zgodilo samo od sebe brez dejavnosti 'zavestnih organiziranih subjektivnih sil. Opredeljevanju, kako bomo dosegli te cilje, je bil posvečen deveti kongres ZK Slovenije in to bo tudi tema 12. kongresa Z K Jugoslavije koncem junija.
Kako čim aktivneje vključiti mlade v procese odločanja pri ustvarjanju in delitvi dohodka pa bo razpravljala tudi Zveza socia-
listične mladine v jeseni na svo: jem kongresu.«
Na koncu govora pa je mladim še čestital za njihov praznik.
Na proslavi je pripovedoval vojne spomine učencem IMP narodni heroj Franc Avbelj-Lojko.
Kulturni program proslave so potem izvajali še pevci IMP, ki so pod vodstvom profesorja Mira Rozmana zapeli Internacionalo ter nekaj partizanskih pesmi.
Proslavo'so popestrili harmonikarji Glasbene šole Domžale, ki so pod vodstvom dirigenta Pavla Kosca zaigrali venček partizanskih in venček narodnih ter pevski zbor Osnovne šole Josip Broz Tito, ki je pod vodstvom profesorice Metke Pihler zapel nekaj pesmi. Sledile so recitacije učencev IMP.
Med proslavo je delegacija OO ZSMS Izobraževalnega centra položila venec k spomeniku talcev pod Šumberkom.
V okviru proslave so bile podeljene knjižne nagrade najbolj prizadevnim učencem posameznih tozdov. Te nagrade je prejelo 36 učencev.
Učenci so se potem v športnem programu pomerili še v malem nogometu, kegljanju in šahiranju. Najboljši nogometaši v malem nogometu so bili iz tozda Klima montaža, ki so dobili pokal. Za sodelovanje v ostalih športnih panogah pa so bila podeljena priznanja.
MARIJA PRIMC
Udeležencem proslav v Domžalah je spregovoril generalni direktor sozda Franc Kumše.
Iz poslovnega poročila generalnega direktorja sozda
Glavne naloge: okrepiti razvoj, doseči specializr cijo in razvijati družbenoekonomske odnose r
Generalni direktor SOZD je v svojem poročilu o poslovnih in družbenoekonomskih rezultatih v letu 1981 najprej obširno analiziral podatke, ki kažejo, kako smo gospodarili.
Ker smo te podatke v Glasniku že objavili, naj povzamemo le bistvo: Naši montažni in proizvodni tozdi so se znašli v precepu — na eni strani se zmanjšuje povpraševanje, na drugi strani so repromateriali, s katerimi delamo, vse dražji. Posledica je, da z dohodkom nismo lovili inflacije in celo nismo dosegli načrtovanih sredstev za bruto poslovne sklade. Ekonomičnost poslovanja nam dodatno zbija slaba oskrba z repromateriali, ki ovira potek proizvodnje.
Nato je Kumše spregovoril o urejanju družbenoekonomskih odnosov v sozdu IMF.
Spomnil je, da smo v začetku leta 1981 zaključili usklajevanje in sprejemanje srednjeročnih planskih dokumentov. Za te dokumente je značilno dvoje:
• Postopke usklajevanja in sprejemanja smo vodili izredno široko in demokratično in si prizadevali, da bi sodeloval čim širši krog delavcev, da bi vsak tozd našel svoje ustrezno mesto v sestavljeni organizaciji.
LUCIJAN LIPUŠČEK — novi predsednik delavskega sveta sozd IM P.
Rodil se je 8. decembra 1940 v Praprotnem na Tolminskem.
Leta 1965 je končal prvo stopnjo Strojne fakultete v Ljubljani in se nato zaposlil v idrijski enoti tolminskega Avr toprevoza. Tam je delal z enoletno prekinitvijo (za služenje vojaščine) 'do leta 1969 kot vodja mehaničnih delavnic.
Leta 1969 se je zaposlil pri takratnem montažnem podjetju Simplex. Najprej je delal kot konstruktor, nato je bil vodja raznih objektov na terenu.
V letu 1973, ko se je Sim-plex priključil k IMP, je bil Lipušček vodja priprave dela, še isto leto pa so ga postavili za vodjo komercialnega sektorja. To delo je opravljal do konca leta 1980. Takrat — ko se je razformirala delovna organizacija Kfimat — je Tl O ustanovil svojo plansko analitsko službo—in Lipušček je postal njen vodja, kar je še danes.
»Kot vidite, sem vrsto let opravljal razna vodilna dela, zato nisem mogel prevzemati vodilnih funkdj v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih v tozdu,« pravi.
To pa je nadoknadil zunaj tozda.
Od leta 1974 do 1978 je bil predsednik krajevne skupnosti Idrija, naslednje mandatno obdobje pa član njenega sveta. Bil je član delegacije za zbor združenega dela na vseh ravneh — od občinske do republiške skupščine. Bil pa je tudi član komiteja občinske konference ZKS Idrija in član občinskega sveta za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Izkušenj v družbenopolitičnem in delegatskem delu mu torej ne manjka, kar je jamstvo, da bo ustvarjalno vodil najvišji organ upravljanja v sozdu.
® Čeprav smo pri iskanju in opredeljevanju skupnih interesov naredili korak naprej, še nismo dorekli vseh rešitev, ali pa so preohlapne. Ob tem je opozoril na programsko razmejevanje, združevanje sredstev in investicije skupnega pomena.
Zaradi stabilizacijskih ukrepov, ki so sprejeti v naši družbi, bomo morali tudi v sozdu IMP znova preveriti svoje srednjeročne usmeritve in jih uskladiti z novim položajem. Rebalansi srednjeročnih planov so obenem priložnost, da jih —- oboroženi z dosedanjimi izkušnjami pri njihovem uresničevanju — tudi kvalitetno dopolnimo.
Ključna razvojna vprašanja našega sozda so: Organiziranost in kvalitativna rast razvojnih služb, programsko usmerjanje in razmejevanje, enoten nastop na domačem in tujem trgu, povečevanje izvoza in kadrovska problematika. Ta vprašanja so našla svoje mesto tudi v razpravah in sklepih delavskega sveta sozda.
Ko je govoril o načinu reševanja teh in drugih najpomembnejših vprašanj, je Kumše opozoril, da smo jih vedno skušali reševati s soglasjem vseh. Posebej smo bili pozorni, da tako imenovanih »akcij sozda« ne bi vodili mimo delovnih organizacij, se pravi neposredno s tozdi, saj je bil to glavni argument očitkov, da sta mesto in vloga delovne organizacije v našem sozdu zamegljeni.
Pri iskanju soglasja pa nastajajo problemi. Dogaja se, da še tako dobro zamišljenih skupnih akcij ni mogoče izpeljati — tudi če ogromna večina akcijo podpira, jo lahko eden ali dva zaradi svojih interesov ustavita, ker ni konsenza. Tako smo lani začeli postopke za sklenitev več sporazumov med vsemi ali posameznimi tozdi. Vsi ti sporazumi izhajajo iz že sprejetih temeljnih samoupravnih aktov, vendar zaenkrat nismo še nobenega sklenili.
Kumše je nato povedal, da je bilo v sozdu mnogo razprav, kako naj poteka nadaljni razvoj. Na montažnem področju je IMP kompleten, saj obvladamo vse vrste instalacij vključno z dvigali.
Naša industrijska proizvodnja pa je zelo heterogena. Zlasti tam, kjer se programi prekrivajo, je nujna razmejitev programov, na osnovi katere se bodo tozdi spe-' cializiralin in dosegli večjo učinkovitost. Samo po sebi se razume, da je treba po doseženi delitvi programov tozde tudi primerno tehnološko opremiti za specializirano proizvodnjo.
Kako bomo dosegli delitev programov in tehnološki razvoj na osnovi specializacije?
Usmerjevalni razvoj, ki ga bomo ustanovili v delovni skupnosti sozda, bo imel nalogo pripravljati predloge, kako bi lahko najučinkoviteje na podlagi specializacije lovili korak z razvojem tehnologije v svetu.
V delovni skupnosti sozda smo že sprejeli vse dokumente, ki pomenijo podlago za začetek dela službe usmerjevalnega razvoja. Tozdi so že sprejeli tudi letošnji plan za kadrovsko zasedbo te službe. Čaka nas še zadnja, najzahtevnejša naloga, da angažiramo ustrezne strokovnjake.
Čeprav rezultatov nove službe ne moremo pričakovati čez noč, lahko pozdravimo dosedanje premike, saj pomenijo začetek reševanja izjemno zahtevnih nalog: bistveno okrepiti razvojno dejavnost v IMP-ju, poiskati ustrezne programe za tozde, ki prav zaradi neprimernih programov slabo poslujejo, in razmejiti programska prekrivanja, ki so se nakopičila v prejšnjih letih hitrega razvoja. Enako pomembna naloga je doseči enoten nastop na trgu. Kumše je omenil tri značilnosti iz lanskega leta:
• V grobem smo poenotili zamisel, kako vsebinsko rešiti
enoten in skupen nastop na trgu. To bomo dosegli z združevanjem določenih funkcij skupne nabave in prodaje s predstavništvi in celotnim zunanjetrgovinskim poslovanjem, ki naj ne bo več le administrativna služba. Ni pa še dorečeno, kakšna organizacijska oblika bo najbolje zadovoljila vse interese. Ne nazadnje se tudi tu srečujemo s prostorsko stisko, kar otežuje in zavlačuje reševanje teh problemov.
# Strokovni kolegij, svet inženiringa, poslovni odbor za Irak in. drugi organi so sprejeli vrsto konkretnih dogovorov za reševanje posameznih nalog in s tem zasilno nadomestili sistemsko in organizacijsko ureditev enotnega nastopa na trgu. Tako lahko govorimo o določenem napredku kljub mnogim težavam — zlasti temu, da proizvodni tozdi še niso ustrezno vključeni.
• Tretja značilnost je močan prodor v izvoz, katerega teža pa je bila na izvajanju investicijskih del v tujini. Pomembno je tudi dogovarjanje znotraj IMP-ja glede obveznosti in pravic nasproti SISEOT-a ter združevanje deviznih pravic in sredstev med tozdi v IMP-ju.
Kumše je posebej spregovoril o težavah na področju kadrovske politike. Lani in letos spomladi je bila opravljena obsežna analiza na osnovi razgovorov z vsemi delovnimi organizacijami. Podatki niso rožnati. Ugotovljeno je bilo, da bi v IMP takoj potrebovali 50—80 strojnih inženirjev, 15—20 elektroinženir-jev in še vrsto drugih kadrov.
Vendar nismo ostali le pri ugotovitvah, pač pa smo že začeli izvajati tudi nekatere ukrepe. Kot sestavnemu delu kadrovske politike smo lani namenili več pozornosti izobraževanju, čeprav bo sistematično delo na tem področju šele treba vpeljavati.
Kot najbolj zaskrbljujoče pri kadrovski politiki pa je Kumše navedel dejstvo, da nam manjka tehničnih strokovnih kadrov in kadrov, ki bi bili pripravljeni prevzeti najodgovornejša dela in naloge. Vrsta takih del danes
namreč ni ustrezno, ali pa sploh ni, zasedena.
Kot že rečeno, je naš sozd v letu 1981, vložil mnogo naporov za večji izvozni prodor. Način za dosego tega cilja je tudi vrsta dogovorov in sporazumov z nekaterimi delovnimi organizacijami, da bi skupaj povečali izvozne rezultate, Take sporazume smo sklenili s: Slovenijaceste-Tehni-ko, Trimom Trebnje, Slovenijalesom in Elektrotehno.
Oteženi gospodarski položaj ni zavrl nadaljnjega razvoja samoupravljanja. Nasprotno, v sredinah, kjer so se soočili s težavami, so bili delavci prisiljeni, da boljše in več razmišljajo o svoji usodi, vendar povsod niso znali strniti vrst in podprti z delom družbenopolitičnih organizacij ustrezno ukrepati. Tako danes nekatere naše sredine poleg objektivno težjega položaja razje-• dajo še notranje razprtije, neenotnost itd. Take probleme bodo morali več ali manj reševati sami s pomočjo drugih v IMP-ju, ne pa — kot nekateri mislijo — da jih bo rešil sozd namesto njih.
Prav tako smo intenzivno sodelovali v pripravah na III. kongres samoupravljalcev, v drugi polovici lanskega leta začete priprave na splošne volitve in volitve v naše samoupravne organe pa so bile po uspehu sodeč — dobro zastavljene.
Slej ko prej najvažnejša akcija na tem področju — celovita in nova ureditev nagrajevanja v IMP-ju, o kateri smo se pogovarjali že lani, nas čaka v tem letu.
V	tem letu bomo'počastili 35-letnico IMP-ja. Priprave na to priložnost pa smo zastavili že lani. Menim, da je najrealnejša priprava za ta naš lep jubilej izhodišče, ki smo si ga prigospodarili z lanskimi rezultati, ki, če jih gledamo v celoti, le niso tako slaba osnova, da ne bi smeli upati v najlepšo počastitev 35-letnice — ugodnih rezultatov gospodarjenja v letu 1982.
V	letu 1982 pričakujemo nadaljevanje politike gospodarske stabilizacije, nadaljnje realno zmanjšanje deleža- investicij v družbenem proizvodu, radikalno
povečanje izvoza ob zmerni rasti uvoza, pa tudi konec upadanja realnih osebnih dohodkov delavcev, čeprav se ti tudi realno dvigali ne bodo.
Pomembno je, da smo si s sklenitvijo večjih investicijskih poslov v tujini zagotovili uresničevanje naše politike na enem izmed vitalnih področij gospodarstva.
Ne sme pa investicijska dejavnost v tujini in izvoz storitev biti edina oblika prodiranja v izvoz.
Vsaka delovna organih j mora poskrbeti, da v srednji spi
UlUlti [lUSMUCU, ua V 31	, 5
nem planu določene obvez11 na zunanjetrgovinskem '	.
dročju tudi izpolni. Zato PJ ku potrebne oblike skupnega po stopanja na tujih trgih. S I6j]el zvezi bo potrebno s kreativni ljudmi okrepiti izvozne službe sploh poskrbeti za realizacij”. ! dobnejšega prodajnega W cepta skozi organizacijo nega pomena za blagovni F ral met.
do
^bi
Pohvala dobro de
Uspešni na zagrebškem velesejmu
»Na Zagrebškem velesejmu IMP še ni imel tako vsebinsko
vei
src
me
Zlt
in
ski
b,ski
. 4lsPl
ga tega in lepo urejenega razstavnega prostora kot letos,« pravi’„_
finja našega zagrebškega predstavništva Višnja Manestar. T° .
samo njen vtis. Po končanem velesejmu se je oglasil pri njej PrC
Zivkovič,|f.
stavnik Zagrebškega velesejma v Ljubljani, tovariš povedal, da je tako tudi mnenje organizacije
janje na vseh
.	_ je Zagri
Organizatorji so med sejmom opazovali dogaja
sv.
stavnih prostorih in opazili, da je IMP med organizacijami, razstavljale najbolj zanimive izdelke* ki so imele zelo lepo urej^ Sq
razstavne prostore in tudi vedno mnogo gledalcev in pošlo*1* ^ partnerjev. Vsebina, ureditev in odmevnost pri publiki so bila* ,jnj.
merila, po katerih so predstavniki Zagrebškega velesajma oce^pj. vali vse razstavne prostore in tu se je IMP med stotinami raz^^g
ljalcev izredno dobro odrezal, kar nikakor ni majhen dost*
O privlačnosti predstavljenih izdelkov govori podatek, d*
imeli delavci predstavništva okrog 250 poslovnih pogovorov- ",
• "Ti.
so se z mnogimi poslovnimi partnerji pogovarjali tudi predsta'- -, 0r naših delovnih organizacij, Livarja, Emonda in drugih, oceflrV Višnja Manestar, Ida je bilo med sejmom od 19. do 25. april®v 300 poslovnih pogovorov.
»Ta spomladanski velesejm je bil, gledano skozi IMP-jev® pc delke, bolj odmeven od jesenskega, kar nas je vsekakor pri)* p|, presenetilo, saj so bili doslej jesenski uspešnejši.«
In katerih naši izdelki so zbudili največ zanimanja pri potenj n-nih kupcih? To so bila Tratina drsna tesnila, Livarjev pror sp medprirobničnih loput in hidrantov, Alchromova črpalka Sp siv ne tekočine, Tratine nove potopne črpalke in še nekateri ir6 lT|
ki.
»Zagrebški velesejem vse bolj postaja prostor, kjer naše dejj^ ^
organizacije iščejo možnosti poslovnega sodelovanja, S|. glavni cilj je najti domače repromateriale, polizdelke in izdel* S(] katerimi bi lahko nadomestili izvoz,« pravi Višnja Manestar-
Zgoraj našteti IMP-jevi izdelki sodijo natančno v to vrsto, f [j smo lahko prepričani, da ne bo ostalo le pri pogovorih, p®f! 4 bomo dobili tudi naročila, saj smo ponudili nekaj artiklov, ki 'rVj $r goslovansko tržišče zares potrebuje, da jih n# ho treba več uv®** p,
Fakturirana realizacija — april 1982
Realizacl.
Klan tv 10 dir.
3
	1982	4 me s	za april	v aprilu	. 4 mes.82	4 mes.1981	letni Dlan	pl.za ' plar 4 mes. ! apri-	
	1	2 -	3	4	5	6.	7	8	G
ov	579.612	:	224.471	52.937	47.909.905	258.045.016	182.564.507	38	115	91
KM	32.4.232	107.109	25.262	47.635.108	155.863.237	110.445.515	48	146	189
MK	'3:38.935	118.573	27.965	31.807.958	137.392.216	95.441.961	33	116	114
b'r':	-■. r *.	1.741	411	414.381	1.747.160	1.191.652	33	100	101
Pv.-j-.vTr	i.	.	451.854	1V6.575	127.772.970	553.380. U7	■X. ?:• : .2'7	40 '	.22	72?
MM	'"2X215	260.400	64.100	94.587.690	260.627.875	206.511.571	■ 32	100	148
tv,	n. ooo	8.164	2.041	2.665.603	8.330.856	c.642.764	31	102	131
PB Mb	52.000	17.060	4.300	2.590.860	10.221.001	12.513.141	20	60	60
BLISK	250.000	78.700	19.400	14.671.664	69.855.609-	69.136.008		28	89	76
EKO	359.00G .	113.100	27.800	26.365.483	101.447.990	86.808.954	28	90	95
PMI	1.515.21:	477.424	117.641 ‘	140.881.300	450.483.331	383.612.571	30	94	120
' EM:	545.oc;	180.030	42.460	72.260.457	290.006.465	264.364.955	53	161	170
HM brez t-lag. izv.	515.000	170.110	40.120	58.263.814	239.966.334	228.151.942	47	141	145
1. DVG	248.000	81.,920	19.320	12.448.301	43.120.844	61.035.451	17	53	64
i. TEM- E	445.000	146.990.	34.670	27.215.595	111.290.607	98.302.285	25	76	79
’. TEN- T	297.000	98.100	23.140	19.887.793	83.684.385	67.890.495	28	85	86
1. ISO	250.000	82.580 .	19.480	16.472.104	66.591.670	53.023.241	27	81	85
• CK	30.705	10.140	2.390	2.079.744	8.499.654	7.302.790	28	84	87
M0ND	1.815.700	599.760	141.460	150.363.994	603.193.625	551.919.217	33	101	106
CLIMAT	380.000	109.800	33.800	17.689.793	83.607.030	99.852.429	22	76	52
no	340.000	.102.300	27.500 -	25.280.770	101.358.322	81.496.179	30	99	92
>AN	1.070.000	400.000	120.000	79.731.345	301.464.469	255.587.497	28	79	66
l. TRATA-A	250.000	77.000	21.000	30.035.907	107.640.934		43	140	143
>. TRATA-Č	226.700	74.400	18.400	22.937.506	83.667.978	7	149.o44.UUb	37	112	125
i. ITAK	198.000	58.650	15.300	17.019.837	73.32X887	52.081.523	37	125	111
1. SKIP	386.400	129.080	40.000	43.903.399	135.953.935	117.912.527	35	105	110
3. moo	150.000	48.650	15.150	15.320.232	53.329.029	12.544.969	36	110	101
HO	1.211.100	387.780	109.850	129.216.881	453.919.763	332.383.025.	37	117	118
9. I£NL	602.214	195.703	51.159	51.418.185	196.395.580	145.874.239	33	100	101
3. HVA	241.132	65.032	23.000	23.033.192	65.448.563	43.382.042	27	101	100
1. VIPO	66.400	22.040	5.510	7.488.422	24.084.163	15.950.738	36	109	136
2. LBK	128.000	43.000	11.500	12.102.217	45.574.135	29.372.546	36	106	105
LIVAR	1.037.746	325.775	91.169	94.042.016	331.502.441	234.579.565	32	102	103
3. IP	548.000	168.031	44.034	42.366.649	167.490.197	148.305.246	31	100	96
4. MP	315.000	97.650	25.830	30.082.926	10^,104.344	84.756.41,4	35	112	116
KLIMA	863.0X1		6 o U!-	■'V2.4-19 r ~?c:	■X 5'■ : V41	X’ '-n		* 7-1	’-v
,. INŽ	158. cr	51.186	12.640	8.815.980	44.340.425	17.763.788	28	87	70
>y|b	no. o::	37.352	8.976	3.144.844	29.921.564	17.833.581	27	80	35
7. ZAST	205.:::	47.600	9.600	11.007.224	62.996.090	46.526.525	31	132	:	115
5. AICK	146.3::	37.930	6.730	12.845.609	48.775.755	34.463.752	34	129	191
. 1C	18.653	6.518	1.629	1.822.593	7.192.884	5.767.124	39 *	110	112
IZTP	638.000	180.586	39.575	37.636.250	193.226.817	122.359.870	30	107	95
	. 17.082	1.860	500	11.246	1.323.391	716.720	8	71	2
IMP	L0.255.935	3.302.910	857.934'	875.076.140	3.349.757.077,	2.685.412.963	33	101	102
I V
V
A ]
Ikavski svet je začel postopek za dopolnjevanje srednjeročnega plana
3Tudi tozdi, ki niso izvažali, bodo
morali najti pot za prodor na tuje
iz*
,7f SPren*embe in dopolnitve srednjeročnih planskih dokumentov sozda.
jeli Delavski svet sozda je sprejel sklep, da je treba začeti postopek za
Zakaj
3,	—-j moramo planske do-
: r^mente spreminjati že komaj
^ S brem *etu’ kar smo jih spre-.: l’ je pojasnil vodja plansko J'aiitske službe v DS sozd Uroš
gKotie.
1 L j. ^P°nmi] je delegate, da se je
-vi 0^?s'av'ja lani in letos znašla v
Rženih
■ j r„r~vul11 gospodarskih razme-11 vi ®avni problem je izredno ^ka zadol^post v tujini. Teh kj §°v ne bi mogli odplačati, če Vena^aljevali z istim tempom in-sr	porabe kot v minulem
^ednjeročnem obdobju. To po-da je treba bistveno : anjšati investicijske naložbe Povečati izvoz.
Skupščine družbenopolitičnih skUhPnosti — od zvezne do občin-o b1 'h — so zato sprejele sklepe o vi* ^ptembah srednjeročnih pla-T#L v ,n zadolžile vse nosilce načr-ptf‘ Vanja, naj tudi oni spremenijo i, i# Ve°le plane, če v analizi njiho-ej{<:	uresničevanja ugotovijo, da
lip e'° nujno.
k’idr »K^ija za planiranje in ^hendekonomske odnose v ovi«,zdu je o tem razpravljala že tof n:	pa tudi v delovnih orga-
• ni-* .7 ’ iuui v uciuviiiH vi ga-
:ertjp^acljah so že preverjali, ali je
r,s -- potrebno spreminjati. ŽU. mo v Promontu in celjski
da *Klimi
- sm ugotavljajo, da so začrtane . ,!koer?‘ce uresničljive, medtem Vi*! Jih bodo vse dr ust
,0 - .----v, vse druge delovne
n Spnizacije morale prilagoditi a ys< n°vt m razmeram.
n :° Pa potegne sa seboj tudi vednost, da spremenimo in doti* nlan,rn° sozdove srednjeročne Uske dokumente, hna bistvenih postavk sred-
,gft' jeročnih planov, ki jih je treba domeniti, so naložbe. Že ob
mle^vmaniu P*anov so nekateri „6 n . da so investicijske želje - ev.elike glede na realne mož-iW: si v*: Današnji položaj pa je celo st-vs' °d takrat najbolj pesimi-tr. Snih napovedi.
' v letu
1981 je bilo v vsem
a< j, *?-ju porabljenih za naložbe le
i 41 n J ,iJUlaoi]emnza naiozot jih'.Srp , milijonov dinarjev —'po až* prft7nJer°čnem planu pa je bilo
LPrcdvdenih 'P; ' Jf
u j0 menih mliiardo in 30 rnili-fla Sv dinarjev, če odštejemo in-
st0J°’ Sm° dosegli komaj 28 od-p ov te planske postavke, train ^ru8' strani pa smo za čey a obratna sredstva porabili j sam i milijonov dinarjev in ne Potrpi	kaže, da so v planu
m pr..:. >e po tekočem financiranju J da podnje podcenjene, pa tudi,
&!,p:rellke- • ,
anallz' , ,sIuzba Je Popravila J zmt . ’ Kl kaže, da poslovni reli’ rijah * k-etu v vseh katego-1* sredn - ^'stveno odstopajo od i; ZaPosl!r°Čnih Planskih ciljev:
1’mni Dnnu!Lz,a 5 °^t0t,koV’,
ce-
= prejpč^hodek za 18 odstotkov,
3
amortizacija za 17,
dohodek za 19, pospešena amortizacija za 29 odstotkov, sredstva za poslovni sklad za 24 odstotkov in sredstva za osebne dohodke prav tako za 24 odstotkov. (Pri teh podatkih so analitiki dosežene vrednosti zmanjšali glede na inflacijo dinarja).
Vse to kaže, da je nujno opredeliti realnejše srednjeročne planske cilje.
Čemu dati poudarek?
. • Izvozu. Dejstvo Jje, da je IMP lani uspešno izvažal in presegel plan — zlasti pri stopnji pokritosti uvoza z izvozom. Toda pri blagovnem izvozu smo še daleč od cilja, da bomo leta 1985 prodali v tujini petino vrednosti naših proizvodov. Se pravi, da je treba ta cilj znova preveriti, toda ne da bi ga zmanjšali, pač pa moramo opredeliti izvozno strategijo, kako bi ga dosegli in ga po možnosti presegli. Ta strategija pa mora obsegati dvoje: poslovno politiko in organizacijske naloge za povečevanje blagovnega izvoza.
S Razvojno-raziskovalnemu delu. Lani na tem področju nismo dosegli nobenih premikov — niti pri kadrih (z nekaterimi izjemami), niti ne pri denarju, ki ga namenjamo za razvoj in raziskave. Se pravi, da bomo morali uresničevanju smernic na tem področju posvetiti več pozornosti.
® Investicijam. Preveriti jih moramo glede na merila, ki so sprejeta v Sloveniji in Jugoslaviji, to je predvsem, ali prinašajo programe, ki imajo resnične izvozne perspektive.
Vprašanje dopolnitev srednjeročnega plana je bilo tudi ena glavnih tem komisije za planiranje in družbenoekonomske odnose pri delavskem svetu sozda.
Člani komisije so ugotovili, da priprava sprememb napreduje počasi, toda nekatere točke so precej razčiščene.
Pri investicijah je jasno, da bodo tozdi večino načrtov opustili. Tako Ten ne namerava začeti druge faze, ISO je načrtovano investicijo skrčil v nadstrešek, ki je že narejen, poslovni prostori delovne skupnosti Emond bodo čakali na boljše čase, prav tako investicija Elek-tromontaže. Elektrokovinar tudi ne bo gradil, prav tako ne Trata in Skip. V Promontu bodo investicijska sredstva usmerili v nakup opreme.
Klimat je dokončno opusti! misel o gradnji tovarne v Mostah, je pa v škripcih, kako naj vrne denar sovlagateljem. Zadnji podatki namreč kažejo, da je načrt o združevanju sredstev za zemljišče v Industrijski coni
H
Režija se nam prehitro
množi
Plan"8^’ *tako uresničujemo nekatere kazalce srednjeročnega *aos»’i 8Ze’ ie IMP v letu 1981 pri vseh bistvenih postavkah
Cel «Za načrtovanimi cilji. slo Prihodek je bil manjši, dohodek še bolj in sredstva v po-
paem skladu najbolj.
•m nas je bilo tudi manj zaposlenih, kot smo načrtovali. Iz-No1C ,C r*Žija-
za 3 ’ resnici na ljubo, je bilo tudi skupno število režijskih delavcev Uiore”-i*0*6 P0<I planiranim, toda pojasnilo, zakaj je tako, ne Man '"|0gar razvesel'ti.
obdei “c*avcev, kot smo načrtovali, je v službi za elektronsko in s av° P0<*atkov (za 12 odstotkov) in predvsem v aplikativnem yčeJ{, Jevalnem razvoju (za 48 odstotkov), snio „ -m8e režijske službe pa so se okrepile kar precej bolj, kot ^aja iif^rt°Va*i: P*anske za 24, finančno-računovodske za 7, pro-PravnnlZV0Z za nahava in uvoz za 28, splošna kadrovska za 60, To sp Sa,noupravnc za 40 odstotkov.
Klanj d ?eve<*a Pozna* tembolj ker je bilo v proizvodnji 7 odstotkov iho, d« avcev’ k°t smo načrtovali. (Kar je tudi prav, če ugotavljajmo —povPra*evanje po naših izdelkih in storitvah pada in da Vanih ; m°rda tudi sploh ne bomo — uresničili nekaterih načrto-Dej«VCSticii)-
še nrV.°’ t*a $c nam režija ob tem širi, pa povečuje fiksne stroške
naše
Dejst°izVOdnie-
no; 4g 7?’ da ne zaposlujemo strokovnjakov za razvoj (kot reče-*eti našil.S- °**tov P0(* planom), pa se tudi kaže v strukturi in kvali-kako težk'Zde^°^ — 'n v položaju na tržišču, kjer ugotavljamo, o prodajamo nekatere zastarele programe.
Moste padel v vodo, ker je premalo vneme za podpisovanje tega sporazuma.
Iz seznama skupnih in prioritetnih investicij ostaja torej le malo načrtov:
•	Močno okleščena projekta Montaže Maribor (nadgradnja aneksa namesto druge faze proizvodne hale) in Klime Celje.
S Panonija upa, da bo začela širitev tovarne v prihodnjem letu, za kar ima že pozitivno mnenje regijske komisije za presojo investicij.
•	Na gradnjo se pripravlja tudi Alchfom, ker nujno rabi nove prostore za proizvodnjo posod iz nerjaveče pločevine, da bi lahko v sedanjih prostorih delali nov program črpalk za živilsko industrijo, ki jih v Jugoslaviji ne izdeluje nihče drug, lahko pa jih bodo tudi izvažali.
#	V Livarju imajo še dve železi v ognju: nova livarna barvnih kovin ali razširitev in posodobitev livarne sive in modularne litine. Prvo bi bilo lažje zgraditi, zato pa ni dohodkovno tako zanimiva, saj ne dela izdelkov za izvoz na konvertibilno tržišče. Druga ima prednost pri izvozu, vendar bo težava že pri projektiranju in nato pri delih, saj pomeni poseg v sedanji objekt, razen tega bodo morali večino opreme uvoziti. V juniju se bodo odločili, kateri projekt je realnejši.
#	Tozd Ipko ima projekt za tovarno farmske opreme, po kateri je dovolj povpraševanja in imajo tudi možnosti za izvoz, zato pa bolj malo lastnega denarja, saj jih stalno davi nelikvidnost.
•	V Izobraževalnem centru pa tudi mislijo, da je prav, če načrtovana investicija ostane v planu. Res je, da potrebe ljubljanskih tozdov, ki so glavni uporabniki, še niso konkretizirane, toda usmeritev, da bomo izobraževalno delo bolje organizirali in razširil^ je jasna, pa tudi razmere nas silijo v to, pa je realno pričakovati, da bo ta invesiticija še v tem srednjeročnem obdobju nujna.
#	Izgradnja novega računalniško podprtega informacijskega sistema se je že začela s šolanjem kadrov in pripravami prvih programov. Delta zagotavlja, da bo računalnik zanesljivo dobavila pred koncem letošnjega leta. Nosilci projekta menijo, da moramo do konca leta 85 končati tudi drugo fazo, saj bomo šele z njo dobili kompletno opremo, da bo računalniški sistem v polni meri zaživel.
V srednjeročnem planu je bila še izgradnja nove poslovne stavbe sozda, ki bo verjetno tudi čakala boljše čase.
Noslici vseh investicijskih projektov, ki bodo želeli, da so vključeni v samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana, bodo morali podati podrobnejšo obrazložitev in v njej predvsem dokazati, da so njihovi načrti skladni z družbenimi me-
rili za naložbe in pokazati, kako se vključujejo v razvojne cilje sozda.
Poseben problem pri dopolnjevanju srednjeročnih planskih dokumentov pa je zunanjetrgovinska menjava. Na dlani je, da bodo novi predpisi pustili tozdom bistveno manjši del deviznega priliva kot doslej, se pravi, da si tiste naše delovne organizacije in tozdi, ki ne izvažajo, ne bodo več mogli pomagati z združevanjem deviz v okviru sozda, ker teh deviz preprosto ne bo. To pa pomeni, da bodo morali najti izvozne poti tudi tisti, ki doslej o tem niso razmišljali — bodisi da nimajo primernih programov, ali pa je za njihove izdelke več kot dovolj kupcev doma.
To so vprašanja, ki so že dalj časa odprta, je pa težko načrtovati, če pogoji gospodarjenja niso jasni. To je ecen od vzrokov, zakaj tozdi in delovne organizacije ne pripravljajo sprememb planov v predvidenih rokih.
Zato tudi sozdovi dokumenti ne bodo pripravljeni, kot je določil delavski svet: do 30. maja osnutek aneksa in do 15. junija predlog. Na komsiji so se dogovorili, da mora biti osnutek aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SOZD IMP pripravljen do 20. junija, tako da se bo javna razprava začela še pred počitnicami.
LOJZE JAVORNIK
Sporazum o delih v tujini
Načela skupnega prihodka bodo omogočila učinkovitejše delo
Delavski svet sozda je dal v javno razpravo predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za skupno izvajanje investicijskih del v tujini ter o ugotavljanju in razporejanju doseženega skupnega prihodka.
To je vsekakor zelo pomemben dokument, kajti njegov cilj je doseči smotrnejšo uporabo deviz, ki jih dobimo za dela v tujini, se pravi obenem omogočiti učinkovitejše delo in vsem skupaj večji zaslužek.
V IMP že imamo sporazume o skupnem prihodku med tozdi, ki izvajajo posamezne projekte. Toda vseh projektov ne pridobivamo pod enakimi pogoji in marsikdaj je naš dolgoročen interes, da ugriznemo tudi v kako kislo jabolko, ki ne prinaša dobička. Zato pa ne morejo nositi bremena izvajalci, ki pač prevzamejo tak objekt, pač pa je edino smotrno obravnavati dela na tujem kot celoto, kar naj bi dosegli s tem novim sporazumom. Sporazumi o sodelovanju na posameznih projektih s tem dobijo drugačno vlogo — na podlagi splošnih pravil igre bodo samo konkretno določili, kako se bo delil prihodek na posameznem projektu.
Čeprav je sporazum nastajal počasi in je bil večkrat prediskuti-ran, je prvi krog razprave prinesel precej pripomb, ki jih je usklajevala komisija za družbenoekonomske odnose in planiranje 3. junija*
Večino pripomb so vnesli v besedilo sporazuma, toda ostalo je nekaj bistvenih vprašanj, o katerih bo moral odločiti delavski svet sozda.
Najtrši oreh bo vprašanje rabatov in izvoznih premij za serijsko proizvodnjo. V sporazumu piše, da se proizvajalcem izvozne premije odštejejo od izvozne cene, ki se prizna pri udeležbi na skupnem prihodku. Nekateri pa zahtevajo, da se izvozne premije ne odšteva. Strokovna služba bo pripravila izračun na konkretnem primeru, ki bo nakazal možnosti najustreznejše rešitve tega problema.
Zaradi ponovnega usklajevanja bo podaljšan tudi rok za sprejemanje tega sporazuma, saj je delavski svet sozda prvotno določil, naj bi ga sprejemali na zborih delavcev že 18. junija.
Solos 81 — nov paket za izkoriščanje sončne
energije
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bilo v okviru sejma Tehnika za okolje tudi tretje posvetovanje o varstvu pred hrupom, ki ga je organiziral organizacijski odbor za varstvo pred hrupom pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na posvetovanju je bilo prek 130 udeležencev. Na tem posvetu so predavali tudi strokovnjaki iz IMP in sicer iz TIO Idrija.
Pisali smo že, da je IMP edini proizvajalec sončne energije v Jugoslaviji, ker poleg sprejemnikov izdeluje tudi vso drugo opremo, ki je potrebna za ta namen. Posebno pozornost posvečamo sistemom za ogrevanje sanitarne vode v individualnih hišah. V ta namen smo naredili paket, v katerem je vsa potrebna opren.'. Na tem področju smo razvili že drugi sistem — Solos 81, ki je doživel premiero v javnosti na sejmu Tehnika za okolje 81 je v tem, daje Solos 81 gravitacijski in prirejen za uporabo brez grelca za dogrevanje. Zato je primeren za sezonsko gretje vode poleti. Solos 81 je plod razvojnega dela delovnih organizacij Klimat in TIO Idrija ter tozda Montaža Koper. Sistem je namenjen za sezonsko pripravo sanitarne vode, tople vode s pomočjo sončne energije. Velika prednost sistema je v tem, da ne potrebuje dodatne električne energije. Zaradi tega je njegova uporaba posebno primerna Za počitniške hiše, manjše sanitarne vozle v avtokampih, za taborjenje in nazadnje tudi za potrebe JLA.
Solos 81 je sestavljen iz 4 sprejemnikov sončne energije SSE 80, povezanih v baterijo in tristolitrskega hranilnika toplote. Sistem je postavljen na nosilno ogrodje, ki mu na željo kupca IMP lahko prigradi kolesa tako, da ga je mogoče tudi premikati. Serijska proizvodnja tega sistema bo predvidoma stekla že v prvi polovici leta.
Načrti za združitev Bliska in Panonije
K
V proizvodnji kmetijske opreme je več kot dovolj dela za oba
Marca smo pisali o odločitvi, da se. bo Blisk izločil iz delovne organizacije in obenem tudi zapisali, da Blisk nima pogojev za delovanje kot enovita delovna organizacija. Zdaj je tudi že oblikovan predlog, naj bi se Blisk povezal s Panonijo. Delovna skupina, v kateri so predstavniki Panonije, Bliska in delovne skupnosti sozda pripravlja elaborat, ki bo podlaga za samoupravno odločanje o predlagani združitvi.
Natakarice in prodajalke so postale kovinarke
Maja je začelo v Panoniji delati 18 kovinark. To so dekleta, ki so končala šolanje za trgovke in natakarice, vendar v teh poklicih niso dobile dela. Na skupnosti za zaposlovanje pa so vedeli, da Panonija potrebuje delavce, saj uvaja nov program — montažo plinskih števcev, Pa so se dogovorili. Zbrali so dekleta, ki so se bila pripravljena prekvalificirati in jih v murskosoboškem srednješolskem centru usposobili za kovinarke. Novopečene kovinarke pravijo, da so v Panoniji kar zadovoljne, saj so s tem rešile težke osebne probleme. Na primer: Sidonija Vargajc je čakala na delo kar štiri leta, potem ko se je vrnila iz ZRN, kjer je deset let delala kot natakarica. Cvetka Kuhar pa je bila brez dela osem mesecev po končani trgovski šoli. Na sliki: Novopečene delavke v proizvodnji. (Foto: F. K.)
To gradivo sicer še ni pripravljeno, kljub temu pa so nekatere zamisli že dovolj oblikovane, da jih lahko predstavimo. O ciljih združitve in poti do nje sta govorila direktor Panonije Emil Zelko in direktor Bliska Vlado Kolmanič.
Najprej predstavimo oba partnerja!
Panonija je proizvodna delovna organizacija. Njen glavni program je kmetijska oprema, v dopolnilnem programu so najpomembnejši plinski števci (pravkar začenjajo proizvodnjo) in hladilna tehnika in tretja dejavnost je orodjarna, ki ima v
IMP dogovorjen status vodilne orodjarne, toda kot pravi Emil Zelko, imajo trenutno več naročil od zunaj kot pa iz sozda.
Vse tri smeri nameravajo v Panoniji naprej razvijati in imajo tudi ustrezne investicijske programe.
•	Na področju kmetijske mehanizacije, ki jim da 70 odstotkov njihove realizacije, snujejo nove programe v sodelovanju z nekaterimi našimi raziskovalnimi institucijami (zagrebški kmetijski inštitut, višja agronomska šola v Mariboru) in z zunanjimi partnerji.
•	V dopolnilnem programu si
KONGRESNE TEME • KONGRESNE TEME • KONGRESNE TEME • KONGRESNE TEME • KON
Za komunista ni dovolj hoditi na sestanke
Dinko Lonič.
»V tozdu Montaža Maribor smo zasnovali kongresne priprave široko in na sestanke povabili vse zainteresirane delavce — ne samo komunistov. Kongresna gradiva namreč obravnavajo nadaljnji razvoj samoupravljanja, gospodarske naloge in vrsto drugih tem, ki so pomembne za vse naše ljudi, zato so bili sestanki osnovne organizacije, ko smo obravnavali te dokumente, zunaj delovnega časa in odprti,« je dejal sekratar OO ZK v tozdu Montaža Maribor Dinko Lonič.
»To se nam je tudi posrečilo, saj se je sestankov udeležila približno četrtina delavcev, ki niso člani ZK, so pa bolj zavzeto razpravljali kot nekateri komunisti. O tem smo tudi razpravljali v osnovni organizaciji in sklenili, da za komunista ni dovolj samo pasivna navzočnost na sestanku.«
Vsebino kongresnih priprav v mariborski Montaži pa je Dinko Lonič takole orisal:
»Eno od glavnih vprašanj je bilo delovanje delegatskega sistema. Ugotovili smo, da delegati informacij ne dobivajo prvo-časno, da dobivajo preobsežna gradiva, v katerih pa kljub obsežnosti ni tega, kar delavec oziroma delegat potrebuje za odločanje. Informacije morajo biti kratke, jasne in vsakomur dostopne. Resna pomanjkljivost je tudi, da nam šfepa povratno informiranje — se pravi, da delegati največkrat ne poročajo, kaj so organi sklenili, niti poslovodni delavci ne poročajo, kaj so ukrenili na osnovi predlogov, priporočil iif usmeritev zborov delavcev, samoupravnih skupin in drugih organov.
Ugotovili smo tudi, da samoupravna delavska kontrola doslej ni dovolj dobro delovala in opozorili, da moramo ustvariti vse potrebno, da bo delavska kontrola upravičila zaupanje delav-
cev.
Nadalje smo ugotovili, da s mri doslej posvečali premalo pozornosti družbenopolitičnemu izobraževanju in usposabljanju. To se nam kaže tudi na sestankih osnovne organizacije, ko razpravljajo trije ali štirje komunisti, drugi pa brez pripomb sprejemajo predloge, ki jih je pripra-
vil sekretariat. Jaz pa ne verjamem, da bi naš sekretariat svoje delo opravil vedno tako idealno in se mi zdi, da bomo lahko le z odkrito in ostro razpravo izoblikovali take sklepe, ki nas bodo vodili do boljših rezultatov.
Zelo pereč problem je tudi povezovanje tozda in delovne organizacije s šolami — osnovnimi in naslednjimi stopnjami. Usmerjeno izobraževanje je teoretično dobro zamišljeno, ni pa zaživelo. Dokler bomo čakali, da bodo učitelji učencem pripovedovali, kaj dela mizar ali ključavničar, vpis ne bo usmerjen tako, kot si želimo. Če bi mlademu človeku konkretno pokazali, kaj pomeni proizvodno delo, sem prepričan, da bi bil tudi povsem drugačen vpis na šole, ki usposabljajo za te poklice.
Naša osnovna organizacija je preko občinske konference ostro opozorila na probleme pri oskrbi z repromateriali. Ne vem sicer, če bo to kaj pomagalo k izboljšanju položaja, toda opozorili smo, da delamo od danes do jutri. Tako improviziranje zaradi pomanjkanja repromaterialov pa nam podira celoten delovni proces. To se odraža tudi v trimesečni poslovni bilanci, s katero nikakor ne moremo biti zadovoljni.
O tem bo osnovna organizacija v kratkem razpravljala. Mislim, da bomo marsikaj povedali. Enkrat moramo pošteno povedati, zakaj ne dosegamo plana. Dejstvo je, da so vzroki poleg objektivnih težav, ki izvirajo iz * jugoslovanskega in svetovnega gospodarskega položaja — vzroki tudi subjektivni.
Pri tem mislim na neažurno spremljanje finančnega stanja na gradbiščih. Pričakujem, da bomo ostro kritizirali strokovne službe delovne organizacije ki z veliko zamudo pošiljajo podatke, ki so zelo pomembni za delo. Povedali bomo pa tudi, kdo je v tozdu kriv za neažurno obračunavanje mesečnih situacij in kdo je kriv, da ne izkoriščamo možnosti za dodatno delo zunaj pogodb.
Res je v našem tozdu že kar tradicija, da začnemo prvo trimesečje bolj slabo in potem svojo uspešnost do konca leta izboljšujemo. Toda s to tradicijo se ne smemo sprijazniti, če bi lahko bilo drugače. Vzdušje je dobro, ljudje hočejo delati, toda imeti morajo podporo strokovnih služb.«
Dinko Lonič je povedal, da so podobne teme tudi v središču priprav na 12 kongres ZKJ, ki v Mariboru potekajo sočasno s pripravami na glasovanje o tretjem samoprispevku. Povedal je, da je osnovna organizacija o pripravah ni 3. samoprispevek že razpravljala in ga podprla. Tako kot je bilo v 1. in 2. samoprispev-
ku, bo tudi program 3. samoprispevka solidarnostno reševal ključne probleme Maribora, zato je v interesu vsakega delavca, da se program združuje.
»Ljudje vidijo, kaj smo nare-
dili s prvim in drugim samoprispevkom. Povedati jim je treba tudi, zakaj nekateri objekti niso končani in kdaj bodo — potem ne bo treba dvomiti, kakšna bo referendumska odločitev.«
Temeljito smo proučili gradivo
Alojz Baljkovec.
V tozdu TEN-Energetika je sekretar partije Andrej Novose-lec, ki opravlja delo samostojnega planerja v pripravi dela. O pripravah na slovenski 9. kom greš ZKS, delu po kongresu ter o pripravah ha jugoslovanski 12. kongres ZK je tole povedal: »Na slovenski kongres ZKS smo se komunisti pripravili s tem, da smo v program dela naše osnovne organizacije ZK postavili kot nalogo, da se 'aktivno vključimo v predpriprave na slovenski kongres ZKS. Naša osnovna organizacija ZK je bila zadolžena, da smo na priporočilo Občinske konference ZKS Bežigrad evidentirali za 9. kongres
delegata IMP z Vojkove ulice. Takoj, ko je prišlo prvo gradivo, to je poročilo o delu med 8. in 9. kongresom ZK Slovenije, je naš sekretariat zadolžil 3. člane sekretariata, da so se pripravili za poročanje o tem gradivu, ki so potem poročali o gradivu naši osnovni organizaciji ZKS po temah: predlog poročila ZKS, osnutek resolucije 9. k kongresa ZKS in osnutek sprememb in dopolnitev statuta ZKS. Naša osnovna organizacija je v celoti potrdila in sprejela gradivo s pripombo, naj bi se resolucija uresničila tako, kot je bila napisana.
Po kongresu je imela naša osnovna organizacija ZK sejo, na kateri smo obravnavali smernice, sprejete na 9. kongresu ZKS. Člane ZK smo na kratko seznanili z bistvenimi vprašanji slovenskega kongresa ZK.
Zdaj pa se aktivno vključujemo v priprave na 12. kongres ZKJ. Naša osnovna organizacija ZKS je že obravnavala poročilo o delu ZKJ med 11. in 12. kongresom ZKJ. Dogovorili smo se, naj bi se vsak član ZK na kongres še posebej temeljito pripravil in se seznanil s kongresno tematiko. V okviru priprav na 12. kongres ZKJ bomo v tozdu TEN Energetika sprejeli v ZK nekaj novih članov.«
Proizvodnemu delu pravo veljavo!
Alojz Baljkovec, sekretar OO ZK tozd O V:
»Priprave na 9. kongres ZKS So potekale v okviru gradiva, ki ga je dobila OO ZK tozd OV. Na sejo, na kateri smo razpravljali o kongresnem gradivu, smo povabili tudi delegata sozda IMP za 9. kongres Antona Repasa, ki se seje iz neznanih razlogov ni udeležil. Tako je bila naša OO ZK prepuščena sama sebi in je o gra-
divu za 9. kongres ZKS sama razpravljala ter sprejela nekatere sklepe in sicer o dopolnitvi programa dela ZK, o udeležbi članov ZK na sejah in o delu OO ZK. Člani OO ZK tozd OV so z navdušenjem sprejeli tisti del gradiva, v katerem se omenja neposredno proizvodno delo. Izrazili so mnenje, da bo proizvodno delo dobilo svojo pravo veljavo šele po devetem kongresu ZKS, seveda, če bodo po kongresu vsi akti tudi resnično speljani v praksi.
Po 9. kongresu se še nismo sestali. Sklicana pa je bila seja OO ZK, na kateri bomo razpravljali o sprejetem kongresnem gradivu.
Za 12. kongres še nismo dobili gradiva, o katerem naj bi razpravljali. Računam, da bomo del priprave opravili na seji OO ZK, ki je sklicana za prvo polovico junija.«
LOJZE JAVORNIK MARIJA PRIMC
največ obetajo od plinskih števcev. Pri hladilni tehniki menijo, da bi v IMP končno morah razčistiti, kaj naj pravzaprav dela Panonija. Trenutno je na trgu kaj malo povpraševanja po teh programih in Emil Zelko pravi, da bi Panonija sprejela tudi odločitev, da ta program opusti — v korist drugih IMP-jevih tozdov, ki biga lahko izdelovali —toda morah bi Panoniji povrniti sredstva, ki jih je na tem področju vložila (sodelovanje pri nakupu merilne tehnike itd.). V dopolnilnem programu ima Panonija tudi nekaj kooperacije, ki bi jo eventuelno lahko prepustila Blisku. »Ne mislim, da je to dokončna rešitev,« pravi Emil Zelko. »To je lahko začetek, sicer pa se strinjam, da moramo opredeliti dolgoročni proizvodni program Bliska.«
• V orodjarni pogrešajo stroje za toplotno oblikovanje in elektroerozijo. Orodjarstvo nameravajo vsekakor razvijati kot osnovo za hitrejši in boljši razvoj -svoje osnovne dejavnosti — in tudi dejavnosti drugih IMP-jevih tozdov, v kolikor bodo za to zainteresirani. Zelko pravi, da so za njihove načrte zainteresirane tudi nekatere delovne organizacije zunaj IMP-ja in pričakujejo, da bodo celo pripravljene združevati denar za nakup potrebnih strojev.
Blisk ima prav tako tri proizvodne veje. Najmočnejša je montaža Z dvema tretjinama zaposlenih. S proizvodnjo kmetijskih strojev ustvarjajo četrtino prihodka, ostalo jim prinese livarna.
Tudi Blisk namerava še naprej, tudi po eventuelni združitvi, razvijati vse tri veje.
»Mislim, da mora montaža ostati v Blisku tudi v bodoče, čeprav nam nekateri svetujejo preusmeritev,« pravi Vlado Kolmanič. »Toda to je težko. V kaj naj preusmerimo naše monterje? To je vendar 250 ljudi. Pa tudi občina vztraja, naj Blisk zadrži monterje.« Eden od vzrokov za tako stališče občine je verjetno tudi ta, da Bliskova montaža dopolnjuje murskosoboško gradbeno operativo, občina pa je zainteresirana, da se gradbeništvo razvija.
Toda bistveno vprašanje je, kako se bo Bliskova montažna dejavnost razvijal. Vlado Kolmanič: »V prvi vrsti bomo pokrivali potrebe na našem področju. To je tudi stališče občinskega izvršnega sveta.«
V sedanjih recesijskih časih pa to ni vedno dovolj. Zato so začeli razgovore s Promontom, ki so že prinesli prve rezultate. »Naša želja je, da Promont vključi Bli-skove monterje v svoja dela, kjer je to smotrno in potrebno. Predvsem mislim na elektro-monterje,« pravi Vlado Kolmanič. Ne skriva pa tudi, kako zadovoljni so, da so s posredovanjem Promonta in Inženiringa poslali 20 monterjev na delo v Irak.
Toliko o montaži.
Kar se livarne tiče, pravi Vlado Kolmanič, da še vedno drži načrt z Iskro — se pravi, da bo Blisk dobil nove prostore za livarno v novem Iskrinem objektu, za katerega je odstopil zemljišče. Odlivali bodo za dosedanje partnerje, med katerimi je tudi Panonija.
Proizvodnja kmetijskih strojev pa je glavna stična točka s Panonijo. O tem, kaj bi Panonija lahko odstopila Blisku, so se že pogovarjali. To bo seveda treba zelo natančno precizirati, pravi Vlado Kolmanič. To je prvi problem.
Drugi problem pa je vprašanje opreme. »Blisk ima slabo tehnološko opremo in to moramo rešiti. Smo za to, da se smotrno dogovorimo s Panonijo. Kar ima Panonija, ne bomo kupovali in obratno. Bomo pa računali na združevanje denarja v sozdu za nakup strojne opreme.«
Ob združitvi ho torej nastala delovna organizacija z dvema tozdoma. Kaj pa režija?
»Predlagali bomo, da konieJe*nI ciala za montažno dejavne*® inl ostane v Blisku. Montaža je specifika in sodim, da je najb<* smotrno, če komercialo zarf £a obdržimo v tozdu. Že zdi £j, imamo ločeno komercialo ilabc montažo in proizvodnjo. Preti kr zvodna komerciala naj se zdru|ati j montažna pa naj ostane ptm, tozdu,« pravi Vlado Kolmanič»ino, pristavlja: »To je moje osebju, mnenje.«	kovn
Vse druge službe pa naj bi *oyn združile. Se pravi: Računovodij ska, finančna, pravna služba, Mkajc dravska, nabava in prodaja riošlj delkov. Pa tudi razvoj naj borrn skupen. Kolmanič: »Sploh **estr vidim razlogov, zakaj teh slufok ne bi združili. Si bom pa prizadej val, da bomo najprej zeHolž, ntančno opredelili, kaj bo k d1 Na delal, da ne bi z združitvijo povit ča čali režije. Zame bi bilo Iogičn<Mp da vsaka integracija znižuje strdek ške, toda v Jugoslaviji se prevetih krat zgodi ravno obratno. Prizlaln, deval si bom, da se nam to ne bost zgodilo.«	9jo
In za konec še ena Kolman' To čeva misel: »Če povem osebn*ačir mnenje — kajti odločitev bo pnčitio nesel referendum — je zatrdi povsem normalno in logično, * V se najdemo, saj smo sosedje^Up »Vidimo torej, da ob načrtidjah vani združitvi Panonija prepuš^Oz Blisku določen del proizvodni!'r$ta programov. Menda je zato že sl'*0v šati razmišljanja, da to pome11: izgubo, oziroma škodo za Pant1«*^, nijo. Skratka, da Panonija vleč* krajši konec.
Panonijin direktor Emi! Zelk1' je iskreno prepričan, da ni tako »Panonija ima tehnologijo n‘ evropski ravni. Imamo univ-6* žalne, avtomatske in polavtn matske stružnice. Tudi preobl' kovanje imamo dovolj dobro C
zvito —prav v kratkem bom o1*
C
*ad
Litostroja dobili še hidravlič**"$ta, stiskalnico. Pa tudi ostal* l\j] oprema je dovolj dobra. prt Imamo pa ozka grla. Ven** va], tudi, kaj še potrebujemo, da bi15 ^ ozka grla odpravili in to imamo’ b0( srednjeročnem planu. Če pa s. zdaj povežemo z Bliskom, 1,1 prav nobene težave, da ne ^ Ij1 rekli, kaj od tega naj nabavi Bb- lK( in bo delal za nas, mi pa bon*6 Vec delali za njih na tistih stroj*!1' kjer je dovolj zmogljivosti. Kt Skratka, ko se pogovarjam**f skupnih načrtih, ne smemo g*c Vec dati od končnih izdelkov, pač P* Tfi s stališča opreme. In to mora*1,c 0$ nabavljati po skupnem načrt*1 f da bomo drug drugega dopolnj6 ko vali.	lil
Razen tega mislim, da je Pf1 D) kmetijskih strojih dovolj prosto- oj, ra, da Blisk razvija svoj progra**1 I)j ki ga bi plasirali skupaj z naši**1*^ Bliskov program naj bi dop°l-njeval Panonijinega in tako ni*rXe redil Panonijin program še bol' zanimiv za kupce.	O
Vsako gledanje, kdo več dob ^ in kdo manj, je v našem prime*1 neumno. Če se bomo držali g°* njih načel, bomo investirali 1 tisto opremo, ki bo dala naj boljše rezultate in to bo korist*1.1 za oboje. Bliskov stroj, ki rešuj1 ozko grlo v Panoniji, je ven*!" pridobitev tudi za Panonijo.«
Zelko je komentiral tudi B. skovo montažo: »Montaža { specifična. Panonija ne more 11 česar prispevati k razvoju m**1*’ taže, vendar pa to ni nobe*1',
ovira, da ne bi poiskali parne*1
skupne poti. Mi nismo nikdar **a sprotovali nadaljnjemu razv°J. montažne dejavnosti. Tbda, če,p kolektiva odločila za zdruA
tev, je treba dodobra pre***Pi| bodočo organiziranost plasrt'‘|J‘ in razvojne usmeritve montaž*1 dejavnosti.«
S
**0\
1
*He
dol
I
kal
iu.
kil
I
Soz
!jei
I
ko,
In še v enem oziru si je po Z®!|
kovem mnenju treba naliti
stega vina, ko bo tekla javna r^ analizo obstoječ^
»Z
prava:
stanja moramo odkriti žara ^ poslovne nestabilnosti tako P
Panoniji kot pri Blisku. PanO**'j‘
nU'
bo v dveh letih odplačala at* tete in takrat se bomo rešili I'
vidnostnih zadreg.«	,l
LOJZE JAVORA
luh *z t
j^Qy' misli o informiranju v našem sozdu in nasploh
Mislimo dobro — obveščamo se slabo
kadarkoli govorimo o informiranju, se vsi strinjamo, kako po-nčje*nbno je za samoupravno odločanje. Toda to hvalevredno strinjali <*e informiranju kaj malo koristi. Še več, v nekem smislu mu celo ško-sptie.
3 ?akaj?
' . '“•m začnemo govoriti o tem, V3 bomo informiranje razvijali krepili, se začenja uveljav-url' pojmovanje, ki razume in-pranje kot neko avtono-£ n° dejavnost. Samo po sebi se b ^ume, da je to tudi zelo stro-. J0yno opravilo. Imamo stro-\>jake, katerih dolžnost in ..^ba je, da vsak mesec nabralo za en časopis novic in jih pijejo delavcu. In če so in-rrHacjje lepo napisane in po-■Ktrene s slikami in če delavci , k časopis radi vzamejo v 1 i, ke, pravimo, da smo svojo kd^ost dobro opravili.
K , amenoma nisem omenil, da ! . Casopis, o katerem govorim, di Glasnik. Saj druga glasila organizacij, pa tudi ■ i ?nska glasila, pa naše sindi-• glasilo Delavska enot-
•	°st in vsi drugi Časopisi nasta-■, 1? Povsem na enak način.
*	. ;° je prav gotovo možen ^riffC,n 'n tud' naprej lahko de-
er>ako. Lahko pa bi delali 't* “rogače!
: ,v naših tozdih, delovnih lenostih, delovnih organizacija in končno tudi na ravni 1 < se vsak dan zasnuje cela
^pomembnih zamisli, skle-lefl
eč‘
'n načrtov. Sindikat ima
Nov
uredniški
odbor
Glasnika
lk*
kfl ni er te bli'
jii delavski svet sozda je na ;HC', ni' seji potrdil novo Seal; i^0 uredniškega odbora C1** Glasnika — na osnovi ,flč J, glogov, ki so jih posredo-i ti a a delovne organizacije.
0i k v novem uredniškem od-st ulf so naslednji delegati: nip^MONT: Majda Slapar Dragica Rudolf jsl ivJP^D: Janez Kržmanc 0C	Aleksandra Kostanje-
k|'Jj^A: Ela Mulej 3c p.rolAT; Miro Dražumerič |e-	Andrej Zadra-
f(\C Ciril Hladnik tu- vSOZD: Lojze Javornik, je- l, uredniški odbor se je lil l,st*tu*ral 21. maja in izvo-pfi Du,?a predsednika AN-to	ZADRAVCA in za
ni. t)|f^e8a namestnika MIRA
svoje akcije, delavski sveti nam nenehno zasedajo, tudi partija ne spi in navsezadnje imajo tudi direktorji ter drugi poslovodni in strokovni delavci gotovo mnogo idej in pobud. Skratka, vsak dan sestankujemo, sklepamo in se dogovarjamo.
Navsezadnje pa vsi skupaj ugotavljamo, da se naši sklepi ne uresničujejo in ■ ostajajo dobre ideje brez podpore.
Ali imajo neuresničeni sklepi naših političnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih ter strokovnih organov kakšno zvezo z informiranjem nasploh in z Glasnikom še posebej?
Mislim, da jo imajo!
Če pade v vodo dobra ideja, sta najbrž samo dve možnosti: Ali je ne podpremo, ker smo neumni — ali pa zato, ker je ne poznamo.
Tega, da bi bili neumni, najbrž ne bomo nikoli priznali. Pa tudi spomnimo se, kolikokrat delavski sveti odlagajo pomembne odločitve, ker so delegati prepozno dobili gradivo in se niso mogli posvetovati z bazo, ali pa terjajo še dodatne podatke in pojasnila.
To pa z drugimi besedami pomeni, da škriplje informiranje. Če človek ne ve točno, kaj nek predlog pomeni, če ni vanj tudi osebno prepričan — to pa ne more biti, ne da bi zadevo poznal — je jasno, da bo mlačen že pri glasovanju in še bolj, ko bi se moral po sprejetem sklepu ravnati.
Mi pa se obnašamo, kot da je povsem dovolj objaviti sprejete sklepe, napisati in overoviti zapisnike, jih razobesiti na razglasne deske, ponatisniti v biltenu ali napisati članek v Glasniku. Čudimo se, zakaj uresničevanje sklepov šepa, ne vprašamo se, ali ljudje sploh vedo, kakšne sklepe so sprejeli samoupravni ali politični organi.
V resnici pa ni dovolj.le to, da delavci vedo, kaj piše v sklepih. Morali bi vedeti več: Predvsem okoliščine, ki so takšne sklepe narekovale, poznati bi morali cilje, ki jih hočemo doseči. To širše ozadje iz sklepov največkrat ni razvidno, pa tudi če ga razumejo strokovnjaki, ni rečeno, da ga bo razumel nestrokovnjak.
Vse to kaže, da informiranje ni samo strokovna naloga, prav v tako ne neka dejavnost sama zase, pač pa je način, kako sploh delujemo.
Septembra bo seminar za vse, ki jih zanima informiranje!
no^bra bo uredniški odbor Glasnika organiziral seminar o Carstvu in obveščanju v naši sestavljeni organizaciji, aiern ^m° ‘z ug°tovitve, da naš 1MP—Glasnik ne bo enako-doki ° 'n Poglobljeno odslikoval dogajanja v vseh naših tozdih, ^o1110 bistveno razširili kroga sodelavcev. ePr!Čani smo’ bi marsikdo kaj napisal za Glasnik, pa ne ve, ju , naJse loti pisanja. Na to bomo skušali odgovoriti naseminar-^ ato bo seminar obravnaval tri bistvena vprašanja: ki b Kako Pisati? Za to točko bomo pridobili novinarja iz prakse, % Pr?Pfosto in na primerih predaval o novinarskih zvrsteh, i*' s°zda v P*sat'* Za to točko bomo pridobili nekoga iz vodstva jj ljene ’ bo spregovoril o najpomembnejših nalogah naše sestav-% Organizacije v sedanjih gospodarskih razmerah. konx a*° sodelovati v Glasniku? O tem bomo pa pokramljali po Dan,'h Plavanjih.
Uiinar seminarja še ni določen, bo pa v začetku septembra. Se-Uarredh«brezplače„.
"'še ?i ' • °dbor vabi vse, ki jih zanimajo problemi informiranja naj asti seveda tiste, ki bi bili pripravljeni tudi sami kaj napisati !ahko v 6 Za ude,ežbo na seminarju čimprej prijavijo. Prijavite se 'Z Van, rirfdništvu IMP Glasnika, ali pri članu uredniškega odbora
Vaše "''“"“ivu IMP Glasnika, ali pri članu uredniškega odbora T0re ■ elovne organizacije.
J na svidenje v začetku septembra!
UREDNIŠKI ODBOR GLASNIKA
Vsakomur je jasno, da moramo za izvedbo neke akcije sklicati sestanek delavskega sveta (in včasih še prej sindikalne ter partijske organizacije), da moramo napisati sklepe in zapisnik. Če je to jasno, zakaj potem ni jasno, da moramo o vsem tem obvestiti in prepričati ljudi, ki naj dogovore uresničujejo?
Za Glasnik damo vsak mesec kar lepe denarce. 700.000 dinarjev staneta samo tisk in razpečevanje, če šteje številka 12 strani, da o svoji in kolegičini plači niti ne govorim. Kako pa ga uporabljamo?
»Težava je v tem, da smo znatno več pisali o tem, kar se je zgodilo kot pa o tem, kaj se pripravlja,« je povsem točno ugotovil Emondov predstavnik v uredniškem odboru Janez Kržmanc.
O preteklosti pa pišemo, ker so člani uredniškega odbora v svojih delovnih organizacijah premalo vključeni v dogajanje in tako stalno capljamo za dogodki.
Pri nas skoraj ni navade, da' bi predsednik sindikata ali direktor poklical člana uredniškega odbora ali kar naravnost v uredništvo in rekel: »Poslušajte, mi pripravljamo tole akcijo in bi radi ustvarili vzdušje, da bodo ljudje razumeli, za kaj gre in nas podprli.«.JNe, mi pravimo: »Bodože prebrali v zapisniku.«
»Delavec se običajno obrne na nas, če se čuti oškodovanega, ali misli, da se dogaja kakšna nepravilnost, drugače pa ne,« je tudi ugotovil Janez Kržmanc.
Posledica je, da imamo več tako imenovanih črnih tem, kajti informacijski kanali za slabo še nekako delujejo, medtem ko mnoge dobro mišljene in izpeljane akcije ostanejo ne-zabeležene, kajti če je dobro, se samo po sebi razume, da mora biti tako. Pa bi morali pisati tudi o tem, če ne zaradi drugega, da bi lahko gradili na pozitivnih izkušnjah.
Ne razumite tega, kot da članom uredniškega odbora manjka idej. Saj so vsi po vrsti zelo aktivni v svojem okolju. Vsak deluje v mnogih organih in organizacijah in vsi hodijo po svetu z odprtimi očmi, pa marsikaj vidijo in predlagajo. Toda dejstvo je, da so prepuščeni sami sebi in zdi se, da bi lahko naredili dosti več, če ne bi bilo tako.
Saj sem realist in si ne upam obljubljati, da bodo članki, reportaže in komentarji v Glasniku kar čez noč ustvarili v sozdu tisto, česar /daj ne moremo. Ampak vsaj poskusimo lahko, mar ne?
Pa še nekaj! Jasno, da opisani problem ne tare samo združenega dela. Tudi občinske, republiška in zvezna skupščina obravnavajo pomembne zadeve pod oznako zaupno — da omenimo samo en primer.
Potem tudi IMP ne more biti idilična oaza, kjer naj bi imeli idealno obveščanje. Člani uredniškega odbora sodimo, da je to stvar miselnosti, ki jo bo treba najbrž dolgo časa spreminjati. Po svojih močeh se bomo trudili, da bi to dosegli, ampak zares uspešni ne bomo, dokler ne bo prav vsak delavec čutil, da je Glasnik njegov in da je sam soodgovoren za njegovo vsebino. In dokler ne bo jasno, da se kvalitete časopisa ne ocenjuje predvsem po slovnici, novinarski spretnosti in lepoti slik, pač pa po tem, koliko časopis prispeva k učinkovitemu delovanju na vseh področjih.
LOJZE JAVORNIK
Razpis za sodelovanje na IV. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije
Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je zaupal organizacijo IV. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije sozdu IMP — delovni organizaciji IŽIP.
IV. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije bo v Ljubljani od 18. do 22. oktobra 1982.
S tem razpisom vljudno vabimo vse kulturne ustvarjalce iz vrst gradbincev, naj svoje ustvarjanje predstavijo širši javnosti in obogatijo to tradicionalno prireditev, katere pokrovitelj je republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije.
Za sodelovanje se lahko prijavijo delavci gradbenih in montažnih organizacij, industrije gradbenega materiala, projektivnih organizacij, včlanjeni v sindikatu gradbenih delavcev, učenci, študenti, profesorji in drugi delavci gradbenih šolskih centrov, srednjih gradbenih šol ter fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Sedež delovne organizacije ali šole mora biti v SR Sloveniji.
Kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije obsega naslednja tri področja:
L likovno in fotografsko,
2.	literarno,
3.	glasbeno in folklorno.
Prijave pošljite do 30. junija 1982 na naslov: Organizacijski odbor IV. kulturnega srečanja gradbincev SOZD IMP — DO IZIP. Titova 37, 61000 LJUBLJANA.
Za vsa pojasnila lahko pokličete po telefonu št. (061) 321-043 tovarišico Marijo Primc (informativna služba IMP) ali Cveto Janež (tajništvo delovne organizacije IZIP).
1. Natečaj za likovna in fotografska dela
L V okviru IV. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije bomo organizirali razstavo likovnih del in fotografij, ki bo v Ljubljani od 18. do 22. oktobra 1982.
2.	Izbor predloženih likovnih del in fotografij bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki jo bo imenoval organizator. Žirija se bo pri izboru ravnala po kriteriju kakovosti.
3.	Osnovni pogoj je, da so dela izvirna.
4.	Vsak likovnik oziroma fotoamater lahko pošlje več del.
5.	Dopuščene so vse običajne slikarske in risarske tehnike, kiparske in grafične tehnike ter črnobela in barvna fotografija.
6.	Vsebina likovnih del je svobodna.
7.	Zaželjeno je, naj bi slike ne bile širše od enega metra. Grafike in fotografije naj ne bodo opremljene s paspartuji ali kaširane. Fotografije naj bodo formata 30x40 centimetrov ali iz tega formata izvedene.
8.	Slike, ki jih bo žirija uvrstila na razstavo, morajo biti uokvirjene.
9.	Organizator bo izdal katalog razstave, ki ga bodo prejeli vsi avtorji sprejetih del.
Koledar razstave
L Sprejemanje del od 25. avgusta do 6. septembra 1982 v tajništvu delovne organizacije IZIP, Ljubljana, Titova 37.
2.	Obvestilo o sklepih žirije do 30. septembra.
3.	Razstava bo odprta od 18. do vključno 22. oktobra 1982. Organizator ši pridržuje pravico, Tla organizira isto razstavo še v kakem drugem
mestu Slovenije. V tem primeru se obvezuje, da se bo posebej dogovoril z vsemi avtorji.
4.	V katalogu razstave bo objavljeno, kje bodo avtorji lahko prevzeli svoja dela.
2. Natečaj za literarna dela
Sodelujejo lahko avtorji:
—	s prozo,
—	s poezijo,
—	z gledališkimi deli.
Prispevki so lahko napisani v katerem koli jeziku jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Svoja dela za natečaj pošljite v treh izvodih (po možnosti tipkano) in sicer največ po:
—	šest pesmi,
—	dve črtici ali krajši noveli,
—	potopis,.
—	eno daljše prozno delo ali samo odlomek,
—	eno gledališko delo.
Vsa dela bo prebrala strokovna žirija, ki bo tudi predlagala način predstavitve na literarnem večeru. Vsak avtor naj sporoči, če bo svoje delo predstavil sam ali morda drugi recitator.
Literarna dela pošljite do 15. avgusta 1982 na naslov: Organizacijski odbor IV. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, SOZD IMP — DO IZIP, Ljubljana, Titova 37.
3. Natečaj za pevce, glasbenike in folklorne skupine
a)	Vokalno področje
Prijavijo se lahko:
—	najmanj oktet (moški ali ženski),
—	moški, ženski ali mešani zbori.
Okteti, oziroma zbori, ki žele nastopiti na
kulturnem srečanju, naj pošljejo organizacijskemu odboru svoj program najkasneje do 15. avgusta 1982. V njem naj bo vsaj pet pesmi. Da ne bi več zborov nastopilo z istimi pesmimi, si organizator pridružuje pravico dokončne izbire del, zato prosimo, da v programu označite tri dela, ki bi jih želeli izvesti na kulturnem srečanju.
Prijavi, ki jo boste poslali do 30. junija 1982, priložite:
—	podatke o zboru (število izvajalcev s karakteristiko moški, ženski ali mešani zbor in podatki o nastanku ter dosedanjih nastopih),
—	podatke o zborovodji ali umetniškem vodji,
—	ime in naslov organizacije ali osebe, s katero naj se organizator povezuje.
Če se bo organizacijski odbor odločil za skupen nastop pevskih skupin, bo vsem prijavljenim posredoval notno gradivo do 15. septembra.
b)	Instrumentalno področje
Na instrumentalnem področju sodelujejo:
—	godbe na pihala,
—	instrumentalni ansambli — izvajalci resne ali narodne glasbe,
—	vokalno instrumentalni ansambli zabavne ali narodnozabavne glasbe.
Organizator si pridržuje pravico odločitve, da bodo ansambli narodnozabavne in zabavne glasbe nastopili le na družabnem delu kulturnega srečanja.
Prijavi, ki jo boste poslali najkasneje do 30. junija 1982, priložite:
—	program,
—	karakteristiko sestava in število izvajalcev,
—	podatke o dosedanjem delu (nastanku, nastopih, itd.),
—	podatke o vodji,
—	ime in naslov osebe, s katero naj se organizacijski odbor povezuje.
c) Folklorna dejavnost
Folklorne skupine naj prijavijo program dveh narodnih plesov, ki jih želijo predstaviti.
Prijavo pošljite organizacijskemu odboru do 30. junija 1982. Priložite ji:
—	program,
—	število članov skupine (koliko je plesalcev in koliko izvajalcev v instrumentalnem delu skupine),
—	podatke o dosedanjem delu skupine (njenem nastanku in nastopih),
—	podatke o vodji skupine,
—	ime in naslov osebe,-s katero naj se organizator povezuje,
—	minimalne tehnične zahteve za izvedbo plesa (število garderob, površina odra, itd.)
ORGANIZACIJSKI ODBOR IV. KULTURNEGA SREČANJA GRADBENIH DELAVCEV
SLOVENIJE
Višji honorarji za prispevke v Glasniku
Delavski svet sozda je na zadnji seji povišal honorarje za prispevke, ki so objavljeni v Glasniku.
Vesti, članke in poročila bomo po novem honorirali z 2,20 do 2,70 dinarja za vrstico, glose in komentarje pa z 2,70 do 3,20 dinarja.
Pri tem je mišljena vrstica, kot je običajna širina člankov v Glasniku. Da prevedemo, v tipkane vrstice, kar bo večini najbrž bolj razumljivo: če bi honorirali objavljeno vrstico po najnižji postavki, to je 2,20 dinarja, bi znesel honorar za 30 tipkanih vrstic 135 dinarjev.
Pri kratkih vesteh he štejemo vrstic, ampak jih plačamo po 70 dinarjev.
Novi honorar za fotografijo je 100 dinarjev, za tehnično urejanje pa 3.000 dinarjev.
2/7	144
Se vam zdi Glasnik dolgočasen? Potem nam pa pomagajte s kakšno idejo, da bo boljši! Direktni telefon uredništva: 312-783
STRAN 6
IMF GLASNIK
Promont je pokrovitelj Kluba jugoslovanskih delavcev Edvard Kardelj v Wiesbadnu
Dragoceni stiki z domovino
Delovno organizacijo Promont, ki je pokroviteljica Kluba jugoslovanskih delavcev Edvard Kardelj v Wiesbadnu, je 29. maja prvič obiskalo 34 članov tega kluba.
Gostje so si najprej ogledali Promontove proizvodne prostore, nakar jih je na slovesnem sprejemu pozdravil direktor kadrovske službe DO Promont Drago Pleško ter jih seznanil z dejavnostjo delovne organizacije in z njenim gospodarjenjem. Nato so imeli gostje slovesno kosilo. Po kosilu pa so predstavniki pevskega zbora IMP, direktor
Klub jugoslovanskih delavcev
v Wiesbadnu je bil ustanovljen že pred letom 1979, po smrti Edvarda Kardelja pa se je preimenoval v Klub jugoslovanskih delavcev Edvard Kardelj. Glede na to, da sta Ljubljana in Wiesba-den pobrateni mesti, je dala Skupščina Mesta Ljubljana pobudo, naj bi ena od delovnih organizacij v okviru sozda IMP prevzela pokvoriteljstvo nad omenjenim Klubom. Oktobra 1979 je prevzela pokroviteljstvo nad Klubom delovna organizacija Promont, ki je takoj navezala stike z vodstvom kluba in sicer je delegacija Promonta obiskala Klub Edvard Kardelj v Wiesbadnu, kjer je bila seznanjena z njegovo dejavnostjo. Delegacija pa je tudi vodstvo kluba seznanila z dejavnostjo DO Promont in sozda IMP. Ob tem srečanju je bilo dogovorjeno, da bo delegacija DO Promont vsako leto za dan republike obiskala klub v Wiesbadnu in ga seznanjala Z dogajanji v DO Promont, redno pošiljala IMP Glasnik ter izobraževala otroke članov kluba za proizvodne poklice, ki jih potrebujeta Promont in SOZD IMP.
Promont je prevzel pokrovi-' teljstvo nad Klubom Edvard Kardelj brez kakršnihkoli materialnih obveznosti, kar je bilo tudi zagotovilo Skupščine Mesta Ljubljana, dejansko pa so zahteve Kluba zelo velike. Delovna organizacija Promont je Klubu doslej poslala 5000 značk z emblemom Kluba Edvard Kardelj, 8 parov narodnih noš ter financirala odhod narodnozabavnega orkestra na nastop v Klub Edvard Kardelj v VViesbaden. Letos pa je Promont dogovorjen s pevskim zborom IMP, da bo za dan republike in hkrati ob 35 letnici IMP nastopil na proslavi dneva republike na svečani akademiji v Klubu Edvard Kardelj v Wies-badnu.
Drago Pleško in vodstvo Kluba pripravili program za praznovanje 29. novembra v Klubu Edvard Kardelj v Wiesbadnu, ki se ga bodo udeležili pevci IMP v okviru praznovanja 35-letnice IMP. Popoldne so si člani kluba v spremstvu vodiča ogledali znamenitosti mesta Ljubljana.
Pozno popoldne je vodstvo Kluba Edvard Kardelj sprejela na Magistratu predsednica Skupščine mesta Ljubljana Tina Tomlje, ki jim je orisala gospodarske in družbenopolitične razmere v Ljubljani, jih povprašala o njihovem delu in življenju v tujini ter posebej v Klubu Edvard Kardelj v VViesbadnu in o težavah, s katerimi se srečujejo. Izročila jim je nekaj knjig in propagandnega materiala ter jim zaželela še veliko nadaljnjega medsebojnega sodelovanja in prijateljstva.
Predstavniki kluba Edvard Kardelj so predsednici Tini Tomlje opisali delo kluba in težave, s katerimi se srečujejo pri svoji dejavnosti.
Takoj po končanem sprejemu na Mestni skupščini so se gostje odpeljali na večerno kulturno prireditev v Polhov Gradec, ki jo je organizirala Zveza kulturnih organizacij mesta Ljubljane. Prireditev, ki je bila v polhograjskem kulturnem domu, je otvo-rila folklorna kulturna skupina iz Polhovega Gradca, nakar so glasbena, folklorna in recitatorska skupina mladih iz Kluba Edvard Kardelj iz Wiesbadna izvajale kulturni program več kot dve uri.
Po zaključku nadvse prijetne kulturne prireditve so se gostje v Polhovem Gradcu zadržali na večerji in plesu še dolgo v noč.
Delovna organizacija Promont se zahvaljuje predsedniku Zveze kulturnih organizacij Mesta Ljubljana Branku Dobravcu za posebno prizadevnost pri nabavi narodnih noš in organiziranju celotnega večernega kulturnega programa v Polho-vemGradcu ter polhograjski folklorni skupini. Prav-tako se Promont zahvaljuje predsednici skupščine Mesta Ljubljana Tini Tomlje za sprejem vodstva Kluba jugoslovanskih delavcev Edvard Kardelj iz VViesbadna.
Ob priliki obiska članov Kluba jugoslovanskih delavcev Edvard Kardelj iz VViesbadna v deloVni organizaciji Promont sem se po-
V skladu z 59. členom Pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb TOZD Klima montaža, objavljamo naslednji sklep o razpisu
NATEČAJA
za oddajo prostih stanovanj v uporabo
I, Razpiše se natečaj za oddajo 8. prostih stanovanj v uporabo. II. Podatki o stanovanjih:
—	lokacija: Hošiminhova ul., Ljubljana
—	kvadratura: 26,35 m:
—	tip: garsonjera
III.	Delavec, ki bo predlagal rešitev svojega stanovanjskega vprašanja z dodelitvijo stanovanja v uporabo, mora v predlogu navesti vse okoliščine, ki se v skladu z merili Pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb ocenjujejo. Pri odločanju prostih stanovanj v uporabo bodo upoštevana naslednja merila:
—	stanovanjske razmere delavca in njegove družine
—	socialne in zdravstvene razmere
—	premoženjsko stanje
—	delovna doba
Zaradi ocenjevanja meril je delavec v predlogu dolžan predložiti ustrezno dokumentacijo.
IV.	Glede na razmere med povprečnim dohodkom na družinskega člana delavčeve družine in povprečnim osebnim dohodkom v SR Sloveniji v preteklem letu je delavec, ki mu bo TOZD oddala stanovanje v uporabo, dolžan TOZD dati posojilo v določenem procentu od vrednosti stanovanja, v skladu s tabelo iz Pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb.
V. Delavci, ki bodo predlagali rešitev svojih stanovanjskih
potreb z dodelitvijo stanovanj v uporabo, morajo ustrezno
dokumentiran predlog v roku 30 dni po objavi natečaja v
Glasniku, posredovati stanovanjski komisiji TOZD Klima
montaža.	n ,	, . .	. ,
Predsednik stanovanjske
komisije: IVAN LAVRIČ
govarjala s predsednikom Kluba Novak Kočičem in sekretarjem Josipom Soldo o dejavnosti kluba, o problemih, s katerimi se srečujejo pri delu in o povezavi z delovno organizacijo Promont, ki je pokroviteljica kluba v Wiesbadnu.
Povedala sta, da je cilj kluba širjenje bratstva in enotnosti naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini ter zbiranje mladine v njem. Problem jugoslovanske mladine v tujini je namreč materin jezik, ki se ga v nemških šolah in v stiku z nemškimi otroki zelo težko naučijo. Zato je tembolj pomembno sestajanje jugoslovanske mladine v tem klubu, kjer mladi ob različnih klubskih dejavnostih spoznavajo materin jezik in širijo znanje tega jezika.
Člani Kluba v Wiesbadnu so veseli, da imajo v Jugoslaviji dva pokrovitelja: IMP Promont in GIK »Kozara« v Banjaluki. To je zanje spodbuda za aktivnejše delo. Promont in klub v Wies-badnu dobro sodelujeta, kar članom veliko pomeni, saj so na ta način povezani z domovino. Nekateri člani Kluba so večkrat prišli v IMP, medtem ko so mladinci, ki jih je na tem srečanju v Promontu 26 od 34 članov kluba, ki so prišli na povabilo Promonta. Na obisk v IMP so prišli s kulturnim programom, ki se sestoji iz folklornega dela, glasbenega in recitatorskega dela. Recitatorji so učenci jugoslovanskega dopolnilnega pouka, ki recitirajo pesmi, ki so jih sami sestavili o domovini in Titu.
Klub v VViesbadnu ima 450 članov Jugoslovanov, ki so na začasnem delu v zahodni Nemčiji. Člani se med seboj dobro razumejo. V Klubu dela 13 sekcij in sicer sekcija za nogomet, kegljanje, judo, šah, tenis, folkloro, literarno sekcijo, informativno sekcijo, glasbeno sekcijo itd. Klub je odprt vse dni, tudi v soboto in nedeljo. Mladi so začeli letos izdajati svoj otroški časopis. Za dan mladosti je izšla prva številka in bo poslej izhajal mesečno. Klub ima svojega dopisnika za časopis Oslobodenje in Vjesnik. Prizadevajo si, da bi imeli dopisnika tudi za ostale jugoslovanske časopise, ki jih dobivajo iz Jugoslavije. To so: Sirena iz Zagreba, Vjesnik, Oslobodenje, Glas Banjaluke, Večer, Delo, Mladina, Pobeda iz Titograda, Karlovački tednik, Ekspres politika, Ilustrovana politika, Slohodna Dalmacija, Žena in drogi.
MARIJA PRIMC
Madžari so vrnili obisk
\s>
1pori
Tričlanska delegacija sindikalne organizacije iz Madžarske je 13. in 14. maja 1982 obiskala DO Pani*	C
in tako vrnila obisk predstavnikov osnovne organizacije zveze sindikatov iz DO Panonija na Madžars* > V dvodnevnem obisku so si predstavniki sindikalne organizacije iz tovarne RABA^ obrat v Szent$ bardu, ogledali proizvodne prostore DO Panonija in tovarne oblačil MURA. Prav tako so si ogledali 0* V so tere turistične in kulturne znamenitosti Murske Sobote in okolice. Sestali so se tudi s predstavniki oMti ga j, skega sindikalnega sveta. V Panoniji je goste sprejel tudi direktor DO in ostali predstavniki družbeno-Mevet < ličnih organizacij v DO, ki so delegacijo seznanili z proizvodnim programom in vlogo družbeno-poliU^prvo di organizacij.	Plasira
O nadaljnjem sodelovanju so se dogovorili, da bo 19. junija 1982 v Murski Soboti športno sreč# ^ Predstavniki Rabe so izrazili željo, da bi v tem letu organizirali tudi oni na Madžarskem športno srečanj Cl bo to v jesenskih mesecih. (Andrej Zadravec, foto: Franc Kuhar)
Skip ( $o do
Delovno srečanje mladincev
Panonija
Šport in pogovori
Izlet
Skip •
ov
TEN-
krvodajalceV ba£
- Sartri
Petnajstega maja 1982 je OO ZSMS IMP delovne organizacije Promont v počastitev dneva mladosti organizirala delovno srečanje, ki so se udeležili mladinci iz Panonije, Livarja, Bliska in Promonta.
Pisali smo že, da imajo ' Bukc
Ob enajsti uri smo se zbrali pred Promontovimi prostori. Po pozdravnem govoru predsednika Promontovih mladincev Sezairja Jašarja in podelitvi spominskih daril, je glavni direktor Promonta Samo Poljanšek na kratko predstavil delovno organizacijo in njene razvojne usmeritve. Po
krajši predstavitvi smo se napo-
tili na ogled proizvodnih prosto-
rov naše delovne organizacije.
S tem smo končali prvi del programa in se napotili na športne terene. Tekmovali smo v naslednjih panogah: malem nogometu, odbojki in kegljanju.
Mladinci so se izkazali kot dobri športniki in odvijala so se zelo zanimiva tekmovanja. Naj povem, da je v malem nogometu zmagala Bliskova ekipa, v odbojki (ženske) ekipa Promonta. Tekmovanje v kegljanju, ker ni bilo dobro organizirano z naše strani, pa tudi zaradi tega, ker se niso ekipe pravočasno sestavile, ni bilo izvedeno kot tekmovanje, ampak samo kot rekreacija.
S športnimi tekmovanji je bil
končan drugi del srečanja. Potem smo se vsi mladinci zbrali v gostilni Rogovile na skupnem kosilu. Po kosilu pa smo imeli zabavo in ples do 18. ure.
Mladi smo izmenjali izkušnje ter se pogovarjali o delovanju svojih organizacij ter se še bolje spoznali med seboj, kar je bil namen tega srečanja.
Če smo uspeli s tem srečanjem mladih v sozd IMP spodbuditi svoje osnovne organizacije za večjo aktivnost, bomo tega veseli.
Na koncu se v imenu OO ZSMS IMP Promont zahvaljujem vsem prisotnim od vabljenih, ki so nam, s svojo udeležbo dali pobudo za še večjo aktivnost, ter vsem mladincem, ki so se udeležili srečanja.
Mladinski Z-D-R-A-V-O !
SEZAIR JAŠAR
noniji mnogo krvodajalcev, j' ,,a občinski sindikalni svet ceni f pogo hovo požrtvovalnost, zato so* v 1 tekm ganizirali izlet za krvodajalk lik0 j Panonije in Mure, kjer je t kaj j tako dosti krvodajalcev. Z šp0r, nim vlakom so se odpeljali vglejn tanj, kjer so si ogledali tern1' lektramo in videli, kako ogrc1 * S* jai in dragi so elektroenergetski0 vane jekti, da jim je zdaj jasno, za* cije_ se elektrika tako draži. Na***] »j šli v Velenje, kjer so si ogle6 čas, mesto, pa tudi kulturni ce*>; sem Ivan Napotnik, grad in muzej čani katerem je prikaz zgodovine -( tekn
venskih premogovnikov, afh ' kok, zbirka Františka Foita, gradi'], šp0l
.0 Vb;
delavskem gibanju NOB, na]1 mastodonta, razstava sodobn6 Zma slovenskega slikarstva in st#' stvu razstava Lojzeta Perka. Vfe sem je bilo sicer slabo, kar je m«#' ie t vzrok, da se je iz Panonije ud]1 nje. žilo izleta le 16 krvodajalk toda tisti, ki so šli, so se vrnil*, dovoljni z obilico novih dož*'
"'*■	c
Pogovor s predsednico mestne skupščine Tino Tomlje.
čan
Prij
nap
čim
like
nap
spr
ZAHVALE
•Za izražena pisna in ustna sožalja ob smrti najinega očeta, za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje delovni skupnosti SOZD in Interni banki, DO Emond, DO Skip, DO Livar, DO Klimat in TOZD Elektromontaža ter pevskemu zboru IMP se vsem najiskrenejše zahvaljujeva!
Kumše Marijan in Franci
na njegovi zadnji poti. Še e*1' krat hvala vsem sodelavcem' njegovim in mojim, ob p]]' spremitvi na njegovi posled' nji poti.
Jože Smeraje6
Ob boleči izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD OGREVANJE VODOVODOV za darovano cvetje. Posebej hvala sodelavcem, ki so ga spremili na zadnjo pot in mi izrekli sožalje. Žahvalju-jem se vodstvu DE IRAK zlasti SKS, ker mi je pravočasno omogočila potovanje v domovino, da sem lahko pospremil očeta na njegovi zadnji poti
Rafael Drašler
Ob smrti dragega očeta 86 najlepše zahvaljujem svoji**1 sodelavcem iz TOZD Ele* tromontaža za izrečeno sož»' lje in podarjeno cvetje. Sinu*] k atu za venec ter vsem tisti**] sodelavcem, ki so očeta sp*6' mili na njegovi zadnji poti-Jože Vrhove6
Ob smrti moje drage man* se iskreno zahvaljuje** osnovni organizaciji sindika TOZD za darovano cvetF Posebej pa se zahvaljuje^ sodelavkam za izraze sožalj in denarno pomoč ter spre***
stvo na njeni zadnji poti- .-
J	jr* - _g|J
Judita Švige*
Ob smrti dragega* očeta se najlepše zahvaljujem sodelavcem Klime proizvodnje in TEN — lakirnice za izraze sožalja, prav tako tudi obema OOS za podarjena venca.
Zahvaljujem se tudi pevskemu zboru za pesmi, zapete
moi6 s<
iskreno zahvaljujem osno'**1 T OZO
mame
boleči izgubi Lovrač Milene
organizaciji sindikata - - 0 OV, sodelavcem za darova ^ cvetje, izraze sožalja .■ spremstvo na njeni zad
poti.
Viktor Lovf*
*0z
let;
Ba
me
me
ek
me
Pri
de
4
m
p*
L
T
E
3
ŠPORT DOMA IN PO SVETU • ŠPORT DOMA IN PO SVETU • ŠPORT DOMA IN PO SVETU • ŠPORT DOMA IN PO SVETU • ŠPORT DOMA IN PO SVETU
Prvomajske športne igre v Iraku
----------—--------- " '*
Ob dnevu mladosti
na Abu Greibu
1. maj smo delavci v Iraku proslavili tudi na športnem področju. Na Abu Greibu smo konec marca dobili asfaltirano igrišče z razsvetljavo, tako da smo lahko organizirali turnir v malem nogometu, v rekreacijski hali pa turnir v Namiznem tenisu. Na turnirju je sodelovalo 16 ekip.
športne igre med tozdi IMP
Skip prvi v balinanju
ziif rsl ra
1 ‘jJL, V soboto 22, maja je bilo v Medvodah tekmovanje balinarjev IMP, °w gaie organizirala delovna organizacija Emond, kjer se je pomerilo •riiWVet ekiP v ,reh skupinah. Nato pa so prvoplasirane ekipe igrale za ,t*‘Prvo do tretje mesto, drugoplasirane za Četrto do šesto mesto in tretje-^jPtasirane za sedmo do deveto mesto.
ulj'J boj za 1. mesto so se uvrstili prva kegljaška liga. V okviru Skip OV in TEN Energetika, ki s° dosegli naslednje rezultate:
13:8
13:10
13:10
Skip : ov
: TEN-E fEN-E : Skip
|V h Naiveč usPeha so torej imeli slinarji Skipa v sestavi Andrej | j;arman, Ivan Češnovar, Ivan -jj °ukovec, Ciril Bramec.
hla tem tekmovanju sem se -o1 ?08°varjala s tremi delavci, ki so
w movali v balinanju o tem, ko-ild hkoč
jfei' . .
ti Portom se ukvarjajo. Pa po-g eim°- kaj so povedali:
^anez Zoratič, delovodja gal-j v.ane v tozd TEN Telekomunika-\0 C|ie, je v IMP že 20 let:
,j . »S športom se ukvarjam ves pi ^asi odkar sem pri IMP. Sprva ; .ern veliko kegljal, smučal. Smu-<| , 01 še sedaj. V tej panogi tudi rj? ,ekmujem v okviru IMP. Velijo { rat sem že sodeloval na iiii V l111?'*1 *gfah gradbincev IMP. 'pC .^balinanju sem bil v IMP tudi v
0 časa se ukvarjajo s športom, z£ . -J jim šport pomeni, s katerim
at sem že sodeloval l(j! trtnih igrah gradbincev IMP.
ta|| ^agovalskih ekipah. V prvenci:	Vu posameznikov v balinanju
J j^ erikrat dosegel 2. mesto. To y [. bilo zelo leno šnortno srečali 0 id
A
.	— zelo lepo športno sreča-
,Je- Tudi vsa druga športna sre-Z^ia med tozdi IMP so bila zelo Pr,Jetna in bi jih bilo potrebno še aPrej gojiti in vanje vključevati mladih. Ker mi šport ve-0 pomeni, se bom z njim še aPrej ukvarjal za zdravje in
sProstitev.«
Križaj, skladiščnik v fupv, je v IMP od leta 1948: let ^P°rtom se ukvarjam že od Bar	Doslej sem kegljal,
'nam pa le v športnih igrah tQzdi IMP. Bil sem trikrat elr..zmagovalci. Lani sem bil v 'P' tozda OV, ki je dosegla 2. Pri tx^n balinanju. Kegljal sem pri Poštarju, kjer je bila
Le tri ekipe strelcev
J .^im tekem delavcev toz-Jl^MP je delovna organizacija ntov ." maia organizirala tek-Du*,anie v steljanju z zračno Lit oj’ ^ -ie h'*0 na strelišču ŠC
TRRAezultati: ekipno — 1. TOZD ENrd ~ 800 krogov, 2. TEN 3 TrvPET|XA - 759 krogov, "e°zd skip_606 krogov.
MlR°Aaxmezno — 1- BIZJAK StpAP - 167 krogov, 2. KA-govEVC KAREL - 165 kro-
IhJv’ prestrel brane —
J krogov.
Ptovihh cV7a,nje SC je vršil° po Puhi*vl.	m v Pnsotnosti re-
tav|:lSke8a sodnika. Žal pa ugo-DSvc^’ da Je med TOZD in •ahkr, OZD IMP za panogo, ki jo neea nsmatramo širšega družbe-reSirJ>0rnena’ premajhna zainte-ekipen°St’ saiso tekmovale le tri
RAJKO PRIMC
Poštarja sem igral že tudi na zveznem prvenstvu, kjer sem bil v ekipi, ki je dosegla peto mesto. Kegljam le še na športnih igrah IMP, na balinanje pridem, ko tekmujejo tozdi IMP med seboj. Na televiziji rad gledam vse športne panoge, samo, da je šport na programu.«
Vinko Horjak, je iz tozda Elektromontaža, vodja gradbišča na dvonamenskem objektu • Iskra — Kulturni dom Ivana Cankarja. V IMP je od leta 1953 »S športom se ukvarjam le še priložnostno- samo v IMP. Včasih sem v okviru IMP veliko keglja}. Zdaj sodelujem v IMP v balinanju samo še na športnih igrah. V kegljanju sem bil v ekipah, ki so dosegle peto mesto. Šport mi pomeni rekreacijo, a žal je zanj premalo časa. Najbolj všeč v športu sta mi mali nogomet in košarka. Na televiziji posebno rad gledam nogomet, namizni tenis in košarko. V zgodnji mladosti sem tudi jaz igral nogomet, košarke pa v mojih mladih letih ni bilo mogoče igrati, jo pa zelo rad gledam na televiziji. Danes (22. maja) sem balinal v ekipi tozda Elektromontaža, ki je dosegla 4. mesto.
Moja želja je, da bi bili mladi v IMP bolj masovno vključeni v igre IMP«.
MARIJA PRIMC
To so bile ekipe z razlipnih IMP-jevih gradbišč po celem Iraku. Najdaljšo pot so prevozili in pravočasno prišli na turnir »Puščavniki« iz 400km* oddaljene Rutbe. Pot vodstvom popularnega »Štefa« Jenkota, ki je bil njihov »libero«, so prišli po tistem športnem pregovoru: prišli, videli in na žalost takoj izgubili. Dali so vse od sebe, vendar jim je športna sreča obrnila hrbet — drugič bolje.
Turnir se je začel 30. 4. ob 16. uri s prvim kolom. V prvem kolu ni bilo večjih presenečenj razen takojšnjega izpada ekip 202 D in »Generalov« iz Buildinga. Četrtfinale je bil v soboto 1. 5. dopoldan, polfinale in finale pa istega . dne zvečer.
Po končanih tekmah je bila svečana podelitev pokalov. Tihi favorit turnirja je bila ekipa IMP Abu Greib, ki je to vlogo opravičila in na koncu tudi zmagala. Ekipa je igrala v isti postavi kot 29. novembra, ko je zmagala v tekmovanju za pokal YU kluba. Druga je bila ekipa P-196, prijetno presenečenje, ki je v polfinalu premagala favorizirane Šuštarje, ki so po začetnem zagonu nesrečno izpadli po streljanih enajstmetrovkah. Tretja je bila ekipa Ingrada. •
Vse tekme sta odlično vodila dolgoletna aktivna sodnika Brčin in Barešič. Tekmovanje je vodil vodja naselje Abu Greib Lampret Vlado, ki je tudi skrbel za dobro založenost s sendviči, čajem in sokovi. Turnir si je ogledalo veliko gledalcev, ki so prišli tudi z bližnjih gradbišč in s transparenti spodbujali svoje tekmovalce.
Istočasno z nogometom je potekal v rekreacijski hali turnir v namiznem tenisu za posameznike. Tekmovalo je 32 igralcev iz raznih projektov. Tekmovali so na dva dobljena seta. Boji so bili hudi in polni presenečenj. Zmagal je Škulj, drugi je bil Sušnik — Abu Greib in tretji Orehek, prav tako z Abu Greiba.
Kot zanimivost naj povemo, da je Škulj s strogo obrambno igro skoraj brez nasprotnega udarca opravil z vsemi svojimi
nasprotniki, ki niso zdržali igre živcev. To je bilo zlasti vidno v finalni igri, ko ga je Sušnik v
prvem setu naskočil z vrsto efektivnih napadov, ki pa jih je Škulj še bolje branil in vračal na mizo tudi nemogoče žogice, kar so gledalci pospremili z gromkim ploskanjem. Tako je dobil prvi set. V drugem setu mu je Sušnik poskušal parirati z njegovo obrambno igro, tako da sta za eno točko igrala tudi nekaj minut, vendafni zdržal dolgo. Po nekaj slabih zaključkih je pustil obrambno igro in znova krenil v napad, vendar je tudi ta set izgubil in čestital odličnemu Škulju za zmago.
Športni referent: DRAGO NIKOLIČ
Ekipa »Puščavnikov«.
Ob dnevu mladosti na Abu Greibu
Druge
športne igre IMP — septembra v Murski Soboti
Druge letne igre delovnih organizacij IMP bodo 25. septembra v Murski Soboti. Organiziral jih bo sindikat delovne organizacije Panonija.
Tekmovali bodo v nesled-njih disciplinah:	Odbojka,
namizni tenis, kegljanje, streljanje z zračno puško, šah, mali nogomet in — letos prvič — tudi rokomet.
V vseh navedenih panogah razen malega nogometa in rokometa, se lahko prijavijo tudi ženske ekipe.
Za dodatna obvestila se lahko obrnete na osnovno organizacijo sindikata DO Panonija.
L. J.
Puščavskih dvanajst ur
V počastitev dneva mladosti je športna sekcija Abu Greib priredila mini maraton v malem nogomeu, to je 12 ur nogometa.
Sestavili smo približno enakovredni ekipi »Maratonec« in »Vzdržijivec«. Tekma se je začela 20. 5.1982 ob 19. uri. Častni udarec je bo navdušenem ploskanju točno ob 19. uri izvedla Jelka Dušak, edina predstavnica nežnega spola, ki se ukvarja s športom na Abu Greibu. Igra namreč namizni tenis in to dobro.
Začetni tempo igre je bil pri 40 stopinjah v senci izreden. Akcije in nevarne situacije so se kar vrstile na obeh straneh. Po začetnem vodstvu »Maratoncev« so pobudo okoli polnoči prevzeli »Vzdržljive!«, ki so imeli bolj enakovredno ekipo. Utrujeni asi »Maratoncev« so okrob četrte zjutraj poskusili s splošno ofenzivo obrniti igro in rezultat v svojo korist, vendar ni šlo, kajti razlika, ki so jo ustvarili »Vzdržljive!« do tedaj, je bila prevelika. Utrujene noge niso več hotele ubogati volje igralcev, ki je ni zmanjkalo do zadnjega sodniškega žvižga. Večina igralcev vso noč ni zatisnila oči, nekateri pa so
omagali že do polnoči in smo jih morali okoli 3. ali 4. ure zjutraj buditi tudi tako, da smo jih polili z vodo.
Bagdad, Abu Greib, tekma v malem nogometu. Maratonci: Vzdržljive! 56:80.
Pričetek 20. 5. 1982 ob 19. uri, zaključek 21. 5. 1982 ob 7. uri.
Vreme: vroče (temperatura do 40° C v senci), neprimerno za igro. Igrišče IMP-ja na Abu Breibu. Gledalcev: 10 do 200.
Sodniki:	Brčin, Okanovič,
Janko, Šutila, Pašek in Lenarčič.
Maratonci: Nikolič, Dolenc, Hojnik, Orehek, Lopičič, Peči-rer, Filipovič, Operčkal, Andrič, Vadija, Hozjan, Leskovar, Rožič, Gregorič, Baltič.
Vzdržljivci: Kudec V., Kudec B., Sušnik, Cerar, Siladi, Talič, Zajc S., Zajc F., Udovič, Puljič, Stakič, Strgar, Petkovič, Oblak, Mikuletič.
Strelci: Zajc S. — 18, Nikolič D. — 14, Udovič D. — 12, Stakič — 10. itd.
Po končani tekmi in skupnem
slikanju za spomin smo šli na jutranjo kavico in ob njej preko-mentirali dolgo tekmo. Potem smo utrujeni popadali v postelje in prespali prost dan.
Ni treba posebej poudarjati, da je nekaj naslednjih dni naše igrišče samevalo.
DRAGO NIKOLIČ
Pripis: O tej tekmi je poročal tudi osrednji slovenski dnevnik Delo 31. maja v športni prilogi. Med drugim.opozarja, da dvanajst ur malega nogometa ni nič neobičajnega za podnebje v Jugoslaviji, je pa najbrž rekord za arabske dežele. Torej dosežek za Guinessovo knjigo rekordov?
Panonci prvi v nočnem streljanju
Panonijini strelci so si spet pri-streljali prvo mesto — tokrat na nočnem streljanju, ki ga je organizirala občinska strelska družina Murska Sobota v počastitev dneva mladosti.
Nastopilo je 54 tričlanskih ekip. Alojz Kovačič, Sanji Ba-gari in Jože Horvat so, kot rečeno, zmagovalci z 253 krogi.
F. K.
Iz dejavnosti Izobraževalnega centra
Samoupravno izobraževanje
V skladu z letnim planom vzgojnoizobraževalne dejavnosti je tozd Izobraževalni center organiziral dva tematsko različna seminarja s področja samoupravnega izobraževanja.
Prvi seminar z naslovom: »Delavski sveti, izvršilni organi in poslovodni organi v OZD ter način dela teh organov« je bil doslej trikrat (za tozd Montaža Koper v . Kopru, EDO Klimat in tozd IC skupaj ter za delovno organizacijo Promont). Drugi seminar pod naslovom: »Odgovornost delavcev za kršitve delovnih obveznosti, za odškodninsko odgovornost in-varstvo pravic delavcev« prav tako trikrat (za tozd Montaža Koper v Kopru, za delovno organizacijo Emond, EDO Klimat in tozd IC v Vojkovi ter za delovno organizacijo IKO s tozdi Trata Avtomatika, Trata Črpalke, Trata Itak in SKIP). Za oba seminarja so udeleženci prejeli tudi pisn<5 gradivo.
Prvi seminar o organih upravljanja in drugih organih v OZD naj bi pripomogel k pravilnemu in zakonitemu delovanju delegatskih delavskih svetov in drugih organov v tozd in delovni organizaciji IMP. Tako so bili najbolj obdelani delavski sveti: sestava, mandatna doba delegatov v delavskem svetu, vloga in odgovornost delegatov v delavskem svetu in način dela delav-
skega sveta, volitve, načela, ki so pomembna za pravilno delovanje in odločanje v delavskem svetu in v temeljni organizaciji. Nadalje je bilo bbravnavano pereče vprašanje obveščanja delavcev, ki je eden od predpogojev za pravilno in zakonito odločanje v tozd. To obveščanje mora biti redno, pravočasno, resnično, popolno ter vsebinsko in oblikovno dostopno. Javnost dela delavskega sveta je povedana z obveščanjem, torej morajo biti delavci seznanjeni s sklepi, ki jih delavski svet sprejema, v nasprotnem javnost ni zagotovljena.
Osnovno načelo dela in odločanja delavskega sveta je delovanje v skladu z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti. Obdelane so bile možnosti dajanja pobud za reševanje posameznih situacij v temeljni organizaciji; načelo dobrega gospodarjenja, oblikovanje predlogov za delavski svet, pripravljanje in posredovanje gradiva DS, načini obravnavanja gradiva na sejah in odločanje ter sklepanje o gradivu na DS, problem sklepčnosti, potek seje, sklepanje in sprem-
ljanje izvrševanja sprejetih sklepov.
Način odločanja in delovanja delegatov, zastopanje stališč in smernic, ki jih zavzemajo delavci z odgovornostjo delegatov za opravljanje samoupravnih funkcij, so tudi aktualna vprašanja, ki so bila obdelana na seminarju.
Obravnavane so bile tudi možnosti ustanavljanja izvršilnih organov delavskega sveta, ki so jim poverjene posamezne izvršilne funkcije. V zvezi s tem je bilo govora o sestavu izvršnega odbora, mandatni dobi, odgovornosti, načinu dela itd.
Funkcija poslovodnega organa je pomembna za uresničevanje koncepta samoupravnega združenega dela; ima izredno pomembno vlogo kot koordinator in organizator procesa poslovanja in odločanja v samoupravnem mehanizmu. Posebno veliko odgovornost in dolžnost ima v zvezi s predlogi odločitev in za njihovo izvajanje. Podrobneje so bila obdelana še številna druga vprašanja v zvezi z delom poslovodnega organa, vključno z odnosom delavski svet — poslovodni organ.
™ V teh vrsticah je prikazana vsebina štiri urnega seminarja za člane delavskih svetov.
Drogi seminar: »Odgovornost
delavcev za kršitve delovnih obveznosti, za odškodninsko odgovornost in varstvo pravic delavcev« je trajal dva dni po štiri ure. Namenjen je bil članom disciplinske komisije in organom, ki sodelujejo v disciplinskem postopku (individualnemu poslovodnemu, organu, predsedniku IO OOS, predsedniku samoupravne delavske kontrole, predsedniku DS, strokovnemu delavcu, ki skrbi za pravilno delovanje disciplinske komisije ter vodji kadrovske službe). Tudi s temi seminarji smo, upamo, pripomogli k pravilnemu in zakonitemu delovanju pri obravnavi delavcev za kršitve delovnih obveznosti.
Najprej so bila obravnavana načela disciplinskega postopka z ' organi, ki sodelujejo v tem postopku: organ za uvedbo disciplinskega postopka, organ za izvedbo pripravljalnega postopka, disciplinska komisija, kot organ prve stopnje in drugo stopni organ.
Opredeljene so bile kršitve delovnih obveznosti, pooblaščenci v postopku, javnost postopka, način odločanja, vloga sindikalne organizacije v disciplinskem postopku, zastaranje uvedbe in vodenje postopka ter izvršitve ukrepa.
Disciplinski ukrep je odvisen od stopnje kršitve delovnih obveznosti (lažje, hujše, hujše zaradi katerih se sme izreči ukrep denarne kazni in hujše kršitve, zaradi katerih se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja).
Odstranitev delavca z dela, oziroma iz tefneljne organizacije je lahko obvezna ali neobvezna (fakultativna). To . aktualne vprašanje je bilo tudi zajeto v vsebini seminarja.
Osrednje vprašanje na seminarju je potek disciplinskega postopka — to vprašanje je bilo podrobno obdelano. Od uvedbe pripravljalnega postopka, priprave, obravnave, potek obravnave ter odločanje o krivdi delavca.
V kompleks odgovornosti spada tudi odgovornost za materialno škodo. Na eni strani odgovornost delavca za povzročeno škodo temeljni organizaciji, na drugi pa odgovornost temeljne organizacije za povzročeno škodo delavcu ter način ugotavljanja te škode.
Po programu seminarja je bila ustanovljena disciplinska komisija z vsemi udeleženci (predlagatelj postopka, predsednik IO OOS, delavec v postopku, priče in zapisnikar). Tako je bil za ponazoritev izveden v celoti postopek na prvi stopnji. Vsi udeleženci so aktivno sodelovali. Na seminarju je bilo obdelano še varstvo pravic znotraj temeljne organizacije in izven nje.
EMIL SMREKAR
Vsak dan prevesla 10 kilometrov ——~c>pa,fa
Dvaindvajsetletni skladiščni delavec iz tozda Blisk Franc Titan, ki se že devet let ukvarja s kajakaštvom na hitrih vodah, je maja dosegel na kajakškem tekmovanju v Osilnici na Kolpi, kjer je tekmoval s kanujem dvosedom na hitrih vodah, drugo mesto v jugoslovanskem merilu. O svojem kajakaškem konjičku, mi je, ko sem ga poiskala v njegovem tozdu, takole pripovedoval:
»Najprej je veslal moj brat, potem pa sem se za ta šport odločil še jaz. Začel sem s kajakaštvom doma na Muri s kajakom, ki je bil last Kajak-kanu kluba Mura iz Kroga. S kajakom sem
in na tekmovanjih ne manjka. Te se pojavljajo že doma, ko namesto da bi kaj drugega delal, pomagal pri hiši ženi ali se ukvarjal z otrokom, veslam. Za ta šport je potrebno veliko dobre volje in
Dobra prva pomoč
Stavim, da bi se zmedli, če bi naleteli na človeka z globoko raztrga-. nino na desni strani čela in temena, iz rane silijo možgani, poškodovanec je v nezavesti, diha, srce mu bije. Ali: močno krvaveča vbodlina v sredini desnih dimelj in vbodlina ne desni rami z majhno krvavitvijo. Ali: raztrganina na levi strani temena in na nosu.
Članice ekip prve pomoči z Vojkove in s Promonta pa niso niti trenile, ko so prebrale zgoraj navedene naloge na občinskem tekmovanju ekip prve pomoči, ki sta ga organizirala občinski sekretariat z ljudsko obrambo on odbor Rdečega križa za Bežigradom. Res je, bila je samo vaja, prostovoljci niso bili zares poškodovani, toda reševalcem in reševalkam so gledali pod prste strogi ocenjevalci, ki so za vsako napako pisali odbitne točke.
Kot rečeno, so dekleta mirno izvelkla iz svojih torb povoje, kompresijske gaze in druge pripomočke ter poravnala možgane in obvezala polomljene in ranjene ude. Ocenjevalci so vse naše ekipe pohvalili, saj so si nabrale le malo negativnih točk.
Kljub temu dekleta z Vojkove in Promonta niso ponovile lanske odlične uvrstitve, ko so si delila drugo in tretje mesto. Letos je bila ekipa z»Vojkove četrta, Promontova pa petnajsta. Toda v ostri konkurenci 60 ekip je tudi to lepa uvrstitev. Konkurenca je pač močna in že najmanjše napake so bile odločilne. Dejstvo je, da je ta uspeh plod dobrih priprav, saj so dekleta z Vojkove samo za to tekmovanje trenirala petkrat po dve uri pod vodstvom medicinske sestre Marije Zver. Dekleta iz Promonta pa so še dodatno handikapirane, saj so zaradi odhodov na delo v Irak izgubile nekaj članic, ki so bile usposobljene za prvo pomoč.
Na tekmovanju je — tretjič ' zapored — zmagala Termikina ekipa prve pomoči.
Naj dodamo še to, da je bilo samo tekmovanje odlično organizirano in res tudi priložnost, da so člani in članice ekip prve pomoči ne le preverili, pač pa v pogovoru s predstavniki Rdečega križa tudi izpopolnili svoje znanje. Računanje rezultatov pa ni teklo tako gladko kot preizkus znanja — in tudi ne brez napak, tako da si je ekipa Vojkove šele s pritožbo priborila svoje četrto mesto.
Na sliki: Ena od obeh trojk z Vojkove med tekmovanjem. Opazujejo jih tovarišice s Titove, ki se niso upale nastopiti v hudi konkurenci, ampak so se tekmovanja udeležile kot opazovalke. (Foto: L. J.)
Franc Titan v elementu.
žrtvovati precej prostega časa. Toda ta šport mi pomeni vse — ljubezen do kajakaštva.
Zdaj pričakujem nov čoln kanu dvosed, ki ga bo nabavil klub za 50 tisoč dinarjev. Z njim bom nadaljeval s pripravami na republiško prvenstvo, ki bo 26. junija v Hrastniku. S soveslačem pa se pripravljava tudi za generalko za svetovno prvenstvo, ki bo julija letos v Meranu v Italiji. Svetovnega prvenstva se bova udeležila, če naju bo poklical zvezni selektor Rade Kovačevič iz Ljubljane.
S skorajšnjim odhodom sove-slača v vojsko bodo za mene nastopile težave, ker bom ostal brez sovoznika. Nisem se še odločil ali bom v času njegove odsotnosti vozil kajak enosed ali si bom poiskal za ta čas drugega voznika. Ko pa se bo vrnil kolega iz vojske, bova seveda skupaj nadaljevala z veslanjem. Veslal bom še naprej dokler bom mogel v okviru omenjenega kluba v Krogu.
Z drugim športom se ne ukvarjam več kot le za rekreacijo. V ta namen igram rokomet, nogomet in košarko. V rokometu tekmujem na športnih igrah med tozdi IMP.<<
MARIJA PRIMC
Obiskali so zgodovinske kraji
V letu, ko smo praznovali
letnico rojstva našega TITA____
TOZD TRATA črpalke org zirala izlet po poteh AVNO^j Tako smo 21. maja kreni^ Ljubljane preko Gorjan«^ Karlovca in Plitvic, enega najt ših parkov Jugoslavije, v Bij Tu smo suogledali muzej j roma dvorano, kjer je bilo | 1942 prvo zasedanje AVNOj Zanimivi so opisi poti deleej ki so v težki vojni vihri z 'I koncev Jugoslavije potovali. Bihač. Ogledali smo si tudi 4 mijo, ki so jo v času turške vlar®<>! vine v Bosni zgradili iz cerkw6°d Nikola.	P**
Iz Bihača nas je pot vodi Tivov Drvar. Ob ogledu pdT h in muzeja so se nam v mislih ZV-stila vsa pripovedovanja in fiLjjJ ski zapisi, ki smo jih slišali lju roma videli o času; ki ga j*tVa*
Prepel
ljudje (,
Panonijina varnostna služba seje okrepila — z nemškim ovčarjem Dikom. Pravijo, da se Dik že zelo dobro razume z vsemi vratarji. Na sliki: Vratar Martin Nemec z novim pomočnikom. (Foto F. K.)
preveslal že skoraj po vsej Evropi. Zdaj veslam s kanujem in se z njim vsako leto udeležim mednarodnih tekem v veslanju s kanujem. Dnevno treniram na Muri skoraj po 10 kilometrov, ne oziraje se na zimski mraz in poletno vročino. Vsak teden grem na kajakaške tekme po raznih krajih Jugoslavije in v tujino.
Drugega mesta na tekmovanju v Osilnici na Kolpi pa nisem pričakoval, ker sem tekmoval s slabšo opremo kot drugi tekmo-• valci. Na to tekmovanje sem se ž veseljem pripravljal kakšnih 5 mesecev vsak dan, kar ni bilo enostavno, saj imam po končani službi le malo časa na razpolago. Na tekmovanje sem se skupaj s soveslačem seveda pripravljal tudi kondicijsko tako, da sem veliko tekel, delal z utežmi, največ pa veslal. Programe za tekme delava s soveslačem sama za razliko od drugih veslačev, ki delajo s trenerjem. Za omenjeno tekmovanje, na katero me je poklical zvezni selektor, sem izkoristil del letnega dopusta. Na tekmovanju sva s soveslačem tekmovala za reprezentanco Slovenije.
Veslanje na tekmovanju v celoti financira klub iz Kroga. Ovir pri veslanju, v treningu, pri vadbi
Za nekatere izmene je prijav preveč, za druge premalo
Počitniška skupnost sozda ima tudi letos težave pri razporejanju dopustov. Za nekatere kraje in datume je prijav mnogo preveč, medtem ko drugi termini še niso oddani. Samo za počitnice na Lošinju 22. julija je zmanjkalo 5 triposteljnih sob, 4 dvoposteljne in štiri štiriposteljne.
Proste sobe pa so še:
V	Vrsaju za izmene, ki se začenjajo: 22. 6. in 21. 8.
V	Novem Vinodolskem: 22. 6., 2. 7., 11. 8 . in 21. 8.
V	Vodicah: 21. 8.
Na Rabu 21. 8.
V	Verudeli: 22. 6., 2. 7., 11. 8. in 21. 8.
Na Velem Lošinju: 2. 7. in 31. 8.
V	Fiesi: 22. 6., 2. 7., 11. 8. in 31. 8.
Vse tiste, ki od počitniške skupnosti še niso dobili potrdila za letovanje, prosijo, naj se oglasijo v počitniški skupnosti, da bi se dogovorili za drug datum ali kraj. Zgoraj navedeni podatki nakazujejo, kakšne možnosti so še odprte, opozarjamo pa, da je bilo to stanje v petek, 4. junija in je možnost, da bodo nastale spremembe.
« O vseh spremembah se boste dogovorili z Jožico Hren — telefonska številka 314-957.
Pokličejo lahko tudi tisti, ki bi se šele zdaj prijavili za letovanje.
prelživel tov. Tito. smo se, da so se tudi ijuujc riju krajev srčno borili za novcKv lepšo Jugoslavijo. Na to so opozarjali spomeniki pad^ žrtvam ob vsej poti.	a
Pot smo nadaljevali pfCj^ Knina in zvečer utrujeni, todj^j. novimi spoznanji, prispeli£a|| Zadar.	>a ..
Naslednji dan smo si na voC^j z ladjo ogledali Kornate, ki L j bili pred kratkim razglašeni^
mesto. Muzeji hranijo nepreC‘yQ Ijive vrednosti naših prednice): Proti Ljubljani smo krenili jadranski magistrali ter čez ski Kotor in Kočevje.	Xe
Končna ugotovitev vseh u^ršg ležencev izleta je, da naša donWa vina skriva še veliko lepot, kiJje S( nismo še videli.	joDf
RAJKO PRl%Sj
___________________________
0 n
|a,f
»te
Ulg
Honorarji fekt v Glasniku so odslej Ej.
višji. ' p Dopisujte! __________J

PLANINCI NE POČIVAJO • PLANINCI NE POČIVAJO • PLANINCI NE POČIVAJO » PLANINCI NE POČIVAJO » PLANINCI NE POČIVAJO • PLANIIjj
Ob žici — brez prapora
Res lepa doživetja v sivo zaviti Ljubljani. Pogledaš na levo, vidiš po-strojene stare partizane, nasproti današnja vojska, dež pa neusmiljeno pada, kot da bi hotel spomniti na najtežje trenutke leta 1942, ko smo kot otopeli gledali početje okupatorjev.
Toda razšli smo se veseli in se pozdravili: »Drugo leto nasvidenje.«
V maju so oprvili naši planinci kar tri akcije. Prva je bila udeležba na pohodu po Poti spominov in tovarištva.
Bil je to 8. maj 1982 in planinci smo se odpravili na 26. pohod ob žici okupirane Ljubljane. To je pot, ki poteka ob nekdanji žični zapori, ki so jo postavili okupatorji, da bi preprečili sodelovanje Ljubljančanov s partizani. Toda Ljubljana kot mesto heroj se tudi te žice ni ustrašila, čeprav so jo fašisti leta 1942 postvljali z ogromnim veseljem. Sam se tega dobro š spominjam, saj sem bil star 17 let.
Na Blegošu smo se sankali
Mi IMP-jevi planinci smo se zbrali na Trgu osvobidtive ter se podali z avtobusi na Vrhovce kakor lani. Pred nami je bilo 8 km poti.
Ko smo prispeli na Vrhovce kljub deževnemu vremenu dobrega razpoloženja ni manjkalo. Padale so šale, godba je igrala borbene pesmi, redarji so imeli polne roke dela. Srečevali smo se z znanci, planinci, borci iz vseh krajev naše lepe domovine.
Na drugem koncu vidiš zadrego pri tabornikih, nekaj jim ni šlo v račun (dež), vidiš pionirčke kako bi radi štartali prvi in tako naprej. Zastopane so bile tudi ostale organizacije in društva. Prapori zavihra-jo, pohod se začne. Kar žalosten sem bil, ko je krenila kolona praporščakov ter sem zaman iskal IMP-jevskega. Niti sindikalnega ni bilo, mi planinci pa ga itak še nimamo.
9. maja pa so se naši planinci odpravili na Blegoš.
Udeležba res ni bila velika, vendar tradicionalna. Šli so z avtobusom do Škofje Loke, nato pa na vrh, kjer so prisostvovali počastitvi dneva zmage, ki nosi datum 15. 5'. 1945.
To srečanje pripravljajo planinska društva Sovodenj, Žiri in Gorenja vas. Letos je bilo že šesto. Pravijo tudi, da bodo v prihodnosti program še popestrili.
Udeleženci so mi povedali, da so se sankali; po domače povedano: tu pa tam so še ležale krpe snega, pa se je dalo podrsati in tudi nadrsati.
Važno je, da ne izpustimo niti enega izleta, katere smo si zastavili na občnem zboru. Nekje je udeležba večja/nekje manjša.
Kolona se raztegne, glasovi utihnejo, slišiš le močne kaplje dežja, ki padajo po dežnikih. Kar malo te presune, ta molk, kot da hodiš in gledaš tisto prekleto bodečo žico, hodiš pa le po Poti spominov in tovarištva.
Zavite so poti na Golico
Mokri, blatni, nekateri tudi utrujeni, prispemo na Trg revolucije. Vse v najlepšem redu, saj je odbor za hojo Po poteh računal na vse. Prve pomoči je bilo kar preveč, toda prav je, da je organizirana za vsak primer. Samo na malo vročega čaja je pa organizator pozabil. Prejeli smo spominske značke na podlagi prejetga in kontroliranega kartončka, tako da imaš nekaj oprijemljivega za spomin in ne samo doživetje.
Na Trgu revolucije nas je pozdravil France Popit, ki je v svojem govoru nanizal vse karakteristične značilnosti današnjega časa. Poseben poudarek je dal 9. kongresu Zveze komunistov Slovenije, ki je nosilec idej in izvajanja v naši socialistični domovini. Dodal je ponosno, naj uresničujemo geslo: DELU ČAST IN OBLAST. Nato se je dotaknil še praznovanja dneva mladosti in pa rojstnega dne našega maršala Tita. pred 90 leti.
Tretji izlet v maju je bil na Golico, prelepo gorsko planoto, visoko. 1835 m.
Pot pelje preko Jeseniških rovt, do koče pod Golico. Tu smo se tudi ustavili. Kamor tu zre oko, rastejo prelepe narcise. Vse naokoli diši, da človeka duh kar omamlja. Škoda, da je bila na tem izletu bolj skromna udeležba, saj je lahko vsakemu ljubitelju narave žal, da na tako skromnem podvigu (dobro uro hoje) ne gre v naravo gledat, kako pod Golico rastejo in dehte narcise.
No, mi gremo naprej osvajat vrh, malo časa po naši strani, malo po sosednji avstrijski in tako pridemo na sam vrh. Od tu pa v dolino skozi Javorniški rovt. Če pa poti ne poznaš dobro, greš pa tudi malo naokoli, pa čeprav si vodnik. Pa nič ne de, vsaka voda teče v dolino, v Javorni-ških rovtah jo je pa na pretek. Prišli smo srečno, vse se je lepo končalo. Zadovoljni in srečni smo se razšli s planinskim pozdravom.
Mislim, da smo planinci kar dovolj aktivni, saj je bil mesec maj nagajiv za nas. Bo pa morda junij pridnejši.
BORIS ČEBULAR
Avgusta gremo na Marmelado!
Eden vrhuncev letošnje planinske sezone — poleg tradicion»l' nega pohoda na Triglav — bo izlet na Marmolado od 20. do 22. a1" gusta. Poverjeniki planinskega društva bodo zbirali prijave do l7' bei julija.	tip
Cena še ni znana, določeno pa je, da mora vsak udeleženec a*1 prijavi plačati 1.000 dinarjev akontacije. Vsak bo moral imeti * * seboj tudi najmanj 70.000 lir za prenočišča in hrano. Ostalo se b8)st. plačalo v dinarjih.	Mo
Organizatorji opozarjajo tudi, da je za ta izlet potrebna opreO*8^ za hojo po snegu, vključno s cepinom in derezami.
Program izleta je naslednji:	Mt;
Oidhod bo v petek, 20. avgusta ob 4. uri iz Ljubljane, Titova 3''»o \ (uprava) preko mejnega prehoda na Korenskem sedlu, mimo BfNr ljaka in Spitala ob Dravf do Lienza. Postanek 2 uri. Nato dalj6
preko meje v Italijo do Brunecka, Korvare, Arabbe (1605 n1] % (enourni postanek), do prelaza Passo Pordoi (2242 m) (sp*!11 i;
enourni postanek), do Canaceja (1468 m) in naprej po gorski edn do jezera Fedaia oz. Rifugio (koča) Marmelada (2044 m). Taj? !no bomo večerjali in prenočili. V soboto, 21. avgusta 1982 bomo š" v
takoj po zajtrku ob jezeru do žičnice. Tam se peljemo po dva ’ J.eG
, kjer je izhodiščna točka za vrh. Od ti* °2
»gajbicah« do višine 2700m, JX.	IUVIW1 „ pr-
imarno 3—5 ur hoda računamo na množico in kondicijo. Z vrh8 *15, Marmelade se vračamo po isti poti. V koči večerja in prenočišč6’14 h V nedeljo, 22. avgusta se bomo takoj po zajtrku napotili doma* po isti poti do Arabbe, od tu dalje pa prelaz Paeso Falzareg"It (2105 m), kjer se bomo ustavili za eno uro. Nato bomo nadaljeval' 'ho pot do Gortine cfAmpezzo (1211 m) (postanek 2 uri), preko pff L, el laza Tre Croci (1809m) do Misurine in istoimensko jezero, dalj6 fSč po gorski cesti do vznožja Treh cim (2998 m), kjer bomo ostali 4 d" a«n
5 ur.
Ta postanek bomo izkoristili za krajše izlete ali okrog Treh cii*' N' ali pa za prigrizek v samopostrežni koči Rifugio Auronzo (2300m j 0 Okoli 15. ure bomo odšli iz Misurine in se peljali skozi \urom0. rh0( Passo Mauria (1298m) do Tolmezza in dalje do Pontebbe, Trbiž8 n'rj in naprej proti Ljubljani. Varianta: Tudi preko Sella Nevea P°C P°' Kaninom.
V Ljubljano se bomo vrnili okoli 21. ure.	. LJ*
Opomba: Komisija za planinske izlete pri PD 1MP Ljubljana.81 ^ pridržuje pravico, da program po situaciji delno spremeni. . 4 2 KOMISIJA ZA PLANINSKE IZLEtiV ’